ifttjtm ugotavljamo, da so zbori gorenjskih aktivistov in borcev NOV vse bolj množični, kajti prebivalci Gorenjske so jih vzeli za svoje. Poleg aktivistov in borcev, ki prihajajo z vse Gorenj \zvtth koncev Slovenije, pa tudi drugih delov naše države, se vsako leto zbora udeležuje tudi več mladincev, ki prevzemajo njihovo bogato dediščino in ki tw bolj trdno hodijo po poti. ki mfrtali in s krvjo utrli Tito in njegovi borci. — Foto: D. Dolenc io XXXIII. Številka 47 tfoovitelji: občinska konferenca SZDL jnice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka Trti« - Izdaja Časopisno podjetje < da je naša revolucija iz enega kosa, usmerjena k enotnim ei- Ne gre samo za kontinuiteto zgodovinskega procesa, temveč Ušivem za kontinuiteto vsebine naše revolucije. Izjemen ugled v sve-iumosi pridobili prav z doslednostjo, s katero smo gradili svojo lastno -ueionamo pot, s katero podpiramo vsa napredna gibanja v svetu < bo naša stabilizacija uspešna le, če bomo razvijali dohodkovne od-m, tega ne bo, če se bodo v delovnih organizacijah tozdi zapirali vase, >« bo svobodne menjave dela med tozdi in skupnostjo skupnih služb, •1 ne bomo dosegli povsod razvitejših oblik samoupravnega /movanja in združevanja. Boj za stabilizacijo gospodarstva in /moupravljanje je hkrati razredni boj, pravi tovariš Šetinc. Samo-,finvljanje ne sega samo v leto 1950, ko je bil sprejet zakon o predaji pm\ v roke delavcev, temveč se je začelo že v borbi, kajti naš narod-/jKvobodilni boj je pomenil posebno oboroženo obliko samoodločbe /rodov. ... »Za samoupravljanje, svobodo in neodvisnost smo se torej odločili j«tedaj, ko se je naša partija s Titom odločila, da se obrne k množicam ^najvažnejšemu izvoru moči in izkušenj v boju za socializem. Na to ^unemo nikoli pozabiti.« D. Dolenc XII. zbor gorenjskih aktivistov in borcev NOV v Podljubelju Oživeli so spomini Več tisoč aktivistov, borcev, mladine, pripadnikov JLA in občanov Gorenjske se je v nedeljo v Podljubelju udeležilo XII. zbora gorenjskih aktivistov in borcev NOV - Gorenjske občine podelile domicil XXXI. diviziji PODLJUBELJ - Z besedami se ne da opisati živopisnega pri-zora, ki se je nudil ljudem v sončni dolinici pod zelenimi hribi ob vznožju Karavank to nedeljo: stotine praporov, godba, pevski zbori, mladina v rdečem, belem in modrem, strumne čete naše vojske in stotine borcev in aktivistov z vse Gorenjske in od povsod tam, kamor jih je zaneslo življenje, pa so čutili svojo pripadnost borcev za osvoboditev Gorenjske in so prišli na ta zbor. Letos že dvanajstič. Vsako leto se srečajo in vsako leto so srečanja bolje obiskana. Za svoje so jih sprejeli ne le nekdanji aktivisti in borci, temveč tudi vse prebivalstvo Gorenjske. Prišli so tudi naši vidni družbenopolitični delavci, Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS, Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta ZSS, Miha Marinko, član sveta federacije, Tridnevni kolesarski praznik uspel KRANJ - Tri dni je Kranj gostil najboljše kolesarje iz Bolgarije, Grčije, Romunije, Turčije in Jugoslavije. Tri dni so se v mladinski in članski konkurenci kolesarji borili za najboljše na Balkanu. Naši kolesarji so v obeh konkurencah osvojili pet kolajn. Bili so najboljši v mo-štveni vožnji pri članih in mladincih, mladinci pa so osvojili vsa tri prva mesta v posamezni vožnji. Med posamezniki v članski konkurenci to Jugoslovani ostali brez odličja. Vse dni se je ob ptogah zbralo nad 40.000 gledalcev. Ko smo pred dvema letoma gostili najboljše plavalce na Balkanu, smo prireditev odlično izpeljali. Tudi letos je bilo tako. Na vsakem koraku so udeleženci trinajstih balkanskih kolesarskih iger občutili odprtost naših delovnih ljudi. Tudi organizatorji so se potrudili in ponovno dokazali, da so sposobni organizirati še bolj zahtevne prireditve. Tako je bilo vse dni: skromno in slovesno. Kranj je odprto telesnokulturno in športno središče. Ima izvrstne športnike, pa v svetu priznane, spo" sobne in marljive funkcionarje in druge športne delavce, ki pripravljajo tako velike prireditve. S svojim delom so dosegli, da je ime Kranja preseglo slovenske in jugoslovanske meje in da Kranj poznajo širom sveta. Zato lahko smelo gleda in načrtuje nadaljnji razvoj telesne kulture v občini in tudi širše. -dh Kranj je tri dni gostil najbttljše kolesarje na Balkanu. Na trinajstem balkanskem prvenstvu se je za letošnje naslove borilo nad osemdeset kolesarjev iz Bolgarije, Grčije, Romunije in Turčije ter Jugoslavije. Vse tri dni je bilo v Kranju slovesno, prisrčno in skromno. Taka je bila tudi slovesna otvoritev na Trgu revolucije. Prvenstvo je svečano odprl predsednik častnega odbora te balkanske kolesarske manifestacije Jože Kavčič. - Foto: F. Perdan Maks Krmelj-Matija, edini še živeči narodni heroj Gorenjske in številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij gorenjskih občin, pa tudi predstavniki Kamnika, Domžal in občine Ljublja-na-Siška, ki bo prihodnje leto gostila zbor. Zbor je najprej pozdravila predsednica SZDL občine Tržič Zinka Srpčič, za njo pa je povzel besedo tovariš Franc Šetinc. Letošnji zbor aktivistov in borcev NOV Gorenjske pa je bil še posebej prazničen, kajti tokrat so gorenjske občine slovesno podelile domicil borcem XXXI. divizije, v katere sklopu so bile Gradnikova udarna brigada, ustanovljena maja 1943, Prešernova brigada, ustanovljena julija 1943 in Vojkova brigada, ustanovljena septembra 1943. Domicilno listino in zastavo je na slovesnosti prevzel tovariš Ivan Franko-Iztok, prvi politični komisar Prešernove brigade, sedaj predsednik odbora borcev XXXI. divizije. V kulturnem programu so pod vodstvom pevovodje Hede Ogris zapela mlada otroška grla trži-ških osnovnih šol pesmi partizanov in pesmi mladih, zapeli so pevci pevskega zbora iz Peka, igrala tržiška godba na pihala, recitirala pa kulturna skupina Pobratenje. Ob koncu so z željo po miru, da bi se tod nikoli več ne slišali streli, pod vrhove Karavank poleteli golobi... D. Dolenc »Poletje — čas nakupov in letovanja« oblačila. obutev 7a dopust oprema za taborjenje proste možnosti za letovanje kam na izlet in še druge poletne zanimivosti G LAS 2.STRAN Velik zbor mladih Jubilejnega. petnajstega zbora pionirjev Jugoslavije v * Lipici, se je v soboto udeležilo okoli 6.000 mladih iz vseh republik in pokrajin, za mejsfra. Madžarske, prišli so otroci naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini in drugi. Po pohodu »Po poteh osvoboditve« so se pionirji razvrstili v tri brigade in tri odrede ter oblikovali legendarni 9. korpus, ki je deloval na Primorskem. V pohodu, katerega pot je letos šla zvečine po Primorskem in Istri, je letos sodelovalo nad 20.000 pionirjev, ki so prehodili 2500 kilometrov ter se ob zgodovinskih pomnikih seznanili z mnogimi dogodki iz NOB. Z letošnjim zborom pionirjev so proslavili tudi več drugih jubilejev, med njimi trideseto obletnico razvoja samoupravljanja in 35 obletnico priključitve Primorske k matični domovini. Požar v hrastniškem rudniku V nedeljo okoli 9. ure je v vzhodnem talnem skladu v jami Hrastnik izbruhnil ogenj. Reševalne ekipe so takoj po obvestilu o izbruhu požara odšle v jamo, da bi čimprej zadušile ogenj, vendar jih je pri tem oviral gost dim, visoka temperatura in visoka koncentracija plinov. Po besedah predstavnikov rudnika, vzrok požara še ni znan, čeprav domnevajo, da je nastal zaradi samovžiga kakovostnega premoga. Nemogoče je sedaj tudi oceniti škodo. Najboljši sekači iz Novega mesta Deveto republiško tekmovanje gozdarjev-sekačev, ki je bilo v soboto v Črni na Koroškem in sta ga pripravila republiški odbor sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva ter splošno združenje za gozdarstvo, je bilo zelo uspešno. Več kot 70 delavcev iz enajstih slovenskih organizacij je pokazalo spretnosti in znanja. Med ekipami so bili najboljši delavci gozdnega gospodarstva iz Novega mesta, sledijo pa jim delavci GG Nazarje in GG Postojna. Zanimanje za tehniko Letošnje 4. srečanje mladih tehnikov Slovenije, ki sta ga organizirala Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, je bilo v soboto v športnem parku Kodeljevo v Ljubljani. Na tekmovanje iz raznih zvrsti tehničnega znanja in ustvarjalnosti je prišlo 500 pionirjev in mladincev iz 47 občin skupaj s 100 mentorji. Na tem srečanju so bili najboljši mladi tehniki iz Domžal, drugi so bili Jeseničani, tretje mesto pa so dosegli tekmovalci iz občine Moste-Polje. Tekmovanje je bilo hkrati poziv vsem šolam v Sloveniji, da bi tehnični kulturi zagotovili ustrezno mesto in pomen. Nove delovne akcije V mladinskem brigadirskem naselju »Bratsfao in enotnost« pri Kladovem se je v soboto začela mladinska delovna akcija »Djerdap 80«, na kateri bo letos sodelovalo okoli 2.000 brigadirjev iz vseh republik in pokrajin. V mladinskem naselju »Heroji Kosova« pa je bil slovesen začetek akcije »Ibar— Lepe-nac«. Obnovljena partizanska bolnišnica na Komendski Dobravi Komendska Dobrava — V nedeljo, 15. junija, je kmalu po deveti uri krenila dolga povorka iz Komende proti Komendski Dobravi: vsi učenci in učitelji Osnovne Sole Komen-da-Moste, borci iz Komende in Mengša, pripadniki SLO in civilne zaščite, gasilci, člani domačega kulturnega društva, narodne noše ter pihalna godba iz Mengša, ki je spodbujala korak. Ob obnovljeni partizanski bolnici na Komendski Dobravi so se jim pridružili številni krajani. Komendska Dobrava je en sam spomenik, bila je prava partizanska vas blizu okupatorjevih postojank, tudi Komenda je bila prepredena z mrežo Osvobodilne fronte. Zato okupatorjevo nečloveško ravnanje lahko razumemo kot onemoglo jezo. Znesel se je nad bolniškim osebjem in ranjenci, kar je proti vsem človeškim načelom in mednarodnim dogovorom, je v svojem govoru poudaril Nande Vode, ki je, kot je sam dejal, spregovoril predvsem kot partizan, ki je poznal žrtve tragičnega 11. junija 1944. Tedaj so Nemci napadli bolnico na Komendski Dobravi, zverinsko mučili in ubili ranjence in bolniško osebje, posebej vodjo bolnice dr. Tineta Zajca iz Mengša. Narava sama je oblikovala živ spomenik, je dejal Nande Vode. Hrast, na katerega so Nemci privezali in mučili dr. Tineta Zajca, kasneje ni več zrasel. Ostal je takšen kot tedaj. Nobena umetnikova roka ne bi mogla dati spominu take izraznosti. 11. junij so krajani Komende izbrali za svoj krajevni praznik, ki ga letos praznujejo prvič. Borci so se zato odločili, da bolnico na Komendski Dobravi trajno obnovijo. Pred tem so jo že dvakrat, vendar je zob časa načel les. Namesto lesene zemljanke so zgradili betonski bunker, ga znotraj obdali z lesom, da se je čim bolj približal prvotnemu izgle-Vse delo so morali opraviti teren nedostopen za so delali, cele udarniško du ročno. saj je stroje. Mesec in pol družine so prihajale na akcijo. Partizanska bolnica na Komendski Dobravi je postala privlačna za šolske ekskurzije, s čimer bo najlepše prenašala svoje izročilo. Obnovljena je največja zemljanka, v kateri so bili bolniški prostori. Tudi ostalih šest zemljank je dobro ohranjenih. Otroci pa imajo tudi priložnost, da jim spregovori Ivan Kosirnik, ki je edini preživel tragični dogodek na Komendski Dobravi. JESENICE Danes, 17. julija, ob 10. uri bo seja ?v^t»veU^n^j^m ske skupščine. Na njej bodo obravnavali ^^^SSSS^lSm o zagotavljanju pogo ev za dejavnost organizacij, Mltt T.gfig Jesenice, za obdobji «»1-19«^^^^J^SSR ne obrti v občini Jesenice. Med drugim bodo f^Sf^^TJ^SL Jesenice, za obdobje 1981 planov gorenjskih občin spremembi in dopolnitvi odloka za matiki klavništva na Gorenjskem in predlogu ^SaSJo^SS sodelovanju ter delitvi dela, predlogu pM*,0 su čebeljih družin v občini ter poročilu orgamzacij ^>"»£^»£ sebnega družbenega pomena s področja komunalnega gospodarstva za lansko leto, (S) KRANJ Predsednik Stane Pirnat je sklical za danes 18. redno zasedanje občinske konference ZKS, na katerem bodo ocenjevali stabilizacijska prizadevanja v kranjski občini, obravnavah nekatera kadrovska vprašanja in razpravljali o predlogu nove lestvice za plačevanje članarine -jk RADOVLJICA Dvomi ob gradnji muzejev Na Gorenjskem bo potrebno uskladiti mnenje, ali bo zaradi ustalitve gospodarstva mogoče v naslednjem srednjeročnem obdobju zbrati denar za gradnjo muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani in muzeja revolucije na Gorenjskem v Begunjah Tržič - Republiški odbor zveze združenj borcev NOV Slovenije je prejšnji mesec poslal vsem izvršnim svetom slovenskih občin tako tudi tržiškemu, osnutek družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani Objekt naj bi bil zgrajen do 9. maja 1985. leta, zanj pa bo potrebno združevati denar v višini 400 milijonov dinarjev, po lanskih cenah Republiška kulturna skupnost naj bi prispevala 115 milijonov dinarjev, od tega bi odpadlo na tržiško v naslednjem petletnem obdobju približno 900.000 dinarjev oziroma 180.000 dinarjev na leto To pomeni, da bi morali povečati prispevno stopnjo za občinsko kulturno skupnost za 0,02 odstotka. Pri financiranju pa bi bile udeležene tudi slovenske občine v skupni višini 70 milijonov dinarjev. Skupščina občine Tržič naj bi na osnovi deleža družbenega proizvoda v republiškem prispevala 500 000 dinarjev, vsako leto po 100.000 dinariev. Domala istočasno je izvršni svet prejel tudi predlog o gradnji muzeja revolucije na Gorenjskem, ki bi ga postavili ob graščini v Begunjah in bi skupaj s sedanjimi muzejskimi prostori v gradu predstavljal celoto. Zgrajen naj bi bil do 1985. leta, to je do praznovanja 40. obletnice osvoboditve, pri njegovem financiranju pa naj bi sodelovale vse gorenjske občine v skladu z dogovorjenimi merili financiranja skupnih dejavnosti na Gorenjskem. Gradnja obeh muzejev, slovenskega in gorenjskega, ni zajeta v smernicah za pripravo srednjeročnega plana občine Tržič, zato bi bilo potrebno nalogi obravnavati kot dodatni in jih vključiti v družbeni dogovor o temeljih plana občine Tržič in v samoupravni sporazum o temeljih plana kulturne skupnosti Tržič za naslednje srednjeročno oh-dobje. Ob tem, da oba predloga prihajata zelo pozno, pa so člani izvršnega sveta izrazili tudi nekatere druge pomisleke. V zadnjem letu napenjamo vse sile za ustalitev gospodarstva. Najostrejši ukrepi bodo verjetno še prišli. In čeprav sta predloga družbeno povsem sprejemljiva, bo vendarle treba premisliti in v okviru vseh gorenjskih občin ter kulturnih skupnosti uskladiti mnenja, ali to le ne bo prehud udarec splošni in skupni porabi. Kulturna skupnost v Tržiču na primer že zdaj odvaja več kot polovico denarja iz prispevne stopnje v republiko Nova naloga bi razliko še stopnjevala, po drugi strani pa v občini propadajo kulturni spomeniki, životarijo društva, medtem ko se o novih gradnjah - nadvse potreben bi bil kulturni dom v Tržiču - ne sme niti razmiš-^ati- H. Jelovčan V nedeljo na Kališče V počastitev 38-letnice ustanovitve Kokrškega odreda bo v nedeljo, 22. junija ob 11. uri proslava pri Domu Kokrškega odreda na Kališču. Planinci in mladina bodo organizirali pohode na Kališče tudi že v petek in soboto, 20. in 21. junija, in na predvečer proslave tudi zakurili kresove. Največ udeležbe pričakujejo iz krajevnih skupnosti izpod Storžiča, od koder bodo po označenih poteh iz smeri Mač, Gozda, Trstenika, Loma in drugod krenili mladinci, taborniki, planinci in krajani. Proslave se bodo udeležili tudi številni preživeli borci Kokrškega odreda, prišla pa bo tudi Pohodna enota Kokrškega odreda gimnazije Vide Janežič iz Ljubljane. Seveda pa organizatorji vabijo tudi vse druge občane Gorenjske, da se v čim večjem številu udeleže tega pohoda. Tudi tokrat so za pohodnike pripravljene posebne značke. 1 Krepiti sodelovanje Boroveljska in tržiška občina ponovno navezujeta tesnejše stike V torek, 17. junija, bo v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica redna seja izvršnega sveta skupščine občine Radovljica, na kateri bodo razpravljali o problematiki množičnih zastrupitev s hrano in o uresničevanju ukrepov za njihovo preprečevanje, o osnutku dogovora o skupnih temeljih planov Gorenjske za obdobje 1981 do 1985, o problematiki samostojne obrti v občini, o predlogu družbenega dogovora o družbenih svetih v občini ter o imenovanju člana izvršnega sveta v komisijo za pripravo združitve delovnih organizacij Filbo Bohinjska Bistrica in LIP Bled. V četrtek, 19. junija, bo ob 16. uri volilna konferenca občinske konference ZKS, na kateri bodo ocenili gospodarske dosežke z uresničevanjem politike ekonomske stabilizacije, odgovornost in vpliv zveze komunistov ter izvolili predsednika občinske konference, sekretarja in izvršnega sekretarja ter razpravljali in dali soglasje za člane CK ZKS in CK ZKJ. V torek, 17. junija, bo skupna seja predsedstva občinske konference SZDL in izvršnega odbora skupščine telesnokulturne skupnosti občine Radovljica. Na seji bodo obravnavali aktualne naloge nadaljnjega razvoja telesne kulture ter pripravljene osnutke zakonov v sta- Tržič — V petek dopoldne so tržiSko občino obiskali člani mestnega sveta iz občine Borovlje na slovenskem Koroškem. Pogovori, ki se jih je udeležil tudi avstrijski generalni konzul v Ljubljani Walter Lichem, so tekli predvsem o možnostih za sodelovanje med obema občinama ter med društvi z obeh strani meje. Kot je dejal boroveljski župan Anton VVoschitz, naj bi bil to ponoven začetek dobrih odnosov in sodelovanja na vseh področjih, tako na gospodarskem, kulturnem, športnem in drugih. Uradna delegacija iz boroveljske občine ie bila namreč zadnjič v Tržiču novembra 1973. leta. Med tem časom so ugodni sosedski odnosi sicer obstajali, sodelovanje pa se je krepilo zlasti na področju društvenega življenja. Zveza kulturnih organizacij iz Tržiča ima najboljše stike z društvom Vrtača v Slo- venjem Plajberku in s slovenskim prosvetnim društvom Drava v Borovljah. Vendar pa je izmenjav gledaliških predstav, glasbenih nastopov, razstav in drugih oblik kulturnega izražanja še vedno premalo Vse prevečkrat ostaja le pri besedah in dobrih željah. Za prihodnje loto zato nameravajo pripraviti konkretnejše programe. Predstavniki boroveljskega mest nega sveta ter tržiške občinske skupščine so se dogovorili, da se bodo jeseni ponovno sešli in se podrobnej* dogovorili o vrstah sodelovanja Največ pozornosti bodo takrat namenili delu občinskih organov ter izmenjavi izkušenj na področju upravno pravnih zadev. Program sodelovanja med občinama je namreč tako obširen, da vsega naenkrat ne bo mogoče uresničiti. Gostje so si zatem ogledali še dom starostnikov Petra Uzarja v Bistnoi pri Tržiču. H-J novanjskem gospodarstvu in samoupravni *pora«im » progr*™kem. tehničnem in ekonomskem sodelovanju med RTV Ljubljana in lokal- nimi radijskimi postajami. D. S. ŠK. LOKA Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine obravnavajo osnutek odloka o poprečni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Škofja Loka. osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Skofja Loka, elaborat o stroških infrastrukture, ki se ustvarjajo z investicijo RU2V, predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev obveznosti SR Slovenije v letu 1980 za kredit Črni gori, osnutek odloka o pripravi družbenega in prostorskega srednjeročnega in dolgoročnega plana občine, predlog za dodelitev zemljišča Obrtniku za izgradnjo novih poslovnih prostorov, predlog za sklenitev pogodbe s PTT Kranj /.a gradnjo pošte v Gorenji vasi in še nekatere druge zadeve. L. B. Pogovor med člani mestnega sveta iz Borovelj in predstavniki skupščine občine ter družbenopolitičnih organizacij v Tržiču so se sukali predvsem okrog sodelovanja med obema občinama. — Foto: H. J. 3.STRAN G LAS y kulture v Podbrezjah počast razpada - Foto: F. Perdan »Da« za skupni razvoj vbivalci krajevne skupnosti Podbrezje v kranj-občini se bodo na referendumu 29. junija tali o uvedbi samoprispevka — S sredstvi iz moprispevka, prostovoljnim delom in pomočjo p skupnosti načrtujejo uresničitev več nalog za napredek svojega okolja fodbrezje — Pred nedavnim so »ftebivalei naselij Bistrica. Pod- i flt in Gobove i v krajevni skupki Podbrezje sestali na zboru ((••v. Dogovarjali so se o ^Ogu za razpis referenduma, na bi se odločali o uvedbi kra-ftft samoprispevka. O o takšne-jredloga so jih vodile težnje po pwljitvi Številnih potreb kra-f. Dobro se namreč zavedajo, j |»nekateri objekti skupnega po-/u potrebni razširitve in obnove, posebno matere z otroki pogre-jrrtec v bližini domov, pa tudi, pakirane poti in urejena kanali-|jja pomenijo napredek krajevne Mosti. Ob tem ne zatisnejo oči ^dejstvom, da bodo taksen raz-dosegli le tedaj, če bodo zanj Opevali vsi skupaj. nacrtu imajo več del, ki bi jih p opravili s pomočjo sredstev, J^nih s samoprispevkom. Kot je ^azala razprava na zboru obča-|/, je najbolj potrebna razSiritev /Opalisča, saj na r.tarem domala m prostora za pokop umrlih. jiAče za novi del pokopališča morali izravnati, ograditi pa ga rajevni praznik v Ribnem o pri Bledu — Letos že če-'i praznujejo krajani krajevne mttti Ribno pri Bledu svoj kra-4 praznik. Tako kot vsako leto jj počastili s Številnimi kulturni-Jportnimi in drugimi prireditva- v četrtek, 12. junija, je priza-/a kulturna skupina DPD Svo-Rudi Jedretič Ribno pripravila jjfierovo komedijo Kaznovani so-v soboto, 14. junija, pa je po društvo organiziralo turnir ^lem nogometu. V soboto, 14. ju-j» krajevni praznik proslavili s iivo v zadružnem domu. V kul-im programu so nastopili ženski zbor z Jesenic, učenci ffte šole v Ribnem ter člani ,/iko-prosvetnega društva Svo-f Rudi Jedretič. ■jfc tej priložnosti so v zadružnem fi v Ribnem pripravili tudi raz-f> domačih slikarjev — amater- D. S. nameravajo z nasadom zelenja. Dom kulture, edini prostor za razne prireditve in sestajanje krajanov, močno kliče po obnovi. Načrtujejo obnovo strehe, dozidavo slačilnic za potrebe TVD Partizan in prostora za potrebe organov krajevne skupnosti pa notranjo in zunanjo ureditev stavbe. Neurejeno otroško varstvo po^ staja vse bolj pereč problem za krajane, predvsem mlajSe. StarSi vozijo več deset otrok v vrtce po kranjski in tržiški občini. Zato želijo v Pod-brezjah pridobiti in usposobiti prostor, v katerem bi imelo varstvo okrog petdeset otrok. V krajevni skupnosti, ki ima blizu dvesto hiš, še vedno nimajo kanalizacije. Predvidevajo, da bi s sredstvi iz samoprispevka zgradili tudi skupno 1200 metrov kanalizacijskega omrežja. S tem bi rešili predvsem problem odtoka meteornih vod v Srednji in Dolenji vasi ter Britofu. Nekaj krajevnih cest in poti je Se vedno makadamskih. Zato želijo na skupno 3,5 kilometra poti in cest v krajevni skupnosti položiti asfalt. To bi omogočilo zlasti boljši dostop v vsa naselja. Predvsem mlajšim krajanom primanjkuje prostor za rekreacijo. Ob nogometnem igrišču naj bi zgradili še eno igrišče za rokomet in košarko ter atletsko stezo. Tam bi imeli več možnosti za razvijanje sposobnosti na športnem področju. Referendum, na katerem se bodo prebivalci krajevne skupnosti Podbrezje odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka, bodo pripravili zadnjo nedeljo v tem mesecu. Će se bodo zanj odločili, bodo v petih letih zbrali prek 3,15 milijona dinarjev. Uresničitev vseh nalog iz načrta bo zahtevala znatno več sredstev. Kot predvidevajo, bodo stroški vseh del presegli 11 milijonov dinarjev. Zato naj bi vse možno pri posameznih delih opravili s prostovoljnim delom krajanov. Pri financiranju nekaterih del pa si obetajo pomoč tudi od samoupravnih interesnih skupnosti za kulturo, otroško varstvo in izobraževanje ter telesno kulturo v kranjski občini, delovnih organizacij, kjer delajo krajani, pa delovnih organizacij z enotami v krajevni skupnosti. S. Saje Skupščina občine Škofja Loka DELOVNA SKUPNOST ODDELKA ZA INSPEKCIJSKE SLUŽBE SKUPŠČINE OBČINE ŠKOFJA LOKA razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi tržnega inšpektorja Pogoj: visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Izbrani delavec bo imenovan za dobo štirih let. upravne ali Delovna skupnost geodetske uprave objavlja prosta dela in naloge referenta za geodetsko prostorsko dokumentacijo Pogoj: višja strokovna izobrazba kartografske ali geodetske smeri in eno leto delovnih izkušenj. Kandidati morajo biti moralnnpoliiičnn neoporečni in družhenopoli-/no razgledani in aktivni. frijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom naj Madidati pošljejo v 15 dneh po objavi kadrovski službi skupnih /IntbSkupščine občine Škofja Loka, Poljanska 2. (rf*popolnih prijav se ne bo obravnavalo. [frijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku /^javnosti oglasa. »Delavec« nočem biti Prvi krog vpisov je sklenjen, čeprav bodo podatki uradno znani, smo povprašali v nekatere gorenjske srednje šole. /.a katere usmeritve so se osmoftolci največ odločali, koliko učencev bodo morali odkloniti v posamezni šoli in katerim grozi, da bodo učilnice ostale na pol prazne. Splošna ugotovitev, ki smo jo povzeli i/, podatkov, je. da otroci ne marajo iz osnovne Sole brž na delo. da jih ne privlačijo niti proizvodni poklici. Skoraj vsi želijo v srednje sole. Čeprav so potrebe združenega dela pa tudi želje šol. ki izobražujejo za poklice, precej drugačne. V gimnazije le najboljši učenci Tudi tehniške šole bodo polne Podobno kot vsako leto, je tudi letos naval na gimnazije precejšen, še večji pa bi najbrž bil, če bi imeli upanje za sprejem tudi učenci z nekoliko slabšimi spričevali. A je že navada, da se za to šolo odločajo le odlični in prav dobri, pa še ti, prav dobri namreč, po navadi z malce strahu pričakujejo obvestilo o sprejetju. Samo na Jesenicah jim letos verjetno ne bo treba odklanjati učencev. Za splošno smer se jih je odločilo le sedem več kot je določal razpis, na pedagoški pa jim jih par celo manjka. Precej drugačna pa je slika v Kranju in Skofji Loki. V Kranju so za splošno gimnazijo razpisali 140 mest in za pedagoško 105. Na prvi bi po sedanjih prijavah morali odkloniti štirinajst učencev. Razkorak tiči v odločitvi republiške izobraževalne skupnosti, ki je razpisala manj mest kot lani, čeprav je to v nasprotju s sklepom, potrjenim 24. aprila, naj bi slovenske gimnazije v novem šolskem letu sprejele enako število učencev kot v minulem. Izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti je o vlogah kranjske in škofjeloške gimnazije, ki je v podobnem položaju, razpravljal v sredo. Vendar se ni opredelil za dva oddelka več. Menil je, da bi morali najprej pregledati rezultate vpisov za vso Gorenjsko in višek odpraviti s preusmeritvijo učencev. Za elektro tehniško šolo je neverjetno veliko zanimanja, so povedali v Šolskem centru Iskra, ki izobražuje za smer šibki tok. V primerjavi z razpisanimi 96 mesti se je za ta poklic odločilo kar 132 učencev. Vseh ne bodo mogli sprejeti. Tudi oddelek tehniške strojne šole je že poln, celo nekoliko preveč. Morda bodo nekatere učence lahko preusmerili v Skofjo Loko, saj jim tam glede na številno vpisanih približno toliko učencev manjka. Da so tehniške smeri med mladimi vedno bolj priljubljene, priča tudi podatek iz Železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah. Za strojne tehnike imajo prijav preveč, usklajen s številom razpisanih mest pa je oddelek za izobraževanje metalurških tehnikov. Drugače je le v Tekstilnem in obutvenem centru v Kranju. Učencev jim manjka tako v tehniški čevljarski šoli kot v tekstilni, čeprav potrebe slovenske tekstilne industrije kažejo, da imajo predilski, tkalski, konfekcijski pa tudi pletilj-ski in tekstilno-kemiiski tehniki lepo prihodnost. Žal težakpoložaj v nekaterih tekstilnih tovarnah meče senco na te poklice, je pa tudi res, da je izobrazbena struktura v tej panogi izjemno nizka in da tehniki niso prav nič slabše nagrajevani kot v katerikoli drugi. Potrebni pa so še bolj, saj so strokovno podkovani delavci pot do ponovnega vzpona tekstilne industrije. Praznik štirih podgorskih skupnosti Na Trsteniku najslovesneje TRSTENIK - Pred leti so se krajevne skupnosti Golnik, Gorice, Tenetiše in Trstenik odločile, da 28. junija praznujejo skupni krajevni praznik. Tega dne leta 1943 so ljudje iz teh podgorskih krajev množično odšli v partizane. Vsako leto je središče praznovanja v drugi krajevni skupnosti. Letos prihaja na vrsto trsteniška, ki se od vseh ponaša letos z največ pridobitvami, pa tudi drugje ne zmanjkuje dela, saj na primer v goriški in golniSki skupnosti končujejo asfaltiranje cest s pomočjo samoprispevka krajanov, v Tene-tišah pa urejajo športni objekt. Kraji pod gorami dobivajo lepšo podobo, kar je zasluga ljudi, od katerih jih je precej organiziranih v Turističnem društvu Bela, ki deluje skupno na tem območju. Praznovanje štirih krajevnih skupnosti se začenja že v soboto, 21. junija ob desetih dopoldne, ko bo na Golniku kros Kokrškega odreda V četrtek, 26. junija ob 16. uri bo na Golniku odbojkarski turnir, dan kasneje ob isti uri pa teniški turnir pionirjev in mladincev na Golniku. Organizator športnih tekmovanj je SD Storžič z Golnika. V petek, 27. junija, ob 17. uri bo na Golniku tudi mimohod enot civilne zaščite iz vseh krajevnih skupnosti. V soboto, 28. junija, bo zjutraj na Trsteniku pohod od spomenika do spomenika, ob štirih popoldne pa skupna vaja gasilcev s Trstenika, Goric in Golnika. Uro kasneje pa bo pred novim kulturnim domom na Trsteniku odkritje skupnega spominskega obeležja padlim s tega območja. Gre v bistvu za prestavitev spomenika, saj stara lokacija na križišču pred Trstenikom ni bila primerna. Slavnostni govornik bo Franc Štefe-Miško, ki bo spomenik tudi odkril, kulturni program pa pripravljajo domači pevci in učenci osnovne šole Simona Jenka iz Kranja. Ob pol šestih bo otvoritev novega kulturnega doma na Trsteniku, zgrajenega do III. faze. Pokrovitelj je dr. Bojan Fortič, sledila pa bo otvoritev novih prostorov družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti nad trgovino. Pokrovitelj otvoritve so Živila iz Kranja. Sledila bo slavnostna seja, nato pa srečanje borcev in aktivistov v domu. Ob osmih zvečer se bo začelo kresovanje, na katerem bo igral ansambel Trgovci. V nedeljo, 29. junija, bo v Teneti-šah nogometni turnir, popoldne ob 16. uri pa bo na Trsteniku veselica. Igrali bodo Trgovci. Omeniti velja izredno pomoč krajanov Trstenika pri gradnji domov. Kmetje so na primer darovali skoraj 60 kubikov lesa, zahvala pa velja tudi predstavniku Gozdnega gospodarstva Janezu Strosu. Delali BO .v« od prvega do zadnjega, med njimi tudi učenci osnovne šole Simona Jenka, ki so pomagali pokrivati streho. J. Košn jek Zničevanje proizvodnih poklicev V uvodu smo že zapisali, da se učenci vedno neradi odločajo za pridobitev kvalifikacije. Da hočejo vsi postati »gospodje v belih srajcah«. Stara napaka, ki jo združeno delo zdaj krepko plačuje ali: kvalificirani delavci so bili dolgo precej slabše plačani od režijskih. Odnos se zdaj sicer spreminja, čeprav počasi, nezainteresiranost pa ostaja. Poglejmo samo nekaj podatkov. V Šolskem centru Iskra so za poklic orodjarja, strojnega mehanika, fi-nomehanika. strugarja in rezkalca razpisali 64 mest. Prijav je dvajset manj. Tudi telekomunikacijskih mehanikov, kaže. v Iskri ne bodo dobili dovolj. Samo za poklic elektromehanika se je odločilo trideset učencev preveč. Podobne rezultate vpisov so zabeležili tudi v Železarskem izobraževalnem centru na Jesenicah, v Šolskem centru za kovinsko in avto-mehansko stroko v Skofji Loki in v Tekstilnem in obutvenem centru v Kranju, kjer je preveč le učencev v smeri šivilja-krojač. Primanjkljaj je v vseh drugih usmeritvah strahoten. Kot pa so doslej izkušnje vedno potrdile, bodo tudi te šole v začetku novega šolskega leta imele dovolj učencev. Prišli bodo tisti, ki jih v drugih šolah zaradi slabšega učnega uspeha ne bodo sprejli. Še o vpisu v nekatere druge šole Kranjski Ekonomsko-administra-tivni šolski center letos ne bo imel posebnih težav. V ekonomski srednji šoli je sicer vpisanih trideset učencev preveč, vendar jih bodo skušali preusmeriti v upravno-administra-tivno ali v poklicno administrativno šolo. Ali pa jih bodo napotili v ekonomsko šolo v Radovljico, kjer jim manjka nekaj več kot deset učencev. To doslej sicer ni bila navada, vredno pa je poskusiti. Ce le ne bo navsezadnje tudi v Radovljici dovolj učencev, ki se bodo preusmerili iz drugih, prenapolnjenih šol v jeseniški in radovljiški občini. Gostinska šola na Bledu, ki izobražuje kuharje in natakarje za celo Gorenjsko, učence še vabi. Kuharjev se je prijavilo le pol toliko kot jih je narekoval razpis, natakarjev pa je od šestdesetih le trinajst. Poglejmo še v šolo za zdravstvene delavce na Jesenice. Ta je razpisala 65 mest za ambulantno bolnično smer. Vpisalo se je pet učencev manj. Največ jih je iz jeseniške in radovljiške občine, saj se iz drugih krajev Gorenjske usmerjajo v ljubljansko šolo. H. Jelovčan Opozorilo na slabosti Izvršni svet jeseniške občinske skupščine je ocenil gospodarske rezultate letošnjega prvega četrtletja - Veje gospodarstva v neenakopravnem položaju - Rast celotnega prihodka počasnejša od rasti porabljenih sredstev - Se naprej izgube Jesenice - Pogoji poslovanja se v prvih treh mesecih letošnjega leta niso enako zaostrili za temeljne organizacije v vseh gospodarskih dejavnostih, ugotavlja oddelek za gospodarstvo, plan in finance pri jeseniški občinski skupščini v uvodu informacije o gibanju jeseniškega gospodarstva v prvem četrtletju. V industriji so se pogoji znatno poslabšali zaradi omejevanja uvoza surovin in reprodukcijskih materialov ter zahtev po večjem izvozu, zaostrili pa so se tudi v gostinstvu, kjer so prebivalci manj porabili. V trgovini, gradbeništvu in obrti so se pogoji poslovanja predvsem zaradi povečanega povpraševanja prebivalstva dokaj izboljšali. Finančni rezultati poslovanja y prvem četrtletju so v celoti ugodni, vendar so med obravnavanjem podrobnosti na izvršnem svetu opozorili na nekatere slabosti v dosedanjem gospodarjenju. V gospodarstvu so v prvih treh mesecih ustvarili blizu 4,4 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je glede na enako obdobje lani za okrog 29 odstotkov več. Visoko rast celotnega prihodka so dosegli v skoraj vseh temeljnih organizacijah razen v železarni, kjer se je ta povečal le za 14 odstotkov. K takšni rasti so največ prispevale višje cene proizvodov in drugi prihodki, ki niso neposredni rezultat prodaje. Zaskrbljuje zlasti podatek, da so porabljena sredstva naraščala hitreje kot celotni prihodek. Jeseniško gospodarstvo je v prvih treh mesecih porabilo kar blizu 3,6 milijarde dinarjev oziroma dobrih 32 odstotkov več kot leto poprej. Tako je znatno zmanjšalo ekonomičnost poslovanja. Na področju zunanjetrgovinske menjave so zaostali za načrtovanimi rezultati. Izvozili so za 3,98 milijona ameriških dolarjev izdelkov, kar pomeni 15,3-odstotno izpolnitev plana in 17,2-odstotno povečanje izvoza glede na enako obdobje lani. Uvozili so za dobrih 12 milijonov dolarjev blaga oziroma 19 odstotkov z letnim planom načrtovane količine. Glede na lansko leto so uvoz povečali za 55,6 odstotka. Nekaj problemov se nanaša na neskladja z resolucijsko dogovorjenimi načeli v delitvi dohodka in čistega dohodka. Gospodarstvo je namreč v dohodku znižalo delež čistega dohodka in ob tem poslabšalo razmerja v razporeditvi čistega dohodka. Deleži sredstev za razširitev materialne osnove dela in poslovni sklad, sredstev rezerv in sredstev skupne porabe v organizacijah združenega dela so se zmanjšali, povečal pa se je delež izplačanih kosmatih osebnih dohodkov. Na neugodna delitvena- razmerja je vplivala zlasti razdelitev čistega dohodka v jeseniški železarni. V prvem četrtletju je 12 temeljnih organizacij obračunalo prek 88 milijonov dinarjev izgub. Od tega je kar 83,9 milijona dinarjev izguba v devetih temeljnih organizacijah železarne, blizu 2,6 milijona jo ima Elektro Žirovnica, prek 1,4 milijona kranjskogorski hoteli Kompas in 107 tisoč dinarjev organizacija Tovorni promet jeseniškega Viatorja. S. Saje G L A S 4. STRAN. Ekonomska propaganda v okoliščinah stabilizacije gospodarstva Možnosti ekonomske propagande, da prispeva propagandi bi morale odigrati sPe< i » . »•>• ». • r% r °. \ r Hizirane organizacije v časopisnih m k stabilizacijskim prizadevanjem družbe s ciljem rtv kolektivih Tudi zaostajanje v zagotoviti večjo učinkovitost na področju ekonomskega obveščanja — Pomisleki na učinkovanje značk kot propagandnega sredstva Prejšnji petek se je v Portorožu končalo VII. srečanje jugoslovanskih ekonomskih propagandistov. Razpravljali so o aktualnih temah, ki so zanimive za propagandista, proizvajalca in potrošnika. Tako so ugotovili, da nista stabilizacijski in sprejemljivi nasprotujoči si trditvi posameznikov in skupin, ki zagovarjajo omejitve in zmanjšanje izdatkov za ekonomsko propagando na eni strani in pa povečanje propagandne aktivnosti zaradi ohladitve konjunkture na tržišču, za katero se zavzema nasprotna stran. Izhod in rešitev je treba iskati v kvalitativnem pristopu, osnovni cilj pa je zagotoviti večjo učinkovitost na področju ekonomskega obveščanja in komuniciranja. Planiranje ekonomske propagande, informacije in raziskave za potrebe ekonomske propagande, načrtovanje in proiz- vodnja propagandnih sporočil in sredstev so le osnovni predpogoji, s katerimi se je možno približati najugodnejšim rešitvam. Kvaliteta vsebine, oblika propagandnih sporočil, izbor nosilcev sporočil, pogostost emitiranja, časovna skladnost, kot tudi drugi elementi pogojujejo propagandno učinkovitost. Slabša kvaliteta oblikovanja vsebine ali oblike sporočil pa tudi sredstev zahteva pogostejše emitiranje in običajno večje stroške. Takšnim nalogam in zahtevam so lahko kos le ustrezni specialni strokovni kadri. Zato bo le izobraževanje kadrov s poudarkom na usmeritvi specializacije pri načrtovanju in ustvarjanju propagandnih sporočil lahko zagotovilo večjo učinkovitost pri čimmanjših izdatkih. Pomembnejšo vlogo pri razvoju celovite ustvarjalnosti v ekonomski Gozdno gospodarstvo Bled TOZD gozdno avtoprevoznistvo in delavnice n. sub. o. Sp. Gorje 1 Ponovno objavljamo, da želimo prejeti v delovno razmerje za nedoločen čas 2 delavca za opravljanje del in nalog ključavničarja ključavničarja z roki Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti poklic 1-letnimi delovnimi izkušnjami v ključavničarski strom z znanjem toplotnega obdelovanja kovin in varjenja. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje v 15 dneh po objavi oglasa na naslov TOZD gozdno avtoprevoznistvo in delavnice Sp. Gorje 1, 64247 Zg. Gorje tehnologiji in ekonomiki proizvodnje propagandnih sredstev je potrebno preprečiti, saj se večkrat dogaja, da dobra ideja in koncepcija še ni zagotovilo za zadovoljivo izvedbo propagandnega sporočila. Ocenili so tudi možne ukrepe za racionalizacijo stroSkov in učinkovitosti ekonomske propagande. Pri tem so obravnavali oglaševanje v tisku in na RTV. Menili so, da bi bilo možno izdatke zmanjšati, če bi sredstva javnega obveščanja odmerjala več prostora in časa redakcijskemu obveščanju potrošnikov o ponudbi proizvodov in storitev. Omejiti in odpraviti je treba tudi razne izdatke, kot so podpiranje rekreativnih, športnih in drugih 1 acortiehi %r>ln>*r* " prireditev, ki z dejansko ekonomsko cfeaerubKi zeiezarji niso izpolnili načrtovan h propagando nimajo nobene prave •« »»••«•• !• *«^,J,____ Vvanirl pro- zveze. Res, da je učinkovitost "propagande odvisna tudi od specifičnih medijev, kot so naprimer značke, vendar pa so izdatki za značke' v preteklem letu v Preusmeritev poslovne politike izvodnih nalog v prvih treh mesecih letošnjega leta - Zaradi neugodnega gospodarskega položaja se lotevajo vrste ukrepov — Dosedanje rezultate in prizadevanja v usmerjanju bodoče po-i murnov novVh slovne politike je v pogovoru pojasnil predsednik dfnarjev. To z dnigimi^sedami posiovodnega odbora Železarne na Jesenicah Štefan Nemec. naši državi Neizprosne cenovne škarje zg3i^o^anjaZa25«0ljud. oziroma za 1000 družin. S tega Sin tudi z vidika kolekcionar-stva ter značkomanije ocenili glede V radovljiški občini so se številne delovne in temeljne organizacije združenega dela obnašale stabilizacijsko in disciplinirano - Odvisni od cen, leska tovarna čokolade pa od uvoza seveda še drugi vzroki, kot so neplačane premije, vendar pričakujejo, da se bodo že ob polletju izmuznili neizprosnim cenovnim škarjam. Le-te so odrezale nekaj dohodka tudi Radovljica — V radovljiški občini beležijo v prvih štirih mesecih letošnjega leta ugodno razmerje med ustvarjenim dohodkom in osebnimi dohodki, najboljše v vseh petih gorenjskih občinah, tako v gospodarstvu kot tudi v negospodarstvu. Splošna poraba je v skladu z reso-lucijskimi zahtevami, prav tako pa tudi skupna poraba, ki bo ob učinkih znižanih prispevnih stopenj lahko še bolj v skladu z resolucijskimi omejitvami, predvsem v drugem polletju letošnjega leta. Vendar pa je v občini okoli 30 temeljnih organizacij združenega dela, pri katerih ugotavljajo odstopanja in zaostajanja in katerih problematiko so že temeljito obravnavali. V občini se do teh organizacij obračajo povsem življenjsko in stvarno, saj so to številne delovne sredine, ki so še kako odvisne od sezonskih vplivov in beležijo ugodnejše rezultate šele ob polletju ali ob koncu leta. Predvsem je ra.zveseljivo, da nobena temeljna ali delovna organizacija ni povečala relativne vrednosti mase osebnih dohodkov. V leski Verigi je precej temeljnih organizacij združenega dela, kjer nekoliko zaostajajo, vendar so še kako odvisni od zunanjih vplivov. Proizvodi v vseh temeljnih organizacijah so odvisni od črne metalurgije, od cen črne metalurgije, ki so lani in letos že večkrat poskočile, medtem ko so cene predelave bile višje šele letos marca. Za manjšo rast "dohodka so kroparskemu Plamenu. Več je temeljnih organizacij — Iskra Lipnica, kooperanti GG Bled, LIP Rečica — ki zaostajajo, medtem ko so v delovnih organizacijah, kamor sodijo, dohodek uskladili s planom. Vezenine — TOZD damska oblačila so kljub višji proizvodnji pod planom zaradi neplačane realizacije, Žito Lesce in tovarna čokolade pa sta v posebno težavnem pložaju. Žito se s proizvodnjo kruha ne more preusmerjati, hudo je delovna organizacija odvisna od cen, tovarna čokolade pa krepko od uvoza. Radovljiško gostinstvo in turizem sta sezonska, prav tako kmetijstvo in gradbeništvo. V Klavnici Bohinjska Bistrica so več zaposlovali, prav tako tudi v Zavodu za turizem Bled, v Speceriji in Murki, v njunih skupnih službah, pa bodo morali do konca leta dohodek poračunati, medtem ko za slabSi rezultat njunih velepro-daj velja, da sta odvisni od sezonske prodaje. Klub nekaterim problemom, ki so se pojavljali in kljub težavam, ki se nekaterim delovnim organizacijam nedvomno napovedujejo, pa je vendar razveseljivo, da so domala vse temeljne in delovne organizacije upoštevale resolucijska načela, poslovale disciplinirano in odgovorno. D. Sede j so značke učinkovitost kot nesprejemljiva in neustrezna sredstva v ekonomski propagandi. Omejitev je nujna! NasploSno, predvsem pa z vidika stabilizacije so zanimiva porabljena sredstva za ekonomsko propagando. Kako doseči konkreten cilj z manjšimi oziroma čimmanjšimi izdatki v jpagandi? nje bi moralo biti vedno prisotn Simi oziroma ^......---v vnraša- la. Presenetljivi so »■»«-- irilxbenm Sonarja je Izrabljena « ncpo-sredno obveščanje potrošnikov, Poleg vim-ki bi ko so sreuiiu * prek sredstev javnega obveščanja, le dobra četrtina. Vsa ostala sredstva se potroSijo za druge namene, od katerih ekonomsko obveščanje nima pravih učinkov. I ne sredstev moti Se razmerje moralo biti ravno obratno. V zadnjem času, potem predpisi omejili ostale vrste ekonomske propagande, razen v sredstvih javnega obveščanja, se kaže nekaj več reda in premišljenosti. Seveda, brez prave mere razsodnosti ne moremo pričakovati bistvenih sprememb, saj predpis, kakršen je, ne more urediti stihije, pa tudi »luknje« se vedno najdejo. Izboljšanje učinkovitosti in racionalnosti V ekonomski propagandi je zato osnovna naloga propagandistov in cele družbe. Cilj lahko dosežemo le z boljšo organizacijo in z ustreznimi kadri. Nikakor pa ne smemo zanemariti odnosov med nosilci propagande. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Šolska mreža skozi prizmo kadrovskih potreb V tem mesecu bo zaključena večina vpisov v srednje šole. Ob' vsakem vpisu se vedno znova odpira vprašanje o ustreznosti šolske mreže. Koliko »klopi« naj bo za novince določene usmeritve ali smeri in kje je zanje najprimernejši kraj? Navidezno enostavno vprašanje zapleta vrsta meril, ki morajo vplivati na odločitve: srednjeročne in dolgoročne kadrovske potrebe združenega dela, prostorski, materialni in kadrovski pogoji za uresničevanje vzgojnoizobraževal-nega dela, ekonomičnost in smotrnost razmestitve in še bi lahko naštevali. Na Gorenjskem je bila snovanju šolske mreže posvečena že obilica dela. Ob tem se je med drugim vseskozi poudarjal tudi pomen kadrovskih potreb, fte več: kadrovske potrebe morajo biti temeljni kamen pri njenem oblikovanju. Tega sicer nismo spregledali, čeprav je po drugi strani najbrž upravičena ocena, da te potrebe niso upoštevane v zadostni meri. Takšnim razmeram je botroval nenehen dvom v realnost kadrovskih načrtov, ki se je v skrajni inačici končal z ugotovitvijo, da gre za navadne »hišne številke«, ki jim ne gre zaupati. Zato smo se v preteklosti pri določanju kadrovskih potreb pogosto zatekali v analize poklicnih presežkov in primanjkljajev. Naslonjene so bile na gibanje oziroma razmerje med kadrovskim prilivom ter izraženimi potrebami. Taksen pogled nazaj bi moral biti dopolnilo k načrtom za prihodnost. Na žalost pa je bil zaradi pomanjkanja perspektivnih podatkov edina mera, ki je bila pri roki. In še to mera obremenjena z nekaterimi napakami, na katere smo tudi ustrezno opozarjali. Dober obet za bolj kakovostne podatke se je na-javljal s srednjeročnim načrtom gospodarskega in družbenega razvoja v razdobju 1981—85. V okviru tega načrta je namreč namenjen prostor tudi za kadrovsko področje, ki je bilo zajeto z anketo o minimumu kazalcev potreb po kadrih. Prvi rezultati te dejavnosti so strnjeni v računalniški obdelavi podatkov,, ki kaže sliko potreb po poklicih za naslednjih pet let. Prav takšen prerez bo verjetno dobra iztočnica za razmišljanje o šolski mreži. Prešteli bomo potrebe v območju posameznih usmeritev, vzgojnoizobraževal-nih programov in smeri, ki se skladajo z zasnovo usmerjenega izobraževanja. Izide bomo nato primerjali s preteklimi, giban j i, razpisanimi kadrovskimi štipendijami in podobno, kar bo uporabno kot prvi popravek. Zbrane rezultate bo zatem kritično pretresla Se medobčinska gospodarska zbornica s svojo izvedensko oceno, nakar naj bi gradivo doživelo širšo samoupravno in strokovno obravnavo. Upamo, da bi po tej poti nabrali bolj kakovostno »tkivo«, iz katerega bomo spletli šolsko mrežo, ki naj ho vsaj približno zrcalo družbenih potreb. Morda se bo zgodilo, da večjih popravkov niti ne bo treba, morda pa bodo spremembe občutne. Ce bo šlo po predvidevanjih, bo v septembru gradivo že na red. Franc Belčič Uresničevanje proizvodnih obvez vam že dalj časa otežuje več problemov. Povejte, kako ste izpolnjevali letošnji delovni načrt v prvem četrtletju; opišite tudi vzroke za slabše rezultate od načrtovanih! »Družbeni plan železarne predvideva za prve tri mesece letošnjega leta proizvodnjo 403.000 ton. Dosegli smo jo 381.000 ton oziroma 94,5 odstotka glede na plan. Obenem smo načrtovali, da bomo prodali 121. 488 ton proizvodov osnovne dejavnosti, prodali pa smo jih le 112.443 ton oziroma 92,6 odstotka glede na plan. V temeljni organizaciji Plavž so zaradi tehničnih težav proizvedli le 82 odstotkov načrtovanih količin surovega železa. V temeljni organizaciji Jeklarna je izpadla proizvodnja okrog 10.200 ton surovega jekla. Vse to je vplivalo na proizvodnjo tudi v drugih temeljnih organizacijah, ki porabijo veliko jekla. Težave v proizvodnji je vse tri mesece povzročalo predvsem pomanjkanje vložka. Iz tujih virov smo dobili manjše količine, kot smo jih načrtovali, zato je večkrat prišlo do zastojev pri delu v skoraj vseh proizvodnih temeljnih organizacijah. Razen tega, da smo dobili 10.000 ton izdelkov manj od načrtovane količine, smo imeli probleme s pomanjkanjem surovin in njihovo slabšo kvaliteto. Predvsem gre za težave z železovo rudo, surovim železom in koksom. Železarna z izvozom pridobi le slabo tretjino vseh deviz, ki jih potrebuje za uvoz reprodukcijskega materiala, rezervnih delov in opreme. Kljub povečanju, izvoza in sporazumevanju s predelovalci jekla za pridobivanje deviz je bilo pomanjkanje deviz tolikšno, da smo morali močno skrčiti uvoz rezervnih delov in opreme. To pomeni motenje proizvodnje, zaradi zastojev ob okvarah naprav, za katere ni rezervnih delov, predvsem pa zavrtje uresničevanja manjših naložb, ki bi prispevale k povečanju proizvodnje. Zaradi nepopolne izkoriščenosti proizvodnih naprav smo presegli načrtovano porabo energije. Tudi večja poraba surovin zaradi slabše kvalitete in težav v proizvodnem, procesu ter slabši izplen od načrtovanih količin sta povečala stroške proizvodnje. Ob vsem tem so na proizvodne rezultate vplivale še nekatere druge slabosti. Gre za motnje v organizaciji dela, preslabo izkoriščanje delovnega časa in podobno.« Katere so glavne značilnosti ekonomskega položaja železarne v prvem .četrtletju? »Glede na plan je izpadlo prek 8.600 ton oziroma 7,2 odstotka proizvodnje za trg. Vrednostna realizacija je bila za dobrih 173 milijonov dinarjev pod načrtovano. Tako smo dosegli blizu 2,46 milijarde dinarjev oziroma 91,8 odstotka načrtovanega celotnega prihodka. Kljub racionalnejši proizvodnji v večini temeljnih organizacij smo imeli kar okrog 1,8 milijarde dinarjev ali 93,2 odstotka načrtovanih materialnih stroškov. To se je odrazilo na doseženem dohodku, ki je znašal 398,6 milijona dinarjev ali 74,3 odstotka načrtovanega. Železarna ni ustvarila dovolj dohodka, da bi pokrila vse obveznosti. V devetih temeljnih organizacijah smo imeli 84 milijonov dinarjev izgub, negativni poslovni rezultat v celotni delovni organizaciji pa znaša 36 milijonov dinarjev. Med vzroki za takšen gospodarski položaj je treba omeniti skoraj 2 odstotka nižjo prodajno ceno od načrtovane, medtem ko je bila rast cen potrebnih materialov, surovin in uslug izredno velika. Tudi povečan izvoz je zaradi nizkih cen na tujem trgu prispeval k manjšemu dohodku.« Katerih ukrepov se lotevate *• izboljšanje poslovnih rezultatov in kakšni so glede na sedanji položaj obeti za bodoče? »Po temeljiti analizi gospodarskega položaja je poslovodni odbor predložil delavskemu svetu v obravnavo in sprejem predlog ukrepov Ukrepi so bili sprejeti 21. maja. Nanašajo se predvsem na usmerjanje poslovne politike k proizvodnji kvalitetnejših izdelkov, ki bodo omogočali doseči čimveč dohodka. Poudarek namenjamo proizvodnji v Plavžu, Jeklarni in Valjarni bluming Stekel, zato smo delavce temeljnih organizacij z okrnjeno proizvodnjo premestili k proizvodnji jekla. Težimo tudi k boljšemu izkoriščanju strokovnega znanja, zmanjšanju stroškov na vseh področjih, ustalit venim ukrepom na področju naloib ter dohodkovnemu povezovanju. Uresničevanje teh ukrepov je privedlo di> boljših proizvodnih rezultatov. Tako so v Plavžu maja presegli načrtovano proizvodnjo za dobrih 10 odstotkov in dosegli rekordno proizvodnjo 15.740 ton surovega železa. Uspehi se kažejo tudi pn zmanjševanju stroškov, vendar naraščanje cen reprodukcijskega materiala vpliva na nadaljnje večanje izgub. Analiziranje položaja nas prisil ju je, da gradimo poslovno politiko, ki bo dolgoročno zagotavljala pozitivne rezultate. Razen za že omenjeno usmerjanje v proizvodnjo kvalitet nega jekla moramo poskrbeti ta hitro uresničitev naložbe v novo elektro jeklarno, ki bo zagotovila več lastnega jekla. Ob tem moramo porabnike jekla, katerih potrebam sedaj ne moremo zadostiti, osveščati o potrebi združevanja sredstev za izgradnjo surovinske osnove.« Besedilo: S. Saje Foto: F. Perdan .ličnik Svobode: Peter Lipar C as bo ohranil tisto, kar bo dobro čudno bi bilo, res, če ne bi v iju postal to, kar je. Njegov loče Matija je bil glasbeni samo-je naredil harmonij, s kaje poučeval moški zbor čitalnice v Mengšu. Njegov je bil zborovodja in dirigent orkestra mengeške godbe, t let jo je vodil. Vse do je smrti. Peter se je že z desetimi 1 vključil v njegov orkester. Z kn bobnom je začel in potem je A vne inštrumente po vrsti. Ka-f se je bolj držal klarineta. Še fi mlad je nadomeščal očeta pri rnju, kajti oče je bil 15 let tudi takratne občine Mengeš. Z Jinajstimi je Peter prevzel moški, /k\ in mešani zbor . . . Vodil jih obenem pa študiral glasbo na ^mem konservatoriju v Ljublja-kjer je leta 1937 pri profesorju Ostercu, glasbenemu revolu-/tarju, diplomiral iz kompozicije. \f. leto pozneje postane ravnatel j ^tne Glasbene matice v Kranju, aeje glasbene šole. Petinitrideset Ep je vodil. 2e pre J vojno je vodil jtasbeni šoli gimnazijski orkester, pevski zbor gimnazije, bil /tniiki vodja mladinskega godalih kvarteta. Okupator ga je s šole jjllal, po osvoboditvi pa je bil na flr% Mestnega odbora OF spet pvan za ravnatelja glasbene / kjer je delal vse do upokojitve ? fljraje se spominja tistih let 0po vojni. /V« je živelo za izgradnjo in kar jplaita polet graditve domovine ženske kulture,« pravi, /far je bil tedaj predsednik glasita odbora ljudske prosvete i/*ja Kranj, na I. kongresu ljudske ptte Slovenije je bil izvoljen j& odbor, na I. kongresu skladali* Jugoslavije pa v zvezne or-f. združenja skladateljev Jugo- m foso bila tudi leta izredne glas-jftdejavnosti v Kranju. Takoj po ^ooditvi je prevzel vodstvo taskega gimnazi iskega de-jkga pevskega zbora, vodil rnla-f*l m odrasli orkester ter moški fki zbor France Prešeren, s mm je imel samostojen koncert /ranju že 25. julija 1945, ki ga je ^atola radijska postaja Ljublja-in k isto leto je odšel z njim na fWJo po Štajerski. I mladinskimi glasbenimi skupi M je nastopal na koncertih za /Atelje proge Samac — Sarajevo in Mit za graditelje avtoceste 'pn-Beograd, na mladinskem pum festivalu bratstva in enot-in drugod. In potem turneja s ^movim zborom po Jugoslaviji, /'lo Kosova. Kakšno navdušenje Wo povsod nad slovensko pesmi-, Mnogi so jo slišal i prvič. - kakšnih razmerah sO nasto-* spominja tovariš Lipar: v lajn io imeli odličen klavir, toda «el nog in postavili so j•? Novo mesto - Letošnjo skupščino Združenja likovnih skupin Slovenije, ki je v Novem mestu potekala 6. in 7. junija, sta pripravila novomeška zveza kulturnih organizacij in likovno društvo iz Novega mesta. Zasedanje skupftčine, ki je pravzaprav problemska konferenca, sta dobro izpeljala. Združenje likovnih skupin Slovenije je povzelo sodobno obliko organiziranosti. Vsako društvo delegira po enega člana v skupščino, ki se sestaja najmanj enkrat letno, skupščina pa izvoli predsednika združenja. Tokrat je bil soglasno izvoljen dr. Cene Avguštin iz Kranja. Zaradi vestnosti in delavnosti že drugič. Poleg predsednika skupščina izvoli še osemčlanski izvršni odbor in izmed njegovih članov predsednike treh komisij: organizacijske, izobraževalne in komisije za prireditve Združenje ima svojega tajnika, ki je istočasno lahko strokovni sodelavec združenja in je tudi član izvršnega odbora. Delegati so pregledali dosedanje delo in ga ocenili kot uspešno ter si zadali nove naloge, ki naj bi delo združenja in društev še bolje usmerjale. Bistvene so naloge na področju organiziranega nastopanja, skrb za razširitev članstva in za izobraževa- nje, poudarjena pa je bila tudi potreba po medsebojnem sodelovanju društev. Vse razstave naj bi bile strokovno pripravljene in po'možno-sti zabeležene tudi v sredstvih javnega obveščanja. Vsaj v občinskih središčih naj bi odprli primerne razstavne prostore, kjer bi lahko člani društev razstavljali svoja dela skupno ali samostojno. Poudarjena je bila potreba po zbiranju in objavljanju podatkov v primernih publikacijah o ljubiteljski likovni dejavnosti, ki postaja pravi fenomen, saj združenje zajema že okrog 650 članov, ki bolj ali manj uspešno in zavzeto delajo v 40društvih. Delegati so menili, da bi kazalo podobno kot na Gorenjskem prirejati pokrajinske razstave. Gorenjske likovne skupine so svoja dela predstavile najprej pod pokroviteljstvom Iskre, potem pa je pri redi tel jstvo prevzela Zveza kulturnih organizacij Radovljica. Skupna razstava je bila prikazana v več občinskih središčih: v Domžalah, na Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Skofji Loki in v Tržiču. Pripravljajo že tretji krog, ki naj bi ga predvidoma prevzela Zveza kulturnih organizacij Kranj. Zlata Volarič Ljudska pesem na šentviškem taboru Pela bo vsa Dolenjska Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični stopa V novo desetletje. Lanski deseti, jubilejni je s svojo širino dosegel svoj vrh, saj se je zbralo blizu 6.000 pevcev. Da to veličastno srečanje pevcev in pevk iz vse Slovenije in iz zamejstva ne bi umolknilo, so mu prireditelji letos dali novo vsebino, ki je kot vse kaže dala taboru novo mikavnost. Za enajsti tabor, ki bo potekal v soboto, 21. junija, in v nedeljo, 22. junija, se je prijavilo 192 pevskih zborov s 5.870 pevci. Med njimi je kar 47 novih zborov, ki so bili ustanovljeni tekom leta, veliko je mladinskih zborov ter zborov iz organizacij združenega dela. Opazno je tudi povečanje števila ženskih in mešanih pevskih zborov. Na zaključni prireditvi v nedeljo bo nastopilo tudi deset godb na pihala, med njimi vse železarske godbe, kar bo prireditvi, ki je posvečena spominu tovariša Tita, dalo svojstven pečat. »Ljudje naj poj o« je geslo letošnjega tabora. Strokovni svet zborovodij iz vse Slovenije, ki ga vodi Miro Kokal, umetniški vodja pa je poslej Mirko Munih, je pozorno izbral spored, ki temelji na domači pesmi. Vsaj prihodnjih nekaj let naj bi tabor oživljal našo večkrat že pozabljeno pristno ljudsko pesem. Tako je vključena po zvočnem zapisu ohranjena ljudska pesem »Mene glavica boli«, ki jo bodo pevci zapeli brez priredbe. Tudi celotni spored zaobjema folklorno glasbene značilnosti slovenskih pokrajin, najprej pa bodo pevci zapeli Prešernovo Zdravljico. Sledila bo ljudska Pleničke je prala, Titova naša najljubša pesem. S Kernjakovo Rož, Podjuna. Žila se bodo oddolžili spominu lani preminulega koroškega ljudskega pesnika, z Metliškim kolom pa bodo počastili 80-letnico skladatelja Matije Tomca. Slavnostni govornik na enajstem taboru, ki bo potekal pod prokroviteljstvom predsedstva SR Slovenije bo Ladko Korošec. Druga letošnja novost so koncerti po vsej Sloveniji. Prireditelji tolikšnega odziva niso pričakovali. Za sobotne koncerte, ki bodo v 26 dolenjskih krajih, se je prijavilo kar 95 zborov z nekaj manj kot .'UKH) pevci Zelja, da bi pevci na poti v Šentvid nastopili s samostojnim koncertom bo letos uresničena na Dolenjskem. Morda že prihodnje leto bo prepevala vsa Slovenija in tabor bo tako dobil mogočno razsežnost. C LAS 6.STRAN @ SK. LOKA 12. skupna seja obeh zborov skupščine skupnosti otroškega varstva Škofja Loka, ki bo v ponedeljek, 23. junija 1980, ob 17. uri v sejni dvorani občinske skupščine Šk. Loka. Dnevni red — verifikaciju pooblastil in Ugotovitev sklepčnosti zborov ter imenovanje zapisnikarja — pregled in potrditev zapisnika II. seje skupščine nt roškega varst va — \ praAun ja in predlogi delegatov — osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva za obdobje 19X1 - 1985 — osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi — osnutek statuta — poročilo o organiziranosti centra služb SID - obravnava in soglasje Temelji plana za obdobje 1981 - 1985 37 novih oddelkov za varstvo otrok Na podlagi predhodne uskladitve elementov v skupščini skupnosti otroškega varstva Skofja Loka so se udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva dogovorili, da bo plan skupnosti otroškega varstva v letih 1981 —85 vseboval naslednje temelje: Število oddelkov v vrtcih se bo povečevalo: za predšolske otroke do treh let bo leta 1981 deset oddelkov, leta 1985 pa 17, za otroke od treh do sedmih let se bo število oddelkov povečalo od 54 iz leta 1981 na 71 leta 1985. Vse naslednje srednjeročno obdobje naj bi deloval tudi oddelek za razvojno motene otroke. Na ta način bo organizirano družbeno varstvo zajelo leta 1981 1310 otrok, leta 1985 pa 1965 ali 653 več kot letos. Odstotek zajetja pa se bo predvidoma povečeval od 28 odstotkov leta 1980 na okoli 39 odstotkov leta 1985* Za predšolske otroke, ki ne bodo zajeti v vzgojnovarstvene ustanove bodo organizirali 80-urni vzgojni program, v katerega naj bi bilo v povprečju zajetih 250 otrok v 15 oddelkih. Prav tako bodo zagotovili organizirano pripravo na osnovno šolo vsem predšolskim otrokom v občini, ki niso vključeni v vrtce, in sicer po skrajšanem programu 120 ur letno. Število oddelkov male šole se bo gibalo med 25 in 30 oddelki letno. Za delo v vrtcih bodo veljali pedagoški, zdravstveni in prostorski normativi, tako kot bodo ti veljali za SRS v skladu z zakoni in izvršilnimi predpisi. Cena za obračun nadomestila izvajalcem se bo vsako leto valorizirala, in sicer računana za oddelek. Starši otrok, ki bodo vključeni v vrtce ali varstvene enote, bodo prispevali za varstvo svojih otrok del stroškov (za prehrano, elektriko, kurjavo, čistila, bruto osebne do- Občinska skupnost otroškega varstva DOGOVORIMO SE hodke administrativno-tehničnega osebja), ki se bo gibal v povprečju 50 odstotkov ekonomske cene varstva otroka. Ta delež bo odvisen od socialnega stanja družine varovanca in se bo plačeval po dohodkovni lestvici za diferencirano plačevanje oskrbnine. Pričakovano ceno vzgoje in varstva ter dohodkovno lestvico sprej-• mejo vsakokrat samoupravni organi VVO in šol, potrdi ju skupščina skupnosti otroškega varstva, soglasje pa da izvršni svet občinske skupščine. Skupna vrednost programov skupnosti otroškega varstva znaša po cenah iz leta 1979 170 milijonov dinarjev. Novi vrtci Za uresničevanje nalog na področju vzgoje in izobraževanja in varstva predšolskih otrok naj bi do leta 1985 dobili nove vrtce v novogradnjah in obnovljenih prostorih Leta 1981 bo v KS Škofja Loka 1 oddelek v družinskem varstvu. 2 oddelka pa bosta v KS Selca. Leta 1983 bo 8 oddelkov v KS Gorenja vas. 8 w oddelkov v KS Železniki, 2 oddelka v KS Poljane in 2 oddelka v KS Go- Yt dešič. Leta 1983 je predviden 1 nov W*. oddelek v KS Škofja Loka in 5 od- IT* delkov v KS Sv. Duh. Leta 1984 p* fjJJ naj bi pridobili po 1 oddelek v KS IT/ Škofja Loka, KS Bukovica, KSLo$.|f" KS Sovodenj, KS Dražgoše in KSK^ Luša. Leta 1985 pa naj bi ob obnovi Irfj" šole v Retečah dobili še dva oddelka Irr vrtca. Whl Skupaj je do leta 1985 predviden usposobitev 37 novih oddelkov pred šolskega varstva. Predračunska vred-|C nost novih zmogljivosti znaša doJF^ leta 1985 122 milijonov dinarjev Občinska skupnost socialnega skrbstva DOGOVORIMO SE Družbene denarne pomoči Temelji plana do leta 1985 V razpravi do septembra Strokovna služba občinske skupnosti socialnega skrbstva Škofja Loka je pripravila poročilo o problematiki zagotavljanja družbenih denarnih pomoči z namenom, da seznani delegate družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti z življenjskimi pogoji prejemnikov družbeno-denar-nih pomoči. Poročilo obsega pravno osnovo za pridobitev pomoči, oblike pomoči, raziskavo življenjskih pogojev, v katerih živijo občani, ki prejemajo družbeno denarno pomoč. V poročilu so tudi zaključki in predlog ukrepov za učinkovitejše reševanje te problematike. 11. skupna seja /bora uporabnikov in zbora izvajalcev občinske skupnosti socialnega skrbstva Škofja Loka, ki bo v sredo, 18. junija, ob 16. uri v sejni sobi skupščine občine Škofja Loka. Poljanska cesta 2 Dnevni red — potrditev zapisnika in poročilo o uresničevanju sklepov 10. seje — obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Skofja I .oka za obdobje 1981 - 1985 — obravnava in sprejem poročila o problematiki zagotavljanja družbenih denarnih pomoči v občini Skofja Loka — obravnava in potrditev finančnega poročila skupnosti od I. I. do .'ti. 1. 1980 — obravnava in soglasje k informaciji o uresničevanju organizacije delovne skupnosti skupnih služb SIS — izvolitev delegatov za 12. in IS. sejo skupščine skupnosti socialnega skrbstva Slovenije — delegatska vprašanja Družbena denarna pomoč predstavlja minimalna sredstva za zagotovitev socialne varnosti materialno ogroženih oseb. Pomoč se izdaja po posebnem pravilniku. Dobijo jo lahko občani, ki so nesposobni ali zmanjšano sposobni za pridobitno delo, ki nimajo dohodkov ali lastnega premoženja in nimajo oseb, ki bi jih bile dolžne preživljati, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 60 odstotkov mejnega zneska pokojnin z varstvenim dodatkom in, tisti, ki jim ni mogoče pomagati na učinkovitejši način. V škofjeloški občini prejema družbeno-denarno pomoč 176 občanov, to je 0,5 odstotka od celotnega števila prebivalstva. Največ prejemnikov je starih nad 60 let. Več kot 80 odstotkov prejemnikov je žensk, kar kaže, da so imele ženske manj možnosti za zaposlitev in zagotovitev socialne varnosti na starost. Kar 80 odstotkov prejemnikov je samskih. Za izboljšanje razmer pri dodeljevanju družbenih denarnih pomoči skupščina predlaga, da je nujno potrebno vsako leto uskladiti denarne pomoči s porastom življenjskih stroškov. Čimprej je treba organizirati laično nego na domu in sosedsko pomoč skupaj z zdravstveno skupnostjo in občinsko organizacijo Rdečega križa ter krajevnimi skupnostmi. Vso skrb je treba posvetiti boljšemu sodelovanju strokovne službe občinske skupnosti socialnega skrbstva s komisijami za socialno delo pri KS in to ne samo v postopku za dodelitev pomoči, temveč tudi pri spremljanju vsakdanjega življenja prejemnikov. Glede na slabo zdravstveno stanje prejemnikov pa je potrebno v srednjeročnem planu 1981—85 zagotoviti več denarja za zavodsko varstvo. Za letos je bilo v ta namen..planiranih 5,300.000 din, vendar ugotavljajo,' da bo potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju zagotoviti precej več denarja. Skupščina skupnosti socialnega skrbstva je na seji pred letom dni sprejela sklep o pripravi srednjeročnega plana za obdobje 1981-1985. Za pripravo plana je odgovoren izvršni odbor skupnosti, vse aktivnosti pa morajo biti časovno in vsebinsko usklajene z aktivnostmi skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in skupščine občine Škofja Loka. Osnutek sporazuma zajema vsa določila, ki morajo biti po zakonskih določbah zajeta in opredeljena. Osnova so elementi, ki so bili posredovani skupnosti s strani uporabnikov in izvajalcev ter na podlagi razprave o analizi razvojnih možnosti. Globalni okvir sredstev je odvisen od družbenega proizvoda občine za vse družbene dejavnosti. Vsi izračuni so v cenah za leto 1979. Razvoj dejavnosti je prikazan po posameznih letih srednjeročnega obdobja po obsegu in po potrebnih sredstvih. Najprej so v samoupravnem sporazumu določene storitve socialno skrbstvene dejavnosti. Če jih na kratko naštejemo, so to storitve v zvezi z uresničevanjem določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, svetovanje pri urejanju odnosov v družini in širšem okolju, diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami, pomoč posameznikom in družinam pri načrtovanju družine, oskrba in varstvo v družinah in socialnih zavodih, urejanje osebnih stikov med otrokom in roditeljem in druge naloge v zvezi z izvajanjem predpisov o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov ter storitve v zvezi t uresničevanjem določb, najvažnejših zakonov oziroma drugih predpisov s področja kazenske zakonodaje. Delo strokovne socialne službe se bo vrednotilo po enotnih merilih v SR Sloveniji, sredstva za osebne dohodke strokovnih delavcev pa načrtujejo v letu 1981 po normativu, ki določa, da deluje na vsakih 4000 prebivalcev 1 strokovni delavec. Osnova za višino družbenih denarnih pomoči je višina ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov starostnika dvočlanske družine in se bo vsako leto planskega obdobja valorizirala skladno s porastom življenjskih stroškov. V osnutku samoupravnega sporazuma so nadalje opredeljena merila in sredstva za solidarnostno združevanje pri skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Poleg zagotovljenega programa bodo v občinski skupnosti socialnega skrbstva Škofja Loka združevali tudi sredstva za druge naloge, med katerimi so najpomembnejše: zagotavljanje zavodskega varstva v splošnih zavodih, kjer naj bi bilo 150 oskrbovancev leta 1985, zagotavljanje zavodskega varstva v posebnih socialnih zavodih občanom, ki jim je potrebna posebna oblika varstva, rehabilitacije in zaposlitve — teh naj bi bilo od 16 do 18, zagotavljanje zavodskega varstva za otroke in mladostnike v vzgojnih zavodih, ki naj bi jih bilo predvidoma med 26 in 30, zagotavljanje sredstev za opremo delavnice za delo pod posebnimi pogoji za približno 20 varovancev, zagotavljanje sredstev za rejnine otrokom, ki nimajo staršev ali, ki iz različnih vzrokov ne morejo živeti pri starših in zagotavljanje sredstev za začasne denarne pomoči, sredstva za sofinanciranje letovanja, za zavarovanje rejnic, za delovanje skupnosti socialnega skrbstva, za delovanje centra za socialno delo in financiranje programov socialnega varstva, ki jih uresničujejo delovni ljudje in občani, organizirani v socialno humanitarnih organizacijah in društvih. Mi Od 17. do 27. člena je opredeljen način za določanje cene in potrebna sredstva za celoten občinski program, od 28. do 30. člena pa H opredeljene naloge skupnega programa SR Slovenije in predvidena dinamika združevanja sredstev Skupna vrednost vseh programov in nalog, ki so opredeljene v prejšnjih členih, bo znašala v letu 1981 20,182.000 din, naslednje L 20.983.000 dinarjev, leta 1983 21.504.000 din. leta 1984 22,236.000 din, leta 1985 P« naj bi za socialno skrbstvo porabil 22,377.000 din. Denar bo zbran p<> prispevni stopnji od bruto osebnega dohodka. Če pa se bo način financiranja po novi zakonodaji spremenil, se bodo spremenila tudi določila spo- j razuma, ki urejajo to področje. Osnutek sporazuma vsebuje določila o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, vprašanje presežkov oziroma primanjkljajev, valorizacijsko določbo in nadzor nad uresničevanjem sporazuma. Sredstva za odplačilo anuitet gradnjo doma upokojencev in sredstva za sofinanciranje popravili invalidskih delavnic v Centru slepi' in slabovidnih niso zajeta v osnutku in znašajo za celotno plansko dobje 2,900.000 dinarjev: od 1,900.000 din za anuitete, milijon paj planirajo za sofinanciranje prepravila, kar bo vneseno v predlog sporazuma. Osnutek samoupravnega športnima bo skupščina dala v javno rai-pravo združenemu delu. Razprav« naj bi trajala do 1. septembra 19M Predlog sporazuma naj bi skupščin^ h sprejela septembra, podpis sporani-U* m a pa bo oktobra. Ih M DOGOVORIMO SE MEK. 17. JUNIJA 1980 7. STRAN. C LAS TOMO KRIŽNA R: [TI »BOS PO ČRNI CELINI« Poslednja libijska vojaška patrola me preseneti Ikra pred mejo. Ne puste me čez. »Vojna je, razumi. Ubili te bodo!« me oficir naganja nazaj. Pol ure ^prosim, potem mi obrne hrbet: »Prav. pa crkni m* Grmenje utihne, upanje znova vzklije. Grem po »inoma prazni cesti. V Kairo, pa Khartum, pa ajrej v Centralno afriško republiko hočem. Za mano i libijska vojska, pred mano egipčanska. Nafta! fiifor in prekletstvo Arabcev . .. Sto metrov od mene ^dvigne oblak peska in skal. Ko opazim krater, že ra je bila nekoč rodovitna zelena pokrajina, i. Ušesa mi hoče odtrgati, možgani zacvilijo, (»jim kot butec. Poči tudi zadaj. Kar tako, brez flt, se mi začno tresti kolena. Nad glavo zasika. jsinsko, nečloveško, predirljivo. Občutek, kot da bi z g j jhti praskal po sto let starem ometu. Spredaj in v jkj,daleč in blizu, povsod okoli mene. Granate! Puh y M me vrže po tleh. Smrdi, nad glavo žvižgajo ko->v fki drobci in skale. Dvignem se in tečem, potem ^. jam brezupnost početja. Bombe padajo brez plana. ^ popazim, da ne morem predvideti, kam bo padla na-g i^nja, da ničesar več ni odvisno od mene, da sem ^ |to(noma brez moči, da se bo pač vse izvršilo po ^§ ^irnih zakonih, ki jih jaz še ne poznam, se umirim. ^ fum, vpijem, gledam kako bežijo v daljavi libijski . jki. Enega raznese. Dedci brez rok in nog letijo iz * tfega železja. i tn pol ure, ali sto let ali tisoč let (kako prav je Einstein), me zopet zabole ušesa. Tokrat od tišine. ne čutim. Misli ni, noge gredo same. Nazaj! , ki me ni pustil na fronto, leži ob razbiti uti. i muhe se mu že pasejo po raztrganih črevih. /Švica!? On, ki mi je hotel dobro, je mrtev, jaz, norec ni, sem živ. Bruham dolgo in odrešujoče. Popoldne se pomirim z usodo. Če hočem v Sudan, §m prej v Kairo po sudansko vizo. Samo ena pot !* k enkrat čez fronto. Skozi libijske vojne črte fwi20km niže. Za pet dolarjev me pastir na kameli im do ozke soteske med puščavskimi gorami. Do ffcnske vojske je še 18 km peš. Za slovo mi podari (o, na katero pri vežem bele kavbojke. Puičava, puščava. Kupi skal. Daleč na obzorju se tak kup podre. Iz oblaka prahu se prigoni nekaj H ftL Cev, gosenice, madona — tank je! Spomnim se (tt otroštva, tik preden me je mama natepla, ker °" ^razbil kanglo z mlekom. Kam? Kot predpotopna 50 jut se ropotulja vali proti meni. Podobno kot oni °m' fri stari tanki iz filma »Taxi za Tobruk«. Ko se ta v hudič prekleti ustavi, me v hrbtenici začne nekaj stiskati. Sedajle me »centrajo«. Hočem se jim prikupiti in sem pri miru, kot da bi se slikal. Nalahno začnem mahati z »belo zastavo«. Nič, še kar centrajo. Tečem nasproti. Nekje daleč v neskončnosti poči. Ta isti pok leti, leti in se razpoči v moji zavesti. Ni res, ni mogoče. V kavbojkah Emerson Fitipaldi sem, Hitler je krepnil že pred tridesetimi leti ... Ne vem, kako sem padel po tleh, zagrebel prste v pesek in želel, da bi bilo sanj konec. Ustrelili so! Ne upam si pogledati, če sem ubit. Poslušam neko sopenje, pomešano z vetrom puščave. Pesek je topel, tako prijeten. Pomešan je s kamenčki, ki so okrogli, oglati. Nekateri so večji, drugi manjši. Pod drobno bilko, ki se gunca v vetru, je luknjica. Verjetno živi notri majhna živalca. Sedajle verjetno spi. Kako lepo živi. Špancira po sipinah in išče hrano. O, kako lepo življenje! Brnenje postaja vse glasnejše. Mitraljez in oči, ki me iščejo. Fant mojih let. Mogoče vem jaz kako formulo več in to, da je glavno mesto Jugoslavije Beograd. Ustavi se, madona. Vržem se v levo, gosenic a zavije na levo. Pokrije me peščeni piš in občutek, da je vsega konec. Kako bo zahreščalo. ko mi bodo zdrobili glavo. Dosti je, ne morem več. Poslednji sončni žarki se lomijo na aluminijastih okvirjih brzostrelk. Roke me dvignejo, pretipajo in slečejo. Druge, črne kosmate roke trgajo jermen s spalne vreče. Ali ni bila pri nas med vojno črna roka? Sedaj razumem ta simbol. Kričanje in smejanje. Srečni so, ujeli so vohuna. V Soloumu me zapro v avlo stare šole. Osemnajst nas je. Sedemnajst Arabcev iz obmejnih vasi in vohun iz Jugpslavije. Mimo oken se sprehajajo vojaki. Lahke brzostrelke, izdelane v Izraelu! Ogovarjam, prosim, grozim, vpijem. Izpraznjen se usedem v kot, pa spet ne vzdržim več. »Rad bi govoril s komandantom, pomota je!« Zvečer enolončnica in voda. Ponoči pripeljejo še dva pretepena Libijca. »Edina rešitev je, če nas zamenjajo z libijskimi ujetniki. Čez kak mesec, ko se situacija malo umiri«, pravi edini, ki zna angleško Arabci z neskončnim mirom v očeh čepijo v gručah Včasih kdo vstane, oddrsa v kot in se podela. Tuareski par, žena vedno jaha zadaj Po dveh dneh me pokličejo h komandantu. Prvega' Brkač gmhh zob me malomarno gleda in bobna po škatlici Dunhill. Moji črni nohti se drhte oprimejo bele cigarete. »Jugoslovan. Tito, Beograd? Delal sem skupaj z nekim Jugoslovanom. Ime mu je bilo Rašo Fino smo ga srali!« Ekonomsko administrativni šolski center Kranj Komenskega 4 Komisija za delovna razmerja in kadrovska vprašanja razpisuje za šolsko leto 1980/81 naslednja delovna opravila in naloge (začetek 1. septembra 1980) 1. PROFESORJA ZA KNJIGOVODSTVO IN EKONOMSKE PREDMETE za določen čas, Pogoj: visoka izobrazba ekonomske smeri 2. PROFESORJA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO za nedoločen čas Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri ali 1 predavatelja za dopoldanski pouk in I predavatelja za popoldanski pouk obrambe in zaščite (za določen čas. krajši kot polni delovni čas. z ustrezno izobrazbo.) J. PROFESORJA ZA SAMOUPRAVLJANJE S TEMELJI MARKSIZMA IN ZGODOVINO za določen čas za čas porodniškega dopusta (začetek v oktobru) * Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri 4. PROFESORJA ZA TELESNO VZGOJO za krajši kot polni delovni čas za določen čas Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri 5. PROFESORJA ZA RAČUNALNIŠTVO honorarno za nekaj ur tedensko Pogoj: ustrezna visoka izobrazba B. ŠOLSKO SNAŽILKO pričetek dela takoj, za nedoločen čas 7. ŠOLSKO KUHARICO . pripravljalka šolske malice, za nedoločen čas, pričetek dela 1. septembra 1980. Pismene prijave in dokazila o izobrazbi in eventualni praksi nošliite na zgornji naslov v 15 dneh po objavi razpisa. Vse ostale informacije na šoli, telefon (064) 26-690 ali 24-896. DO OSTROJ LJUBLJANA Draga 41 LJUBLJANA. DRAGA 41 Podjetje za proizvodnjo kmetijske mehanizacije in opreme n. sol. o. Ljubljana po sklepu komisije za delovna razmerja delavcev objavlja prosta dela oziroma naloge servirke — sobarice v počitniškem domu na Bledu Pogoj: dokončana osemletka, zaželena praksa. Delo se združuje za nedoločen čas, s poskusnim delom 2 meseca. Kandidatke naj v 15 dneh po objavi pošljejo na naslov DO Agrostroj Ljubljana, Draga 41. Ivan Jan 5 Kokrški odred mesto široko razvejane mreže zaupnikov so iz partizanskih enot začeli odpuščati posamezne člane KP za delo na terenu. Poslej so bili ti poliični delavci zadolženi za določena območja ali rajone, kjer so snovali mreže odborov OF. Tako je bilo tudi v Mrharjevem in Zupančevem primeru. Ta dva sta čez Karavanke odšla z nalogo, da na Koroškem iz ljudi, ki jih je bil pridobil že Ivan Županc-Johan, končno le začneta sestavljati odbore OF in pripravljati teren za snovanje partizanskih enot. Tedaj na Koroškem Se vedno ni bilo nobenih odborov. Najprej sta jih uspela -vzpostaviti v Lobniku, na Obir-skem, na Beli, v Selah, v Kortah... V odborih so bili po trije ali štirje člani. Pri tem je Ivan Županc-Johan veliko koristil, ker so ga že poznali. Stane Mrhar je takoj opazil, da je Ivan Zupane-Johan v okolici Železne Kaple in Borovelj že položil prve temelje narodnoosvobodilnega gibanja.11' O začetku dela na Koroškem je Stane Mrhar 4. oktobra 1942 politkomisarju Kokrškega odreda med drugim poročal, da so ljudje že nekoliko poučeni o narodnoosvobodilnem giba- Stane Mrhar-Tirolc, predvojni revolucionar, ki Je bil z Ivanom Župancem-lU-jSJ ■I #^^5^- H| Johanom od septembra 1942 prvi vld- a, ■ EJ nejfit organizator OF na območju Sel, ■gK^/yt£iiHkwi Oblrja, Železne Kaple In Borovelj Vf m m* ?red odhodom na Koroško pa je politkomisar 1. eruoe od-ui//» in tedanji sekretar PK KP za Gorenjsko Lojze Kebe-•Jtti poklical na Jelovico ne le Staneta Mrharia. temveč Jijf Ivana Županca-Johana ter politkomisar j a Kokrškega od-/; Ivana Bertonclja-Johana Jereba. Tu so dobili napotke za pnje na Koroškem in zvedeli, da bo »komjki rM^n« i Železne Kaple in Sel po politični plati za sedaj spadal v k kranjskega okrožja. Takrat sta bila tako Zupane kot m odpuščena iz Kokrškega odreda. Tedaj, v septembru !, j« vodstvo Osvobodilne fronte in KP za Gorenjsko nam-r organizaciji OF začelo uvajati temeljite spremembe. Na- W * i ? 4 mm m > *§, i?* ■ < ■L- m* Karel Pruinlk-Gasper* pred vojno. nju, da so kmetje do dveh tretjin protihitlerjevsko razpoloženi, vendar pa mislijo, da jih bodo odrešili slovenski partizani — Mrhar in Zupane pa da jim pojasnjujeta, da je rešitev le v njih samih, in podobno. Potem še pravi: »Z drugimi dezerterji je težko dobiti zvezo, ker se zelo izogibajo. Drugih fantov pa ni, ker je do 18. leta vse pri vojakih Pomisleke imajo pač glede družin, zime in konca... Ko dobiva literaturo zdaj, ko se (kurir) Peter (Blažič) vrne, jrreva v nižino... Govorila sva tudi z nekaterimi dopustni-ki midva jim pač dopovedujeva, da bo konec prej, če čimprej dezertirajo in gredo v boj proti fašizmu .. . Glede partije (mišljena je KP Avstrije — op. I JJ nisem do sedaj dobil nobenih stikov .. .n8 Zupane in Mrhar sta med prvimi navezala stike tudi z Jurijem Pasterkom, Tavčmanovim iz Lobnika pri Železni Kapli, Francetovim — Lenartovim bratom, poznejšim borcem Kokr-Skega odreda in potem komandantom 1. Koroškega bataljona, in pa z znamenitim koroškim ljudskim tribunom Karlom Pruš-nikom-Gažperjem, prav tako iz Lobnika. Prušnik o tem zanimivo pravi: »Tavčmanov Jurij je bil v vsem okraju eden izmed prvih, ki je vstopil v OF. Že avgusta 1942 so bili pri njem sestanki prvih slovenskih partizanov ... Nekega poletnega večera 1942 me je Jurij, moj zvesti prijatelj še iz časov mojega petnajstčlanskega zbora na skrivnem, obiskal. Zašepetal mi je: .Znidarjev Hanzi (Ivan Zupane) in neki Ljubljančan bi rada govorila s teboj. Pri meni sta.' Nato je poudaril: .Sestanek bo!' Rešilne besede! Bil sem tako srečen, da sem ga objel in takoj odšel z njim. Pri njem sem našel velikega, črnolasega človeka v partizanski obleki... Bil je Stane Mrhar, z njim pa Ivan Zupanc-Johan ... In odkar me je obiskal Stane, je moje življenje imelo jasen cilj. Bil sem srečen. Vse sem delal premišljeno. Jurij Pasterk, Franci VVeinzerl in jaz smo redno imeli tajne sestanke .. V18 VAŠA PISMA ANONIMNA PRITOŽBA Takole piše anonimni, nepodpisani bralec: »Bližajo se dnevi počitnic in dopustov, na katere se vsi že skrbno pripravljamo. Mnogim pri tem pomagajo de lovne organizacije, ki nudijo izredno ugodne pogoje za letovanje, zato tudi ni čudno, da je odziv na njihove razpise izredno velik. Pri tem pa se mnogi sprašujejo, kakšni so tisti kriteriji, ki jih komisije upoštevajo pri izbiri članov kolektiva. Zakaj člani ko misije za počitniško dejavnost lahko letujejo v kateremkoli kraju hočejo in kadar hočejo in dvakrat v sezoni. Prav tako so vsako leto uslišane želje vodilnih kadrov, večina ostalih delavcei pa iz leta v leto dobiva iste odgovore: »Komisija vam žal ni mogla ugoditi prošnje .. .« Upam, da bodo to prebrali tudi člani komisij za počitniško dejavnost, ki imajo vsako leto nešteto izgovorov. Verjetno tudi v bodoče ne bo dosti bolje, kajti oni so pri svojih odločitvah zelo »objektiv nit. Zdi se mi potrebno, da bi delo takšnih komisij morali nadzora vati organi družbene kontrole, saj bi bila le tako v malo večji meri zagotovljena objektivnost t njihovem odločanju.« Veste kaj, dragi anonimni bralec! Ze verjamem, da ste se razhudili nad prav konkretnim primerom, a kaj nam in meni po maga takšnole navprek in po v prek in nasploh pisanje? Dvo mimo lahko, ali je res ali ni čeprav sam dopuščam, da je lahko tudi res, da vodilni letujejo kakor in kjerkoli že hočejo in da so komisije pristranske. In najbrž bodo še in še lahko takole neobjektivno letovali, če bodo pač imeli v svoji sredi tako plahe in tako nepogumne sodelavce, ki ne bodo upali reči komisijam , brk, kar jim gre, če se tudi v pri tožbi časopisu ne bodo upali pod pisati niti z eno samo črko, ne bev ne mev, niti -bc, -mc, -gc in slično. Zato vzamem v obzir na znanje in na svoje bodičk.. vanje samo in le konkretne pri mere s konkretnimi podpisi. Trtic - Tržnico, ki je bila Se pred mesecem dni varno spravljena pod oboki občinske stavbe in je prodajalcem, sadju in zelenjavi ter ne nazadnje tudi kupcem prizanašala s snegom, dežjem ali sončno pripeko, so preselili ob rob parkirnega prostora za občinsko stavbo. Vprašanje je, koliko je bilo to pametno, saj je prostor pod oboki zdaj mrtev, še bolj pust in mračen kot prej. Recimo, da je bilo. Čeprav so se delegati na zboru krajevnih skupnosti zadnjič pritoževali, češ da je bil postopek preselitve tržnice nesamoupraven. Prodajalce in kupce moti zdaj nekaj drugega. Ne samo avtomobili, ki parkirajo tik pred stojnicami in izpuščajo oblake smrdljivih plinov; moti jih predvsem, ker še ni vode, niti sanitarij, premalo pa je tudi lesenih nastrešnic. Krivda leži predvsem pri delavcih Komunalnega podjetja Tržič, ki so nalogo prevzeli, niso pa je izpeljali do konca. Zato so člani izvršnega sveta na zadnji seji od podjetja odločno zahtevali, naj tržnico najkasneje do 25. junija uredi kot je treba. Dodatne nastrešnice pa si bodo morali prodajalci, če jih bodo hoteli imeti, pač priskrbeti sami. To bo pisano! H. J. Tudi to se zgodi Tržič - Ko so v petek tržiško občino obiskali predstavniki mestnega sveta iz koroških Borovelj, so jih gostitelji, kot je ob takih prilikah pač navada, po uradnih pogovorih povabili tudi na kosilo v Podnart. Malce čudno se je slišalo, zakaj v sosednjo občino, ko pa imajo v Tržiču nekaj dobrih gostinskih lokalov. Pa je predsednik tržiške skupščine takole pojasnil: »Ja. kot dobri sosedje včasih podpremo radovljiško gostinstvo.« V tržiškem pa škriplje ... H. J. GOZDNI BONTON Ne kriči in ne plaši divjadi, ne vznemirjaj mladičev v gnezdih < 1 < > S K H OD > 40 Da bi črni lahko izrabil moč baterijske razporeditve trdnjave g5 in lovca h6, mora najprej prekiniti nasprotnikovi dami pot do polja c8. 1. ... Tc6!! Prekinitev linije kot vmesna poteza! Takoj 1. ... Tg2 ni dobro, zaradi 2. Dc8+ itn. 2. Sc6: Tg2! Beli se je vdal. Nima obrambe pred dvojno pretnjo, Db2: mat in Le3: + in na 3. Ld2 sledi Dal mat. *■ iS-li sagi .V Šli .... -j ali Hll KMET V NASPROTNIKOVEM POLOŽAJU Kmet ima najmanjšo vrednost v primerjavi s figurami. Vendar pa se v nekaterih primerih vrednost kmeta toliko poveča, da odločilno vpliva na izid igre. To velja predvsem v položajih, ko se kmet približa mestu spremembe v figuro. V nekaterih pozicijah, predvsem v prodoru v nasprotnikov tabor, pa kmet veie na sebe nasprotnikove vrednejše figure in tudi tedaj se njegova moč začasno bistveno poveča. Še posebno učinkovit pa je lahko kmet v prodoru, ko veie nase nasprotnikovega kralja ali ga ogroža skupaj z drugimi figurami. Za primer si oglejmo položaj na diagramu 83 (BOLMOV -BOLESLAVSKI; Moskva, 1956). Cmi je z žrtvijo figure razkril položaj belega kralja in tako pripravil prodor svojemu kmetu. Kmet na polju f3 močno utesnjuje položaj belega in gibljivost njegovih figur, preti pa tudi s pohodom proti prvi vrsti. Diagram 83 \. ... m Kmet sprosti polje h6 za svojega lovca; le-ta bo tako lahko zaprl umik nasprotnikovega kralja preko polja e3. 2. Tfl Na 2. Sf3: bi sledilo Tf3: + 3. Df3: Dh2: + 4. Ke3 Lh6 + in beli kralj nima obrambe. 2. ... Lh6 3. Lcl Pogubno je tudi 3. d4 Dg2 + 4. Kel Ld2: + 5. Dd2: f2+ 6. Ke2 Df3 mat. 3. ... Dh2: + 4. Kel f2 + 5. Ke2 Dg3: 6. d4 De3mat RELATIVNA VREDNOST FIGUR Šahovska igra je rezultat soočanja načrtov dveh tekmovalcev, od katerih vsak sestoji iz številnih napadalnih in obrambnih kombinacij, vmesnih in razbremenilnih potez, zapletanja in poenostavljanja igre itn. Pri tem ne gre brez jemanja, tj. izničevanja figur in kmetov. HOTELIRJI V KOVAČNICI Je že tako. da vsaka stara hiša, izklesani ttkenski okvir iz kamnite gmote, železne dveri in podobne reči predstavljajo zgodovinsko dobrino pa tudi zgodovinski spomenik daljne ali bližnje preteklosti. V Tavčarjevi ulici v Kranju je nekdo razbil star kamnit vratni okvir in seveda tudi vrata, zato, da je vanj lahko garažiral svojega jeklenega konjička. V tej hiši je Badalič Ernest-Gašper vzpostavil leta 1944javko. Prav tako so po pripovedi Staneta Rodeta bile »Rodotove stopnice« shajališče za kratke akti-vistične sestanke, med katerimi je tjakaj prihajal tudi tov. Vinko Hafner. Še bi naštevali podobna zgodovinska nepoznana •obeležja- Gabričeva kovačnica na Vodo-pivčevi 18 je gotovo ena od najstarejših kovaško obrtniških hiš v tej okolici. Hiša je na vpogled vsakomur, ki prihaja v Kranj prek mostu čez Saro. Starejši Gabričevi so pomrli, hiša pa je dobila poslej novega lastnika, kupili so jo renomirani hotelirji z vrha Jelenovega klanca. Kupili so jo zato, da bi jo preuredili v gostinski lokal. Pred osmimi ali desetimi leti so prišli od hotela najeti gradbeni delavci, da bi odstranili kovaško ognjišče. Pa so se uprli, češ da tega zaradi varnosti njihovih življenj ne bodo več podirali, kajti nosilni zidovi so »protestirali«. Sesul se je še strop. Tako je bila drama končana. V osmih letih je propadla tudi streha in drugo. Gostinci pa jo imajo še vnaprej v svoji lasti, kajti kupili so jo za drobiž, le svoje bleseteče firme niso obesili na kovačnico. Lepak z narisanimi tremi kozarci in lepak za reklamo COCA-COLE oznanja ta nič kaj prijeten sloves o hotelu, čigar last je kovačnica. Takratni direktor, ki sije omislil nakup in preureditev te kovačnice, zato da bi jo preuredil v lokal in si postavil svoj spomenik, je postavil Kranju neprijetno obeležje pred očmi urbanističnih in spomeniškovarstvenih organov. Neprijetnost za Kranj je to. Popravili jo bomo, če zadolžimo hotelirje, naj jo takoj spravijo v prejšnje stanje in jo prepuste ustreznemu kovinskemu obrtniku, in opuste misel, da bi v kovač-niči pripra vljali golaž. Končno je za komunalne inšpekcije in spomeniškovarstveno ustanovo to velika resna šola. Tudi občani lahko veliko pomagamo pri preprečevanju maPče-nja mestnih zgodovinskih dobrin, saj smo jih nasledili od naših daljnjih predhodnikov in je prav, da jih spoštljivo prenesemo na naslednike. Stane B. Miha ERIKA NE JOČE VEČ Na Glas sem že dolgo naročena, vedno ga rada prebiram in vse preberem. V petek, 30. maja, ste pisali o Eriki Uršič, da ne joka več. Podobno se je dogajalo tudi z mano. Pet tednov sem bila stara, ko me je mama, kije služila, nosila iz službe v službo. Sama pa sem morala služiti dvaindvajset let in sem veliko pretrpela. Potem sem se poročila, danes pa sem stara 60 let in še vedno zajočem, kadar se spomnim svoje težke mladosti. Kar sem sama doživela, se ne da opisati ... Eriki pa želim, da bi bila srečna, ne želim, da bi zaradi svoje hčerke toliko pretrpela in prejokala kot prejočem jaz. Če bi izdela, kje stanuje, bi jo rada obiskala. Ivana Perko, Tržič Proletarska 16 MI RABIMO DEVIZE K članku, ki je izšel v Glasu 3. junija letos Mi rabimo devize v informacijo še to: Alpetour je pred približno dvema mesecema prodal za staro milijardo deviznih sredstev (po znatno višji ceni, kot je dnevni tečaj) delovni organizaciji Sava Kranj. Vsi se lahko zdaj vprašamo, ali Alpetour hoče sedaj devize za prevoz delavcev na delo zato, da jih potem preprodaja drugim delovnim organizacijam in neupravičeno ustvarja delež dohodka? Točnost informacije lahko preverite v delovni organizaciji Sava Kranj. Vaš bralec Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI (45. zapis) Se tretjič se lotevam pisanja o kamniških Mekinjah. Kajti nič še nisem povedal o starosvetni Butali čevi domačiji, tudi Valvazorjeve podobe mekinjskega kloštra nisem pokazal; najbolj pa me je v z podhodi a k pisanju tega tretjega zapisa o Mekinjah žalostna zgodba o muče-niški smrti in zapuščenem grobu voditelja (t. j. sekretarja) kamniške mestne organizacije Osvobodilne fronte. Naj bo zato ta bridka zgodba snov prvega poglavja, hkrati pa zelo slabo spričevalo za področno organizacijo Zveze borcev v Kamniku (ali SZDL?). gala skoraj razbiti kamniško organizacijo OF. Bilo je 7. decembra 1943, ko so Nemci aretirali kar 39 Kamničanov (med njimi tudi znanega zdravnika dr. Julija Polca — o njem bo v teh zapisih še stekla beseda) in jih že naslednjega dne odpeljali v begunjske zapore. Odpeljali so vse — razen Mirka Dernovška. Od izdajalcev so namreč zvedeli, da je bil Dernovšek voditelj mestne OF (njen sekretar); zato so ga pridržali v svojih zaporih, noč in dan zasliševali in nezaslišano mučili. Popolnoma so mu zmečkali konice prstov na rokah in ves hrbet razbili s trdimi pendreki. Bila ga je ena sama krvaveča rana. Butaličeva domačija v Mekinjah (Neveljska pot št. 3). dv MIRKO DERNOVŠEK Opozorjen s kratko omembo v Krajevnem leksikonu Slovenije (II. del, str. 189), da je bilo na mekinjskem pokopališču že leta 1947 urejeno grobišče padlih borcev NOB, sem seveda hotel videti to »Urejeno grobišče padlih borcev«. Vse stezice med grobovi sem prehodil, prebral vse napise na nagrobnikih (bilo je to 4. junija 1980). Zaman. Tudi nekatere od naključnih obiskovalcev sem povprašal, če kaj vedo, kje bi bilo to »urejeno grobišče«. Nihče mi ni vedel odgovoriti. No, potem sem zagledal starejšo častito sestro uršulinko, ki je urejala neke grobove svojih pokojnih so-sester in tudi njo sem vprašal. Ni sicer znala pokazati partizanskega grobišča, pač pa je povedala, da včasih vidi domačo učiteljico, ki pripelje otroke k nekemu grobu. »Se njo povprašajte, saj stanuje prav v soseščini.« Sel sem torej k njej in tovarišica je bila takoj pripravljena, da mi pokaže zapuščen, neopazen, sila skromen grob z malo ploščo iz umetnega kamna, na kateri je napis skoraj povsem nečitljiv. Napis naj bi povedal, da tu spi Mirko Dernovšek, umrl mučeniške smrti dne 8. decembra 1943 v Kamniku. Tako bi seve moralo pisati na kamnu. A ker je le-ta skrajno nekvaliteten (netrajen, cenen betonski izdelek) — napisa ni mogoče prebrati, saj ni niti obarvan, kaj šele pozlačen kot je to drugje v navadi. ŽRTVE MNOŽIČNE IZDAJE Ce je kaj grdega na svetu, je to gotovo izdajstvo. Kako' čist, jasen in zmagovit bi bil naš narodno-osvobodilni boj, če se nam ne bi bilo treba ves čas vojne otepati z rojaki — izdajalci. Toliko vdov in sirot bi bilo manj, če ne bi ti ničvredneži ovajali okupatorju organizatorje in aktiviste v zaledju partizanskih akcij. No, ena od takih množičnih izdaj je nemški policiji (gestapu) poma- Po eni od pripovedi je Dernovšek \ izrabil nepazljivost zasliševale« in skočil iz sobe v prvem nadstropju skozi okno na ulico. Šele ležečega m tlaku so ga pokosili rafali iz brzostrelk. Po drugi pripovedi je bil Dernovšek že med zasliševanjem do smrti dotolčen. Ker je pač molčal in ni hotel nikogar izdati. Bil je junak, vreden boljšega spomina in lepšega, spomenika na svojem zapuščene« grobu ... Morda bi Kamničani (DernovSekl je bil kot trgovec zaposlen v znaotj kamniški Kramar je vi prodajalni) ali Mekinjčani znali odgovoriti, zakaj j* z mučenikovim grobom tako, kot je? In zakaj je prišla v ugledno, znanstveno publikacijo, kot je Krajevni leksikon Slovenije, tako napačna trditev (sestavljalca gradiva ti Mekinje prof. Jakob Grčar in prof. Pavle Urankar sta že oba mrtva). Pokojnikov sin živi v Kamniku -žal ga nisem našel, da bi tudi njega povprašal glede usode očetovega groba. BUTALIČEVA DOMAČIJA Nedaleč od mekinjskega samostana stoji starinska hiša. pol-lesena, polzidana, z zanimivo kaščo v soseščini. Hiša je zanimiv primerek ljudskega baročnega stavbarstva iz leta 1703. - Letnica je vrezana v tram pritličja. Seveda j* hiša s pripadajočimi gospodarskimi poslopji spomenikov zaščitena. Stoji na Neveljski poti št. 3. Vredno si j* je ogledati in pokramljati s prijatnim, razgledanim gospodarjem VALVAZORJEVE MEKINJE Zanimiva podoba, ne dosu drugačna od današnjega u*| gleda kloštra. Seveda je vzhodni trakt stavbe precej skrajšan, tudi vhod v cerkev je drugje. Vhod * samostan z obsežnim napisom o prenavljanjih stavbe na veliki plosk nad portalom pa je še prav isti. Ni pa več freske na vnanji cerkveni steni. ti 11. ENTRAL Gostinska in trgovska delovna organizacija Kranj Obveščamo občane Tržiča, da bo CENTRAL KRANJ - TOZD DELIKATESA odprla novo prodajalno Delikateso v Tržiču na Trgu svobode. Otvoritev bo v četrtek dne 19. 6.1980 ob 8. uri. Za nakup se priporočamo. PIŠEJO MLADI NOVINARJI PIŠEJO MLADI NOVINARJI • PIŠEJO MLADI NOVINARJI Težave mladih Preddvor čanov V Četrtek, 15. maja, smo se čla-li aktiva mladih novinarjev odpravili v Preddvor na sestanek z mladimi. Dočakali so nas v svoji klubski sobi in nas sprejeli kot itare znance. Pogovor je hitro rtekel, saj so mladinci kar sami govorili in Se spraševati ni bilo treba veliko. Povedali so, da bodo izdali gla-»ilo, ki naj bi mlade obveščalo o delu mladinske organizacije v Preddvoru in okolici. Glasilu so dali ime Reflektor. Če pomisliš, da z reflektorjem lahko osvetliš temo, je ime kar pravo, saj je v prispevkih mladih Preddvorča-oov veliko kritike in samokritike. Mladinci se v glasilu pritožujejo nad krajevno skupnostjo, ki zavrača vsakršno sodelovanje, M da so Se premladi. Veliko pa pišejo tudi o občinski konferenci Z8MS Kranj, s katero prav tako pogrešajo tesnejšega sodelo valja. Članica kluba OZN je opisa-kako je cel mesec hodila na nsko konferenco po gradivo kviz Tito-revolucija-mir. Doga je pol ure pred začetkom ■... Se veliko so nam povedali o "aailu. Med drugim tudi to, da so i prej tiskali na ciklostil, zaradi ibe kvalitete pa so zdaj preSli offset tehniko. Olasilo urejajo li. Izšlo naj bi štirikrat na Razen Reflektorja pa pred-roraki mladinci izdajajo Se informativni list, ki mlade sproti obvešča o akcijah. Poročanje s sestanka bi sklenil z zeljo, da bi mladi Preddvorčani upeli navezati stik oziroma sodelovanje tako s krajevno skupnostjo kot z osnovno Šlo. Boštjan Marko ja {L delom pridobiš veljavo« Jože Volarič nima vzornika, saj že (d otroških let čuti v sebi ustvarjalno žilico. Ustvari tisto, kar čuti in zmore. Njegov konjiček — po poklicu je učitelj — je varjenje kipcev iz pločevine in drugih materialov. V zadnjem času pa je začel, izdelovati tudi reliefe, saj meni, da se tako veliko bolje izrazi kot s kipci. Prvi kipec, ki ga je naredil, je bil Sprehajalec. Človeku je ostal zvest tudi kasneje. Človek je vedno zanimiv. Od velikih kipov so mu najbolj pri srcu tisti, ki so razstavljeni v Mokronogu, Zagorju in Ščavnici. Z ženo, ki se ukvarja z naivnim 'nkarstvom, sta imela že okrog deset »kupnih razstav. Všeč so jima srečanja z ljudmi in spoznavanje drugih krajev. Zlata Volarič slika z oljem že od 1976. leta. Pred tremi leti je poslala na razstavo jugoslovanske in ivetovne naive v Zagreb tri slike. Dve sta bili tudi razstavljeni, kar je W zanjo kot začetnico takrat že velik uspeh. Za konec pa še misel Jožeta Vola-riča; »Z delom si pridobiš veljavo.« Tjaša PreSeren Na delovne akcije pa ne Po obisku v osnovni organizaciji ZSMS Preddvor smo si v okviru novinarskih dni ogledali še delo ttražiške mladine, ki še nima lastne-a prostora. Ujeli smo jih ravno na pripravah za praznovanje krajevne u praznika in dnevov stražiSke mladine. Veliko spodbudnega bi lahko napi ali o delu stražiške mladine, o 'jenih akcijah, ki pa, žal, uspejo le zaradi peščice prizadevnih mladin- rev. Marca so ocenili svoje delo. Vajveč težav imajo zaradi nedelav-r.o«ti mladine, saj so se le redki deležih delovne akcije na pokopališču. Večina se potika kje v okoli ali pa najde kak izgovor, da ni hiba poprijeti za lopato. Ct hi vsi žrtvovali nekaj ur za Mft, bi bila pot do lastnega prostora ^rjetno lažja. Toda manjka jim zavesti in prave mladinske morale. Njihovo delo se je doslej največ /enjevalo po udeležbi na sestankih, polnih govoričenja in praznih ob-,ub Očitno ima stražiška mladina m smisla za organizacijo proslav in drugih veselic kot za delovne akcije, na katerih je treba pljuni! v roke. Boris Gogala. Mladi pripadniki enot teritorialne obrambe Lojzeta Kebeta-Stefana ob svečani prisegi 24. maja v Kranju — Foto: F. Perdan Mladi so jedro obrambnih enot Vsako leto je število mladincev prostovoljcev, ki se vključijo v enote teritorialne obrambe, večje. Letos jih je bilo okog 120, večinoma učencev in med njimi kar četrtina deklet. To je vsekakor razveseljivo in pohvalno, saj se Se vse prevečkrat slišijo pripombe, da vojska in puška nista za ženske. Kljub temu, da je narodnoosvobodilna vojna dokazala prav nasprotno. Na novo sprejeti prostovoljci so svečani trenutek dočakali prav na svoj dan, dan mladosti. Slovesno obljubo so izrekli pred množico ljudi, veljala pa je tudi našemu Titu. To jih dvakratno zavezuje, da bodo dosledno izpolnjevali svoje obveznosti in da ne bodo razočarali domovine, če jo bo potrebno kadarkoli ponovno braniti. Med tistimi, ki so slovesno prisegli, je tudi Iztok Juhant, učenec tretjega letnika kranjske gimnazije. Pot do vstopa v enoto teritorialne obrambe Lojzeta Kebeta-Štefana in načrte te enote je opisal takole: »Več dejavnikov je vplivalo na odločitev, da se priključim enoti. Najbolj me je privlačil način usposabljanja pripadnikov enot teritorialne obrambe. Rad taborim, rad sem v naravi, med tovariši. Zavedam se tudi, da bom tako na služenje vojaškega roka prišel neprimerno bolje pripravljen. Slišal sem celo, da bi imel kot pripadnik enote teritorialne obrambe možnost služiti vojaščino v Sloveniji.« »Enota teritorialne obrambe bo imela konec junija v Bohinjski Beli tabor, kjer se bomo novinci usposabljali, starejši člani pa bodo obnavljali znanje ter preskušali svojo pripravljenost. Tabor se križa z obvezno proizvodno prakso, brez katere ne morem zaključiti tretjega letnika. Dnevi usposabljanja v taboru se bodo šteli v prakso, nekaj dni pa bo seveda le ostalo za delo v proizvodnji.« Tanja Jurjevec Opredeliti področje dela Pri občinski konferenci ZSMS Kranj je spet zaživela komisija za delo s pionirji Februarja letos je bila pri občinski konferenci ZSMS Kranj ustanovljena komisija za delo s pionirji. O nalogah in akcijah komisije sta spregovorila predsednik Vine Bešter in sekretar Leon Klanjšek. »Komisijo za delo s pionirji smo ustanovili zato, da povezuje delo pionirskega odreda in mladinske organizacije v okviru šole pa tudi pionirski odred s krajevno skupnostjo,« sta pripovedovala. »V komisiji so posamezni člani zadolženi za določeno šolo in so v stalni povezavi s pionirsko organizacijo in ravnateljem šole.« »Katere naloge ima komisija?« »Člani Zveze socialistične mladine Slovenije morajo pripraviti pionirje za sprejem v mladinsko organizacijo. Vzgajati in usposabljati jih moramo na predavanjih, na katerih jih seznanjamo z aktualnimi nalogami mladih. Naloga komisije pa je tudi, da pripravlja in vodi akcije.« »Se komisija morda ne ukvarja preveč z mladino in premalo s pionirji?« »Res je. Vendar v okviru občinske konference še nimamo določenega področja dela. Tega bo treba čim prej oblikovati.« »Katerih nalog ste se že lotili?« »Na Bledu smo pripravili dvodnevni seminar za člane naše komisije. Na njem smo dobili konkretne smernice za delo s pionirji. Povezali smo se s pionirskimi odredi, pripravili tekmovanje Tito-revolucija-mir ter pionirsko delovno brigado. Razen tega pa sodelujemo tudi z bratskimi mesti.« »Kaj ste delali v zvezi s sprejemom pionirjev v ZSMS?« »Napravili smo osnutek sprejema in z njim seznanili pionirske organizacije ter ravnatelje sol. Obvezali smo se, da priskrbimo članske izkaznice, brošure Tito in mladi ter prilogo Mladinec. Vse to smo pravočasno pripravili. Zataknilo pa se je pri organizaciji predavanj. Vsak razred naj bi imel dve predavanji, in sicer o zgodovini in razvoju socialistične mladine ter o aktualnih nalogah mladine in metodah dela. Predavanja naj bi se začela 1. aprila. Ker pa niti predsednik niti sekretar občinske konference ZSM^ nista napisala tez, so se predava ia začela šele 16. aprila. Delati smo hoteli naprej sami, vendar nam predsedstvo občinske konference tega ni dovolilo.« »Katere načrtovane akcije niste uresničili?« »Načrtovali smo očiščevalno akcijo, vendar je ni bilo, ker so takrat potekale te akcije v okviru krajevnih skupnosti. 24. maja smo predvidevali dvodnevni pohod. Pohodna brigada naj bi obiskala spominska obeležja. Članica komisije, ki je bila zadolžena za to nalogo, brigade ni sestavila.« »Kaj boste delali po sprejemu pionirjev v ZSMS?« »Naša komisija bo ocenila program dela v zvezi s sprejemom. Izpeljali pa bomo tudi pionirsko brigado, ki jo želimo povezati s praznovanjem petletnih obiskov pionirjev na mladinskih delovnih akcijah v Brkinih.« Danica Zupin Šport v gimnaziji Zvonec. Zasliši se tek učence'v in učenk iz razredov. Bučno vpitje, šumenje polivinilastih vrečk; tak je običajni odhod v telovadnico. V gimnaziji imajo več športnih sekcij: za atletiko, gimnastiko, smučanje (šola v naravi), plavanje, odbojko, košarko, šah, rekreacijo, namizni tenis in plesne vaje. Od 886 učencev se jih aktivneje ukvarja s športom 490, nekateri od teh delujejo tudi v več sekcijah. Športniki gimnazije imajo svoj pravilnik, vsaka sekcija svoj dnevnik dela in pregled prisotnosti. Doslej je bil program vedno v celoti izpolnjen. Omenila sem že, da imajo učenci tudi smučanje. Vsako leto pripravijo šolo v naravi. Nekaj denarja dobijo pri telesnokulturni skupnosti, nekaj pa dajo starši. V šolo v naravi gredo samo učenci drugih letnikov, in to v dveh izmenah. Tudi za obveščanje učencev so poskrbeli. Pred nedavnim so se odločili, da bodo v okviru šolskega športnega društva izdajali glasilo Junior. V njem obveščajo vse učence o vajah, o tekmovanjih in dosežkih. Gimnazijci se udeležujejo tekmovanj v občinskem in republiškem merilu. Dosegajo dobre rezultate, včasih pa jim tudi kaj spodleti. Vendar pri kranjskih gimnazijcih velja načelo, da je pomembno sodelovati in ne zmagati. Marija Klinar Novinarski dnevi v Kranju KRANJ — Center za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS Kranj je v maju in prvih dneh junija pripravil tradicionalne novinarske dneve v Kranju. Ti so potekali v okviru aktiva mladih novinarjev. Ta je po uspešni lanskoletni novinarski Soli, kjer so se mladi seznanili z osnovami novinarskega dela, da bi se lahko aktivno vključili v družbeni sistem informiranja, omogočil znanje pokazati v konkretnih akcijah. Ogledali so si priprave in izdajo glasila osnovne organizacije ZSMS v Preddvoru, udeležili so se orientacijskega tekmovanja ZRVS, ob sprejemu pionirjev \ ZSMS so spoznali, kako poteka delo mladine v Stražišču ter komisije za delo s pionirji pri občinski konferenci ZSMS Kranj. Zabeležili so dejavnosti in prireditve ob dnevu mladosti, kot je bil sprejem mladincev — prostovoljcev v enote teritorialne obrambe, udeležili so se partizanskega mnogoboja in poimenovanja enote teritorialne obrambe po narodnem heroju Lojzetu Kebetu-Stefanu, spoznali trud in uspehe šolskega športnega društva v kranjski gimnaziji in taborniškega odreda Stražni ognji. Ogledali so si likovno razstavo Zlate in Jožeta Volariča na Kokrici ter sodelovali v pogovoru Umetnik in njegovo delo. Najbolj odmevna je bila novinarska akcija mladih z naslovom Mladina in prosti čas, ko so se po razgovoru s članico komisije za socialno delo pri občinski konferenci ZSMS Kranj odpravili med mlade, v mladinske sredine in lokale ter skušali razjasniti najbolj žgoča vprašanja, od alkoholizma, mladinskega prestopništva, narkomanije do potrebe po mladinskem domu v Kranju, zainteresiranosti za mladinsko prostovoljno delo ter vključevanje v družbenopolitično in družabno življenje. Najboljši mladi novinarji bodo prejeli novinarske izkaznice kranjske občinske konference in okrepili skupine za obveščanje pri področnih konferencah mladih iz krajevnih skupnosti, mladih v vzgoji in izobraževanju ter mladih delavcev. S prispevki bodo sodelovali tudi v glasilu občinske konference ZSMS Kranj Naprej. »Copovci« želijo tudi tesnejšega sodelovanja z novinarskimi hišami v Sloveniji, predvsem s pokrajinskim časopisom Glas, z Mladino, Delom pa tudi drugimi časopisi javnega obveščanja ter združenega dela. Novinarski dnevi v kranju so potekali v obliki okroglih miz, obiskov v krajevnih skupnostih, šolah, v družbenih organizacijah in društvih. Mladi novinarji so skušali osvetliti najbolj žgoče probleme mladih, uspehe in dejavnosti ter jih prek mladinske strani v Glasu prikazati tudi širSji javnosti. Drago Papler Pogovor s taborniki odreda Stražni ognji Letos tudi » « Odred Stražnih ognjev je eden od najboljših odredov v kranjski občini. Deluje že sedemindvajset let, svoje čete pa ima v Vzgojnem domu v Preddvoru, na Orehku in v Predosljah. Razen odreda Stražnih ognjev že več kot deset let obstaja Kokrški odred na Zlatem polju, medtem ko imajo v tovarni Sava odred Albina Drolca. Taborniška organizacija sodi med specializirane mladinske organizacije. Njena glavna naloga je, da seznanja mlade z naravo in bivanjem v njej. Program dela je razdeljen v kategorije. V prvo spada vzgoja najmlajših — murnov, starih do pet let. Skupina je bila zaradi pomanjkanja vodij ustanovljena šele letos. Deluje v vrtcu Najdihojca. Vzgoja osnovnošolskih otrok do četrtega razreda sodi v drugo kategorijo, v tretji pa so taborniki stari od dvanajst do osemnajst let. To so učenci višjih razredov osnovnih šol, srednješolci in drugi mladinci. V četrto kategorijo je zajeto delo s klubovei, to je delo v različnih interesnih dejavnostih. Najpomembnejše poslanstvo taborniške organizacije je, kot že rečeno, vzgoja mladih, ki naj postanejo dobri, napredni državljani. Drugi del dejavnosti pa je rekreativnega značaja. Na izletih, pohodih, raznih akcijah, tekmovanjih in podobnih srečanjih taborniki preskušajo svoje znanje in spretnosti. Delo poteka po programu, ki je enoten za celo državo, vsaka republika pa ga lahko še dopolni. O delu odreda Stražni ognji so pripovedovali Stojan Trošt, Janez Garzinjak, Brane Stojko in Albin Traun. Predstavimo jih. Stojan Trošt je starešina odre-dreda, inženir fizike, zaposlen v Iskri v Ljubljani. V taborniški organizaciji dela od 1961. leta. S taborništvom se je začel ukvarjati v Tolminu, kjer ni bilo veliko možnosti za druge dejavnosti. V organizacijo se je vključil, ker ga privlačita narava in življenje v njej. Pridobil si je veliko izkušenj, ki jih je ob prihodu v Kranj lahko s pridom uporabil. Kot starešina je tudi mentor, razen tega pa skrbi za povezavo odreda navzven, sodeluje pri sestavi programa in pri pripravi akcij. Janez Garzinjak, študent elektrotehnike, je načelnik odreda. Taborništvo ga je pritegnilo v osmem razredu osnovne šole. Dvakrat se je udeležil gozdne šole v Bohinju. Skrbi za uspešno delo organov odreda in za vzgojo kadrov. Brane Stojko pa je načelnik čete Sorsko polje, ki deluje na Orehku. Je učenec kemijske tehniške šole. Vodi skupino medvedkov in čebelic, v kateri je petnajst do dvajset otrok od sedmega do dvanajstega leta. V taborniški organizaciji dela peto leto. Njegova naloga je usposobiti člane za delo v taborniški organizaciji. Albin Traun, gospodar odreda, dela v Iskri Elektromehaniki. V taborniško organizacijo se je vključil lani. Hitro se je privadil. Kot gospodar odreda skrbi za orodje in drugo opremo. Odred Stražni ognji je trikrat zapored prejel najvišje republiško priznanje »partizanski odred«. Sogovorniki so menili, da je taborniška dejavnost kljub velikim uspehom še premalo poznana. Zakaj? Milena Sušteršič Proslava ob dnevu mlad jsti V soboto, 24. maja, je bila na Trgu revolucije osrednja ibčintka proslava ob dnevu mladosti. Zbrala seje množica mladine, rojakov, občanov, da bi počastili spomin na največjega sina naših narodov, na Tita. katerega delo nadaljujejo vsi mladi v naši samoupravni socialistični skupnosti. V bogatem kulturnem programu so sodelovali člani ansambla Prah. pevski zbor in recitatorji iz osnovne šole Lucijan Seljak iz Stra-žišča. recitatorji Prešernovega gledališča, folklorna skupina Sava in skupina za izrazni ples. Na slavnostno okrašenem trgu je bila tudi četa mladincev prostovoljcev, ki so po svečani obljubi stopili v rrste enot teritorialne ob-rambe. Glavni govornik na proslavi je bil predsednik občinske konference ZSMS Kranj Jure Tomašič. ki je poudaril veliko vlogo tovariša Tita v izgradnji naše skupnosti. Vedri> /> otipal mladini, ki bo odslej še bolj odločno krepila svoje vrste. nt. i ijula bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Na trgu okrašenem z zastavami. Titovimi slikami in transparenti, na katerih so bile izpisane besede ljubezni, vere in odločenosti nadaljevati po Titovi poti. so besede zvenele kot obljuba. Mladim teriforialrem je čestital sekretar občinske konference ZKS Kranj Jože Kavčič, ki je hkrati poutlari/ pomembno vlogo mladih v našem sistemu. Program je trajal dobro uro. izzvenel pa je v misel, ki jo sporoča pesem: Druže Tito. mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo . . . Milena Fornazarič G LAS12.STRAN TOREK, 17 JUHUA tSM pwH Jugoslovani ostali le brez članske medalje m uspe,,, da l„ , lr,i„p„l„rne tekme eMaleee,e kljuh pripek, etlrajah do kom; KRANJ - C v nasplošno ocenimo, potem lahko ugotovimo, da no bile trinajste balkanske igre v kolesarstvu za jugoslovanske reprezentante v mladinski in članski konkurenci nadvse uspešne. Člani in mladinci so balkanski prvaki v mostveni vožnji, mladinci pa so v posamezni vožnji tudi dosegli popoln uspeh. Osvojili so vsa najboljša tri mesta. Edino razočaranje smo doživeli v konkurenci članov v posamezni vožnji. Tu so Jugoslovani ostali brez od-ličij. Mladi kolesar ljubljanske Astre Primož Cerin je bil najuspešnejši udeleženec trinajstega balkanskega prvenstvo v kolesarstvu. Zlato medaljo je osvojil v dirki med posamezniki in kot član mladinskega moštva SFRJ na dirki na kro-nometer. 1 pripeki vztraji 2E prvi dan dvojni uspeh Prvenstvo se je za Jugoslovane začelo uspešno. 2e prvi dan tekmovanja članskih in mladinskih reprezentanc v mostveni vožnji je prinesla našim fantom v obeh konkurencah zaslužen uspeh. Oboji so dobili zlato! Medtem, ko so mladinci osvojili pričakovano zlato, so tem bolj presenetili člani. Le-ti so dosegli izjemen uspeh, saj so v borbi za prvo mesto prekosili samega sebe! Bulic, Polončič, Udovič in Ropret so vozili tako dobro, da so favorizirane Bolgare premagali za več kot tri minute. Bolgarski kolesarji so bili lani sesti na svetovnem prvenstvu! Prevoziti sto kilometrov dolgo progo v mostveni konkurenci v takem tempu, kot so ga narekovali Jugoslovani, niso mačje solze. Vsi Štirje so vozili tako usklajeno in hitra, da jim nihče ni bil kos. Ze na prvih kilometrin seje Jugoslovanom poznalo, da so dobro pripravljeni za mostveni obračun. Z izdelano vožnjo je ta četverica delovala tako izredno, da je bil uspeh zagotovljen že po prvih petdesetih kilometrih. Ze tu so imeli Bulic, Polončič, Udovič in Ropret izdatno prednost pred najnevarnejšimi zasledovalci Bolgari. Ta tempo so Jugoslovani zdržali do konca te sila zanimive kolesarske predstave. Na cilju so jim izmerili izredno hitrost. V poprečju so vozili več kot petdeset kilometrov na uro in so edini imeli čas pod dvema urama. Enako dobro kot člani so vozili tudi Astrini mladinci. Jugoslovanske barve so v tej mladinski vožnji zastopali le Astrini mladinci. Cerin, Planin, Udovč in Povirk so vozili kot dobro utečen stroj. Ku so videli, da so jim Bolgari najnevarnejši, so za uspeh »žrtvovali« Udovča. Postavili so ga na čelo in delati je moral za ostale tri. To garanje je prineslo tudi končni uspeh mladi jugoslovanski vrsti. REZULTATI - člani - l. Jugoslavija (Udovč, Ropret, Bulic, Polončič) 1;59:55, 2. Bolgarija 2;04:44, 3. Romunija 2;06:44. 4. Grčija 2;11:44, 5. Turčija 2;14:03; mladinci - t. Jugoslavija (Čerin, Planin, Udovč, Povirk) 1;26:31, 2. Bolgarija 1;26:37, 3. Grčija 1;31:2«, 4. Turčija 1;31:46, 5. Romunija 1;33:62. Najboljši trije člani v posamezni tekmi OW / mascanu iz Romunije (2), zmagov(Z?F2fl 1 * Pr°h &tni Mirceo uvrščeni Bolgar NenLstajk™ ' L°Zev 12 B',l^rije in tretje- nov uspeh jugoslovanskih mladincev V močni pripeki so mladinci startali na 106 km dolgo pot v posamezni vožnji za najboljšega na Balkanu. Ze pred startom se je dalo čutiti, da so naši mladinci med tistimi, ki bodo dajali ton dirki. To je pokazal že prvi krog težke 5200 metrov dolge krožne proge. Udarno moč tej mladinski kolesarski karavani je dajal Jugoslovan Jure Pavlic. Že v tretjem krogu se je odcepil od ostalih in vse do petega kroga je nato sam vozil cilju naproti. V petem krogu se mu je priključil se poznejši zmagovalec, lanskoletni balkanski mladinski prvak, osem naj atlet ni mladinec ljubljanske Astre Primož Čerin. Oba sta nato složno in v silovitem tempu nadaljevala vožnjo. Na koncu te tekme sta zasluženo slavila z več kot s sestminutno prednostjo. Temu dvojnemu uspehu sta s tretjim in četrtim mestom svoje dodala ie Bojan Planin in Bojan Udovč. To je bil spet popoln triumf jugoslovanskih mladincev. REZULTATI - 1. Cerin 2:38:06, 2. Pavlic 2:38:09. 3. Planin 2:44:22, 4. Udovč (vsi Jugoslavija) 2:44:34, S. Zivkov (Bolgarija) 2:45:35, 6. Iltir (Turčija), 7. Cubrič, 8. Povirk (oba Jugoslavija), 9. Krstev (Bolgarija). 10. Aldulea (Romunija), vsi v času peto-uvrščenega. MODRE MAJICE RAZOČARALE Skoraj enak ton članski tekmi na težki kranjski krožni progi kot pri mladincih so dajali na zaključku trinajstega balkanske- Člansko moštvo Jugoslavije Ropret. Bulic. Udovič in Polončič je nepričakovano toda zasluženo osvojilo prvo mesto na dirki na kronometer. Premagali so favorizirane Bolgare več kot s triminutno prednostjo. ga prvenstva Bolgari in Romuni. Od naših desetih reprezentantov je dirko končala le peterka. Veliko smo pričakovali od nedeljske posamezne članske vožnje. Nad 20.000 gledalcev, ki so prišli bodriti nastopajoče, je razočarano zapuščalo prizorišče obračuna. Jugoslovani imajo v tej dirki peto, šesto, deseto, petnajsto in dvajseto mesto. Ze kmalu po startu so pobegnili po dva Bolgara in Romuna. Vse do osemnajstega kroga je ta četverica složno vozila proti končnemu uspehu. V nasi izbrani vrsti pa ni bilo take složnosti kot v mostveni vožnji. Sicer so Ropret, Frelih, Udovič, Rakus in ostali poizkušali vse, da bi nadoknadili zamujeno. To jim ni uspelo. Premalo so bili borbeni, da bi lahko dosegli več kot so. Res je sicer, da je Frelih hotel vse, da bi bil med vodečimi. Toda sam ni mogel dohiteti vodilnih. Najstarejši nas reprezentant je dal vse od sebe, vendar ni imel pomoči ostalih tovarišev. Drago Frelih je naredil uslugo le zmagovalcu Emili Lozevu iz Bolgarije, ki se je vozil v njegovem zavetju. Tudi RakuA, Ropret, Kurent, Udovič so hoteli več kot so zmogli. Enako sta hotela tudi Bulic in Borovičanin. Toda vsi napori so bili zaman. Taktika in nesložnost je botrovala neuspehu. REZULTATI - 1. Lozev (Bolgarija) 3:46:30, 2. Romascanu (Romunija) 3;46:34, 3. Stajkov (Bolgarija) 3;47:36, 4. Marin (Romunija) 3:47:36, 5. Borovičanin, 6. Bulic (oba Jugoslavija), 7. Carutasu (Romunija), 8. Kanepolopulos (Grčija), 9. Lautaru (Romunija), 10. Ropret (Jugoslavija), vsi v času četrtouvrščenega; 15. Frelih 3;48:06, 20. Rakus (oba Jugoslavija) 3;50,23. I). Humer Foto: F. Perdan V dirk, mladinskih moštev so slavil, Jugoslovan,. Cerm. Udovč. Planin in Fovirk so prekosil, Bolgare in (irke. Zapisano ob balkaniadi Meato z vso okolico je vse dni trinajstega balkanskega prvenstva živelo in delalo, da bi prvenstvo kar najbolje uspelo. Tudi vsi udeleženci bal-kaniade so bili v Kranju kot doma. Kot je že v navadi, je predstavnike vseh sodelujočih držav, goste in novinarje sprejel v avli skupščine predsednik SO Stane Božič. Podpredsednica skupščine Kristina Kobal je v pozdravnem govoru orisala gospodarski in športni položaj mesta in občine. Brez pomoči organizacij združenega dela balkansko prvenstvo ne bi tako uspelo kot je. Pokroviteljstvo nad kolesarji Bolgarije, Grčije, Romunije, Turčije in Jugoslavije so prevzele Sava. skupščina občine, Veleželez.nina Merkur, Triglav Konfekcija, Gorenjski tisk. Gorenjska oblačila in Gorenjski sejem ter Tekstilna tovarna Zvezda. Finančno pa ho prireditev podprle tudi druge organizacije združenega dela iz občine in republike. kt krnni sto) 49,88; mladinke: 100 m - 1. Korajlija (Ljubljs na) 12,4, 2. Raditcek (Olimpija) 12.8, 3. Vi-dak (Ljubljana) 12,0, 200 m: 1. Kor«jh> 25,3, 2. Stare (obe Ljubljana) 24,«, 3. Ra-dešček (Olimpija) 26,8, 400 m: 1. Paskuhn (Olimpija) 1:00,«, 2. Stare (Ljubljana) 1:01,3, 3. Majhen (Velenje) 1:01.8, 8«0 m: 1. Straus (Kladivar) 2:22,1, 2. Hamertek (Ptuj) 2:23.4. 3. Kmet (Olimpija) 2:23,4, 300 m ovire: 1. Avsec (Ljubljana) 48,6, 2. Javornik (Olimpija) 48,7. 3. Šešerko (Ptuj) 49,6, 4 x 100 m: l. Ljubljana 50.5.2. Olimpija 51,«, 3. Ptuj 52.«, 100 m ovire: 1. Peeov-nik (Velenje) 15,«. 2. Javornik (Olimpija) 51,«, 3. Eržen (Novo meato) 1«.3. 4 x 3#»m 1. Ljubljana 2:56,3, 2. Olimpija 2:59.6, 3. Velenje 2:01,4, visina: 1. Kolar (Olimpija) 187, 2. Pečovnik (Velenje) 1«7. 3. Rant (Triglav) 164, daljava: 1. Kolar (Olimpija) SIS. 2. Šešerko (Ptuj) 502, 3. Polenčič (Oliauji-ja) 495, krogla: 1. Pandur 11,83. 2. Pire (ob* Maribor) 9,79. 3. Svetel tek (Kladivar) 9.4t. krogla: 1. Bunc (Novo meato) 3444. 2- Pire (Maribor) 3138, 3. Slatinjek (Velenje) 29,36, disk: 1. Pandur (Maribor) 3422, X. Svateljšek (Kladivar) 29,84. 3. Pire (Maribor) 27,00. Ekipno Podnart Na blejskem atletskem stadionu je Zveza telesnokulturnih organizacij občine Radovljica organizirala letošnje občinsko prvenstvo v atletiki za člane telesnokulturnih organizacij. Nastopilo je 71 tekmovalcev iz enajstih telesnokulturnih organizacij. Kljub dotrajanim atletskim napravam sta bila dosežena dva zelo dobra rezultata. Tomaž Majer (Radovljica) je pretekel 100 m v času 11,2, Denis Ozmec (Begunje) pa je vrgel kopje 60,37 m. Oba rezultata sta nova rekorda občinskih prvenstev. Ostali so bili slabši, kar je razumljivo, saj so nastopili Športniki, ki so jim specialnosti druge športne panoge ali pa bivši atleti. Tekmovanje je bilo tudi ekipno. Naslov občinskega prvaka za letos so osvojili tekmovalci TVD Partizan Podnart. Rezultati: mlajše mladinke: 60 m: 1. Rajgelj Urlka (Pod) 9,5, 2. Krnc Vanja 10, 3. Petrač Tanja (obe Pod.) 10,3; daljina: 1. Krnc Vanja 360, 2. Rajgelj Urška 359, 3. Petrač Tanja (vse Pod.) 346 cm; visina: 1. Krnc Vanja 115, 2. Rajgelj Urtka 115, 3. Petrač Tanja (vse Pod.) 110; krogla: 1. Rajgelj Urška 6,96 m, 2. Krnc Vanja 6,96 m, 3. Petrač Tanja 5,40; starejše mladinke: 60 metrov: 1. Petrač Janja 9,0, 2. Rajgelj Marala (obe Pod.) 9,5; «00 m: 1. Res Ruth (Gorje) 1,56,0 2. Bombač Karmen (Pod) 2.01,9; daljina: 1. Petrač Janja 447, 2. Bombač Karmen 366. 3. Rajgelj Maruša (vse Pod) 355; višina: 1. Zoreč Maja (Bled) 135, 2. Petrač Janja 130, 3.-4. Bombač Karmen in Rajgelj Maruša (Pod) 115; krogla: 1. Petrač Janja 10,53, 2. Rajgelj Maruša (obe Pod.) 7,94, 3. Zoreč Maja (Bled) 7,40; štafeta 4 x 100 m: 1. Podnart 60,5; mlajši mladinci: 100 m: 1. Sodja Andrej (Bohinj) 12,5, 2. Skumavec Iztok (Lesce) 12,8, 3. Učakar Serdjo (Bled) 13,4; 1000 m: 1. Skumavec Iztok (Lesce) 2.52,6, 2. Potočnik Boris (Bled) 2.55,8, 3. Hrovat Sašo (Kamn. gor.) 3.11,6; daljina: I. Omerza Iztok (Radovljica) 609, 2. Tolar Boris (Bled) 698. 3. Sodja Andrej (Bohinj) 536; višina: 1. Omerza Iztok (Rad) 160, 2. Jemc Tomaž (Bled) 160, 3. Šolar Martin (Bled) 150; krogla: 1. Veselic Renato (Radovljica) 12,21. 2. Jemc Tomaž (Bled) 11,78, 3. Ravnikar Brane (Bled) 10.16; disk: 1. Kristan Zoran (Rad) 39,40, 2. Omerza Iztok (Rad) 36,68, 3. Veselic Renato (Rad) 35,71; kopje: 1. Kristan Zoran (Rad) 39,10, 2. Vidic Darko (Pod) 35,11, 3. Pibcr Borut (Bled) 32,71; štafeta 4 x 100 m: 1. Smučarski klub Bled 49,7, 2. Podnart 52,8; starejši mladinci: 100 m: 1. Majer Tomaž (Kad) 11,2, 2. Rupel Matej (Rad) 13,2, 3. Vari Gorazd (Kamn. gor.) 13,4; 1000 m: 1. Horvat Andrej (Rad) 2.44,3, 2. Podgornik Rajko (Gorje) 2.55,8, 3. Udir Beno (Kamn. gor.) 3.42,4; daljina: 1. Majer Tomaž (Rad) 571, 2. Potočnik Rado (Bled) 532, 3. Mohorič Iztok gor.) 522; višina: 1. Potočnik Rado (Ble«> 160, 2. Zvan Bojan (Kamn. gor) 146. 3. »n-bar Bojan (Kamn. gor.) 140; krogla: 1. Kapel Matej (Rad) 11,17, 2. Potočnik Rsdo (Bled) 10,85, 3. Kapus Iztok (Kamn. gor) 10.37; disk: 1. Rupel Matej (Rad) 31,84. J Potočnik Rado (Bled) 30.56. S. Podgornik Rajko (Gorje) 24,12; kopje: 1. Podgornik Rajko (Gorje) 39,40, 2. Vari Milan (Kanta, gor) 37,10, 3. Knpus Iztok (Kama. gor) 27,45; štafeta 4 x 100 m: 1- Odbojkarski klub Bled 51,0, 2. Kamna gorica S»,7; člani: 1. Pene« Marjan (Radovljica) 113. Pogačar Ivan (Gorje) 113, »- P««*c*r Maks (Begunje) 12,4; 164« m: 1. Podlogsr Dušan (Gorje) 4,23,4, 2. Berine Daamjaa (Rad) 4.25,2. 3. Pogačar Maks (Begunje) 4.2«,0; višina: 1. Pogačar Ivan (Gorje) 16»: 2. Udrih Štefan (Bled) 170. 3- Rimakazi Mirko (Bled) 170; daljina: 1. Feriaa Stane (Bled) 613. 2. Zupan Zdravko (Bled) Stt. 3. Rimahazi Mirko (Bled) 54«; krogls: 1 Ferjan Stane 12,7«, 2. Ferjan Franc (ats Bled) 11.47, 3. Pogačar Maka (BegeaK II, 38; diak: 1. Šolar Mirko (Kama_gor.) 38,81, 2. Faganel Jote (Pod) «441. >• %Tt* nik Lado (Kamn. gor.) 31.93; konjej 1 Ozmec Denis (Begunje) «4,37, 2. Salar Mirko (Kamn. gor.) »2,44. 3. Ferjaa 8*aa« (Bled) 62.04; štafeta 4 x 100 m: 1. Radovljica 46,8, 2. Odbojkarski klub Bled M.» Ekipno: 1. TVD Partizan Podnart 14.496 točk. 2. Odbojkarski klub Bled 12.t45. S. TVD Partizan Kamna gorica 9.531. « Športno društvo Radovljica 9.422, 5. Sms-čarski klub Bled 8.035. Mojnur Fazanrl Dobra udeležba kljub slabemu vremenu JAMNIK — Klub maratoncev Mali vrb 1 Jamnika je priredil v nedeljo, 8. junija. III. tradicionalni tek nn Mohorja. Kljub slabemu vremenu je nastopilo 40 tekmovalk in tekmovalcev. Rezultati — ženske: 1. Irena Dolenc (SP Poljane). 2. Ruth Reš (SK Trigtav), 3. Simona Krničar (SK Triglav); moški do 30 let: 1. Milan Kotnik (TO Radovljica). 2. Srečo Kopač (SK Triglav), 3. Maka Jelene (Klub maratoncev Jamnik); motki nad 3« let: 1. Janez Sitar (Partizan Kamna gorica), 2. Franc Kaučič (Klub maratoncev Jamnik). 3. JanezGlobočnik (Motnje); 'I0GOMET Mladi obetajo KRANJ - Kranjski rofomet je razpet med izrednimi uspehi mladih nogometa-LV«T^'TlZf^r- i°,»>*'t* ■»•ekcije. ki je komaj obdržala status ligaša v SNL. Ocit-»Mse nocometni delavci in trenerji lotili stvari s pravega konca: pri najmlajših. i^UfJl *fif popularen že pri teh. V krožkih po šolah Hodeluje prek 200 otrok do JHYwif*~ f ri »"lakih moštvih je Kranj *e nekaj let v slovenskem vrhu, pri ^ZmTiJLiT •* J*™u vrhu vztrajno približuje. Tudi v Četrti selekciji je precej obetal* igralcev, le v petiie ni pravih rezultatov. Predvsem gre zamera strokovne-mpnatopu a sicer solidnimi nogometaši. Prehod od dveh višjih nogometnih tre-■•rjev na nove strokovnjake ni bil najboljša rešitev in tu bo *e potrebno obilo napo- ■ ŽSf" PfŠVV™"' zn*ci,no"t nogometa je vse boljše dogovarjanje. Ni već upirali«!!? *~- «lubih se povsod pojavljajo talentirani nogometaši. Nekoliko sanjo ta proces le še nekateri nogometni funkcionarji, ki jih je ćas že zdavnaj pre-!n77-a.r** B0**J.0 prianati. Do izraza pa pride njihov kvarni vpliv v ozkosti lokal h*JtZZž*F V okY,rM rekreacijskih lig, ki dobro delujejo. Temelji za delo so torej ■m, potrebno bo le *e nadgraditi delo nekaterih, ki kot nestrokovnjaki ne morejo aeatn modernemu toku. f1 Utn3 P« poUevo, a vztrajno skuša pridobiti nekdanje pozicije. Ne sme-i- '*""." .B*._^ ,V *" * nnanciranjem in mlacnost nekaterih krogov v kranjski te-II" St*^' , i de,o *>o dokazalo, da nogomet le ni tako negativen in korumpi-\m- iV j* potrjujejo naši profesionalci. Nogomet ostaja Sport delavcev, ame in mladine, ostaja tudi najmnožičnejši šport v občini in trdne temelje bo po-trmno nadgraditi z boljAi m delom in tudi rezultati. Miran Suhic Uspeh Pavle Košir in Vilme Lap KOMENDA - Pavln Košir in Vilma Lap. iiuiri ženske šahovske ekipe iz Komende, ft h kot moštvo uvrstili v finale ženskega |eljal iz avstrijske smeri na mejni prehod Ljubelj voznik tovornega avtomobila Rade Brrftović iz Kočevja Ogenj na tovornjaku so takoj pogasili / ročnimi gasilnimi aparati. Cariniki |»< s<) ugotovili, da je voznik v lovoru jaku tihotapil motorno žago vredno H40 nemških mark. ki jo je 11111 ■ I zavito v papir in z žico pritrje-jo med izpušno cevjo (n posodo za gorivo Zaradi segrete izpušne cevi se je papir vnel in »izdal« skrito žago. S CESTE V JAREK Gorite - V petek. V), junija, ob 22.50 se je na cesti med Goricami in Tenetišami pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Stjepan Stanko (roj. 1958) je v blagem ovinku v bližini Goric zapeljal s ceste v jarek. V nesreči je bil voznik lažje ranjen in so ga prepeljali v Klinični center, škode na avtomobilu pa je za 2().(XK)din. S CESTE NA NJIVO Kranj — V soboto. 14. junija, ob 3.20 se je na magistralni cesti v bližini odcepa za Struževo pripetila prometna nezgoda utrujenemu vozniku. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Manfred Som-mer je vozil proti Kranju. Med vožnjo pa je v levem preglednem ovinku zaradi utrujenosti zapeljal s ceste in se ustavil na njivi. Voznik je bil pri tem lažje ranjen, škode na avtomobilu pa je za 10O.(KK)din. SPREGLEDALA MOTORISTA Jesenice - Na Cesti maršala Tita se je v soboto. 14. junija, ob 12.25 pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Lidija Stare-Mohorič (roj. 1955) z Jesenic je speljala s parkirnega prostora pri restavraciji Pikova dama in nameravala zaviti v levo na magistralno cesto. Na cesto je zapeljala prav te- daj, ko je /. leve strani pripeljal voznik motornega kolesa Dušan Pozvek (roj. 1961) z Jesenic. tako da sta trčila. Motorist in sopotnik sta padla in se na srečo le lažje ranila. Zdravita se v jeseniški bolnišnici TRClL V KOLESARJA Železniki — V soboto. 14. junija, ob 9.40 se je na Plavžu pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti in nepazljivosti. Voznik kolesa Edo Gajger (roj. 1958) s Ceš njice je zapeljal na cesto izpred trgovine; prav tedaj je z njegove desne strani pripeljal prehitro voznik osebnega avtomobila Iztok Trdina (roj. 1955) z Martinj vrha. tako da je kljub zaviranju trčil v kolesarja in ga zbil po cesti. Nezavestnega kolesarja so prepeljali v Klinični center. NEZGODA KOLESARJA Bled — V soboto, 14. junija, ob 15.15 se je v Zg. Gorjah pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega zavijanja. Voznik kolesa Alojz Sipel (roj. 1961) iz Zg. Gorij je z regionalne ceste zavil v levo proti odcepu lokalne ceste za Sp. Gorje. Prav tedaj je iz nasprotne smeri po regionalni cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila Bela Vrečic (roj. 1931) z Bleda. Kljub zaviranju in umikanju je avtomobil trčil v kolesarja, da je ta padel in si zlomil nogo. S SODIŠČA Nasilniško obnašanje Pred temeljnim sodiščem v Kranju je bil pred kratkim obsojen Janez Vrhovnik, star 40 let, z Mlake, in sicer na 2 leti zapora Vrhovnik ni stopil prvikrat pred sodišče, tokrat pa se je moral zagovarjati zaradi dveh kaznivih dejanj; lani konec januarja je v svojem stanovanju na Mlaki grozil svoji že razvezani ženi in sinu, da ju bo ubil, razgrajal je in razbijal pohištvo v dnevni sobi, tako da sta pred njim oba zbežala na podstrešje. Vrhovnik je sicer priznal, da se spominja tega dogodka, toda kriva naj bi bila bivša žena, ki ga je zmerjala. Vrhovnik namreč ni redno zaposlen, le občas no si poišče honorarno delo, vendar pa večino denarja porabi sproti za pijačo. Ker ni redno zaposlen, tudi ne preživlja svojih dveh otrok, le lani je dvakrat dal ženi in sinu denar. Delo bi si prav lahko poiskal, saj je po poklicu avtomehanik. Tudi pri skupnosti za zaposlovanje v Kranju so mu že ponudili zaposlitev, vendar pa je takoj ni mogel sprejeti, ker se je zdravil proti alkoholizmu, kasneje pa se za službo ni več zanimal. Zdravljenje pa zanj ni bilo uspešno, saj je takoj nato začel spet piti, sam pa je tudi prepričan, da se pijači ne bi mogel povsem odreči. Ker že tri leta ni redno zaposlen, honorarno zasluženi denar pa porabi za pijačo, tudi ne prispeva k vzdrževanju svojih otrok, tako da oba sinova preživlja le njuna mati. Sodišče se je prepričalo, da se na ta način, ko se noče redno zaposliti, pa čeprav bi se lahko. le izmika svoji dolžnosti prispevati k preživljanju svojih otrok. Zaradi nasilniškega obnašanja ga je sodišče obsodilo na eno leto in štiri mesece zapora, pri tem pa ni našlo niti ene olajšilne okolnosti, saj se je ne enkrat na podoben način obnašal do žene in otrok. Ker pa ne plačuje preživnine, ga je sodišče obsodilo na 10 mesecev kazni, za obe kaznivi dejanji pa je izreklo enotno kazen dveh let zapora, v tem dovolj dolgem času pa bi morala tudi abstinenca pokazati zdravilne učinke. L. M. V globoki in tihi žalosti sporočamo, da je po težki bolezni v 48. letu preminil naš dobri mož, brat in svak BLAŽ KOŠNJEK Od njega-se bomo poslovili v torek, 17. junija 1980, ob 15.45 izpred mrliške vežice na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena Rozka, brat Zvone l ženo ter drugo , sorodstvo! Kranj, 15. junija 1980 V globoki zažlosti sporočamo, da je po dolgi bolezni umrl moj ljubljeni mož, brat, stric in svak KAREL SLABE upokojenec Pogreb bo v Radovljici, 17. junija 1980 ob 16. uri. Neutolažljiva žena Francka in sorodstvo! Radovljica, Nova Oselica, Žirovnica, Jesenice, 15. junija 1980 SGP Gradbinec Kranj DS SS - izpostava JESENICE Po sklepu Odbora za delovna razmerja TOZD industrijske in nizke gradnje Javornik objavlja prosta dela in naloge tehničnega vodje TOZD Pogoji: končana visoka ali višja šola gradbene smeri, opravljen strokovni izpit in 4 leta delovnih izkušenj Delo s«> združuje /a nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj prošnje z dokazili pošljejo na naslov SGP GRADBINEC Kadrovsko socialna služba, cesta Maršala Tita 16, 64270 Jesenice. Prijave sprejemamo 15dni po objavi oglasa gorenje kuhinje 063850 - 720 zapomnite si to številko naš strokovnjak vas bo obiskal na vašem domu izmeril bo prostor, naredil načrt, sestavil seznam potrebnih kuhinjskih elementov, predlagal opremo, uredil bo vse kupoprodajne dokumente preskrbel bo prevoz, serviserje za mori-tažo vam ostane le, da se z našim strokovnjakom dogovorite za njegov obisk pokličete ga lahko vsak torek ali četrtek od 8. do 12. ure na telefonsko številko (063) 850-720 Obiščete nas lahko tudi v naših trgovinah v Mariboru, na Muti in v Nazarjah ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE RADOVLJICA razpisuje prosta dela in naloge sekretarja Pogoji: višja ali srednješolska izobrazba, izkušnje pri delu na področju telesne kulture, odslužen vojaški rok in moralno politična neoporečnost. Delo se združuje' za nedoločen ras. Vloge z dokazili o izobrazbi pošljite na Zvezo telesnokulturnih organizacij občine Radovljica, Gorenjska c. 26, v 15 dneh po objavi razpisa. CGPDELO TOZD prodaja podružnica Kranj Koroška 16 sprejme prodajalca za prodajno mesto KIOSK CGP DELO št. 27, ŽIRI. Nastop dela 1. 7. 1980. Delo je pogodbeno, za željena je trgovska šola. Ponudbe pošljite na ČGP DELO podružnica Kranj, Koroška 16. Razpis velja 8 dni po zadnji objavi. DOM UČENCEV IVO LOLA RIBAR Kranj Kidričeva 53 Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge za 6 VZGOJITELJEV za nedoločen čas Pogoj: - višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri - nastop službe 1.9. 1980 SNAŽILKO ZA DOLOČEN CAS (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) - nastop službe 1.9. 1980 Industrija bombažnih izdelkov Kranj Komisija za delovna, razmerja objavlja prosta dela in naloge kurjača Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev še naslednje pogoje: — poklicna šola kovinske ali elektro smeri, — uspešno opravljen izpit za kurjenje visokotlačnih kotlov, — poskusno delo 2 meseca, — osebni dohodek po Pravilniku o razdeljevanju OD. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov DO IBI Kranj, c. Staneta Žagarja 35. GIP Gradiš TOZD Lesno ind. Obrat Škofja Loka vabi v času šolskih počitnic večje število učencev, dijakov in študentov za opravljanje enostavnih ročnih opravil Pogoj: starost 15 let K sodelovanju vabi tudi učence z dokončanimi najmanj b\ razredi osemletke, ki se žele izučiti za poklic ŽAGAR IN LESNI DELAVEC ter učence z dokončano osemletko, ki se žele izučiti za poklic TESAR IN M IZAK Kandidati naj se osebno /glase v kadrovski službi TOZD ali pa pošljejo pismene ponudbe na naslov: Gradiš TOZD LIO Skofja Loka, Kidričeva c. 56. Kompas Turistična in gostinska delovna organizacija Kranjska gora KOMPAS naloge JUGOSLAVIJA Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge vodje strežbe hotela Kompas in vodje strežbe hotela Alpina Pogoji: končana gostinska šola ter izpit za V-KV. najmanj .r> let delovnih izkušenj, znanje dveh tujih jezikov, poskusno delo '\ mesece. " vodje obračunske službe Pogoji: končana ekonomska srednja šola. najmanj tri leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj svoje prošnje z dokazili o izobrazbi J« sti ter delovnih izkušnjah pošljejo komisiji za del 8trok°vno- najpozneje v 15 dneh po objavi. ovna razmerja Poklicna lesna šola Škofja Loka Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa ravnatelja šole Po določilih statutarnega sklepa mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: _ učitelj ene od predmetnih skupin in opravljen strokovni izpit n pedagoško delo in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih vodstvenih ali strokovnih in vzgojno-izobraževalnih delih in željena izobrazba višje ali visoke lesarske smeri. Kandidat mora poleg tega: _ predložiti program razvoja šole - izpolnjevati druge pogoje, ki jih določa zakon in družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini Skofja Loka - biti mora moralno in politično neoporečen in mora imeti idejno-politične kvalitete _ biti mora družbenopolitično aktiven. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj ter programom razvoja šole, naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razoisa na naslov Poklicna lesna šola Skofja Loka, Kidričeva 59 s prini som za razpisno komisijo. F Kandidati bodo o izidu obveščeni v 45 dneh po objavi. Hotelsko turistična delovna organizacija Gorenjka Jesenice, n. sol. o. TOZD Žičnice Kranjska gora razpisuje na podlagi sklepa odbora za medsehoin« ja TOZD naslednja prosta dela in naloge J razmer- TEHNlCNEGA VODJE TOZD Žičnice Kranjska gora Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in snln«nim; mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: 8p,ošn,mi aktl — da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne smeri — 1 .leto delovnih ustreznih izkušenj Kandidati naj prošnje z dokazili o strokovnosti 1» sedanjih zaposlitev pošljejo na naslov Odbor za a^dSES?^ merja TOZD Žičnice Kranjska gora, BoTov*\LSTim£MnK*/.l' ska gora, v roku 15 dni po objavi. °7, 64280 Kran^ OBLAČILA -A/ot/ošC Komisija za delovna razmerja OZD objavlja prosta dela in naloge VODENJE FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA — ustrezna izobrazba ekonomske smeri in 3-4 leta ustreznih delovnih izkušenj — poznavanje knjigovodskih in finančnih predpisov ter sposobnost vodenja — tri mesečno poskusno delo SALDAKONTISTA — srednja izobrazba ekonomske smeri in 2-3 leta delovnih ustreznih izkušenj — poznavanje knjigovodskih in finančnih predpisov ter vodenja — tri-mesečno poskusno delo DVE DELAVKI ZA LIKANJE GOTOVIH IZDELKOV — po možnosti dokončana osnovna šola — direktno izvrševanje v naprej pripravljenega dela — tri-mesečno poskusno delo DELAVKO ZA ROČNO ŠIVANJE V DODELAVI — po možnosti dokončana osnovna šola — direktno izvrševanje v naprej pripravljenega dela — tri mesečno poskusno delo Kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo prijave na naslov: Oblačila Novost Tržič, Trg svobode SS, Komisija ia delovna razmerja. Rok za sprejemanje ponudb je 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v SO dneh po sprejemu sklepa o izbiri. MALI telefon OGLASI * 23-341 PRODAM Prodam STROJ za plastiko C«) g) - polavtomat — negro bossi. osem Mj z zagotovljenim delom. Lesce. >.p«a 66 4899 Prodam STRESNO OPEKO folc 'Ipičak. Sr. vas 36. Sencur 4900 Prodam globok OTROŠKI VOZI-?.K Seferagič. Vrečkova 11. Kranj i n-m 49oi Prodam 4 kub. m smrekovih PLODOV Rožič Jože. Hudo 7. Tržič 4902 Ugodno prodam črnobel TELE-!Z0R gorenje, Se v garanciji in /TABILIZATOR. Mežnarič Marin Valjavčeva 13, 4. nadstropje. 0. 19 ali tel. 24-471 — int. 07 podari 4903 Prodam lepe bukove HLODE, grabne za mizarsko mizo (ponk). '///dine 17, 2irovnica 4904 Prodam bočno KOSILNICO la-erda za traktor zetor 25, malo rab-«0 Zabreznica 24 4905 Prodam stoječo TRAVO, ali zarjam za gnoj. Zg. Bela 8, Predor 4906 Prodam 6 tednov stare čistokrvne -EMSKE OVČARJE, starši z robnikom. Andrejka. Radovljica, ^zoviSka 4, tel.064-75-946 4907 Prodam KOSILNICO grebaldi za iktor ferguson 533. K oren i ak Ig-* Predosl je 95, K ran j 4908 godno prodam SEDEŽNO JiRNITURO, zelene barve. Infor-/jrije po telefonu 28-922 od 15. do ?ure 4920 Prodam »POBJON« in VRTNE 'OLE. Naslov v Turističnem dru-,j - Skofja Loka 4921 godno prodam OTROŠKO PO-'ELJICO z jogi jem ali brez. Kopala 3,Skofja Loka, tel. 61-644 4922 prodam opremljen OTROŠKI /OSEK in globok OTROŠKI VOZI-ffc Mlekarska 10. Cirče - Kranj prodam 100 W PEVSKO OZVO-MJfE, znamke sound. Frelih. Šolaj 12 4942 GRADITELJI - Prodam 16 /REŽ - šestica in sedmica. Infor->ijepo tel. 23-129 4943 godno prodam dobro ohranjeno rejšo SPALNICO. Jenko. Pot na ta 5. Kranj godno prodam GRADBENO »/RAKO, elektro OMARICO in ™m\ ORODJA. Kranj. Smledniška B13 4945 skupim ^^^^m Kupim M. ZREBETA. Ponudbe /.plefonu 49-006 od 20. do 21. ure ^Hrastje 51, Kranj (Mrak) 4727 Kupim 20 kv. m ali večrabljenega jdkeea TOPLEGA PODA. Tele- ■?47-386 4867 Kupim STRESNO OPEKO kikin-jj 350 do 400 kosov, novo ali rablje-Zaplotnik Peter, Smlednik 24/a 4934 VOZILA Prodam avto FIAT 126. Ogled od M 12. ure in od 15. do 18.30. Kosi ^lona, Jenkova lil. 10, Kranj 4944 Prodam SPAČKA po delih. Infor-,>cije dopoldan po tel. 25-461 -S 349 - MiSanovič 4757 ultja CP Glas. Kranj. Stavek: TK Go-1 M>j»ki tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska prtriea, Ljubljana. Naslov uredništva • uprave lista: Kranj. Mode Pijadeja t. - Tekoči rs*un pri SDK v Kranju Štefki S1S40-S03-319*9 — Telefoni: n. c. »-»41. (lavni urednik, odgovorni urcd-■ik in uprava 21-835. redakcija 21-H60. i'«erciala — propaganda, naročnina, uli oglasi in računovodstvo 23-341. iirocnina za prvo polletje 1»80 din M. Oproščeno prometnega davka p pristojnem mnenju<4S 1-1/72. Krajevna skupnost Stražišče Skupščina KS in DPO Htražaftče obveščajo občane in svojce padlih borcev, da bo ob desetem jubilejnem praznovanju krajevnega praznika, otvoritev spominskega parka v petek, 20. junija ob 17. uri in slavnostna seja skupščine KS ob 19. uri v večnamenskem prostoru osnovne sole Luci-jan Seljak. Želimo, da se prireditve polnoStevilno udeležite! EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal Z navadnimi in s specialnimi lečami Izdelujemo na recept in brez njega SE PRIPOROČAMO! Prodam ZASTAVO I01JL, letnik 1978 (maj), fttefetova 6. Šenčur Prodam ZASTAVO 750. letnik 1973. Leše 36, Tržič 4775 Prodam osebni avto ZASTAVA 750, letnik 1971, registriran do marca 1981. Brunc, Nova vas 25. Radovljica 4791 Ugodno prodam VW 1300. letnik 1968. Naslov v Turističnem društvu - Skofja Loka 4793 Ugodno prodam dva meseca star MOPED APN-4P. Ogled možen vsak dan po 15. uri. Janez Arnol, Žirovnica 41 4909 Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, letnik 1972. Omejc. Gorenjskega odreda 18. Kranj 5910 Ugodno prodam dobro ohranjen TOMOS avtomatic 3-K. Tel. 50-225 popoldan 4911 Ugodno prodam avto NSU 1200, registriran do 30. 1. 1981. Kovač Marian. Podlubnik 222, Skofja Loka 4912 Poceni prodam R-4, 1967, tudi po delih (vozen). Miklavčič. Vincarje Tovorni avto MERCEDES 1113 kiper trambus in OPEL KADETT coupe 1100-L, prodam. Bertoncelj Janez, Bukovica 8, .Selca 4913 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Kuhar Jože. Podlubnik 50, Skofja Loka 4914 48, Skofja Loka 4915 Prodam ŠKODO 100-L, letnik november 1975. Znidaršič, Sv. Duh 167, Skofja Loka 4916 Prodam ZASTAVO 750, po delih. Šolar. Topolje 7, Selca 4917 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1976, PEUGEOT 204, ali kupim STROJ za PEUGEOT 204. Reteče 20, Skofja Loka 4918 Prodam SIMCO 1000, letnik 1967. celo ali po delih. Dimitrijevič, Planina 27, Kranj 4919 Prodam LADO SL, letnik 1979. Kert, Jezerska c. 88, Kranj 4924 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Informacije po tel. 21-322. Ogled po 13. uri pred trgovino Dekor, Kranj, Koroška 35 4925 Prodam ELEKTRONIC 90 ter MOPED na 5 prestav. Šenk, Jezerska c. 24, Kranj 4926 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Poljanšek Tone. Sorlijeva 37, Kranj 4927 FORD 1300, letnik 1972, rdeče barve, zelo dobro ohranjen, prodam. Tišov Janez, Polje 29, Bohinjska Bistrica 4928 Prodam delno karamboliran R-4, letnik 1977. Bergant Vinko. Sp. Gorje 37 4929 Prodam ZASTAVO 101, prevoženih 76.000 km. Ogled možen vsak dan popoldan. Telefon 69-301 4930 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO MB, registrirano do 11.6.1981. Ogled možen popoldan. Cufar, Tavčarjeva 3/b, Jesenice 4931 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1973, celo ali po delih. Telefon 68-236 4932 Poceni prodam dobro ohranjen AUDI 60. letnik 1969. Sarabon, Bistrica 30/b. Tržič 493.] ZAPOSLITVE KOVINOSTRUGARJA ali NK delavca — delavko, za kovinostru-garsko stroko, takoj zaposlim. Delo je izmenično, dobro plačano, po učinku. Pismene prošnje s podatki pošljite na naslov: Galof Jože. KO-VINOSTRUGARSTVO, Hosta 12. Skofja Loka 4935 V redno delovno razmerje takoj vzamemo KUHARICO, plača dobra, stanovanje v domu. POČITNIŠKI DOM INA - Zagreb v Bohinju 4936 POSESTI Prodam zazidljivo PARCELO (250 kv. m) 8 km iz Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 4937 STANOVANJSKO HlS(), lahko še v gradnji, v Kranju ali širši okolici, kupim. Ponudbe pod: Devize 493H STANOVANJA Kupim GARSONJERO v Kranju. Ponudbe pošljite na naslov: Skupnost za zaposlovanje Kranj. Cesta JLA 12 4939 OBVESTILA Uokvirjam slike, gobeline, priznanja, diplome itd.....hitro in solidno Križnar. Radovljica. Linhartov trg 23 4M> OSTALO V varstvo sprejmem otroka v dopoldanskem času. Informacije po telefonu 28-809 vsak dan od 18. ure dalje 4897 MATEMATIKO instruiram /a popravne izpite. Telefon 27-329 — popoldan 4639 Nujno iščem varstvo za dva otroka (5 let. 7 mesecev) po možnosti na Planini. Plačamo po dogovoru. Ponudbe pod: Perkić M.. Veljka Vlaho-viča 5. tel. 28-185 4941 Končala se je življenjska pot nase mame MARIJE KEMPERLE roj. Kun.s tel j Od nje se bomo poslovili v torek. 17. junija 1980, oh 17. uri na kranjskem pokopališču. Za njo žalujejo: Janko. Erna. Pavle. Tadej. Nadižarjevi in drugo sorodstvo Kranj, 15. junija 1980 ZAHVALA Ob boleči i/gubi moje drage žene MARIJE ŠTEFE roj. Pikš se iskreno zahvaljujem sorodnikom, dobrim sosedom in botrom za velikculušno P<>moč. vsem prijateljem in znancem za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala dr. Novaku. Iskrena hvala g. župniku za lep pogrebni obred in vsem. ki ste ji podarili lepe vence in cvetje v slovo. Žalujoči mož Francelj in vsi. ki so jo imeli radi' Milje, Visoko ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene. drage mamice, hčerke in sestre JOŽICE ŠTER roj. Grašič - prevajalke pri Slovenijalesu - trgovina ki nas je nenadoma mnogo prezgodaj zapustila, se najlepše zahvaljujemo prijateljem, sosedom, sostanovalcem in znancem, ki ste v najtežjih ^^^^£X7S£ nam,, darovali cvetje, ki ga je pokojnica.tako jjubU.il*»*£Jg& pravniškemu osebju velikem številu spremi h na njeni zadnji poti. Posebno se zanva'Ju' ... . m\ai\n *ivlienie Kliničnega central LjuMj.ni, Žteti dr; T*vi. ki« *^'^^gv^TS™t^S Zahvaljujemo se predstavnikom Slovenijalesa in KS - Duplje za Kan|JIV£» h sprtem Krobu zadnji poti in posebej njenim sodelavkam za nepozabne besede f^S^gJS^Sa Zahvaljujemo se godbi Tržič, pevcem KUD - Duplje in učenkam oš. ^jV^^JBnT^ zapete žalostinke Posebej se zahvaljujemo prijateljem. DPO - Duplje, sosedom za nesebično po moč in spremstvo na zadnji poti naše drage Jožice. Vsi njeni! Z žalostjo v srcih sporočamo, da je umrla naša draga mama SUZANA OBLAK doma s Primskovega pri Kranju Pogreb bo v Kranju, 17. junija 1980, ob 16.30 Žalujoči: Oblakovi, Isteničevi, Silarjevi, Rauhovi in Cargovi! V globoki in tihi žalosti sporočamo, da se je po težki bolezni, v 75. letu od nas poslovila zvesta žena in naša dobra zlata mamica, stara mami in prababica ANGELCA ŠME roj. Laurič Od nje se bomo poslovili v sredo. 18. junija 1980, ob 16. uri izpred mrliške vežice na kranjskem pokopališču. Žalujoči: mož Valentin, hčerke Eli, Danica, Anica in Sonja ter sin Silvo-vsi z družinami in drugo sorodstvo Prebivalci škofjeloške občine pred referendumom Da ne bodo vsi odhajali Šolsko poslopje v Davči je bilo zgrajeno po vojni, s pretežno udarniškim delom. Potres, ki je prizadejal Posočje, je načel tudi šolo v Davči. Tudi sicer poslopje kliče po obnovi. Sola nima primernega prostora za pripravo hrane, otroke pozimi zebe. Izdelan je sanacijski načrt obnove, ki je predvidena leta 1982. Ta čas pa lodo opravili najnujnejša dela. Prve tri razrede podružnične šole v Davči danes obiskuje 11 otrok. 50 se jih v višje razrede vozi v Železnike. Podatki kažejo, da se bo število šolarjev v prihodnjih letih povečalo. Kadrovskih težav trenutno nimajo, toda res je, da se mladi učitelji neradi odločajo za hribovske šole. Ce je šola lepa, tudi učitelj raje pride. Program izgradnje šol, čigar uresničitev je odvisna od uspeha referenduma, daje pozornost obnovi šol v hribovitih predelih. Tako se uresničuje že tolikokrat poudarjeno in zapisano načelo, da je treba ohraniti živelj v hribih. Pogovarjali smo se s predsednikom sveta krajevne skupnosti Dav-ča Ludvikom Bevkom, kakšno je pri njih vzdušje pred referendumom. Na zboru volivcev niso govorili le o šoli. temveč tudi o cesti, ki je za njih življenjskega pomena. Ljudje menijo, da je program izgradnje šol dober. Bistvenih pripomb ni bilo, čeprav krajani že plačujejo 1,5 odstotni samoprispevek za ceste. Ludvik Bevk ne dvomi v uspeh referenduma, saj pravi, da pri preteklih akcijah nikoli ni bilo bistvenih odstopanj, tudi če je šlo za prostovoljno delo. Ko bo urejena cesta, ko bomo dobili proizvodni obrat in ne nazadnje, ko bo obnovljena tudi šola, bo morda kdo prišel k nam in ne bodo vsi le odhajali, pravi Ludvik Bevk. Doslej so odhajali. Ce bo Davča danes zamudila priložnost, da ujame razvoj, je morda nikoli več ne bo imela. Sola v kraju mora ostati, saj pomeni središče kulturnega in družabnega življenja. Nekdaj so imeli celo osemletko, še prej šest razredov. Danes vsaj najmlajši hodijo v šolo doma. Da utrip življenja v Davči ne bo zamrl je odvisno tudi od šole, na katero se navezuje cesta in proizvodni obrat, o katerem se že dogovarjajo z Nikom iz Železnikov. M. Volčjak r Zaupanje v domačo pamet Naša raziskovalna dejavnost je še vedno preveč neorganizirana in odvisna od'posameznikov, ki so se zavedli pomena te dejavnosti — Manjka družbenopolitične podpore, pa tudi sredstvom za ta namen se preradi odpovemo — Raziskovalna dejavnost in znanost del naših načrtov za prihodnje Kranj - V takšni sestavi bi se morali večkrat srečati in ne čakati le na pobudo nekoga tretjega, so poudarili preteki četrtek udeleženci gorenjskega posvetovanja o položaju raziskovalne dejavnosti in znanosti, ki je bilo sklicano na pobudo sveta za znanost pri republiški konferenci SZDL. Udeležili so se ga zastopniki sklicatelja, pa predsedniki ali sekretarji občinskih konferenc SZDL z Gorenjske, predstavniki občinskih raziskovalnih skupnosti, organizacij za tehnično kulturo in družbenopolitičnih organizacij. Sorazmerno redki tovrstni pogovori so zanesljivo posledica Še vedno neustreznega položaja te dejavnosti, organizirane na samoupravni osnovi v raziskovalnih skupnostih, in prepičle usmerjenosti k izkoriščanju domačega znanja, ki je cenejše od nakupov najrazličnejših tujih spoznanj in licenc, večkrat z omejeno možnostjo uporabe. Kjerkoli so presegli takšno prakso, so dosegli zavidljive rezultate. . Četrtkovo posvetovanje je osvetlilo položaj znanosti in raziskovalne dejavnosti na Gorenjskem. Le redke organizacije združenega dela imajo samostojne raziskovalne oddelke, organizirane na ravni temeljnih organizacij ali delovnih organizacij. Sorazmerno malo ljudi dela v teh oddelkih. Republiško povprečje je ugodnejše od gorenjskega, enako pa velja tudi za sredstva, ki jih namenjamo znanosti in raziskavam. Šepa povezava med stroko in njenim prenašanjem v proizvodnjo. Starostna sestava raziskovalcev je za zdaj še ugodna, vendar vedno bolj manjka mladih. Mogoče je to posledica razmer, ko za nekatere panoge industrije nimamo ustreznih višjih in visokih šol. Znanost in raziskovalno delo prav tako še nimata ustrezne družbenopolitične podpore. Pri občinskih konferencah SZDL delujejo koordinacijski odbori ali sveti za vzgojo, izobraževanje in znanost, kjer pa je slednja najpogosteje odrinjena na stranski tir. Tudi pri poslovodnih strukturah, najrazličnejših mojstrih in oddelkovodij še srečamo nenaklonjenost do te dejavnosti, o čemer pričajo primeri težav pri uveljavljanju najrazličnejših inovacij in tehničnih izboljšav. Preveč pa smo tudi prepričani, da bomo še naprej lahko kos temu področju le z amaterizmom in zagnanostjo posameznikov, brez ustrezne družbene podpore. Ce bi recimo kranjska raziskovalna skupnost lahko uresničila vse naloge do leta 1985, bi potrebovala 5 starih milijard, ki pa jih bo tudi zaradi našega odnosa do znanosti, raziskav in razvoja domače pameti težko zagotoviti. Rešitve se ponujajo. Na četrtkovem posvetovanju so našteli nekatere. Predvsem je treba dati tej dejavnosti večjo družbenopolitično težo in pri občinskih konferencah oblikovati samostojne svete za znanost in raziskovanje, ki ne bodo le družbenopolitični organ, ampak tudi skupina ljudi, sposobna razrešiti praktične raziskovalne probleme. Raziskovalna dejavnost mora v plane združenega dela, na samoupravne organe, med ljudi. Vsakdanji, pa čeprav drobni problemi združenega dela, ponujajo in vzpodbujajo razmišljanje in iskanje ustreznejših rešitev. Predvsem pa je treba na Gorenjskem doseči na tem področju večjo enotnost in usklajeno delo. Potem bo tudi potrebna sredstva lažje zagotoviti. Menda je sedaj problem celo namestitev strokovnega sodelavca za to področje ... J. Košnjek Tovarištvo je več kot bratstvo 1 Neusmiljeno je žgalo sonce na asfalt in omizja pred vojaško ka-ravlo Kokrškega odreda v petek popoldne v Podljubelju. Na srečanje aktivistov Gorenjske so prišli stari tovariši iz vseh koncev. Ne le z Gorenjske. Raztepeni po celi domovini se najdejo takole skupaj kakšen dan pred velikim tradicionalnim srečanjem gorenjskih aktivistov in borcev NOV. Da se v miru pogovore in obudijo spomine. V gneči, na taki veliki proslavi se ne da pogovarjati, le pozdraviš se. Imaš si pa toliko povedati. Toliko je še ostalo neizrečenega. Saj bodo prišli tudi na proslavo v nedeljo, danes se bodo pa pogovorili. Kaj jim pomenijo takšnale srečanja, smo povprašali tri aktiviste, ki se nekoč, v težkih dneh upora in borbe, vsak po svoje doprinašali k svobodi naših narodov. Pavla Gortnar-RadoBlava je bila aktivistka na JavomAj dolga leta po vojni živela v Ljublja- ni, zdaj pa je spet na Gorenjskem. Tokrat v Sebenah. Od vsega začetka je delala kot aktivistka na terenu, bila na Pokrajinskem odboru OF za Gorenjsko, v AGIT-PROP-u administratorka takratnih partizanskih novinarjev Tuga Štiglica, Franca Zena, Ivana Koncilje-Jana in drugih. »Lepa so ta srečanja in vedno več nas je. ker imamo vedno več časa. Se pa tudi redčijo naše vrste .. . Druži nas veliko tovarištvo, ki je več kot bratstvo. Le tisti, ki je to doživel, ve, kako si vesel, ko se spet srečaš s sobor-cem. Takoj po vojni nismo utegnili. Delo, družine, družbenopolitično delo. Zdaj so otroci odrasli, upokojeni smo, zdaj imamo čas. In takale srečanja ti še dolgo potem zapolnjujejo dneve in spomini ostanejo le na lepe trenutke. Vse hudo je pozabljeno« D. Dolenc Stane Bizjak-Kosta, iz Ljubljane, je prišel na Gorenjsko 29. oktobra 1942 in ostal tu do konca 1943, ko je odšel na Koroško. Bil je v štabu Pokrajinskega komiteja za Gorenjsko, istočasno pa namestnik komisarja I. grupe odredov, namestnik komisarja prvega Gorenjskega odreda, kasneje, ko je bila pa zona, pa namestnik komisarja zone. »Da sem danes v Tržiču, mi je dal povod Kebe Štefan-Kostja, ki je bil doma iz Tržiča, komisar Kamniškega odreda in ki je padel na Kališču. Tako živ je spomin : Poleg tega sem bil že leta s Triičani, ki jih je bilo , dvajset, v Prijedoru na orožnih vajah. Naivni pristaši Nemcev so bili tedaj, jaz pa sem takrat že kot komunist predaval o borbi partije, o delavskem gibanju. Priznati moram, da me nihče ni izdal. In kasneje sem izvedel, da so se vsi opredelili za našo borbo in da med njimi ni bilo nobenega i7.dajalca. Po dolgih letib sem si zaželel videti vse te trde Gorenjce, s katerimi sem preživel izredno težke, di izredno lepe čase. Med prisotnimi danes je le red- Brigade XXXI. divizije, Gradmkova udarna, Prešernova in Vojkova M se borile največ na Primorskem, veliko so pa doprinesle tudi za otf» boditev Gorenjske, zato so se gorenjske občine odločile, da tej diviziji podelijo domicil. O poteh, ki so jih prehodile te brigade je v nedeljo v Podljubelju spregovoril predsednik skupščine občine'Tržič Milan Ogris in domicilno listino in zastavo predal Ivanu Franku prvemu političnemu komisarju Prešernove brigade in današnjemu predsedniku odbora borcev XXXI. divizije. Slovesno je bilo res, toda nerodno je bilo da niso na tako slovesnost, kot je podelitev domicila, prišli vsi pred sedniki skupščin^ Škofjeloški predsednik je poslal podpredsednika Radovljičani in Kranjčani so se pa zadnji trenutek spogledovali koga od vidnih družbenopolitičnih delavcev bi poslali na oder... - Foto D. Dolenc nanj. 1941 okrog pa tudi vsemi vsenu Hi — ki, ki ga ne bi poznal. Na XII. zbor aktivistov in borcev NOV Goreniskv «/, ,, d k » tudi borci Gradnikove, Prešernove in Vojkov7briBadp XXXI. divizije borile tudi na Gorenjskem ini so Trn Sf! J!**! tej priložnosti podelile domicil. V sklop SKS^lS t tudi zaščitna četa, v kateri so bili zbrani sami mlaH? P° J* V**'* Tone Ravnik iz Bohinjske Bistrice, ki je b?l tudi medT™"'/0 fanti, nam je odstopil za objavo sliko te zaščitne čete ki /> WZa oosnZ novembra 1944 nekje v Zireh in je last Muzeja NO^S!lffS^ Najboljši kemiki - V kranjski Savi so že četrto leto zapored "PreJell".čen,cl iz gorenjskih osnovnih in srednjih šol, najboljše na republiškem in občinskih tekmovanjih mladih kemikov. Na sliki: vodja temeljne organizacije Izobraževalni center Sava Mirko Požar podeljuje nagrado Romanu Jerala iz kranjske gimnazije, ki je s svojo raziskovalno nalogo osvojil prvo mesto na republiškem tekmovanju. - Foto: F. Perdan Andrej Cvetko-Srečko iz Črnuč je kot aktivist delal že od vsega začetka v Kranju, 6. februarja 1943 je prišel v Kokrški odred, oktobra 1943 je postal sekretar okrožnega komiteja SKOJ na področju Kranja, od maja 1944 pa je bil v VDV in kasneje v KNOJ. »Moram reči, da so ta srečanja zame najsrečnejši trenutki, ker smo svoja najlepša leta preživeli v tovarištvu, ki nas je edino držalo pokonci. Saj nismo imeli ne za jesti, ne za obleči. Edino tovarištvo in pravi, človeški odnosi. Kadar se srečamo, mi stopijo pred oči tisti dnevi, ne lahki, toda plemeniti, ki jih za svojega življenja ne bom pozabil. Kolikor več je srečanj, toliko bogatejši sem. Borci in aktivisti Kokrškega,, odreda se vsako sredo dobimo pri Slamiču. In verjemite, na ta sestanek nikoli ne pozabim.« Vsako leto se srečajo aktivisti Gorenjske posebej, kakšen dan pred zborom. Tokrat so se v petek, 13. junija, zbrali pri karavli »Kokrškega odreda* v Podljubelju. Prihajajo tisti, ki so tu redno, vsako leto, so pa tudi srečanja med borci, ki se na takem snidenju srečajo prvič p« petintridesetih, sedemintridesetih letih. Srečanje, ki ga je priredil občinski odbor SZDL Tržič, so pozdravili v imenu tržiških DPO Zinka Srpčič, predsednik odbora gorenjskih aktivistov Ivan Repinc. sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina in Maks Krmelj-Matija, edini še živeči narodni heroj Gorenjske. — Foto-D. Dolenc J