Elektronski varčevalni račun z odlično obrestno mero in brez vezave! ^pVOLKSBANK Več na www.e-obresti.si Volksbank super depoziti samo v novembru z do 4,6 % p.a. V VOLKSBANK SUPER DEPOZITI www.volksbank.si Primorski Najprej je treba pogasiti požar Marko Marinčič Umestitev nove vlade Maria Montija je ad acta. V parlamentu je dobila krepko številčno podporo, kakršne menda še ni bilo v zgodovini republike. Obenem pa prave politične večine nima. Čeprav so podprle isto vlado, se stranke niso povezale v koalicijo. Naredile so korak nazaj, kot se temu reče, in prepustile kabinetu tehnokratov, naj rešuje razmere v sili. Ko hiša gori, je treba poprijeti za vedra in pogasiti požar. Vse drugo bo prišlo na vrsto kasneje. Gasilec Monti bo zato imel nekaj časa proste roke, da se loti gašenja. Politika ga ne bo ovirala, prej bo skrbno pazila, da se sama ne bi preveč opekla. Vprašanje je, kaj bo potem. Če odmislimo Severno ligo, ki se umika na skrajni sever, so v igri trije politični načrti. Berlusconi se kljub letom in polomiji, ki jo je povzročil, še noče umakniti. Pripravlja se že na naslednji volilni spopad, pa čeprav tokrat morda sam ne bo več v prvi vrsti. Montiju bo najbrž dal 3-4 mesece časa za sprejetje nepopularnih ukrepov, tačas pa pognal svoj propagandni stroj, da bi izsilil volitve, čim se mu bodo son-daže, kot upa, ponovno nasmehnile, če se mu sploh še bodo in če bo takrat za sabo imel še vse svoje parlamentarce. Mnogi namreč že trkajo na vrata Casinija, ki skupaj s Finijem ponuja drugo možno opcijo za čas, ko se bo zaprl tehnokratski oklepaj in bo spet zavladala politika. Katoliške in sredinske komponente so dobro zastopane v vladi, ki kljub tehničnim profilom ni in ne bi mogla biti politično povsem aseptična. V Montijevi senci naj bi se po tem drugem scenariju center okrepil, razbil bipolarni sistem, in zavladal skupaj z zmernejšimi komponentami zdajšnjih desne in leve sredine. Tretji možen scenarij je koalicija iz Vasta, kjer so Bersani, Di Pietro in Vendola nakazali možno levosredinsko alternativo, ki pa še ne vemo, koliko je trdna in homogena, kot dokazujejo tudi z različnim zadržanjem do Montije-ve vlade. Prav zato - in zaradi požara v hiši, seveda - so se za sedaj odpovedali volitvam, na katerih bi po vseh anketah gladko zmagali. Kako bo čez šest mesecev ali čez poldrugo leto, pa nihče ne ve. Med drugim in tretjim scenarijem - za prvega lahko le upamo, da se vitezu ne bo posrečil ponovni preporod - pa je še ena neznanka. Ločnica namreč poteka znotraj Demokratske stranke in morda se bo prav v njenih vrstah odigrala odločilna bitka. dnevnik SOBOTA, 19. NOVEMBRA 2011 Št. 274 (20.289) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Za vladni kabinet Maria Montija Prepričljiva zaupnica tudi v poslanski zbornici Premier vabljen na tristranski vrh z Nemčijo in Francijo legnano - Danes odprtje velike razstave Zorana Mušiča Če je to človek Razstava je uvod v niz slovenskih dogodkov v Milanu - Do februarja 2012 bo na ogled preko 90 del LEGNANO - V Palači Leone da Perego v Legnanu pri Milanu bo od danes na ogled pregledna razstava Zorana Mušiča z naslovom Če je to človek (Se questo e un uomo). Razstava preko devetdesetih sli- karskih del je uvod v obsežnejšo kulturno, turistično in gospodarsko-po-litično predstavitev Slovenije, ki bo februarja 2012 v Milanu. Slavnostna govornika na današnjem odprtju razstave v Legnanu, pri kateri je sodelovalo tudi slovensko veleposlaništvo v Rimu, bosta slovenski častni konzul v Milanu Gianvico Ca-misasca in slovenska generalna kon-zulka v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan. Na 12. strani RIM - Tudi poslanska zbornica je včeraj izglasovala zaupnico vladi. Podporo Montijevemu kabinetu je izreko kar 556 poslancev, proti pa jih je bilo le 61. Z izjemo Severne lige so liderji vseh strank od Alfana do Bersanija, od Casinija do Di Pie-tra zagotovili podporo vladi, četudi z različnimi poudarki. Vlada je tako teden dni po odstopu Silvia Berlusconija potrjena in bo že v ponedeljek začela z delom. Mon-tijev ugled pa Italiji že vrača zaupanje Evrope. V torek se bo sestal s predsednikom Evropskega sveta Van Rompuyjem, nato pa bo vabljen na tristranski vrh z Nicola-som Sarkozyjem in Angelo Merkel. Na 5. strani Dvojezična šola v Špetru še čaka ... Na 2. strani Pokrajinska kongresa SSk in SKP v Trstu Na 6. strani Nabrežina: milijon evrov za obnovo trga Na 7. strani Goriška občina bo ukinila davek IRE Na 14. strani Ljubljanski pravniki odkrivali slovensko šolstvo na Goriškem Na 14. strani Karel X. povezuje Gorico in Novo Gorico Na 15. strani EVROPSKA UNIJA Razhajanja med Berlinom in Londonom BERLIN - Britanski premier David Cameron in nemška kancler-ka Angela Merkel sta se po včerajšnjem srečanju v Berlinu zavzela za hitro reševanje dolžniške krize v območju evra. A državi ostajata na različnih bregovih pri vprašanju načina reševanja krize v evrskem območju, nič bližje pa nista niti pri evropskem davku na finančne transakcije. Velika Britanija sicer vsaj deklarativno podpira načrte članic območja evra po tesnejši fiskalni in gospodarski integraciji, ki je po mnenju Berlina edina dolgoročna rešitev. Na 13. strani NARODNI DOM - Publikacija Sklada Polojaz Večkulturnost je edina pot: lepa, a izredno nevarna MARINI GH GANT- II G.INI.H. CANAEflEN^^ WOOLRICH J^JHH Pli.HJl AAilh Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Sobota, 19. novembra 2011 ALPE-JADRAN, DEŽELA / ŠPETER - Problemi dvojezične nižje srednje šole Občina Špeter bo za obnovo šole Dante Alighieri čakala na Deželo Večina zavrnila predlog opozicije, da bi začeli z deli takoj in sredstva našli v proračunu ŠPETER - Občina Špeter naj bi od Dežele vendarle prejela prispevek za preureditev poslopja italijanske nižje srednje šole Dante Alighieri, zato da bi se tja lahko nato preselila dvojezična nižja srednja šola, ki ima svoj začasni sedež v uradih gorske skupnosti. Dežela naj bi potrebna sredstva Občini Špeter, ki je septembra zamudila rok za prošnjo za prispevek (zaprosila je za 275.000 evrov, a prepozno) iz sklada za posebne potrebe občin na podlagi deželnega zakona št. 22/2010, namenila na podlagi 4. člena deželnega zakona št. 2/2000, ki zadeva razvoj ruralnih naselij. To je župan Špetra Tiziano Manzini povedal na izredni seji občinskega sveta, ki so jo sklicali na pobudo opozicije. Predstavnike opozicijske občanske liste La nostra terra je sicer zanimalo, kako je lahko pred poldrugim mesecem sploh prišlo do zamude pri vložitvi prošnje za prispevek. Šlo je za nesporazum, se je glasil odgovor. Na Občini Špeter nihče ni vedel, da bo deželni odbor 30. septembra odločal o porazdelitvi sredstev iz zakona 22/2010 (to sicer piše v samem zakonu, op.ur.), večkrat so poklicali tudi v deželne urade, a baje niso dobili primernega odgovora. Na Deželi so vsekakor očitno zdaj našli ustrezno rešitev, da bodo na podlagi drugega zakona vseeno lahko špetrski občinski upravi zagotovili potrebna sredstva za preureditev italijanske nižje srednje šole, da bo lahko nato sprejela tudi dijake dvojezične nižje srednje šole. Da bi lahko dela stekla čim prej, pa je opozicija predlagala, da bi iz občinskega proračuna delu sredstev (točneje 45.000 evrov), ki so bila namenjena za razsvetljavo in cestne povezave, spremenili namembnost in jih uporabili za preureditev italijanske nižje srednje šole. Predlog je večina zavrnila, tako da bo za začetek del treba počakati, da bo prišel denar z deželne uprave. Čas pa med tem hitro teče... (NM) Za prilagoditev šole Dante Alighieri špetrska občina ne bo založila sredstev nm VIDEM - V okviru pobude Suns - Sclesis di Europe Predstavili knjigo Marca Stolfa o glasbi v manjšinskih jezikih VIDEM - V okviru mednarodne pobude Suns - Sclesis di Europe, ki jo organizira Deželna agencija za furlanski jezik Arlef, so včeraj predstavili knjigo Marca Stolfa o glasbi v manjšinskih jezikih La me lenghe e sune il rock (e no dome chel). Friul, Europe. Dvojezično knjigo (v italijanščini in furlanščini) je izdala zadruga Informazione friulana - Radio Onde Furlane v sodelovanju z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino. V svoji knjigi Stolfo z multidisciplinarnim pristopom, ki je zanj značilen, obravnava tudi vprašanja s področja zgodovine, politike, družbe, jezikovnih pravic, literature in zaščite manjšin, v ospredju pa je vsekakor razvoj glasbe v manjšinskih jezikih. Knjiga vsebuje celo vrsto podatkov in pričevanj, v njej pa Stolfo ne predstavlja samo sodobne furlanske glasbe, temveč tudi tisto drugih evropskih manjšin, pa tudi slovensko (o BK Evolution) in nemško v Furlaniji. (NM) VIDEM - Radio in televizija Dežela pomaga furlanskemu jeziku VIDEM - Deželna vlada je na včerajšnji seji odobrila nov pravilnik, po katerem bo Dežela Fur-lanija-Julijska krajina delila prispevke radijskim in televizijskim postajam za sporede v furlanskem jeziku. Pravilnik, ki ga je predlagal odbornik Elio De Anna (na posnetku), sodi v deželni zakon za zaščito Furlanov in furlan-ščine, ki ga je deželni svet v času Illyjeve uprave odobril leta 2007. Pravico do prispevkov imajo televizijske in radijske postaje, ki jih gledajo oziroma poslušajo na območju dežele, kjer je uradno priznana navzočnost furlanske jezikovne skupnosti. Gre dejansko za zasebna občila, medtem ko je furlanšči-na na javni radiotelevizijski ustanovi odvisna od posebne konvencije med predsedstvom vlade in RAI, ki še ni bila sklenjena in ni jasno, če sploh kdaj bo. Deželni radio RAI sicer oddaja oziroma je oddajal nekaj ur tedensko v furlanskem jeziku, te oddaje pa je direktno financirala deželna uprava mimo konvencije, ki je - kot rečeno - trenutno ni. Novinarji in uslužbenci RAI so ravno pred kratkim opozorili, da bi znižanje finančnih sredstev v sklopu konvencije, na osnovi katere »se preživlja« deželni sedež za FJK, dokončno pokopal televizijske in radijske oddaje v furlanščini. JUTRI Maša v spomin na Checca Bergnacha Checco Bergnach ŠPETER - Jutri (20. novembra) ob 11. uri bo v cerkvi v Gorenji Mjersi (občina Podutana) maša zadušnica v spomin na Checca Bergnacha, priljubljenega beneškega kantavtorja, ki je po hudi bolezni umrl 17. novembra 2001. Star je bil 49. let. Ob desetletnici njegove smrti, ki je v vrstah Beneških Slovencev pustila veliko vrzel, bo med mašo zadušnico pel pevski zbor Rečan. Checco Bergnach (ime mu je bilo Francesco) je bil v Benečiji in tudi drugod zelo priljubljena osebnost. S svojo glasbo, v katero je vnesel tedanje vplive sodobnih glasbenih tokov iz ZDA in Velike Britanije je v beneško kulturno življenje prinesel svežino, ki je po splošnih ocenah za tisti čas pomenila prelomnico s tradicijo. Njegov pravi predznak pa je predstavljalo dejstvo, da je svoje pesmi kot prvi pisal v domačem narečju Nadiških dolin, kar je bila nedvoumna izbira. Hotel je pokazati, da je uspeh pesmi mogoč tudi v domačem jeziku, ki mu je obenem hotel dati nikoli priznano enako dostojanstvo in ga potegniti iz dolgoletne zapostavljenosti. Skupaj z Aldom Clodigom je ostal že od druge izdaje, leta 1972, ustvarjalno povezan s Senjamom beneške pesmi, katerega nesporen protagonist je bil vse do svoje smrti. Checco je imel posebno karizmo, okrog njega so se zbirali številni mladi, kot kantavtor je ustvaril na desetine pesmi, ki jih je že leta 1985 izdal v kaseti. Bil je široko poznan tudi izven Benečije, zahajal je tudi na Tržaško in Goriško, kjer je bil vedno dobrodošel in je imel veliko prijateljev. "MfcJUlIUH} H A LA ME LENGHE ESUNElL ROCK |h ^ItKJf.'fc Clip I I rmu,. EWDPi TRST - Banka Koper in Cassa di Risparmio FVG podpisali dogovor o medbančnem sodelovanju Lažje poslovanje za podjetja in osebe Banki pripadata skupini Intesa Sanpaolo - Sporazum namenjen malim in srednjim podjetjem ter prebivalstvu - V FJK 4, v Sloveniji pa 8 dvojezičnih okenc TRST - Banka Cassa di Risparmio Friuli Venezia Giulia in Banka Koper sta včeraj v Trstu podpisali dogovor o medban-čnem sodelovanju z namenom spodbujanja in omogočanja lažjega poslovanja malih in srednjih podjetij ter prebivalstva. Banki, ki pripadata skupini Intesa Sanpaolo, bosta na podlagi dogovora vsaka nudila storitve strankam druge. V ta namen bosta skupaj odprli 12 dvojezičnih okenc. Od teh bodo štiri v deželi Furlaniji-Julijski krajini, in sicer dve v Trstu in dve v Gorici, 8 pa v Sloveniji, točneje v poslovalnicah Banke Koper v Kopru, Izoli, Piranu, Sežani, Postojni, Ilirski Bistrici, Novi Gorici in Ljubljani. Glavna beseda bo pri izvajanju dogovora recipročnost oziroma izmenjava, so poudarili včeraj na tržaškem sedežu CA-RIFVG, na katerem so vsebino sporazuma predstavili predsednik upravnega odbora CARIFVG Giuseppe Morandini in njen izvršni direktor Maurizio Marson, za Banko Koper pa predsednik uprave Giancar-lo Miranda in član uprave Mario Henjak. Skupino Intesa Sanpaolo sta zastopala Elia-no Omar Lodesani in Fabrizio Centrone. Novi poslovni model temelji na dvojezični podpori pri vzpostavljanju poslovnih odnosov s fizičnimi osebami in poslovnimi subjekti v obmejnem predelu med Italijo in Slovenijo ter komitentom obeh bank olajšuje poslovanje z bankami, so povedali. V tako težkih in zapletenih gospodarskih razmerah želita banki sodelovati pri spodbujanju rasti v lokalnih razmerah. Pomagali bodo tako podjetnikom, ki nameravajo vlagati oz. delovati v sosedni državi kot tudi fizičnim osebam, ki nameravajo npr. kupiti nepremičnino v drugi državi, ali pa se bodo enostavno mudili v tujini iz turističnih razlogov. Posojilo bodo lahko dobili v Sloveniji, obroke pa bodo odplačali v Italiji in obratno. Konkretno se bodo stranke obrnile najprej na skrbnike v svoji banki. Osebje v poslovalnicah bo v bistvu prvi stik in posrednik. Skrbniki se bodo nato povezali s kolegi v partnerski banki in za svoje stranke določili datum sestanka. Kot je poudaril Miranda, je to majhen, vendar konkreten primer evropske integracije v obdobju velikih sprememb. A.G. Dogovor so predstavili in podpisali včeraj na sedežu banke Cassa di Risparmio FVG v Trstu kroma SVEŽE NOVICE PUŠČAJO SLED. najprej na prstih. Franc Starec, tiskar Zaupajte nam. Potrdite naročnino za leto 2012. Naročnina ostaja nespremenjena: 215,00 evrov, kar pomeni, da vas bo vsak izvod časopisa stal le 0,70 evra! Če še niste naročeni, naročite se čimprej: Primorski dnevnik boste do konca leta 2011 prejemali brezplačno! Dostava na dom Primorskega dnevnika je za vse naročnike brezplačna! Brezplačno boste tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki pa bodo prejeli knjigo "Spomini na leto 1945" darilo Zadruge Primorski dnevnik. Znižano naročnino za leto 2012 se lahko plača do 31.1.2012: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu XPrimorski " dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji 4 Sobota, 19. novembra 2011 ALPE-JADRAN SLOVENIJA - Decembrske predčasne volitve Za 90 poslanskih mest 1300 kandidatov iz 20 strank Na listah 739 moških in 561 žensk - Vse stranke ne bodo nastopile v vseh volilnih enotah LJUBLJANA - Na predčasnih parlamentarnih volitvah se bo za 90 poslanskih stolčkov (2 sta namenjena italijanska in madžarski narodni skupnosti) potegovalo 1300 kandidatov, med njimi je 739 moških in 561 žensk, stari pa so od 18 do 78 let. Državna volilna komisija (DVK) bo danes na svoji spletni strani uradno objavila sezname potrjenih list kandidatov po volilnih enotah in kandidatov, o katerih se glasuje v posameznih volilnih okrajih. Najmlajši kandidat je star 19 let, najstarejši pa 76 let. Med ženskami pa najmlajša kandidatka šteje 18, najstarejša pa 78 let. Kandidati bodo na predčasnih volitvah nastopili na listah 20 strank. Vse stranke sicer ne bodo nastopile v vseh volilnih enotah. Največ strank, 19, se bo za vstop v državni zbor potegovalo v volilni enoti s sedežem v Mariboru, najmanj pa v volilni enoti Ljubljana - Center. V vseh volilnih enotah bodo nastopile parlamentarne stranke (SD, SDS, SLS, LDS, DeSUS, Zares in SNS) ter novoustanovljene stranke Zorana Jankovica (Pozitivna Slovenija), Gregorja Viranta (Lista Virant) ter Gibanje za Slovenijo. V vseh volilnih enotah bodo nastopile tudi zunajparlamentarne Demokratična stranka dela, Nova Slovenija in SMS Zeleni. V sedmih volilnih enotah bodo volivce poskušali prepričati v Stranki za trajnostni razvoj, Stranki enakih možnosti in Zelenih Slovenije. Stranka slovenskega naroda bo nastopila v petih volilnih enotah, Naprej Slovenija v treh, Humana Slovenija v dveh in Akacije v eni volilni enoti. Kar 1300 kandidatk in kandidatov iz 20 strank si želi zagotoviti mesto v slovenskem parlamentu, prostora pa je samo za 88 poslank in poslancev ter 2 predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti LJUBLJANA - Projekt pa se zatika zaradi finančne krize Osrednji spomenik žrtvam vseh vojn predvidoma na bodočem Južnem trgu LJUBLJANA - Najprimernejša lokacija za osrednji spomenik žrtvam vseh vojn je na začetku bodočega Južnega trga v Ljubljani, je včeraj pojasnila predsednica projektne skupine za postavitev spomenika Spomenka Hribar. Kot je dejala, bo s postavitvijo spomenika na simbolni ravni postavljena paradigma odnosa do preteklosti, do prihodnosti ter odnosa med živimi.Komi-sijo, ki je omenjeno lokacijo po besedah Hribarjeve izbrala soglasno, so sestavljali ljudje z različnih področij; poleg Hribarjeve še Janez Gril, Meta Hočevar, Janez Koželj, Peter Kovačič Peršin, Miran Potrč in Franc Znidaršič. Za iskanje lokacije so po besedah Hribarjeve sicer porabili tudi največ časa. Na Ljubljanskem gradu za spomenik po njenih besedah ni prostora, lokacija na Zalah pa ni primerna, saj je "spomenik vendarle simbolna ločnica med življenjem in smrtjo in pomeni veliko tudi za nas, žive". Lokacija na Navju bi bila "od rok", možnost, da bi bil spomenik na Kongresnem trgu, pa so odmislili, ker stična - Do 3. 12. Festival glasbe, gledališča in likovne umetnosti STIČNA - Z glasbenim maratonom in natečajem Festival Stična 2011 se je sinoči v Baru Jama v Stični začel 12. festival Stična. Festival glasbe, gledališča in likovne umetnosti, ki ga organizira Kulturno društvo Stična, bo potekal do 3. decembra, prinesel pa bo široko paleto kulturnih dogodkov z mednarodno udeležbo. Stična se bo v času festivala zibala v ritmih skupin Dan D, Trio Sepki, B. T. K. in goriške skupine Zuf de Zur, pripravljajo pa še koncerta beograjskega Akademskega pevskega zbora Obilic in domačega pevskega zbora Zborallice. Festival Stična prirejajo od leta 2000, začetne zamisli o štirih celovečernih prireditvah pa so se razvile v celomesečno manifestacijo kulture in z njo povezanih dogodkov. V okviru festivala želijo predstaviti tri temeljne poti izražanja, gledališče, glasbo in likovno umetnost. so se v času odločanja tam že gradile garaže. Za najprimernejšo lokacijo so zato določili začetek bodočega Južnega trga, to je na robu Kongresnega trga. Tam so bile sicer provizorične garaže državnega zbora, vendar so težavo rešili v sodelovanju z DZ in mestno občino, tako da je sedaj lokacija izpraznjena. Na spomenik bi bili vklesani verzi pesnika Otona Zupančiča: "Domovina je ena / nam vsem dodeljena / in eno življenje / in ena smrt." Na ostalih straneh spomenika pa bi bile zapisane letnice 1914-1918, 1941-1945, 1945-1953 in 1991. "Šlo naj bi res za spomenik vsem mrtvim vseh vojn, v katerih smo bili udeleženi tako ali drugače," je dejala Hribarjeva. Nadaljevanje projekta se je zaradi finančne krize zdaj zataknilo, je povedala Hribarjeva. Uroš Prikl z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je pojasnil, da je ministrstvo takoj po določitvi lokacije izvedlo razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika za idejno rešitev. Tega so že izbrali, vendar pogodbe še niso podpisali iz "banalnega razloga", ki je finančne narave. Faza projekta, ki vključuje njegovo idejno rešitev, je ovrednotena na 21.000 evrov, vendar pa sredstev še niso pridobili. Iz sklepov vlade namreč izhaja, da sredstva za izvedbo posameznih faz projekta zagotovi finančno ministrstvo, je povedal Prikl. Upa pa, da bodo na ministrstvu razumeli, da gre za nacionalni projekt, in da bo dokončan v letu 2012. Celoten projekt je ocenjen na približno pol milijona evrov, je še pojasnil Prikl. (STA) SLOVENIJA - Zadeva Patria Višje sodišče zavrglo pritožbo odvetnikov LJUBLJANA - Višje sodišče je zavrglo pritožbo obrambe na sklep okrajnega sodišča, ki je zavrnilo izločitev dokazov v zadevi Patria. Kot je za STA pojasnil Dejan Markovic, odvetnik Ivana Črnkovica, je sodišče pritožbo zavrglo kot nedopustno, ker zoper sklep o izločitvi listinskih dokazov, ki ga sodišče sprejme na glavni obravnavi, ni predvidena pritožba. Markovic je poudaril, da je tudi sam opozarjal, da tovrstna pritožba ni mogoča, vendar je sledil pravnemu pouku sodnice. Tudi v sklepu o zavrnitvi pritožbe se višje sodišče po njegovih besedah sklicuje na njegovo pripombo. "Višje sodišče po vsebini ni obravnavalo pritožbe, ampak jo je zavrglo iz formalnih razlogov, ker pritožba ni mogoča," je še poudaril Markovic. Na Okrajnem sodišču v Ljubljani odločbe niso komentirali, so pa vnovič potrdili naslednje datume narokov sojenja, ki se tako nadaljuje v ponedeljek. Preostali naroki pa so predvideni za 28. novembra ter za 5., 12., in 19. decembra letos. Sojenje v zadevi Patria se je začelo v začetku septembra, vendar pa je obramba še pred začetkom glavne obravnave zahtevala izločitev nekaterih dokazov, pridobljenih na Finskem in v Avstriji. Po oceni obrambe naj bi bili ti dokazi namreč pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zahtevo odvetnikov obrambe je najprej zavrnila sodnica Barbara Klajnšek, vendar so se nekateri zagovorniki na odločitev pritožili na Višje sodišče v Ljubljani. Predsednik SDS Janez Janša, brigadir Tone Krkovič, nekdanji direktor HSE Jože Zagožen, direktor Rotisa Ivan Črnkovič in poslovnež Walter Wolf so v zadevi Patria obtoženi domnevnih kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje. (STA) Zmagovalec natečaja za džamijo v Ljubljani Bevk Perovic arhitekti LJUBLJNA - Na mednarodni arhitekturni natečaj za Islamski verski in kulturni center v Ljubljani je prispelo 44 projektnih rešitev (od tega 16 tujih). Zirija, ki ji je predsedoval ljubljanski podžupan Janez Koželj, je izbrala podjetje Bevk Perovic arhitekti. Rešitev po Koželjevih besedah odgovarja vsem izhodiščem na-tečajne naloge in je obenem odprta za morebitne izboljšave. Po njegovih besedah bo objekt intimen, prostor bo odprt, podoba centra pa bo preprosta in bo kombinacija abstraktnega jezika moderne Evropske arhitekture, ki se izraža z modernimi kubičnimi oblikami. Sicer pa so, kot je dodal, bili vsi arhitekturni projekti izdelani na visokem nivoju. Ljubljanski župan Zoran Jankovic je dejal, da je zanj to projekt, ki ga lahko po pomenu za Ljubljano enačimo s projektom Stožice. Jankovic meni, da mora imeti vsak, ki ima svojo vero, tudi svoj prostor. Gradbeno dovoljenje pa pričakuje ob koncu leta 2012. Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus je ob predstavitvi zmagovalne rešitve povedal, da džamija nikoli ni bila problem muslimanov, ampak tistih, ki odločajo o tem, ali se bo zgradila. Grabus meni, da mora biti Islamski kulturni center stičišče, odprto za vse. Na TV SLO3 o težavah Italije in odnosih med državama LJUBLJANA - Katere so gospodarske značilnosti, ki bodo v pomoč Italiji pri snovanju strategij za izhod iz krize? Kako lahko italijansko krizo preučimo v okviru Evropske unije in širšega mednarodnega gospodarstva? Ali bodo v prihodnje tudi bilateralni odnosi med Italijo in Slovenijo deležni večjih sprememb? Na osnovi teh vprašanj se bodo nocoj pogovarjali izvedenec za mednarodno ekonomijo Jože Damijan (Ekonomska Fakulteta v Ljubljani), asistent na katedri za Mednarodne odnose Boštjan Udovič (FDV), borzni svetovalec Roman Gomboč (skupina Ilirika) in zamejski doktorski študent Mitja Stefancic v oddaji »Na tretjem...«. Oddajo, ki bo na sporedu na 3. programu RTV Slovenija ob 20.30, vodi novinar Zvezdan Martič. EVRO 1.3S76 $ +0,7 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. novembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 18.11. 17.11. ameriški dolar 1,3576 1,3480 japonski jen 104,06 103,76 kitajski juan 8,6273 8,5669 ruski rubel 41,8304 41,4989 indijska rupija 69,5840 68,6740 danska krona 7,4426 7,4427 britanski funt 0,85805 0,85400 švedska krona 9,1606 9,1747 norveška krona 7,8200 7,8205 češka krona 25,475 25,646 švicarski frank 1,2378 1,2387 madžarski forint 305,30 312,17 poljski zlot 4,4200 4,4388 kanadski dolar 1,3879 1,3821 avstralski dolar 1,3479 1,3403 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3643 4,3638 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7045 0,7031 braziljski real 2,4043 2,4000 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4686 2,4465 hrvaška kuna 7,4950 7,4960 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 18. novembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,25172 LIBOR (EUR) -LIBOR (CHF) 0,02500 EURIBOR (EUR) 1,199 0,47111 0,67694 0,04500 0,09083 1,458 1,686 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 [ 40.93S,0S € +54,67 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 18. novembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,90 IMTCDCI IDr»DA D Q1 -2,00 KRKA I I IKA KOPER 51,40 -9,99 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,30 182,00 163 00 -2,35 +1,11 TELEKOM SLOVENIJE 62,00 -0,03 +0,81 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 22,00 AERODROM LJUBLJANA 10,15 DELO PRODAJA 21,00 rrm «nn -5,97 ISKRA AVTOELEKTRIKA KTDA BCM7 16,00 ") art NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,526 MI iMnTCCT i nn -6,47 +6,85 KOMPAS MTS NIKA 6,00 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVAINICA SAVA 12,10 -3,66 POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA CA! I |C L J |B! IANA 5,50 10,22 -- SnLUS, L_IUBL__IrtNn SAVA TERME ČATEŽ 260,00 19,00 179 00 -4,95 IERME ČnlEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 87,00 11,16 -3,33 -0,36 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 18. novembra 2011 +°,49 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,8415 71,60 1102 +0,66 -1,45 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,003 -0,72 +0,50 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,285 0,2851 +0,49 -5,25 EDISON ENEL ENI 0,842 3,192 15 97 +0,36 +1,08 +1 46 FIAT FINMECCANICA 3,91 -1,86 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,228 12,37 -2,36 +1,14 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,233 1152 +3,61 -1 87 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,39 -1,88 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,09 5,22 +2,35 -2,88 -1 42 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,525 6,76 1020 -0,44 -1 07 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 31,89 +0,57 +1 44 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,392 5,055 08515 -0,30 -1 22 TENARIS TERNA 12,82 2 716 -0,77 +0 15 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,042 -0,24 UNICREDIT 3,074 0,7585 +3,85 +1,81 SOD NAFTE (159 litrov) 97,4S $ +0,04 IZBRANI BORZNI INDEKSI 18. novembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 631,43 +0,72 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.811,05 90813 -0,53 FIRS, Banjaluka 1.912,36 +0,09 -0,60 _i_n 37 LIBICA I J, UOjyiOU ->-> I TU,J / SRX, Beograd - - Dicv c^^i^wz-v 1 -»/icqí; un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica - MBI 10, Skopje 2.022,84 -1,10 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 11.807,51 +0,31 Nasdaq 100 2.257,60 -0,64 S&P 500, New York 1.217,68 +0,13 MSCI World, New York 1.162,67 -1,38 DAX 30, Frankfurt 5.800,24 -0,85 FTSE 100, London 5.362,94 -1,11 CAC 40, Pariz 2.997,01 -0,44 ATX, Dunaj 1.808,70 - PX, Praga 870,70 -1,77 EUROSTOXX 50 2.236,68 -0,27 Nikkei, Tokio 8.374,91 -1,23 STI, Singapur 2.730,34 -1,72 Hang Seng, Hongkong 18.491,23 -1,73 Composite, Šanghaj 2.416,56 -1,89 Sensex, Mubaj 16.371,51 -0,55 / ITALIJA Sobota, 19. novembra 2011 5 VLADA - Čeprav napoveduje »težke in neprijetne« ukrepe Montijevi vladi prepričljiva zaupnica še v poslanski zbornici Premier že v torek z Van Rompuyjem v Evropinato tristranski vrh z Nemčijo in Francijo RIM - Po razpravi o njenem programu je tudi poslanska zbornica včeraj izglasovala zaupnico vladi Maria Montija. V skladu s pričakovanji je podporo Montijevemu kabinetu izreko kar 556 poslancev, proti pa jih je bilo le 61. Ob 59 poslancih Severne lige sta proti vladi glasovala samo Domenico Scili-poti in Alessandra Mussolini, kompaktno za pa so bili poslanci vseh drugih strank od Ljudstva svobode in Demokratske stranke do sredinskih strank tretjega pola in Italije vrednot. Razprava v poslanski zbornici se je začela ob 10. uri, glasovanje o zaupnici pa je sledilo približno pet ur kasneje. Mon-tijeva vlada, ki naj bi - če bo raznolika večina, ki jo podpira, dotlej zdržala - državo vodila do izvedbe rednih parlamentarnih volitev leta 2013, je tako teden dni po odstopu Silvia Berlusconija dokončno potrjena in se lahko loti dela. Trgi namreč pritiskajo, časa ni in si bodo morali člani novega kabineta takoj zavihati rokave. Monti se tega dobro zaveda in je med včerajšnjo razpravo v poslanski zbornici napovedal, da bo že v torek obiskal Bruselj, kjer se bo sestal s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyjem, prav tako prihodnji teden pa ima v načrtu tudi tristransko srečanje s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in nemško kanclerko Angelo Merkel. Kot je pojasnil, je namen pogovorov z Merklo-vo in Sarkozyjem zagotoviti, da bo Italija odslej dajala »stalen prispevek« k reševanju dolžniške krize v območju z evrom. Po letih, ko so jo evropski partnerji zaradi neresnosti njenega političnega vodstva obravnavali kot izobčenko, naj bi se torej Italija po zaslugi Montijevega ugleda vrnila v »klub« vodilnih držav evroobmočja. Seveda pa si bo morala to vlogo tudi zaslužiti s konkretnim delom. Protikrizni program Montija, ki se ga že prijemlje vzdevek »Super Mario«, temelji na strogi proračunski disciplini ter obenem gospodarski rasti in socialni pravičnosti. S slednjima dvema, zagotavlja premier, bodo uravnotežili neizbežne PRESENTI ~E ~ I UOTflHTI......617 HRGBIQRRHZn*,309 SI...........K* «o....... Izid glasovanja v poslanski zbornici z rekordno večino glasov za zaupnico kabinetu Maria Montija ansa #,flPPRDI&)TQr * ® H ^ í'J ^ > «T boleče varčevalne ukrepe. »Denar bomo zahtevali tudi od tistih, ki so doslej manj prispevali,« je poudaril včeraj v repliki na debato v zbornici. Premier je napovedal reformi pokojninskega sistema in trga dela, h katerima poziva tudi EU, ter spremembe na področju davkov in oster boj proti kroničnemu izogibanju plačevanja davkov. Kot je Monti poudaril v poslanski zbornici, bo morala vlada sprejeti »težke in neprijetne« ukrepe, če želi Italijo rešiti pred bankrotom. Obenem je poslance pozval, naj mu dovolijo vladati do izteka rednega mandata leta 2013, ne glede na to, kako boleči bodo protikrizni ukrepi, ki jih bo prisiljen sprejeti. »Stojimo pred skoraj nemogočo nalogo, a jo bomo opravili,« je zatrdil ter ob tem obljubil »ponižnost in odločnost«. Poslancem je še zagotovil, da ni odposlanec velikih kor-poracij ali finančnih interesov in navedel, da je kot nekdanji evropski komisar za konkurenco znal stopiti na prste tudi vplivnim multinacionalkam. V debati v poslanski zbornici so se oglasili vsi liderji glavnih strank. Casini (Udc) in Bocchino (Fli) sta izrekla brezpogojno podporo novi vladi, Di Pietro (Idv) je zagotovil zaupnico, ki pa jo bodo preverjali sproti pri posameznih odločitvah. Tajnik Demokratske stranke Bersa-ni je napovedal lojalno podporo, pri čemer pa pričakuje, da bo vlada upoštevala tudi priporočila glavne stranke dosedanje opozicije. Prvega je že dal, ko je Montija pozval, naj ne bo boječ pri vprašanju obdavčitve velikih premoženj. V imenu Ljudstva svobode je govoril tajnik Alfano, medtem ko je Berlusconi v nasprotju z napovedmi molče prisostvoval zasedanju. Alfano je zagotovil podporo vladi, tudi za ceno »odstopanja od nekaterih naših načel,« z željo, da bi to »začasno premirje obrodilo konkretne rezultate«. Berlusconi pa je v pogovoru z novinarji povedal, da se zanj že začenja volilna kampanja in da se bodo nanjo temeljito pripravili in posegli po vseh sredstvih komuniciranja, zlasti preko spleta. Njegova podpora vladi bo le za določen čas. Kolikšen bo, bomo še videli. Vlada se bo sestala že ponedeljek, na dnevnem redu seje pa še ne bo imenovanja podministrov in podtajnikov. ZDRAVSTVO - Ob strogih pogojih V lekarnah je na prodaj tabletka »dan potem« RIM - Od včeraj je v italijanskih lekarnah mogoče kupiti t. i. jutranjo tabletko (ali tabletko dan potem) Ellao-ne (Ulipristal acetate), ki je namenjena preprečitvi zanositve po nezaščitenem spolnem odnosu ali v primeru nezanesljive kontracepcijske zaščite. Ulipristal acetate deluje kot modulator progesteronskih receptorjev. To pomeni, da se usidra na receptorje, kjer bi se moral progesteron in tako prepreči njegovo učinkovanje. Nosečnost se tako prepreči z zamikom ali pre- prečitvijo ovulacije. Raziskave so ugotovile, da tabletka prepreči nosečnost v 70 do 90 odstotkih primeorv, če jo ženska zaužije najpozneje v 72 urah po nezaščitenem spolnem odnosu. Za nabavo tabletke je potreben zdravniški recept, zdravnik pa tabletko lahko predpiše le, če se pacientka predstavi z negativnim testom nosečnosti. Poleg tega zdravnik lahko vsakokrat predpiše samo eno tabletko. Strošek za zdravilo je v breme pacientke (sodi v t. i. skupino C). Industrijska proizvodnja je septembra nazadovala RIM - Industrijska proizvodnja je septembra padla za 5,4 odstotka v primerjavi z avgustom, napredovala pa je za 1,9 odstotka v primerjavi s septembrom 2010. Tako ugotavlja osrednji statistični zavod Istat, ki pristavlja, da je septembrski mesečni premik najslabši po novembru 2008. Dokaj negativno sliko ponujajo tudi naročila v industriji, ki so septembra padla za 8,3 odstotka v primerjavi z avgustom in za 3,6 odstotka v primerjavi s septembrom 2010. Ronaldo rešuje spolni škandal Berlusconija MILAN - V zvezi s spolnim škandalom nekdanjega premierja Silvia Berlusconija, bo obramba treh ljudi, ki so obtoženi, da so Berlusco-niju priskrbeli prostitutke, na sodišče povabila 200 prič, med katerimi naj bi bil tudi zvezdnik nogometašev Reala, Cristiano Ronaldo. Mlada striptizeta Karima El Ma-hroug, z »umetniškim« imenom Ruby, s katero se je zapletel Berlusconi, je namreč izjavila, da je noč preživela tudi s portugalskim nogometašem. Ta je to zanikal, obramba pa naj bi dokazovala, da je Ruby velika lažnivka. Kdaj bo Ronaldo prišel na vrsto za pričanje, zaenkrat še ni znano. Nemško sodišče zahteva zamenjavo etiket za nutello FRANKFURT - Na pobudo združenja potrošnikov je sodišče v Frankfurtu razsodilo, da bo moralo italijansko podjetje Ferrero zamenjati etikete na vazah nutelle, ki se bodo pojavile v nemških trgovinah. Sedanje etikete namreč opevajo to priljubljeno poslastico kot zdravo živilo, kar po razsodbi sodišča v resnici ni. Že samo 2 žlici te slastne pregrehe vsebujeta 200 kalorij, od tega 21g sladkorjev in 11g maščob. Nutella je kljub svoji sladkosti polna soli in konzervansov, ki našemu telesu ne prinesejo nič dobrega. Družba Ferrero je takoj po objavi razsodbe napovedala, da bo vložila priziv. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Mednarodni tisk ubrano poje hvalnice ob Berlusconijevem odhodu iz palače Chigi Sergij Premru Končno mi ni več treba pisati o kritičnem in celo ponižujočem poročanju tujih medijev o Berlusconiju. Prejšnjo soboto zvečer pred Kvirinalom sredi razposajene množice, ki je čakala na odstop, sta orkester in zbor rimske akademije Santa Cecilia izvedla Handlov Hallelujah. In pravo hvalnico Berlusco-nijevemu sestopu z oblasti so zabrenkali tudi tuji mediji, ki pa ne prikrivajo velikih težav, s katerimi se bo sedaj moral spoprijeti ugledni in spoštovani novi premier Monti, da ne bi Italija zdrknila v brezno, kamor jo je vodila prejšnja vlada. »Nasprotje med Italijo prejšnji teden in Italijo ta teden ne bi mogel biti večji«, poroča BBC, ki omenja koncert s Handlovim Hallelujah, pa tudi obmetavanje s kovanci, ki spominja na dramatični odhod socialističnega prvaka Craxija pred skoraj 20 leti. Novi predsednik Monti je pokazal povsem novo podobo, saj ne spada samo v italijansko intelektualno elito, pač pa tudi v ožji krog evropskih vodilnih osebnosti. Njegov javni profil je preprost: nima osebne rezidence v Rimu, pač pa se je nastanil v boljši hotel, fotografi so ga poslikali, ko sam tanka na bencinski črpalki, na nedeljsko mašo je šel peš z ženo, na tiskovnih konferencah ne nastopa objestno in nesramno, pač pa resno odgovarja na resna vprašanja. Monti je sicer zanikal, da namerava vsiliti svojim rojakom »kri in solze«, priznal pa je, da bodo v prihodnjih mesecih in letih potrebne žrtve. Šlo bo za stroge ukrepe, ki jih prepirljiva Ber-lusconijeva koalicija ni zmogla ali si jih ni upala, novi premier pa bo obdavčil velika premoženja, zmanjšal javne stroške, ponovno uvedel občinski davek na nepremičnine in še marsikaj. Pred imenovanjem je moral skozi rimski politični ritual srečanj z več kot 20 strankami, za uveljavitev nove, učinkovite ekonomske politike pa bo moral, glede na izredno kritične razmere, nastopiti hitro in učinkovito, ne pa po lagodnem tempu tradicionalne italijanske politike. »Mnogi Italijani upajo, da bo Monti po-metel z dosedanjimi kalupi in uvedel novo politično obdobje, ko bo prevladala poštenost, ne pa privilegij. Srečno, Mr. Monti!« je spodbudni zaključek BBCja. »In če bi prav Montijeva Italija rešila Evropo?« Vprašanje postavlja Le Monde, ki ugotavlja, da je francosko-nemška naveza postala pretesna in da celo ogroža celotno evro območje. Ko bi se povezava pretrgala, bi bilo usodno za Evropo, vendar tudi dosedanje delovanje Pariza in Berlina ni preprečilo finančne okužbe in ni prepričalo tržišč. K rešitvi iz zagate bi lahko prispevala prav nova italijanska vlada, seveda če bo uspešna, ker prav Italija nosi posebno odgovornost kot tretja ekonomija evro-območja. Zato je še zlasti pomemben uspeh Montijeve vlade. V letih Berlus-conijevega obdobja je namreč evropska vloga Italije šla v pozabo, medtem ko so v prejšnjih desetletjih izstopali evropsko naravnani italijanski predstavniki kot Emilio Colombo, Giorgio Napolitano, Romano Prodi, Tommaso Padoa-Schioppa in sam Mario Monti. Doslej je francosko-nemški tandem nakazal preveč tehničnih rešitev, medtem ko je kriza predvsem političnega značaja, piše pariški popoldnev-nik. Aktivni povratek Italije v evropsko igro sicer ne bo zagotovil čudeža, vendar bo lahko prispeval k prenovitvi dosedanjega pristopa. Giorgio Napolitano, nekdanji predsednik komisije v evropskem parlamentu, in Mario Monti, nekdanji evropski komisar, imata dragoceno izkušnjo kot redko kateri drug evropski zastopnik. Tudi sam nestrankarski značaj nove italijanske vlade, če je stranke ne bodo zamorile, bo lahko razčistil zadeve. Kot je poudaril ves tisk, Monti od vedno zagovarja uravnovešeno ekonomsko politiko, v kateri se spajata konkurenca, s katero premostiti rente, ki oškodujejo mlade, in trg, ki lahko zagotovi gospodarski razvoj. »Upajmo, da se bo italijansko dogajanje srečno izteklo, pa ne samo, ker bi polom imel izredno hude posledice za vse nas, pač pa tudi, ker nudi edinstveno priložnost, da obogati francosko-nemško sodelovanje z dragocenim doprinosom pri vzpostavljanju polnega pomena izgradnje evropske skupnosti«, meni Le Monde. Res je, da je igra v rimskem parlamentu izredno pomembna za Italijo in vso Evropo, res pa je tudi, da ni še nobenega zagotovila. Kot piše Die Zeit, »Basta ist nicht genug«, oz. Berlusco-nijev odstop še ni dovolj, saj še ni zapustil igre, predvsem pa odstop še ne pomeni, da se je Italija osvobodila Ber-lusconijevega duha. »Druga Italija je dolgo čakala na ta dogodek, kot tudi evropski sosedje, ki niso mogli razumeti, kako v državi, ki jo cenimo in celo ljubimo, lahko samovoljno odloča tak politik, ki se bo težko vrnil na oblast. Vendar je v dogajanju tudi senčna plat: z odstopom smo se oddahnili, a Italija se še ni osvobodila, ker se ni znala sama otresti arogantnega in zastrašujočega premiera«, ugotavlja tednik iz Hamburga. »Prišlo je do protestov, ne pa do upora, predvsem pa slabotna in kregava opozicija ni znala porušiti premiera. Padel je predvsem zaradi oportunistov v lastnih vrstah, ki so ga zapustili, da bi se zavarovali pred skorajšnjo izgubo oblasti ostarelega vodje, ki ni več psihično in fizično sposoben, da bi preprečil skorajšnji stečaj države.« »Italijanska katastrofa predstavlja dramatični poduk za vso demokratično Evropo.« Berlusconijev prevzem oblasti je namreč bil tesno povezan z medijskim in finančnim imperijem milanskega magnata, pa tudi z nekaterimi posebnostmi italijanske neurejene družbe. »Gre pa tudi za zgleden primer, kako pogubna politika populističnih strank lahko zapusti za seboj praznino, ki lahko ogrozi same temelje demokracije.« Berlusconijevo obdobje je namreč bolj podobno režimu kot pravi parlamentarni demokraciji: odobrili so zakone v njegovo osebno korist, z javne televizije so odstranili kritične komentatorje, sprejeli so volilni zakon, ki mu je zagotovil nemoteno oblast. Vse to se bo lahko menjalo, vprašanje pa je, koliko Berlusconijevega duha bo ostalo v italijanski družbi, kjer nemška revija ugotavlja, da je povsem zatonil državljanski občutek, uveljavilo pa se je zanikanje očitnih prekrškov, ne-kultura laganja in zanikanja resnice. »Italijanom želimo, da se bodo osvobodili tega balasta. Znani so po tem, da niso sposobni za nič in so torej zmožni vsega, verjetno tudi, da rešijo državo iz gospodarske katastrofe«, piše Die Zeit. »Njihovi prijatelji in evropski partnerji bomo storili vse, da jim pomagamo. A samo ko bodo Berlusconi in njegovi pajdaši dokončno zapustili igrišče.« 6 Sobota, 19. novembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu POLITIKA - Pokrajinski kongres Slovenske skupnosti »Glavna pozornost volitvam v Nabrežini« Peter Močnik, ki je tajnik od leta 1994, še na razpolago V dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici bo danes popoldne (začetek ob 15. uri) pokrajinski kongres stranke Slovenske skupnosti. Uvodno poročilo bo imel Peter Močnik, nakar bodo sledili pozdravi gostov, razprava in izvolitev novih strankinih vodilnih teles. Predvsem pokrajinskega sveta, ki bo nato iz svoje srede izbral tajnika. Močnik, ki je za krmilom stranke vse od leta 1994, pravi, da je na razpolago še za en mandat, odločil pa bo novoizvoljeni pokrajinski svet. »Resnici na ljubo ne čutim okrog sebe velikega zanimanja za prevzem tajniške funkcije. V stranki imamo mnogo mladih, ki so se resno lotili politične dejavnosti, dobro pa je organizirana tudi mladinska sekcija, zato se res ni bati za prihodnost SSk na Tržaškem,« pravi Močnik. Tajnik je zadovoljen z volilnimi rezultati na deželni ravni, v Trstu, Miljah, Zgoniku in repen-tabrski občini. Na tržaških, deželnih in miljskih volitvah se je po Močnikovem mnenju dobro obneslo zavezništvo med SSk in Demokratsko stranko, ki ga bo treba še okrepiti, kar velja tudi za Občino Repentabor. »Črna točka je zgoniška stvarnost, kjer so zame popolnoma nerazumljivi veti levi na račun SSk,« podčrtuje še tajnik. Vsebinska razhajanja med SSk ter Demokratsko stranko in z njeno slovensko komponento zadevajo šolsko problematiko, kot je prišlo jasno do izraza tudi ob nedavni predložitvi zakonskega predloga senatorke Tamare Blažina. Ob tisti priložnosti se je govorilo, da bo Slovenska skupnost ob pomoči parlamentarcev Južnotirolske ljudske stranke (SVP) predložila svoj zakonski predlog o slovenskem šolstvu v Italiji. OBČINA TRST - Odbornik za okolje Laureni Minister Clini bo pomagal pri reševanju problematike zaprtja škedenjske železarne Peter Močnik je še na razpolago za nov mandat Kaj pa glavne naloge Slovenske skupnosti v bližnji prihodnosti? Močnik postavlja na prvo mesto spomladanske občinske volitve v Devinu-Nabrežini, ki bodo pomembna preizkušnja ne samo za SSk, temveč za vso levosredinsko koalicijo. »Županskega kandidata ali kandidatko bodo seveda izbrali na občinski ravni in to je torej stvar lokalne sekcije. Če lahko povem svoje osebno mnenje priznam, da me dosedanja imena možnih kandidatov, ki krožijo v javnosti, ne ravno navdušujejo,« ugotavlja Močnik. Glede vloge SSk pa si želi, da bi stranka še bolj kot doslej »poslušala« ljudi in njihove probleme. S.T. POLITIKA - Pokrajinski kongres Komunistične prenove »Združena levica je dobra zamisel« Iztok Furlanič dokončno zapušča tajništvo Skoraj vzporedno s kongresom Slovenske skupnosti bo danes svoj kongres začela tudi Stranka komunistične prenove (ob 17. uri na sedežu v Ul. Tarabocchia 3), ki bo skupščino nadaljevala jutri. To bo zadnje tajniško poročilo Iztoka Furlaniča, ki je svoj odhod napovedal takoj ob izvolitvi za predsednika tržaškega občinskega sveta. Delegati na kongresu bodo obravnavali tri politične dokumente. Furlanič se prepoznava v tistem, ki je večinski na vse-državni ravni in ki si prizadeva za politično in volilno sodelovanje SKP z levosredinsko koalicijo, predvsem z Demokratsko stranko. Ostala dva dokumenta sta odraz notranje strankine levice, ki je tudi v Rimu v manjšini. Tajnik še kar pozitivno ocenjuje zadnjo tržaško volilno preizkušnjo, na kateri je Komunistična prenova pripomogla k izvolitvi župana Roberta Cosolinija in k potrditvi Marie Terese Bassa Poropat za krmilom pokrajinske uprave. Šlo je za jasne politične in volilne dogovore, čeprav je potem v stranki zavladalo precejšnje razočaranje, ker SKP ni dobila svojega predstavnika v pokrajinskem odboru. Prej je bil to Dennis Visioli. Furlanič vsekakor ni zadovoljen z izvolitvijo vlade Maria Montija in je prepričan, da bi moral predsednik republike Giorgio Napolitano po padcu Berlusconija in njegove vlade razpisati predčasne parlamentarne volitve. Kaj pa Združena levica, ki je dejansko še vedno v povojih? Odhajajočemu tajniku se Iztok Furlanič zapušča tajniško mesto SKP ta zamisel zdi dobra, ker nudi italijanski levici neko razvojno perspektivo, hkrati pa ohranja identiteto posameznih komponent. Za Furlaniča je to pravi »sistem«, ki ga bo treba tudi organizacijsko gledano v prihodnje precej izboljšati, saj izvolitev prvih vodstvenih organov po njegovem mnenju ni bila ravno demokratična. Komunistična prenova bo vsekakor na tem kongresu še kar zmanjšala številčno sestavo svojega političnega odbora, ki je doslej štel 33 članov in članic, po novem pa jih bo v tem organu največ dvajset. S.T. OBČINA MILJE - Uradno odprtje Frnejske ulice pri Rabujezu Obnovo ceste financirali trgovci, kmalu tudi dodatni avtobusni postaji »V zvezi s postopkom za zaprtje oziroma spremembo dejavnosti škedenjske železarne se bomo obrnili na novega ministra za okolje Corrada Clinija, ki bo znal nedvomno pomagati pri iskanju potrebnih finančnih sredstev in naložb.« To je povedal tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni, ki je na županstvu včeraj predstavil smernice občinske uprave glede problematike upoštevanja okolja. Laureni, ki je Clinijev oseben prijatelj, je razložil, da bosta zaprtje železarne in obnova tistega območja potrebovala zahtevne naložbe in politično angažiranost. Dežela Furlanija-Julijska krajina se je že obvezala, da bo prispevala reševati problematiko, tudi minister Cli-ni pa bo nedvomno na razpolago, je zatrdil Laureni, po mnenju katerega bo Cli-ni sposoben nakazati najboljšo pot za pridobitev potrebnih finančnih sredstev in za pospešitev postopka. Sicer je Laureni na srečanju z novi- narji podal obračun petmesečnega dela na okoljskem področju in se dotaknil številnih ukrepov, ki jih je ali jih bo udejanjila občinska uprava. Posebno pozornost je poleg železarni namenil konferenci o zdravju v Trstu, ki jo bodo priredili spomladi in na kateri se bodo še predvsem osredotočili na onesnaževanje in na posledice za občane. V zvezi z bojem proti onesnaževanju je Laureni poudaril pomen učinkovitega prometnega načrta in načrta za parkirišča. Odbornik je tudi prepričan, da je temeljnega pomena prozornost. Podatki o onesnaževanju, ki jih redno posreduje deželna agencija za okolje ARPA, so v tem smislu objavljeni na spletni strani Občine Trst. Občinska uprava bo na njej objavljala vse dokumente, vezane na to problematiko. Laureni je nenazadnje ponovno poudaril odločno nasprotovanje občinske uprave gradnji plinskega terminala v Žavljah ali sredi Tržaškega zaliva. Pobude za mir Program pobud na temo miru in človekovih pravic, ki bodo potekale v Trstu od konca novembra do začetka januarja prihodnjega leta, je bil v ospredju včerajšnjega srečanja tržaške podžupanje in odbornice za participacijo Fabiano Martini s predstavniki mirovniških združenj in organizacij. Slednje sta zastopala Luciano Ferluga (predsednik Odbora za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci) in Alessandro Capuzzo (glasnik Omizja za mir), prisotnih pa je bilo tudi kakih trideset predstavnikov združenj ustanov in organizacij, socialnih in verskih, ki si prizadevajo za rast in razvoj kulture miru in človekovih pravic. Fabianijeva je poudarila, da se občinska uprava zavzema za promocijo kulture miru in zakonitosti ter je spomnila na pristop občine k pobudam, kot so Zupni za mir, mirovni pohod Perugia-Assini in k evropskemu projektu European peace walk, spominski poti, ki bo povezala Dresden in Trst (odprli naj bi jo leta 2014, ob stoletnici prve svetovne vojne. Na srečanju so sestavili seznam prireditev na temo miru. Tako bodo Odbor za mir, sožitje in solidarnost, Občina Trst in Pokrajina Trst v soboto, 10. decembra, priredili peto čezmejno omizje o miru. Osrednje srečanje bo potekalo v dvorani tržaškega občinskega sveta, sledil pa mu do glasbeni večer »brez meja« v gledališču Basaglia. Na novo leto popoldne bodo v mestu priredili tradicionalni pohod za mir: odhod bo izpred katedrale sv. Justa, prihod ma Trgu sv. Antona. Cesta z novo asfaltno prevleko kroma Ob parkirišču nakupovalnega parka pri Rabujezu so včeraj uradno odprli obnovljeno Frnejsko ulico, ki vodi proti Miljam. Cesto so asfaltirali in uredili, prenovili so tudi manjši tunel pod izvozom hitre ceste v smeri proti Miljam. Na odprtju so bili navzoči miljski župan Nerio Nesladek, pokrajinski odbornik za promet in infrastrukture Vittorio Zollia, občinski tehniki ter zastopnika trgovskih podjetij, ki so s svojimi sredstvi financirala poseg in s tem tudi olajšali dostop do svojih prodajaln. Družba Parco Commerciale Rabuiese in Bricocenter Italia srl, ki predstavljata trgovine v bližnjih nakupovalnih središčih, sta vložili 116.000 evrov, naknadnih 24.000 evrov pa je prispevala Občina Milje za varnost na cesti, ki je prešla pod občinsko upravo. Zupan Nesladek je poudaril, da so se za tovrstno rešitev ogrevali občani. Zahvalil se je vsem tehnikom, še posebno pa nekdanjemu občinskemu odborniku za promet Edmondu Bussaniju, glavnemu pobudniku posega. Zupan je tudi povedal, da so v neposredni bližini namestili novi avtobusni postaji, kar so zahtevali tamkajšnji prebivalci. Avtobus št. 20 se bo tako v bližnji prihodnosti ustavil tudi na tem območju, o zadnjih podrobnostih se pogovarjajo pokrajinski odbornik Zollia in vodstvo podjetja Trieste Traspor-ti. Zollia je pojasnil, da obnova ceste in novi avtobusni postaji sodijo v sklop javnih del na tem območju, najpomembnejši del programa pa bo ureditev dvosmerne ceste pred nakupovalnim središčem pod Dolgo krono. Pred tamkajšnjim predorom, ki vodi v Zavlje, bodo sprva uredili začasno krožišče. Zadovoljstvo je izrazil tudi miljski občinski odbornik za okolje Fabio Longo. (af) Delavci že tri mesece brez dohodkov V miljski industrijski coni je včeraj demonstriralo 10 uslužbencev podjetja Nuova Montedoro, ki že več kot tri mesece ne prejemajo plače. Podjetje se ukvarja z mehansko obdelavo zaklopk za naftno industrijo, kriza pa je posredna posledica slabega stanja skupine Friulco iz Povoletta. Proizvodna dejavnost podjetja Nuova Montedoro je že mesec dni ustavljena. Sindikat FIOM-CGIL poudarja, da vodstvo podjetja ni postreglo z zahtevanimi pojasnili, nekateri delavci pa so dali odpoved, saj potrebujejo prispevke za brezposelnost. Brez dohodkov namreč ne morejo preživljati svojih družin. FIOM zahteva srečanje z institucijami in poziva Deželo, naj skliče omizje s predstavniki podjetij, bankami in zavodom INPS, saj Trst potrebuje konkretne rešitve za obuditev krajevne industrije. V Dolini povozili dečka Pri nižji srednji šoli S. Gregorčiča v Dolini je včeraj okrog 8. ure prišlo do prometne nesreče. Avtomobil je tik pred jutranjim začetkom pouka povozil dečka, ki pa se k sreči ni hudo poškodoval. Služba 118 ga je vsekakor prepeljala na pregled v bolnišnico Burlo Garofolo. Navzoči so bili tudi karabinjerji. / TRST Sobota, 19. novembra 2011 7 NABREŽINA - Odlok deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Milijon evrov za trg Tondova uprava dodelila devinsko-nabrežinski občini prispevek v višini 960 tisoč evrov Obnovitvena dela naj bi se začela že pred koncem leta in naj bi potekala po odsekih Skoraj milijon evrov za obnovo nabrežinskega trga. Deželni odbor Fur-lanije-Julijske krajine je včeraj odobril prispevek devinsko-nabrežinski občini v višini 960 tisoč evrov za obnovo nabrežinskega trga. Novico je sporočil de-vinsko-nabrežinski podžupan (in verjetni županski kandidat desne sredine na občinskih volitvah prihodnje leto) Massimo Romita. Tondova uprava je odobrila prispevek na pobudo odbornice za finance Sandre Savino. Prošnjo za prispevek je konec januarja letos predložil de-vinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret, in sicer v sklopu deželnega zakona št. 2 iz leta 2000. Slednji predvideva možnost prispevkov za obnovo vasi in zaselkov ter trgov, da bi tako pripomogli k »razvoju okoljskih družbenih, kulturnih in turističnih vrednot.« Na podlagi tega zakona lahko posamezne občine prejmejo enkratne prispevke ali mesečne prispevke za dobo dvajsetih let. Deželna uprava je občini dodelila prispevek za dobo 20 let. Devinsko-nabrežinska uprava je objavila prve elaborate načrta za prenovo nabrežinskega trga januarja letos. Pripravila jih je ekipa fakultete za arhitekturo tržaške univerze z dekanom prof. Franzianom na čelu. Skupina arhitektov je izdelala projekt po posvetovanju s krajevnim prebivalstvom in predvsem z nabrežinskim jusom, kar naj bi privedlo do načrta, ki naj bi užival široko podporo domačinov. Nabre-žinski trg, znan tudi kot Trg sv. Roka, se namreč nahaja na parceli, vknjiženi na ime Nabresina Gemeinde, to je na nabrežinski jus. Zato so nabrežinski ju-sarji svojčas zahtevali, naj se občinska uprava o obnovi trga najprej in izključno posvetuje prav z jusom. Devinsko-nabrežinska uprava je vključila obnovo nabrežinskega trga v seznam javnih del za letošnje leto, predvideni strošek pa znaša milijon 545 tisoč evrov. Januarja predstavljen predhodni načrt je bil dodelan in dobil obliko izvršnega načrta. Na občini si - po dodelitvi deželnega prispevka - prizadevajo, da bi celoten birokratski postopek sedaj močno pospešili, omejili na minimum vse birokratske obveze in čim prej začeli z deli. Po napovedih podžupana Romite naj bi ta stekla še to leto. Potekala bodo po odsekih, da bi tako povzročili domačinom čim manj nevšečnosti. M.K. Naris in tloris načrta za obnovitev nabrežinskega trga CERKEV - Adventni niz srečanj Katedre sv. Justa Rdeča nit - izhod iz krize 28. novembra ter 5. in 12. decembra tri srečanja - Med gosti tudi Razeto, Paoletti, Bonanni, Tondo in Cosolini Sedanja gospodarska in finančna kriza je sistemskega značaja in posega v sam smisel človeške osebe, zato je za izhod iz nje potreben res trud vseh, vključno Cerkve, katere doprinos je lahko ne toliko tehničnega, kolikor predvsem moralnega in verskega značaja. V to so prepričani na tržaški škofiji, kjer prirejajo že drugi adventni niz srečanj o družbenih in gospodarskih vprašanjih v okviru pobude Katedra sv. Justa pod skupnim geslom Izhod iz krize. Niz, ki sta ga včeraj dopoldne v škofijski palači predstavila nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi in vikar za kulturo msgr. Et-tore Malnati, bo obsegal tri ponedeljkova srečanja, ki bodo potekala v dvorani Tergeste hotela Savoia Excelsior, vedno z začetkom ob 20.30. 28. novembra bodo gostje podpredsednik vse-državne Zveze industrijcev Antonio Costato, predsednik tržaških industrijcev Sergio Razeto in predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, 5. decembra bo nastopil vsedržavni tajnik sindikata CISL Raffaele Bonanni, ki je bil med protagonisti nedavnega srečanja katoličanov v Todiju, 12. decembra pa bodo na vrsti predsednik deželne vlade Furlanije Julijske krajine Renzo Ton-do, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, tržaški župan Roberto Cosolini in predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi. Kot je razvidno iz programa in kot je poudaril tudi nadškof Crepaldi, so se tokrat - za razliko od lanskega leta, ko so kot gostje prišla znana imena kot npr. bivši predsednik družbe Generali Cesare Geronzi in predsednik vatikanske banke Ior Ettore Gotti Tedeschi - letos pobudniki želeli posvetiti predvsem krajevni stvarnosti, zato so - če izvzamemo Costata in Bonanni-ja - povabili predvsem predstavnike krajevnega gospodarskega in političnega življenja. Izhodišče za razpravo gre namreč iskati v stavku, ki ga je tržaški škof izrekel med homilijo ob prazniku zavetnika sv. Justa, kjer se je zavzel za oblikovanje skupnega načrta, ki naj ponovno strateško zariše spodbujevalno vlogo Trsta v deželnem okviru (v tem smislu je msgr. Crepaldi omenil tudi pomen povezanosti s Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo). Na srečanjih v hotelu Savoia Excelsior se bo po Crepaldi-jevih besedah skušalo razumeti, kaj je pričujoča kriza, kakšen je njen profil, kako se predstavlja in kateri so možni izhodi, pa tudi pogledati, kako v tej krizi živeti in preživeti, za kar so odgovorni vsi, vključno s Cerkvijo, ki lahko, kot že rečeno, nudi svoj doprinos moralnega in verskega značaja, s tem da opozarja, da je pri gospodarskih izbirah treba vedno postaviti v središče človeško osebo. Kot primer je msgr. Crepaldi dal ravno italijansko stvarnost: Italija ima osupljiv javni dolg, vendar italijanske družine niso zadolžene, zato predstavljajo neke vrste »neformalno banko«. Vendar, če družine ne podpiramo, lahko tudi ta steber zmanjka, je posvaril nadškof, ki je novo italijansko vlado Maria Montija označil za vlado upanja in zaupanja. Krizi pa se bo tržaška Cerkev posvečala tudi ob in po končanem nizu adventnih srečanj Katedre sv. Justa. Tako bo 3. decembra v palači Diana posvet Observatorija kardinala Van Thua-na s predstavitvijo tretjega poročila o družbenem nauku Cerkve, 7. decembra pa bo posvet tržaške sekcije katoliških podjetnikov o profitnih, neprofitnih in pol profitnih podjetjih. V februarju prihodnje leto bo stekla pobuda gibanja Comunione e liberazione s predstavitvijo dokumenta o problematikah, ki so povezane s krizo, približno teden dni pred božičem pa bodo škofje iz Furlani-je Julijske krajine izdali dokument o krizi, ki ga trenutno oblikujejo v okviru medškofijskega ekonomskega observatorija. (iž) BOLJUNEC - Po večmesečnih obnovitvenih delih Požrtvovalna mladina odprla težko pričakovani bar SKD Prešeren V Boljuncu je ob preloženem odprtju preurejenega glavnega trga ta konec tedna stopila v ospredje druga novost, za katero ima zasluge vaška mladina. Po večmesečnem premoru je SKD France Prešeren sinoči slovesno odprl bar ob Gorici, ki ga je od polovice 80. let do decembra lani upravljal Partizanski klub. Okrog dvajset mladih je z udarniškim delom osvežilo prostore, ki so zdaj v skladu s predpisi. SKD Prešeren, fantovska in dekliška so tako omogočili ponovno odprtje bara, ki ima za vaščane - zlasti za upokojence - pomembno socialno vlogo. Včeraj so nekateri priletni vaščani že dve uri pred slovesnostjo radovedno kukali v obnovljene prostore. »Posebna pohvala gre članom fantovske, saj so poleti in jeseni neutrudno delali in tako porabili svoj prosti čas,« je dejala predsednica SKD Prešeren Inka Žerjal. Poleg nje sta na odprtju govorila vodja obnovitvenih del Alen Kermac in Suzana Sancin, zapel pa je zbor Fran Venturini od Domja. Bar ima novo električno napeljavo, vodne cevi, prepleskane stene, očiščeno dvorišče, nov pult in izolirne plošče, pa tudi tri ve- like slike na temo Franceta Prešerna, ki so jih v okviru junijskih likovnih delavnic narisali otroci. Inka Žerjal se zahvaljuje tudi nekdanjim odbornikom, ki so mladim nudili dragocene nasvete. »Naš cilj je prenoviti cel objekt (v isti stavbi sta še sedeža SKD Prešeren in sekcije VZPI-ANPI), v zgornjem nadstropju bi radi uredili dvorano,« nam je povedala Žerjalova. Načrt že obstaja, sredstev pa zaenkrat ni. SKD Prešeren praznuje letos 110-le-tnico ustanovitve, uradno slovesnost bodo priredili čez nekaj mesecev. »Letos nismo bili zelo aktivni na kulturnem področju, ker smo bili zaposleni z deli. Še nikoli nismo bili tako združeni, sestankovali smo vsak teden. Prepričana sem, da nas je ta podvig utrdil, kar je dobra investicija za prihodnost,« nam je še povedala predsednica. Bar bo redno odprt od ponedeljka dalje, vsak dan razen v nedeljo od 8. do 13. in od 16. do 21. ure. Namenjen je članom društva in vsem, ki imajo izkaznico ARCI. V taisti krog sodijo sedeži društev SKD Tabor na Opčinah, Krasno polje v Gročani, Kreme-njak v Jamljah in Igo Gruden v Nabrežini, pa tudi italijanski krožki ARCI. (af) DOLINA - Novost Odbornica Sormani v Občanski svobodi Elisabetta Sormani Dolinska občinska odbornica za okolje in prostor, zunanje storitve, ceste in prevozno infrastrukturo ter pokrajinska svetnica Elisabetta Sor-mani je od včeraj formalno članica nove liste Liberta civica oz. Občanska svoboda. Na deželni ravni bodo namreč v prihodnosti vstopili v listo Občani-Občanska svoboda mnogi, ki so se na deželni, pokrajinski ali lokalni ravni v preteklosti predstavili oz. bili izvoljeni na listi Občanov. V Občansko svobodo je npr. že prešel deželni svetnik Stefano Alunni Barbarossa, ki je bil izvoljen v deželni svet na listi Občanov. Novo politično telo so predstavili včeraj ob udeležbi pokrajinske predsednice Marie Terese Bas-sa Poropat, predsednika liste Ob-čani-Občanska svoboda iz Trsta Maurizia Fannija, Alunnija in številnih krajanov. Sormanijeva je bila tudi imenovana na mesto lokalne referentke Občanske svobode. Kot nam je povedala odbornica Sor-mani, Občanov za Dolino zdaj ni več v dolinskem občinskem odboru in niti v občinskem svetu. Nova lista je vsekakor nastala z namenom, da se omogoča vsem občanom sodelovanje pri pomembnih odločitvah javne uprave, je še povedala od-bornica in poudarila, da ne bo nikoli zatajila občinske uprave in vo-lilcev, ki so ji zaupali svoj glas. A.G. Bežal je iz Italije V okolici Opčin so karabinjerji z nabrežinske postaje včeraj dopoldne aretirali 31-letnega Romuna. Ugotovili so namreč, da gre za moškega, ki ga že dalj časa iščejo zaradi kraje v kraju Affi pri Veroni maja 2010; takrat so mu odredili šestmesečno zaporno kazen. Moški, ki so ga na Opčinah zasačili za volanom avtomobila z romunsko evidenčno tablico, je nameraval zapustiti Italijo. Trojica v kontejnerju Tržaška obmejna policija je pri nekdanjem mejnem prehodu v Mač-koljah zasačila tri nezakonite priseljence, ki so se iz Turčije v Italijo pripeljali v kontejnerju. V četrtek so agenti trojico brez dokumentov (31-letnega Iranca in dva 17-letna Afganistanca) zagledali na pokrajinski cesti 15 nedaleč od trgovskega centra Montedoro Free Time. Obtožili so jih ilegalnega vstopa v državo, vsi trije pa so zaprosili za politični azil. Poklicni goljuf Ogoljufal naj bi zavarovalnice, nepremičninske družbe, hotele in lastnike stanovanj. Kariera 45-let-nega Tržačana Ferruccia Chio-stergija se je včeraj zaključila v Por-togruaru, kjer so ga krajevni agenti s pomočjo tržaškega mobilnega oddelka aretirali in obsodili na zaporno kazen (pet let in 6 mesecev). Pravočasno so mu preprečili novo goljufijo na račun avtomobilske prodajalne v Venetu. Prostori obnovljenega bara ob Gorici kroma 8 Sobota, 19. novembra 2011 TRST / NARODNI DOM - Predstavili dvojezično publikacijo Sklada Polojaz Večkulturnost je edina pot: lepa, a izredno nevarna ... Potreba po visokokvalitetnem poučevanju in specifični formaciji osebja Večkulturnost je edina pot, lepa, a izredno nevarna; drugih preprosto ni, s tem bi se morali sprijazniti in poiskati ustrezne rešitve, s katerimi bi se lahko branili pred njenimi pritiski. Slovenskim šolam v Italiji bi morali stati ob strani in jim pomagati razviti visokokvalitetno poučevanje, jim ponuditi projekte za utrjevanje slovenskega jezika, pedagogom pa formacijo tudi z osebnega vidika: ponudili bi jim morali ustrezne instrumente, s katerimi si bodo lahko pomagali, saj je položaj, v katerem delajo, večkrat zelo utesnjujoč. To je, nekoliko poenostavljeno, sporočilo včerajšnje predstavitve dvojezične publikacije Za dobro počutje naših malč- Včlanjevanje v VZPI Združenje partizanov VZPI -ANPI prireja jutri, 20. novembra, po vsej državi kampanjo včlanjevanja. S tem želi združenje ojačiti antifašistične vrste, zlasti z manjšimi silami, ter hkrati poživiti zgodovinski spomin na odporniško in narodno osvobodilno gibanje ter na njegove vrednote ter okrepiti prizadevanja za zaščito demokratične ustave ter sploh demokracije v državi. Dan včlanjevanja za leto 2012 bo potekal tudi na Tržaškem. Posebni prireditvi, v okviru katerih bodo tudi včlanjevali stare in nove člane, so si zamislili v Dolini in na Repentabru, o čemer smo že poročali. Novost pa predstavlja pobuda mladih, ki bodo postavili zbirni stojnici v središču Trsta in Milj, kjer bodo vpisovali nove člane. Na Borznem trgu v Trstu bodo včlanjevanja od 10. do 13. ure, na Trgu Marconi v Miljah pa od 9. do 12. ure. O Kubi ... v Trebčah SKD Primorec vabi drevi ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče na potopisno predavanje Sonie Co-volo o Kubi - otoku revolucije, cigar, glasbe in ruma. Sonia bo ob fotografiji predstavila kubanska kaotična mesta ob najbolj znani pijači, tako da bo občinstvo odkrilo znane in manj znane mite največjega karibskega otoka. Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak SKD Vigred bo danes v šempo-lajski Štalci ob 17. uri gostovalo osnovnošolsko igrico Ferija Lainščka Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak osnovnošolske skupine SSD jaka Štoka v režiji Nicole Starc. kov, ki sta jo izdala Sklad Libero in Zora Polojaz ter Večstopenjska šola pri Sv. Jakobu. Predstavitev je ob podpori Društva slovenskih izobražencev in Slovenskega kluba potekala v Narodnem domu. O knjigi, ki je nadgradnja projekta Mozaik, smo že poročali: nastala je na podlagi vrste srečanj, na katerih so se starši otrok, ki obiskujejo vrtce šentjakobskega ravnateljstva (med temi je veliko neslovenskih), prosto pogovarjali o tem, zakaj so se odločili, da bodo jiihovi otroci obiskovali slovenske vrtce, kaj pričakujejo od te izbire, če so z njo zadovoljni. Ob strani sta jim stali psihologinji Veronika Lokar in Suzana Pertot, njihove odgovore sta nato analizirali najprej ož- Vlasta Polojaz in Marijan Kravos med včerajšnjo predstavitvijo v Narodnem domu kroma ja delovna skupina, nato pa tudi širša. Izsledke raziskave dopolnjujejo zapisi Andree Braun, Pavla Fonde, Marijana Kra-vosa, Vlaste Polojaz in Vere Oblak; nastala je tako publikacija, ki s psihoanalitičnega, sociološkega in zgodovinskega vidika analizira položaj naših vrtcev. Kot je poudaril ravnatelj Marijan Kravos, je velika prednost knjige v tem, da so v njej zapisana mnenja »uporabnikov« naših šol, ki so nedvomno različni kot pred dvajsetimi leti: gre za izreden dokument za razumevanje šole in časa, ki ga živimo. Dokument, ki bi ga morali vzeti v roke vsi slovenski politiki in šolniki. A tudi Italijani, ki bodo tako lažje spoznali »našo dušo«. (pd) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 19. novembra 2011 ELIZABETA Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 16.31 - Dolžina dneva 9.22 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 12.57 Jutri, NEDELJA, 20. novembra 2011 SREČKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj C, zračni tlak 1020 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 5 km na uro severo-vzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,5 stopinje C. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. S Izleti I . Lekarne Danes, 19. novembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (040 300940), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. [H Osmice SKD VESNA priredi v nedelo, 20. novembra Od Medena do Klanca Sprehod po Križu z Miroslavom Košuto Sodelujejo recitatorji Začetek ob 14.30 pri Lampari V primeru slabega vremena bo prireditev v domu Alberta Sirka ob 15.00 H Čestitke Dobrodošel JEREMIJ! SKD Bar-kovlje ti želi veliko zdravja in ljubezni. Mamici, očku, bratcu, noni Majdi in ostalim sorodnikom društvo čestita z željo, da bi bil novorojenček vsem v veliko veselje. Ob tako visokem priznanju pošiljamo iskrene čestitke našemu har-monikašu MARKOTU. Skupina dolinskih žena (... in ne pozabi na nas, dragi Marko) Ob prejetju svetovnega naslova v disciplini diatonične harmonike čestitata MARKU MANINU SKD in Mopz V. Vodnik. Naša draga Dunija pomemben jubilej slavi. KD in ŽPS Ivan Grbec ji iz srca želita, da bi jo sreča objemala vse dni in ji uresničila, kar si želi. Fulvia Tvoj 50. rojstni dan naj bo vesel in razigran, naj te sreča, radost in veselje spremljajo vse življenje. To ti srčno želita Moira in Liliana U Kino 60-LETNIKI IZ BREGA IN KRASA pozor! Za izlet se dobimo danes, 19. novembra, ob 8. uri pred telovadnico v Dolini, ob 8.15 na Padričah, ob 8.25 na Opčinah in ob 8.40 v Sesljanu. Priporočamo točnost! DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH vabi člane zadruge na društveni izlet v petek, 16. decembra, z ogledom Bleda, Avsenikovega muzeja in Božičnega sejma v Beljaku. Vpisovanja samo za člane sprejemamo v uradu zadruge še danes, 19. novembra, od 8. do 13. ure. LETNIK 1950 iz dolinske občine pozor! Odhod avtobusa za Čedad in Dobrovo bo danes, 19. novembra, ob 8. uri izpred gledališča F. Prešeren v Bo-ljuncu in ob 8.15 s Proseka (Mobili Lanza). Priporočamo točnost! SPDT vabi člane in prijatelje, da se udeležijo danes, 19. novembra, tradicionalnega spominskega pohoda na Vol-nik. Zbirališče v Zagradcu ob 14. uri. KRUT - zaključuje se vpisovanje za izlet 10. in 11. decembra na božične sejme v evropsko mesto Milan. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072. BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah št. 22 d. Vabljeni! Tel. št.: 040-299453. BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni! AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«. ARISTON - 16.00, 18.30 in ob 21.00 »Faust«. CINECITY - 15.15, 17.30, 19.45 »Disney's - Il Re Leone 3D«; 17.45 »La peggior settimana della mia vita«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.10 »I soliti idioti«; 21.45 »Warrior«; 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »Immortals 3D«; 14.30, 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 20.15, 21.00, 22.00, 23.00 »The Twilight saga - Breaking dawn«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.05 »Scialla«; 15.20 »»Le avventure di Tin Tin: Il segreto dell'unicorno«. FELLINI - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »This must be the place«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 17.30, 20.45 »Il cuore grande delle ragazze«. GIOTTO MULTISALA 2 - 19.00, 22.15 »Lezioni di cioccolato 2«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Anonymous«; 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Scialla!«. KOPER - KOLOSEJ - 17.30 »Morilska elita«; 16.50, 19.00, 21.10, 23.20 »Oropaj bogataša«; 16.00, 18.30, 21.00, 23.30 »Somrak saga - Jutranja zarja 1. del«; 19.50 »Stanje šoka«; 21.40, 23.40 »Stvor«. KOPER - PLANET TUŠ 16.55 »Winx club 3D (sinhro.)«; 16.30 »Footloose«; 12.00, 16.10, 18.30, 20.50, 23.10 »Oropaj bogataša«; 11.30, 16.20 »Tin Tin 3D«; 13.00, 16.35, 18.55, 21.20, 23.40 »Trgovci s časom«; 14.00, 18.50, 21.10, 23.35 »Nesmrtni 3D«; 12.50, 15.30, 18.00, 20.30, 23.00 »Jutranja zarja - 1. del«; 21.05, 23.30 »Stvor«; 19.00 »Sanjska hiša«; 19.05, 21.15, 23.25 »Stanje šoka«. Sekcija VZPI-ANPI Repentabor PROSLAVO ob 70. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda JUTRI - v nedeljo, 20. novembra 2011, ob 17. url v Kulturnem domu na Colu --k Program: *- - pričevanje domačina in partizana prekomorca ter predstavitev zgodovinskega ozadja - govor prof. Marte Ivašič - nastop TPPZ R Tomažič Vljudno vabljeni! NAZIONALE - Dvorana 1: 15.10 »I Puf-fi«; 18.30, 20.15, 22.15 »I soliti idioti«; Dvorana 2: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »One day«; 15.10, 16.50 »Le av-venture di Tin Tin: Il segreto dell'uni-corno«; Dvorana 3: 22.15 »Immortals 3D«; Dvorana 4: 15.15, 16.50, 18.30, 20.30 »Il Re Leone 3D«; 15.15, 17.15, 19.15, 21.15 »The Twilight Saga -Breaking Dawn«. SUPER -15.30, 17.10 »Johnny English - La rinascita«; 18.45, 20.20 »La peggior settimana della mia vita«; 22.00 »Warrior«. TRŽIČ - KI NEM AX - Dvorana 1:17.30, 19.50, 22.10 »The Twilight Saga -Breaking Dawn«; Dvorana 2: 22.00 »Immortals (dig.)«; 17.45,20.00 »One day«; Dvorana 3: 17.00 »II Re Leone 3D (dig.)«; 18.40 »Lezioni di ciocco-lato 2«; 21.00 »The Twilight Saga -Breaking Dawn«; Dvorana 4:22.00 »I soliti idioti«; 17.40, 20.10 »II cuore grande delle ragazze«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Scialla!«. S Poslovni oglasi V TRŽIČU ODDAJAMO v najem kavarno-bar nasproti bolnice. Informacije: 0481-40469 8.30-17.30 VINO KVALITETNO SORTE rumeni moškat, chardonay, sauvi-gnon, cabernet sauvignon in merlot prodam. Cena 1,20 eur. Tel. 33-91-99-7101 0 Mali oglasi 25-LETNI FANT išče delo kot polagalec marmorja. Tel. št.: 338-4966680. DIJAKINJA VIŠJE ŠOLE pomaga pri učenju angleščine srednješolcem in bieniju višje šole. Informacije: 040208002. ODDAJAMO V NAJEM opremljeno stanovanje, 75 kv.m, v zasebni hiši nad Trstom, v mirnem okolju in z lepim razgledom na morje; tel. 0481-413084, 333-1811661 v dopoldanskih urah. PO UGODNI CENI PRODAM dva kompletna okna 115x83 cm. Tel. št. 040225655, v večernih urah. PRODAJAM KAKE po 1,50 evrov na kg. Tel. št.: 320-1861260 (ob uri kosila). PRODAM kromatično harmoniko 102 basov Pigini Convertor 42/b. Klicati ob večernih urah tel. št.: 347-7953436. PRODAM seat ibiza 1400, letnik 1999. Tel. št. 040-44631. PRODAM suha drva (bukova in hrastova); tel. 335-293409. UGODNO PRODAMO dvodružinsko hišo (170 kv.m stanovanja) novogradnjo v neposredni bližini Kopra; tel. 0481-413084, 333-1811661 v dopoldanskih urah. V SEŽANI ODDAJAMO V NAJEM takoj vseljivo dvosobno stanovanje, lepo opremljeno in v mirnem okolju. Tel. št. 346-9520796. www.primorski.eu1 / TRST Sobota, 19. novembra 2011 9 Parkirni kuponi po izjemni ceni 1,50 € so na voljo pri gledališki blagajni. Blagajna SSG je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in od 17. do začetka večernih predstav. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com Ü3 Obvestila SKLICANJE p i i POKRAJINSKEGA KONGRESA SSK ZA TRŽAŠKO Stranka Slovenske skupnosti za tržaško sklicuje danes, 19. novembra 2011, ob 15.00 uri v prostorih Gospodarske zadruge Bazovica v Bazovici svoj redni pokrajinski kongres. Po poročilu pokrajinskega tajnika bo priložnost za krajši pozdrav gostov. Vabljeni! JUS NABREŽINA obvešča svoje člane, da se bo začelo organizirano čiščenje in pobiranje suhljadi na Brščicah in sicer od nogometnega igrišča do stolpa Liburnija. Čiščenje se bo vršilo vsako soboto od 9. ure dalje pod nadzorstvom in koordinacijo odbornikov Upravnega sveta. Vsakdo, ki bi želel sodelovati pri čiščenju, pobiranju suhljadi in drv, se mora telefonsko ali osebno prijaviti: Igorju tel. 347-64849308, Milivoju tel. 3495289593 in Sergiju tel. 348-9007199, ki bodo tudi nudili podrobnejše informacije. TAI CHI CHUAN - vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob ponedeljkih od 20.00 do 21.30 v večnamenskem središču Mitja Čuk, Repentabrska 66. Info na tel. 040-212289, info@skladmc.org. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repenta-borska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. št. Valentina 340-5814566, www.skbrdi-na.org www.skbrdina.org. JUS TREBČE vabi člane, da se danes, 19. novembra, udeležijo rabute za čiščenje poti od Kala do Batuž, po kateri bomo prevažali ilovico za ureditev Kala. Zbirališče P'r Kale ob 8.30. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne danes, 19. novembra, s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. OBČINA DOLINA obvešča, da bo občinski popisni urad (anagrafski urad) odprt javnosti za izročitev popisnih pol še danes, 19. novembra, od 8.30 do 12.00. Tel.: 040-8329220. OBČINA ZGONIK obvešča, da bo urad za popis odprt tudi danes, 19. novembra, od 10.30 do 12.30. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA vabita člane in prijatelje danes, 19. novembra, na martinovanje in krajši pohod. Zbirališče za po-hodnike pri cerkvi v Štivanu ob 14. uri, za ostale pa ob 17.00 na osmici v Jamljah. Za informacije in prijave tel. št. 040-200782 - Frančko ali 040226283 - Viktor. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE tržaške federacije vabi tovariše in simpatizerje danes, 19. novembra, na sedež v Ul. Tarabocchia 3, ob 17.30 uri na 8. kongres stranke. KRUT obvešča člane, da je še nekaj mest na razpolago za skupinsko vadbo, ki poteka ob torkih in četrtkih v jutranjih in popoldanskih urah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. PLES HIP HOP: Mladinski krožek Dolina prireja tečaj modernega plesa za otroke od 4. leta dalje v prostorih Mladinskega krožka. Informacije na tel. št.: 333-1109675 ali 328-5761251. POHOD »VKOPLJIMO POŠAST« v nedeljo, 20. novembra. Zbirališče: 1. skupina: Trebče 10.00 - Gabrovec 10.30; 2. skupina: Medja vas 10.00 -Cerovlje 10.30; ob 12.00 skupno srečanje v Šempolaju ob elektrovodu. Sledili bodo nagovori, nastop nabre-žinske godbe na pihala ter zakuska. K pobudi so pristopili: Gospodarski forum (SKGZ, SSO, Kmečka zveza) ŠKD Cerovlje Mavhinje, Občina Re-pentabor, Zveza neposrednih obdelovalcev Trst, Občina Devin Nabre-žina, Občina Zgonik. PRIMORCI BEREMO 2011 - do 20. novembra bodo v Narodni in študijski knjižnici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije prejmete v knjižnici (po-nedeljek-petek, 9.00-17.00, tel. 040635629, bibslo@spin.it). RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 20. novembra, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Antonton« v izvedbi SNG Nova Gorica. Prva predstava bo ob 16. uri (red Rdeči palček), druga ob 17.30 (red Modri palček). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SEKCIJA VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg vabi svoje člane in somišljenike na tovariško srečanje, ki bo v nedeljo, 20. novembra, ob 17. uri v dvorani društva Vodnik v Dolini. Pretežni del večera bo namenjen včla-njevanju in pobrateni občini Marza-botto z dokumentarnim prikazom nacifašističnih grozot. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo redna pevska vaja na sedežu na Pa-dričah v nedeljo, 20. novembra, ob 17. uri, bo nastop v KD na Colu. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da se zaradi tehnično organizacijskih problemov otvoritev trga v Boljuncu, ki je bilo predvideno za nedeljo, 20. novembra letos, premakne na poznejši datum. VEČERJA 35-LETNIKOV (letnik 1976) s tržaške pokrajine bo v soboto, 3. decembra. Za informacije in rezervacije pokličite po 18. uri tel. št.: 3332809915 (Marko), najkasneje do 20. novembra. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 21. novembra, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3 na pogovor z avtorji ob izidu »Slovenskega zgodovinskega atlasa«. Na pogovoru bodo sodelovali: dr. Aleš Gabrič, mag. Tomaž Na-bergoj, mag. Mateja Rihtaršič in Alenka Božič. Začetek ob 20.30. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta za Tržaško, da bo seja v ponedeljek, 21. novembra, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/II). AKCIJE IN RE-AKCIJE - V torek, 22. novembra, od 18. do 20. ure bo v prostorih kulturnega društva Le Vie del Blu v Ul. sv. Frančiška 15 prvo izmed treh srečanj o dinamikah v partnerskih zvezah in spolnosti, namenjenih tako parom kot posameznikom. Prihodnja srečanja bodo potekala 29. novembra ter 6. decembra. Vodila jih bosta psihologa in psihoterapevta dr. Nada Bercè in dr. Iztok Spetič. Za prijavo in informacije lahko pokličete na 366-3625523 ali 331-3345339, po e-mailu pa na iztok.spetic@tin.it ali nadaberce@yahoo.it. ŽUPNIJE IZ RICMANJ, BORŠTA IN BOLJUNCA prirejajo skupaj z Mladinskim domom Boljunec srečanje na temo »Sveto pismo in evropska civilizacija«. Predavanje bo v torek, 22. novembra, ob 20. uri v prostorih Mladinskega doma Boljunec. Vabljeni. Slovensko dramsko društvo Jaka Štoka Prosek-Kontovel VIŠJEŠOLSKA SKUPINA vabi na ponovitev mladinske igre Olga Paušič SVEŽE MOViCE [Z OSMICE režija: Nicole Stare danes, 19.11., ob 20.30 Kulturni dom Prosek-Kontovel JUS OPČINE obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek do 22. novembra, od 18.30 do 19.30 na upravnem sedežu v Proseški ulici 71. KRUT - v torek, 22. novembra, ob 18.uri na društvenem sedežu, predavanje z inženirjem živilske tehnologije s pedagoško-andragoško izobrazbo Matjažem Kološo z naslovom »Zdrava prehrana in dobra kuhinja«. Lepo vabljeni! Informacije: Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072, email: krut.ts@tiscali.it. JUS MEDJEVAS obvešča, da sprejema prošnje za sečnjo drvi do 23. novembra. Obrazce dobite v vaški gostilni in v osmici. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gori-ca-Videm obvešča, da poteka tečaj večkodnih besedil, ki ga vodi dr. Sonja Starc z Univerze na Primorskem. Naslednje srečanje bo v sredo, 23. novembra, od 16. do 18. ure v Narodnem domu (Ul. Filzi). Za morebitna pojasnila tel. 349-6141774 (Neva). NARAVNI OBRAZNI LIFTING - informativno srečanje o tečaju organizira SKD Igo Gruden v petek, 25. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Srečanje bo vodila Maša Pregarc. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo izšel v decembru. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite v občinskem tajništvu do 25. novembra. SKD LONJER-KATINARA organizira »Delavnice o sanjah«. Preko vodene dramatizacije v skupini bodo udeleženci lahko odkrili nekaj več o sebi in o dinamikah, ki jih vodijo v vsakdanjem življenju. Delavnice bo vodil psiholog in psihoterapevt dr. Iztok Spetič in bodo potekale ob petkih (25. novembra, 2. in 9. decembra) od 18. do 20. ure v prostorih ŠKC v Lonjerju. Prijave in informacije na tel. št. 366-3625523 ali iz-tok.spetic@tin.it. 45-LETNIKI DOLINSKE OBČINE se bomo srečali na družabnosti v soboto, 26. novembra, ob 20. uri, v gostilni na Pesku. Kdor se še ni prijavil naj pokliče tel. št.: 040-228606 (Nataša). JADRALNI KLUB ČUPA vabi članstvo na društveno večerjo v soboto, 26. novembra, ob 20.00 v restavraciji v Briščikih (športni center Avalon). Obvezna rezervacija v tajništvu 040299858, urnik: ponedeljek, sreda, petek od 10. do 13. ure, sobota 16.00-18.00 (tel., fax ali info@yccu-pa.org ). AŠD SK BRDINA Obvešča člane in tečajnike, da naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 27. novembra. Informacije: Sabina tel. št. 3488012454. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri: sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v letu 2011/12. Prošnjo oddajte v nabiralnik sedeža srenje do 30. novembra 2011. Istega dne ob 20.30 bo na sedežu srečanje vseh zainteresiranih. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v petek, 2. decembra, v restavraciji na gradu Sv. Justa. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani: www.onav.it, tel. št.334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut objavlja dva nova razpisa za spodbujanje študentov, ki izhajajo iz slovenske skupnosti v videmski pokrajini, k študijskemu izpopolnjevanju in raziskovalnemu delu. Rok obeh razpisov zapade 5. decembra. Razpisni pogoji in prijavna dokumentacija so dostopni na www.slori.org. SS Prireditve ČEZMEJNEMU DEKLIŠKEMU ZBORU KRASJE - pod vodstvom Urške Fa-bijan, boste lahko prisluhnili danes, 19. novembra, ob 18.30 v prostorih TK na Opčinah. CELOVEČERNI KONCERT ljubljanskih veteranov (dir. Alojz Zupan) v organizaciji KD Skala pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev bo danes, 19. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi. MOPZ TABOR - OPČINE prireja danes, 19. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah »Martinov pevski večer«. Nastopila bosta zbor Tabor Opčine in moška skupina Kraški Dom - Repen. Večer bo popestril ansambel »Zamejski duet« (Rok Dolenc in Erik Puric). Prisrčno vabljeni. NUMIZMATIČNO DRUŠTVO VALVASOR vabi na ogled razstave »20-le-tnica denarne osamosvojitve Slovenije«, ki je v prostorih Zadružne kraške banke. Ogled je možen vsak dan razen ob sobotah, med delovnim urnikom banke. SKD PRIMOREC v sodelovanju z ZSKD vas vljudno vabi na ogled razstave ob obletnici podpisa Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (New York, 20.11.1989) »Mario Magajna: Barve otroštva v črnobelem« v Trebčah - Hiška u?d Ljenčkice danes, 19. in v nedeljo, 20. novembra, od 16. do 18. ure. SKD PRIMOREC vabi na potopisno predavanje Sonie Covolo »Kuba -otok revolucije, cigar, glasbe in ruma«, ki bo danes, 19. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SKD TABOR, V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: danes, 19. novembra, ob 20. uri Martinov večer MoPZ Tabor z gosti; 20. novembra, ob 18. uri Openska glasbena srečanja - madžarski trobilni kvintet In media brass quintet. V petek, 25. novembra, ob 20.30, v sklopu 40-letnice postavitve spomenika padlim na Opčinah predstavitev knjige »Metamorfosi etniche - I cam-biamenti di popolazione a Trieste, Go-rizia, Fiume e in Istria 1914-1975«. Prisoten bo avtor Piero Purini, knjigo bosta predstavila zgodovinar Aleksij Kalc in založnica Alessandra Kersevan. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju danes, 19. novembra, ob 17. uri na ogled igrice »Čiren čaj in juha, kokos pokos, kvak kvak« v izvedbi osnovnošolske skupine SDD Jaka Štoka. SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA - Višješolska skupina vabi na ponovitev mladinske igre Olge Paušič »Sveže novice iz osmice« (režija Nicole Starc, video posnetki Mija Kalc) danes, 19. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Prosek-Kontovel. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na prireditev »Moda iz baula«, posvečeno Aleksandrinkam. Nastopajo dramska skupina Društva žena iz Prvačine ter duo Janko in Valentina Zorn s pevko Lauro Budal. Prireditev bo v nedeljo, 20. novembra, ob 18. uri v Marijinem domu v Ro-janu (Ul. Cordaroli 29). Poskrbljeno je tudi za prevoz izpred rojanske cerkve četrt ure pred prireditvijo. »UZEM'SE CAJT« - Koncert MePZ Lipa iz Bazovice ob 15-letnici nepretrganega delovanja. Za ljubitelje zborovske glasbe, vse prijatelje in sim-patizerje, v nedeljo, 20. novembra, ob 18. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici. Zbor vodi: Tamara Ražem Lo-catelli. Povezovalec: Danijel Malalan. Sledi družabnost. Prisrčno vabljeni. SEKCIJA VZPI-ANPI REPENTABOR prireja proslavo ob 70- obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda v nedeljo, 20. novembra, ob 17. uri v kulturnem domu na Colu. Program: pričevanje domačina in partizana Prekomorca, govor prof. Marta Iva-šič in nastop TPPZ P. Tomažič. SKD VESNA priredi v nedeljo, 20. novembra, Od Medena do Klanca. Sprehod po Križu z Miroslavom Košuto. Sodelujejo recitatorji, začetek ob 14.30 na Placu pri pesnikovi rojstni hiši. V primeru slabega vremena bo prireditev v domu Alberta Sirka ob 15. uri. Toplo vabljeni! ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL v sodelovanju z LArmo-nia vabi na predstavitev igre v tržaškem narečju »La salute xe' un'opi-nion?« v nedeljo, 20. novembra, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi na Večer s prof. Jože-tom Pirjevcem in njegovo uspešnico »Tito in tovariši«, ki bo v sredo, 23. novembra, ob 20.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. ZDRUŽENJE STARŠEV O.S. S. GRUDEN in otroškega vrtca iz Šempola-ja vabi na ogled igrice »Rdeča kapica v deželi branja«, produkcije Radijskega odra pod vodstvom Lučke Susič in Anke Peterlin, v četrtek, 24. novembra, ob 18. uri v osnovni šoli Stanko Gruden v Šempolaju. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled likovne razstave VZS-CEO Mitja Čuk: »Lutke nas spremljajo v svet pravljic« do 2. decembra. Proseška ul. 131, Opčine. PESEM JESENI 2011 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo odraslih zborov, ki bo v soboto, 3. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu. Prispevki V spomin na Nevo Lukeš darujejo prijatelji in sorodniki 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk, 50,00 evrov za KD Ivan Grbec, 50,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič in 50,00 evrov za dvojezično šolo v Špetru. V spomin na teto Vando darujeta De-sanka in Ivo Škerk 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na prijatelja Paula Doljaka daruje Franko Peric 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na prerani grob Marine Alberti daruje Vanda Novel 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Boljuncu. V spomin na Danico Simoneta darujeta Desanka in Vojmir 25,00 evrov za zgoniško cerkev in 25,00 evrov za MoPZ Rdeča zvezda. V spomin na prijateljico Marino Alberti darujeta Tamara Škabar in Alenka Kralj 50,00 evrov za Dekliški pevski zbor Krasje. V spomin na drago sestro Danico Ca-harija vd. Simoneta daruje sestra Jul-ka 25,00 evrov za cerkev v Samator-ci in 25,00 za cerkveni pevski zbor v Zgoniku. V spomin na Marino Alberti daruje Pekarna Ota 40,00 evrov za košarkarsko sekcijo AŠD Breg. V spomin na Rudija Škabarja daruje Radovan Legiša 50,00 evrov za Slovensko planinsko društvo Trst. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin drž c. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. 10 Sobota, 19. novembra 2011 TRST / GLASBENA MATICA - Nastop v kavarni San Marco Mladi interpreti zaigrali in razveselili občinstvo Nastopili so gojenci prof. Tamare Ražem Locatelli in prof. Erike Slama Tradicija tržaških kavarn, ki so bile nekoč stičišča pisateljev, intelektualcev in umetnikov, je dandanes oši-bela, občasno pa se rodijo pobude, ki spominjajo na lepe čase. Pianistka in pedagoginja Tamara Ražem Locatelli, ki poučuje tako na Glasbeni matici kot na GŠ Sežana, je sprožila zamisel za nastop svojih mladih učencev, ki ga je GM podprla s sodelovanjem prof.Erike Slama. Javni nastopi so za mlade izredno pomembni, saj nudijo možnost, da učenec preveri svoje znanje, ob tem pa dobi tudi pedagog potrebne informacije za boljšo usmeritev svojega dela. Mali pianisti prof.Ražmove so se že večkrat uspešno preizkusili tudi v tujini, kjer so se imenitno uveljavili na tekmovanjih, zelo vestno pa so se pripravili tudi na nastop, ki ni potekal v običajnem okviru, kajti v ozadju je kavarna klepetala in brnela ob svojem vsakdanu, lepa skupina poslušalcev pa se je zbrala okrog mladih glasbenikov. Da je pri klavirskih nastopih instrument zelo pomemben, včasih kar odločilen faktor, smo ugotovili tudi tokrat: klavir je bil slabe kvalitete in ni bil v »sozvočju« z nivojem mladih talentov, sicer pa je nastop pokazal marsikaj razveseljivega. Najprej se je predstavil duo, ki je s svojo muzikalnostjo navdušil strokovne žirije in poslušalce: Simon Kravos in Max Zuliani sta si po prvi nagradi na državnem tekmovanju v Sloveniji pri- Mladi interpreti rabijo nastope kroma služila tudi malo koncertno turnejo in sta tudi tokrat zablestela s poustvar-jalnim žarom, ki ju združuje v mladostno, pravzaprav še deško obarvano, kljub temu pa interpretativno bogato igro. Arenski, Weber, Schubert, Mizo-kami, nazadnje pa Bojan Glavina s prikupno Poletno glasbo so bili avtorji, ki sta jih mala pianista ovrednotila z bri-ljantnim nastopom. Nekoliko manj sa- mozavestno je nastopila Linda Cap-pellini: morda je bil Schumannov samospev Ich grolle nicht interpretacij-sko še prezahteven za najstnico, ki je vsekakor pokazala svoje vrline v Ber-kovičevih Variacijah na ukrajinsko temo. Zaporedje pianistov je prekinil flavtist Marco Obersnel, učenec prof.Erike Slama, ki je ob zanesljivi spremljavi Matjaža Zobca podal Vi-valdijev koncert Il Cardellino; verjetno bi glasba bolje zazvenela ob spremljavi čembala, kajti kovinski zvok klavirja ni idealno stregel flavtistu; bolj prepričljiv je bil Concertino francoske skladateljice Cécile Chaminade, v katerem je Obersnel lahko pokazal tudi svoje muzikalno fraziranje. Čezmejni duo, ki ga sestavljata Eva Škibin, učenka GŠ Sežana, in Rok Dolenc, učenec GM, je sklenil glasbeni aperitiv s prijetnim nastopom, ki se je začel z Intermezzom Bojana Glavi-ne, zaključil pa z izborom Ruskih plesov in melodij Sergeja Bortkiewitza: lahkotna, skoraj salonsko obarvana glasba ni pokazala vseh vrlin dua, ki se že lahko sooča z bolj zahtevnimi skladbami, pokazala pa je ubranost in mu-zikalnost, s katero sta mlada pianista že večkrat požela pohvale in priznanja. Dolgi aplavzi občinstva so nagradili trud učencev in njihovih pedagoginj. Katja Kralj V goste prihajajo odlična madžarska trobila Jutri bodo svojo pot nadaljevala Openska glasbena srečanja Skd Tabor, ki so na Tržaškem edina sezonska zaokrožena ponudba resne oz.klasične glasbe v organizaciji slovenskega društva ali ustanove. Dolgoletni umetniški vodja Luca Ferrini si prizadeva, da bi v Prosvetni dom privabil uveljavljene in kvalitetne izvajalce in poustvarjal-ce, kar mu omogoča tudi sodelovanja in soustvarjanja z umetniki različnih evropskih držav. Jutri prihaja na Opčine madžarska trobilna skupina In medias brass quintet, ki jo sestavljajo Richard Kresz in Antal Endre Nagy - trobenti, Janos Benyus - rog, Robert Stürzenbaum - pozavna, Jozsef Bazsinka jr - tuba. Kvintet so leta 2010 ustanovili bivši študentje Akademije za glasbo »Franz Liszt« iz Budimpešte. Od takrat so dobitniki nagrad in priznanj številnih mednarodnih tekmovanjih; v Jeju v Južni Koreji so naprimer avgusta 2010 zmagali v vseh solističnih in komornih kategorijah, aprila letos so dobili posebno nagrado žirije za najboljšo trobilno skupino mednarodnega tekmovanja »Svi-rel 2011« v Štanjelu. Člani kvinteta so tudi člani profesionalnih orkestrov v Budimpešti, s katerimi so imeli priložnost igrati pod taktirko dirigentov kot so Zoltan Koc-sis, Riccardo Muti, Irwin Hoffman, Jurij Simonov ter sodelujejo tudi s priznanim ansamblom za sodobno glasbo Klangforum Wien. Jutrišnji koncert v Prosvetnem domu se bo pričel ob 18. uri. Krajevni načrti za mlade - Metropolitana mesta Govedi j o IrJano Ministro ddla ictferttù EÏÏJ3J ¿ vnM d irrfHf t1 hH ■Til< -J-r d. h* I^TM I I Poli di pggrtiiiröntgwrilt /25 75 nuovegeneraziom Miela MLADINSKE A(K)Cj)E Glasbo za s> KONZULT 17.30- 19-00; Nattop obetavnih skupin Freeblrds, I ne igo. Shoelej*. 14.00 - 2QjOO: Aperitiv in buffet J0.W - 21jOO: Okrogla miza o soudeležbi {prisotni bado odbornik Gnm, "mladi'obiiriLki tvelniki, predslsvniki organov mladinske soudeležbe) 21,M - 23.00: Guest $1ar Gugo 20. november 2011 Gledališče Mieb - Trg Duca degli Abruzzi 3 Od 17.30 do 23.00 Guest star Bugo! S koncertom se načenjajo prijave za Mladinsko konzulto ObfineTrst. V sklopu dogodkovJ'Krajevni nairti » mlade / umetnost in podJ«tnlitvo - Trst Novih Generacija bodo nekatere ročk skupine projekta flicrerock podale pravi ritem ¿a Mladinsko koniulto. rovi organ, ki spodbuja soudeležbo mladih pri mestnem življenju. Pobuda je organizirana v sklopu Krajevnih načrtov za mlade - Metropolltanska mesta, ki jih organizira in podpira Oddelek » Mladino - Predsedstvo ministrskega svetar v sodelovanju z ANCI-Jem - V&edriavnim združenj« m Italijanskih o bi in. Inffl; Poli d Aggicjaztoné Ciganih- U Payback: Poli (1- Agçjifijîjiiorn: (jiovpniiç .'.'wvrw.ricr4lvti.it E-mail: potogicurjinilr lo! i#C4fflWM.triWfA tf Tu I: iUD.Si.ßS 3 If Iptwi ^nt: 1 -1 10-1 ¡Ü: / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 19. novembra 2011 1 1 SLOVENIJA TA TEDEN Pridigajo vodo, pijejo vino Vojko Flegar Predvolilne kampanje imajo čudno moč, da iz kakšne stare, domnevno že davno pozabljene, bolj ali manj nepomembne zgodbe, naredijo novo, ne le pomembno, temveč nemara celo usodno. Zaradi spregledane nevarnosti, da se v najbolj neprimernem trenutku v obtoku kot zombi pojavi kakšna takšna zgodba, je šla po zlu že marsikatera politična kariera, ta teden pa se je to najbrž zgodilo tudi enemu od favoritov letošnjih slovenskih parlamentarnih volitev. Gregor Virant, ki se je za nastop na volitvah odločil šele po septembrskem padcu vlade in v nekaj dneh ustanovil stranko, je bil do konca prejšnjega tedna po javnomnenj-skih anketah drugi ali celo prvi kandidat za bodočega mandatarja. Volivci so pač komaj dočakali nekoga novega v politiki, čeprav Virant resnici na ljubo ni »povsem nov«. Kot strankarsko nevezani tehnokrat je bil namreč minister (za javno upravo) v desnosredinski vladi Janeza Janše (od leta 2004 do 2008), pred tem pa državni sekretar v levosredinski vladi Antona Ropa. Kot takšen in s programom »ne levo ne desno« se je Virant z velikimi ambicijami in ob skoraj soglasni naklonjenosti največjih medijev tudi podal v boj za glasove volivcev in kakšen mesec dni mu je odlično kazalo. Dokler niso prišla prva televizijska soočenja in z njimi vprašanja, zakaj vendar je kot nekdanji minister leta 2009 izkoriščal zakonsko pravico do enoletnega funkcionarskega nadomestila, ko pa je vendar s pogodbenim delom (predvsem predavanji) zaslužil še precej več, skoraj 100.000 evrov (bruto). Kot rečeno, zgodba ni nova, Virant je na vprašanje glede nadomesti- la v minulih letih že nekajkrat odgovarjal, javnost pa se je z razlago, da je vzel samo tisto, kar zakon omogoča vsakemu poslancu in državnemu funkcionarju, dokler ne nastopi nove službe (a najdlje za leto dni), doslej vselej zadovoljila. A tokrat se je zapletlo, na eni strani zato, ker so mediji medtem objavili podatek o njegovih več kot spodobnih pogodbenih zaslužkih, na drugi strani zato, ker je Virant v utemeljevanje ponesrečeno vpletel še družino, češ da se ji je hotel oddolžiti za pretekla leta, ko se ji ni mogel posvečati. Niti novinarji niti javnost seveda niso mogli dojeti, kaj ima nadomestilo (okrog 66.000 evrov bruto) za opraviti z njegovim »moralnim« dolgom do družine, v želji, da komentarje kar najhitreje utiša, pa je Virant nato naredil novo napako. Državi oziroma proračunu da bo doniral dobrih tisoč evrov, kolikor je ta po njegovem mnenju z nadomestilom imela z njim stroškov. Do omenjenega zneska je prišel tako, da je od nadomestila odštel plačane davke in prispevke, poleg tega pa še davke in prispevke na honorarje iz avtorskih pogodb. Splošno nerazumevanje se je zdaj sprevrglo v ogorčenje, češ če že vrača, naj vrne vse. In to je nato Virant tudi storil. Državi je doniral 18.777 evrov, kolikor so mu davčni svetovalci izračunali, da je od nadomestila dobil »neto«. A zdi se, da prepozno. Ankete, narejene ta teden, so vse po vrsti pokazale, da je Lista Virant z vodilnega ali drugega mesta nazadovala na tretje, naklonjenost volivcev se je nekako prepolovila, odmev po medijih, ki kar ne potihne, pa napoveduje nadaljevanje potopa. Večina analitikov meni, da je 10 odstotkov glasov največ, kar Virant še lahko doseže. Toda kampanje še ni konec in v naslednjih dveh tednih lahko kaj podobnega doleti še koga. Tudi Janeza Janšo, ki se mu zdaj nasmiha premočna zmaga in o katerem je verjetno večina volivcev prepričana, da je že vse znano. Ali pa Zorana Jankovica, ljubljanskega župana, ki je zdaj po javnom-nenjskih poizvedbah drugi, s krepko manjšo podporo, kot jo ima Janša. Kako velike težave imajo slovenski politiki s prilagajanjem »duhu časa«, pa kaže tudi zgodba iz urada predsednika države. Ta, namreč urad, je nedavno dobil opomin računskega sodišča zaradi nekaterih primerov »nesmotrnega« trošenja davkoplače-valskega denarja. No, mediji so ta teden razkrili, da je med tovrstna dejanja računsko sodišče uvrstilo tudi nakup oblačil za uslužbenke urada, med njimi jeansa, spodnjega perila ipd., kar bi le težko uvrstili na seznam protokolarno potrebne garderobe, ki jo članom predsednikovega urada zakon deloma omogoča pokriti iz davkopla-čevalskega denarja. Ko je zgodba prišla v javnost, so v uradu predsednika države napako resda priznali, niso pa povedali, kdo je račune oziroma stroške, ki so jih predlagale uslužbenke za povrnitev, odobril. Uslužbenke da bodo dobrih 5000 evrov, ki so jih dobile za garderobo mimo zakona, vrnile v proračun. Ze dan kasneje pa so na novinarska vprašanja iz predsednikovega urada sporočili, da denarja ne bodo vračale »grešnice« same, ampak jim bodo pri tem solidarnostno pomagali vsi uslužbenci urada. Javnost se zdaj seveda sprašuje, zakaj ga ne vrne samo tisti uslužbenec, ki je kot odgovorna oseba odobril predložene račune in zakaj je ta pravzaprav še vedno v predsednikovem uradu. PISMA UREDNIŠTVU Čemu pohod »Vkopljimo pošast?« Predstavniki Agrarne skupnosti so prejšnje dni obiskali repentabrsko, devinsko-nabrežinsko in zgoniško občino, da bi jih seznanili z nameni pohoda, ki bo v nedeljo 20.novembra. Vse tri kraške občine so tudi sopod-pisnice priziva na predsednika države. Pri predloženi dokumentaciji je izvajalec, državni koncesionar podjetje Terna, zagrešilo vrsto formalnih in vsebinskih napak, o katerih se mora izreči predsednik Napolitano. Sporna je predvsem uporaba stare tehnologije, to je prenosa toka preko nadzemnega visko napetostnega daljnovoda. Da je slednji škodljiv za zdravje, kažejo številne raziskave in sami predpisi za zaposlene Terne, ki omejujejo zadrževanje pod daljnovodom za največ 40 minut in dnevno do največ štirih ur. Čemu bi se skoraj vsi evropski župani zoperstavljali nadzemnim visokonapetostnim daljnovodom, kot jer Ternin, in zahtevali njegov vkop. Vkop je stroka priporočila Evropski komisiji ob zadržkih za zdravje prizadetega prebivalstva, zlasti so otroci najbolj izpostavljeni levkemiji, predvsem ker je vzdrževanje vkopanega daljnovoda mnogo cenejše in prenos električnega toka pod zemljo z ekonomskega vidika daljne-ročno mnogo bolj primeren. Pohod je priložnost, da se izrazi solidarnost tistim lastnikom, ki so se visokonapetostnemu daljnovodu doslej uspešno upirali, in za nasprotovanje taki zdravju škodljivi tehnologiji, ki bo s svojimi za tretjino višjimi nosilnimi stebri še dodatno izna-kazila, v veliki večini strogo zaščiteno kraško krajino. Čemu dolgoletni napori javnih ustanov za visoko kakovostno kmetijstvo in turizem, kdo m bo plačal velikansko škodo, ki jo bodo dolgoročno utrpeli kmetijski in turistični podjetniki, ki so dosti vložili v obnovo svojih podjetij in domačij? Visoko napetostni daljnovod je odobrilo pristojno ministrstvo na osnovi znanega Lunardijevega zakona za velike posege »Obiettivo« in potrdilo veljavnost odloka navkljub polno-močni veljavi evropske zaščite Natura 2000. Prizadeto prebivalstvo kraške planote pa mora v celoti spoštovati za njihovo dejavnost zelo omejevalne predpise, katere lahko omili le upravni načrt, ki pa bo, kot kaže, sedanje omejitve omilil le v neznatni meri. Omenjene občine skupaj s pokrajinsko upravo, ki naj bi imela prvenstveno pristojnost pri vprašanjih okolja, lahko kot sopodpisnice priziva na predsednika države le-temu posredujejo svoje nasprotovanje izvajanju del, zlasti po nedavni predstavitvi načrta za razvoj kmetijstva, pri pripravi katerega so bile tudi soudeležene. Tudi s finančne plati slabo kaže obema načrtoma. Zdaj je priložnost, ko je vstopila na prizorišče nova vlada, da se stvari spremenijo, saj notranji italijanski zakon ne bi smel potisniti ob stran evropskega. K pobudi so doslej pristopili Gospodarski forum (SKGZ, Svet slovenskih organizacij, Kmečka zveza), ŠKD Cerovlje-Mavhinje, Re-pentabrska, Devinsko-Nabrežinska in Zgoniška občina, Zveza neposrednih obdelovalcev Trst. Vladimir Vremec, predsednik Agrarne skupnosti LJUBLJANA Končan Slovenski festival vin Ta teden je v Ljubljani potekal tradicionalni Slovenski festival vin, ki je letos že pri 14. izvedbi in za katerega lahko zatrdimo, da je največja vinska prireditev v Sloveniji. Predstavili so se vrhunski vinarji in vinogradniki, predvsem slovenski, nekaj je bilo tudi tujih. Tudi letošnja izvedba je sledila svojemu dolgoletnemu poslanstvu, širjenju kulture vina, prinasla pa je tri novosti: razstavna mesta na eni lokaciji, možnost nakupa steklenic in festivalsko ocenjevanje. Vse dejavnosti so potekale v Grand Hotel Union, kjer so organizatorji razporedili 105 razstavnih pultov in na katerih je ponujalo svoje vino preko 130 proizvajalcev. Festival vsako leto obiščejo gostinci, odgovorni v restavracijah in hotelih, poslovneži, novinarji, trgovci, lastniki vino-tek, vinogradniki in vinarji, sommelierji, enologi, člani društev vinogradnikov in vinarjev, člani vinskih bratovščin in drugih (vinskih) združenj, vitezi vina, vinske kraljice in ljubitelji vina. Dogodek je tako s svojo pestro ponudbo namenjen vsem, ki jim vino pomeni posel, strast in ljubezen ali pa zapolni radovednost. Ker so slovenska vina zaradi svoje pestrosti in kakovosti deležna velike pozornosti, tudi letos je vsak obiskovalec potrdil lastna stara spoznanja in odkril kaj novega. Dogajanje je spremljal izobraževalni program, vodene degustacije, predavanja in delavnice. (beto) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Starši danes Odnos med straši in otroki se je dandanes v primerjavi s preteklostjo temeljito izboljšal. Starši vlagajo v svoje otroke veliko več in se hkrati pri sebi sprašujejo, ali jih pravilno vzgajajo. Različni starši pri različnih otrocih potrebujejo različno veliko časa za to, da jih lahko dobro vzgojijo. Nekateri otroci so lahko vzgoj-ljivi in je zato vzgojni proces morebiti krajši, pri drugih je težje in traja daljši čas. Težko je oceniti, koliko časa porabijo starši vsak dan za vzgojo svojih otrok, nekatere statistike pa navajajo, da se matere povprečno posvetijo negi in vzgoji svojih otrok tri ure dnevno, očetje pa eno do dve uri. Nekateri izvedenci so mnenja, da je to dovolj, saj družine nimajo veliko otrok, kot se je to dogajalo v preteklosti, in se tako lahko bolj posvetijo posameznemu otroku. Z otrokovega zornega kota je to kar primerno. Anglofoni so poimenovali življenjsko obdobje - življenjsko fazo približno od od 27. do 35. leta starosti kot rush hour of life (rush hour = prometna konica), to je obdobje, ko morajo srednje stari ljudje sočasno skrbeti za svoje otroke, svojo kariero in velikokrat še oskrbovati svoje ostarele in pomoči potrebne starše. Tako je na mestu vprašanje, ali ni ob vsem tem čas, ki ga starši lahko posvečajo vzgoji svojih otrok, kljub vsemu prekratek? Izvedenci odgovarjajo, da navadno starši ne krčijo časa, ki ga namenijo svojim otrokom, pa tudi ne časa, ki je namenjen službi ali poklicu, zaradi drugih obveznosti. Pogosto zmanjšajo na ta račun čas, ki naj bi ga posvečali sami sebi. Tako ni nič čudnega, da nekateri starši učinkujejo na videz nekoliko zanemarjeno, saj si jemljejo premalo časa za lastno nego, nakupovanje oblek, obiske kinematografov in za zadoščanje ostalim osebnim potrebam. Kakor da bi „jaz" nekako ne pripadal več sedanjim generacijam staršev. Pravijo, da so današnji starši bolj obremenjeni od tistih iz prejšnjih generacij. To pa tudi zaradi tega, ker je vse več otrok, ki izbirajo učenje še na višji srednji šoli in kasneje na univerzi in upada število onih, ki zaključujejo le poklicne šole. Vse to lahko štejemo staršem kot dosežek, ki pa jih hkrati čedalje bolj obremenjuje. Tudi finančno, saj so izračunali, da je denar, ki ga danes starši potrebujejo za dva otroka, prej zadostoval za vzgojo in izobrazbo treh. Res pa je tudi, da postanejo danes ljudje, ki se odločijo za rojstvo otroka, starši v zrelejših letih. Tudi zaradi tega se je odnos starši: otroci bistveno spremenil od petdesetih let prejšnjega stoletja. K temu je nedvomno pripomogel tudi liberalizacijski veter, ki je že pred časom zavel v vzgojne metode. Tudi za družine, ki sicer dobro funkcionirajo, pa ostaja še vedno vzgojno težavno obdobje - puberteta. Vendarle je tudi v tem obdobju in še kasneje lahko odnos med starši in otroki dober, če znajo starši tudi v omenjenem težavnem obdobju spoznati in spoštovati želje in potrebe svojih otrok. Preveč avtoritarno nastopanje namreč ne porodi pravih sadov. Včasih se zaradi tega odnos z otrokom celo popolnoma pokvari. Zastavlja se tudi vprašanje, kako to, da se že odrasli otroci še vedno in tako dolgo tiščijo doma. Nekoč so se želeli čim prej osamosvojiti in zaživeti zase. Zdi pa se, da tudi za to dejstvo obstaja razlaga: danes že odrasli otroci podaljšujejo obdobje bivanja v tako imenovanem »maminem hotelu«, ker se pač generacije med seboj bolje razumejo. Nekoč so ženske bile večinoma samo doma in svoj čas posvečale oskrbi moža in otrok. Danes je drugače, tudi ženske so zaposlene. Moramo pa pomisliti, da so bila pred 6 desetletji domača opravila zelo težko delo, saj mu tehno- logija še ni priskočila učinkovito na pomoč. Za vse je bilo potrebno več časa. Perilo so prali so npr. po eden ali več dni, odvisno od števila otrok v družini; tako za posameznega otroka ni ostajalo veliko časa na razpolago. Šele z novimi tehnološkimi pomagali so se odprle nove niše prostega časa, ki jih lahko vsakdo izkoristi na svoj način. Svoj vpliv na družinsko vzgojo ima tudi dejstvo, da je danes veliko takih otrok, ki odraščajo sami, so brez sester in bratov. Tako je neobhodno dejstvo nastajanje organiziranih zbirnih mest, kjer se lahko otroci igrajo z vrstniki: od jasli do vrtcev, igrišč in drugih organiziranih dejavnosti, saj tega, na kar so bili otroci navajeni nekoč, ni več: spontanega zbiranja otrok iz soseske, ki so se srečevali v igri ali pri drugih »pustolovskih« dejavnostih. Danes morajo biti, zlasti mestni starši veliko previdnejši, ko dovolijo svojemu otroku, da gre sam na ulico, bodisi zaradi neu-gnanega prometa kot zaradi morebitnih »nezdravih« srečanj. Nekateri izvedenci se sprašujejo, zakaj država kaznuje starše, ki iz neprevidnosti pustijo malčka, da se igra pri odprtem oknu, ali tiste, ki otroka tepejo, nič pa si ne prizadeva, da bi odpravila zanemarjanje otroka pred televizijskim zaslonom ali da bi starše kaznovala, če otrok »šprica« šolo. Iz izkušenj vemo, da nemarnim staršem ne pomaga niti predavanje niti vzgojni tečaj, četudi na šoli, saj se tega navadno sami ne udeležijo in sodelujejo le tisti starši, ki so vzgojno dejavni. Torej je na tak način težko pomagati do boljše vzgoje v družinah, ki so kulturno, socialno in navadno tudi ekonomsko šibke, če si družba in država ne prizadevata za to, da bi prišlo do primerne ponudbe servisov, takih, ki bi z ustrezno vzgojo in izobrazbo omogočili vsakemu posameznemu otroku ne glede na družinske in druge okoliščine najboljšo rast in razvoj. Navadno pa se vse ustavi pri denarju, pri obravnavanju višine sredstev, ki bi bila za to potrebna. Vsaka investicija stane, tudi tista v bodoče generacije, čeprav je to poroštvo, da se bo z leti družbi vse dobro obrestovalo. Za to pa je potrebno vlaganje v dobre vzgojitelje, učitelje in profesorje, v najboljše šole. Potrebno je preventivno delo, ki zahteva sprejem v službo vrste izvedencev, ki bi staršem omogočili tesnejše sodelovanje s šolo. Za to je odgovorna država, ki pa v sedanjem času, kakor lahko izkušamo tudi na svoji koži, skrbi le za to, kako bi zategovala svoj mošnjiček, na denar za izobraževanje pa ne gleda kot na vložek, zanjo je to le za klestenje primeren strošek. Po podatkih Eurostata za leto 2003 je na lestvici vlaganja v izobraževanje bruto družbenega dohodka 28 evropskih držav Italija na 19. mestu (4,74%), Slovenija pa na 6. (6,02%) medtem ko je evropsko povprečje na 5,17%. Ponekod po Evropi veliko izobraževalnih pobud prepuščajo zasebnim pobudam. Iz neke ameriške raziskave npr. izhaja, da so se razlike v izobraževanju otrok poravnale, ko so na zasebno pobudo starše motivirali, da so vsak večer otrokom brali. Ameriški, leta 2002 umrli filozof John Rawls je nekoč dejal, da se človek lahko navzame pozornosti do drugih samo, če že ima že dovolj pozornosti do sebe. Otrok pa potrebuje za to, da se v njem lahko razvije pozornost do sebe, vsaj enega odraslega, ki je do njega zelo pozoren, na katerega je otrok navezan brez prisile in ne glede na to, kaj se zgodi. Tega pa državne ustanove nikakor ne morejo dajati. (jec) 1 2 Sobota, 19. novembra 2011 KULTURA SLIKARSTVO - V Legnanu pri Milanu razstavlja Zoran Mušič Od danesna ogled razstava Če je to človek Več kot 90 slikarskih del bo na ogled do 19. februarja 2012 V galeriji Palače Leone da Perego v Legnanu pri Milanu bodo danes, kot smo že poročali, odprli razstavo Zorana Mušiča. Razstava Če je to človek bo na ogled do 19. februarja 2012 in je uvod v obsežnejšo kulturno, turistično in go-spodarsko-politično predstavitev Slovenije, ki bo februarja 2012 v Milanu. V ambicioznem razstavišču organizacije SALE, kjer so lani gostili razstavo Augusta Rodina, bo razstavljenih več kot 90 Mu-šičevih del, pretežno slik na platno. Na ogled bodo tudi risbe in akvareli. Razstava Če je to človek bo ponovni poklon enemu izmed najbolj samosvojih slikarjev - figuralikov svojega časa. Posebej aktualni so njegovi ciklusi Nismo poslednji, ki bodo poudarek razstave. Za razstavo je natisnjen poseben katalog z besedili italijanskih in slovenskih likovnih kritikov, svoje osebne spomine na umetnika pa je zapisal tudi tržaški pisatelj Boris Pahor. Razstava bo hkrati napovedni dogodek slovenskih dni v Milanu 2012, v okviru katerih se bo Slovenija pod svo- jo nacionalno znamko I Feel Slovenia predstavila z razstavami in koncerti vrhunskih avtorjev in izvajalcev, s predstavitvijo slovenske hrane in turizma ter z gospodarskim forumom in nekaterimi političnimi srečanji. Osrednji del predstavitve bo potekal v dneh od 13. do 19. februarja 2012 in se bo s prireditvami nadgrajeval vse prihodnje leto. Zoran Mušič (1909-2005), uveljavljeni slikar Ecole de Paris, je dolga leta živel v Benetkah. V letu 2009 so ob stoletnici njegovega rojstva številne prireditve v Sloveniji dokazale njegov vpliv na likovno ustvarjalnost v Sloveniji in posebej njegovo likovno aktualnost in kakovost. Vzporedno smo opazili vpetost slik v kraške goličave, v domače valovanje Brd ter vedno prisotno samosvoje sporočilo humanosti. Mušič je vplival na slovensko slikarstvo že pred drugo svetovno vojno, pozneje na razvoj grafičnega bienala in na odpiranje vrat slovenskim kulturnikom v Benetkah ter zlasti v Parizu. Vsem se je vtisnil v spomin s svojimi dalmatinskimi krajinami, s Delo iz pretresljivega Mušičevega niza Nismo poslednji procesijami konjičkov, pogledi na pročelja in kanale Benetk, s prefinjenimi grafikami in risbami. Vrhunec razstave, dopolnjene z besedilom pisatelja Borisa Pahorja, bodo pretresljivi ciklusi mrtvih teles taboriščnikov v Dachauu, večni simbol vseh žrtev soljudi. Mušič je s temi slikami zaslovel po vsem svetu in jih v starostnem obdobju dopolnil s podobami razmišljajo-čih filozofov, sključenih starcev, z avtoportreti. Odprtje razstave vzpostavlja tudi povezavo z mestom Maribor, ki bo od januarja evropska prestolnica kulture. Mušič je namreč do sedaj najbolj uveljavljeni slikar iz štajerskega mesta, kjer je živel 20 let (1920-1940), skoraj do začetka druge svetovne vojne. Slavnostna govornika na današnjem odprtju razstave v Legnanu (ob 11. uri), pri kateri je sodelovalo tudi slovensko veleposlaništvo v Rimu, bosta slovenski častni konzul v Milanu Gianvico Camisasca in slovenska generalna kon-zulka v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan. GLASBENI DOGODKI - V naši deželi Skupina Radiohead julija na poletnem odru vile Manin Na evropske odre se s svojo novo turnejo vrača britanska zasedba Radiohead, ki so jo med drugim označili tudi kot kraljico alternative. V Italiji se bodo Radioheadi predstavili na štirih koncertih, od katerih se bo eden odvijal v vili Manin. To je na včerajšnji predstavitvi koncerta sporočil organizator, Azalea Promotion, ki je s ponosom dejal, da so počaščeni, da bo zasedba, ki je v 90. bila glasnik »zamorjene« generacije mladih, nastopila tudi v naši regiji. Za to skupino niso značilni stadionski koncerti, je včeraj povedal Loris Tramontin iz Azaleje Promotion, in dodal, da vsa italijanska prizorišča (Codroipo, Bologna, Firence in Rim) ponujajo čudovito zgodovinsko kuliso. V naši neposredni bližini bodo Radioheadi nastopili 4. julija prihodnje leto, ko se bo italijanska etapa turneje tudi končala. Zadnji koncert, ki ga je ta zasedba odigrala v Italiji, je bil pred štirimi leti, ko so v Milanu prodali kar 36 tisoč vstopnic. Vila Manin bo lahko sprejela 13 tisoč obiskovalcev, vstopnice pa bodo na prodaj od prihodnjega tedna dalje. Na včerajšnji predstavitvi, na kateri je govorila tudi deželna odbornica Federica Se-ganti, so tudi sporočili, da britanska skupina ne bo oplazila slovenskih, hrvaških in avstrijskih krajev, kar predstavlja odlično priložnost za našo regijo, ki lahko pričakuje veliko zvestih »fanov« tudi iz teh držav. O promocijski pobudi Music & Live je spregovorila Segantijeva, ki je povedala, da pristojno deželno od-borništvo podpira projekt, v sklopu katerega zainteresirani ob nočitvah v okoliških hotelih dobivajo vstopnice za koncert po znižanih cenah. To bodo prakticirali tudi pri Radioheadih, za katere bo treba odšteti 50 evrov. Za Radioheadi je že 20 letna kariera, v sklopu katere so izdali 8 albumov. Gre za skupino, ki se je s svojimi albumi uvrstila na skoraj vsak seznam najboljših albumov vseh časov - nazadnje je glasbena revija Q njihov album OK Computer iz leta 1997 po- stavila na prvo mesto najboljših albumov zadnjega četrt stoletja. In če je Ok Computer opeval zadnje trenutke tisočletnega sveta, ki izginja, je njihov album Kid A napovedoval popolno dezorien-tacijo in odtujenost posameznika v novem tisočletju. Ob vsem tem pa moramo tudi dodati, da je za te angleške alternativce značilno tudi, da so se vedno odločali za nekonvencionalne poteze, zelo inovativni pa so bili tudi pri snemanju videospotov. Za vse tiste torej, ki bi si v vili Manin radi ogledali koncert skupine Radiohead, naj povemo, da je dodatne informacije mogoče dobiti na spletni streani www.vivocencerti.com ali www.aza-lea.it. Naj povemo še to, da Azalea Promotion za prihodnje leto pripravlja še druge zanimive koncerte, od katerih so nekateri že napovedani. 20. februarja bodo v Pordenonu nastopili Dream Theater, 22. maja bo v Trstu koncerta Biaggia Antonaccija, dobri koncerti se obetajo tudi junija, julija pa bo vse v znamenju Radioheadov. (sč) TOMIZZEV DUH Ruoža rossa Milan Rakovac éêL Fjumanski cimitar Kozala, funeral u sridu pasanu, zakapamo moju tetu Slavu Rakovac, rodenu Šti-fanič (1926.-2011.), domači mladici pivaju »draga nam je Istra«, po staren muodu muški nose girlande i fjo-re, ma, jiena crlena ruoža je pala z girlande, i leži sama mrež žare z po-kuojnon i nas živih; i - malo potle se je i rodila naša mala Roža Rakovac, ščier Luane i Marka Rakovca. Tako to gre, jieni se rode, drugi umru... Ma ta ruoža, ma ta ruoža na bot je crlena petokraka na mojuoj bareti di-tinjskoj trirogi čigova tri roga če reči Istra-Trst-Gorica, i ta ruoža se vrti i petokraka š njuon... Ma ča mi to gre kroz glavu »odno i tož«, bi reka Je-senjin, vajk svejieno - a jur san star a bija san dite i ča ne moremo se je-dan bot frmati svi skupa?... Ter ča, ter vero si pišemo e-maile Walter, zara-tin, esule u Bresci, i ja; mu pišen, ma cossa gavemo noi do' de ciacolar, che semo nemici de classe e de razze, e invesse scambiemo 'ste letterine ele-troniche come veri amici, che anche semo diventadi, ciuciando un got de bon vin in piassa de Zara... A on meni neki dan na dobrom hrvat-skom, dalmatinskim leksikom, »boga Van ljubin vi guštate na suncu, a ja ovdi moran gucat maglu«... Ma ki če kad rasplesti ta proklieti grop jadranski, ma ča da če nan i unuki morati gucati te njoke ča ga ne gredu kroz gut, ča te ne nahrane ma te za-guše... I pak mi se sprid oči zavrti ta crlena ruoža kako'i kolo bičiklete, kad san pa doli ž nje, bičikletu mi je da did Jure, otac moje matere Duše, i tete Slave i barba Mira i Janka, kad smo poželi i pokosili, da gren h teti Slavi u Porieč se ukupati; kolina san natuka, kolo mi se vrtilo zguor glave, kako i uva crlena ruoža fjuman-ska danas, i vidija san kroz to kolo sve muoje ča su hi pobili gnjusi fa-šištoni i Tudeški; i oca mi Joakina i dida Ivu i zrmana Bordana i naših je-danajst brižnih mladiči ča su hi pobili na spieči; i vidin sve naše ča su morali bižati via-ča z 'Talije; pak une druge ča su bižali z Jugoslavije; gledan suoje živlienje u crlenoj ruoži fjumanskoj kako i u ten kolu didove bičiklete.. Mala naša teta Slava, naša »Šana» je pošla bila u škuolu - »li-bro e moschetto - fascista perfetto!«, a njej ujac Gašpar Banko, zaradi TI-GR-a dobije 99 lit pržuna, ma in ab-sentio, je poša bižieči u Jugoslaviju, pak za njin Slavina teta Ana z cilon famejon, pak potle u slobuodi našoj ala via teta Zora z famejon u Italiju, i niki naši zrmani ala biš'ča'via valje svita kraju u 'Štraliju, drugi u 'Meri- ku... Ma znate če cu van reci, dokle mi se sprid oči vrti La Rosa Rossa sprid prahon ča je bila moja teta Slava, ča mi je bila kako i druga mati; ma za ča su nas slipile dvi Jugoslavije, i dvi njihove šcere Slovenija i Hrvatska, nas Hrvate i Slovience z Istre, Rike, Zadra, Lastova, z Krasa, Trsta, Gorice,.. ma ča su nas slipile i danas nas još sada drže za munje-ne; kada nikad mai niš šerijega nisu načinile un bel gnente da se dozna koliko nas je i kamo bižalo, samo za ustati to ča smo? Znamo, znamo mi, ča je bilo, su puhale u rit Romi naše države, pak pušu i danas, zato nas gledaju po buoku, i zato ča je anti-fašizam naša konstanta od koje ne molamo i ga ne budu molali njanke naši unuki. A zašto je tako? Zato ča da ni bilo partizani, ni Jugoslavija ni Hrvatska ni Slovenija ne bi ga vidi-le Jadrana... Slava je »Tončicoven« vrtlu, spod miendule i smokve i li-šnjaka, sadila perunike i ljiljane i zbirala z omladinon pomoc za partizane, a naši svi su bili za partizane i u partizani; Slavin zrman, naš brižni Bordan, sam se je ubija da ga črni breki na cepaju živega, kunjadu su Slavinega ubili u buorbi, mojega oca, kad su došli po njejega kuma, mojega dida Ivu, ala uona de korša spri-danj, »ma ne hote ga doma, kume, su došli po vas, vas išcu«, »ma buog ce, sinko, buog!« i ala dreto bandi u šake, i finiti z viron u boga u logoru Flossenburg... I na bot se domislin da ni propio sve črno bilo u doba prva-nja; jur kad sami po suoju muški se levaju dva po dva po girlande na Ko-zali da bi hi nosili sprid moje tete Slave; vol dir da pur to ča starovirnega je ustalo u srcu mojega čovika, ča se ne piše po libri i zakoni; muški nose fjore sprid mrtvon, žene sprid mrtvin, ter kako da je to ki zna ča, ce reci ki, ne, to je samo mala stvar, ma jena ud unih malih stvari ča su nas držale skupa, najvec kad bi nan bilo slabo, kad smo patili... I ča da van rečen, i ča da rečen Walteru, sutra na e-mail - ghe vol parlar e ca-pir e perdonar, quella santa ora - al-trimenti saremo invalidi mentali, non solo noi, che se gavemo abitua de esser mone, ma anche quei dopo de noi... In, končno, ma kaj briga beli svet za te naše obmejne monade, tutto va a ramengo, in kaj pomeni ta naš geografični trikotnik, list loze, vrh meča, grozd, srce, ta naša Istra in nas, no kaj, tristo tisoč živih, tle, in še koliko po svetu, petsto tisoč? Milion? Samo, ta mali trikotnik med Rekom, Trstom in Puljem, je edini naš svet, in brez njega nas ni! Pri Mladinski knjigi izšla Slovenika Na Univerzi v Ljubljani so včeraj predstavili slovensko nacionalno enciklopedijo Slo-venika, ki je izšla pri Mladinski knjigi. Predsednik uprave založbe Peter Tomšič je poudaril, da je v dveh knjigah zbrano vse, kar je v Sloveniji vredno spomina in na kar smo Slovenci lahko ponosni. Delo je ocenil kot najcelovitejše spričevalo slovenske identitete.Glavni urednik Slovenike Martin Ivanič je na predstavitvi povedal, da je bila osnova za delo prva Enciklopedija Slovenije, vendar so veliko gesel napisali na novo, precej pa so jih tudi opustili. Razlog ni bil le v obsegu dela, ki za razliko od 16 zvezkov Enciklopedije Slovenije obsega le dve knjigi, pač pa predvsem v vsebini. V zadnjih letih »smo bili namreč deležni številnih novih pogledov in spoznanj tako v znanosti, razvoju kot tudi na področju zgodovine. Tako novost ni le v novih geslih, pač pa tudi v njihovi koncepciji, selekciji in prezentacij«», je poudaril Ivanič. Predvsem občutljivo »poglavje« je bila izbira osebnosti. V uredniškem odboru, ki ga je poleg Ivaniča sestavljajo še deset urednikov leksikografov, so se odločili za izbor 2000 osebnim imen. Zadali so si, da vključijo le izjemne posameznike, ki so bodisi bili ustanovitelji nečesa pomembnega, poskrbeli za velik preboj na nekem področju, pustili za seboj obsežen opus, prejeli najvišje nacionalno priznanje ali pa bili prepoznavni v tujini, je povedal Ivanič. Pri delu so sodelovali z več kot 100 priznanimi slovenskimi strokovnjaki z vseh področij ter s številnimi referenčnimi ustanovami. Priprave je spremljal strokovni uredniški odbor, ki mu je predsedoval akademik Matjaž Kmecl. Kot je dejal, je bil skrajni čas za novo nacionalno enciklopedijo, ker je bila prejšnja že močno zastarela. Glavni urednik pri Mladinski knjigi Miha Kovač je zavrnil očitke, ki so se pojavili ob novici o izdaji Slovenike, da naj bi bila to »le prenovljena različica enciklopedije, ki jo bodo kupile le knjižnice, plačali pa davkoplačevalci«. Po Kovačevih besedah se je zgodilo ravno nasprotno. Po njegovih podatkih je Sloveniko doslej kupilo kar 3600 posameznikov in le 36 knjižnic. Obenem je poudaril, da je Slovenika, drugače kot Enciklopedija Slovenije, izšla brez državne finančne pomoči. (STA) / SVET Sobota, 19. novembra 2011 1B NEMČIJA - Britanski premier na obisku Cameron in Merklova nista pomembneje zbližala stališč Razhajanja pri vprašanju načina reševanja krize evra in pri evropskem davku na finančne transakcije BERLIN - Britanski premier David Cameron in nemška kanclerka Angela Merkel sta se po včerajšnjem srečanju v Berlinu zavzela za hitro reševanje dolžniške krize v območju evra. A državi ostajata na različnih bregovih pri vprašanju načina reševanja krize v evrskem območju, nič bližje pa nista niti pri evropskem davku na finančne transakcije. Cameron je poudaril, da med Veliko Britanijo in Nemčijo obstajajo razlike, a državi po njegovih besedah s tem "lahko shajata". Ob tem je izrazil zaupanje v nemško odločenost zagotoviti uspeh evra. "Očitno gre za težke čase - to lahko vidite na trgih - a niti za trenutek ne podcenjujem odločenosti držav, kot so Nemčija in druge v območju z evrom, za zagotovitev obstoja valute," je dejal Cameron. Sicer pa je britanski premier na novinarski konferenci po srečanju poudaril, da območje z evrom potrebuje verodostojno zaščito in bi morala uporabiti vse svoje institucije v boju s krizo. S tem je odgovoril na vprašanje novinarja, ki ga je povprašal o njegovi izjavi, da bi bilo treba Evropsko centralno banko (ECB) uporabiti kot "močno strelno orožje" pri obrambi evra. Gre za možnost neomejenega odkupa obveznic ranljivih članic območja evra s strani banke, ki ji Nemčija nasprotuje. Merklova je tako na drugi strani menila, da je za rešitev evropske dolžniške krize potrebno narediti več, a hitrih rešitev ni. "Britanska zahteva po uporabi močnih David Cameron in Angela Merkel ansa ukrepov za povrnitev zaupanja v evro je pravilna" je menila. "A ne smemo se pretvarjati, da imamo moč, ki je dejansko nimamo. Trgi bi to izjemno hitro prepoznali in to ne bi delovalo." Podobno je tudi novi prvi mož ECB Mario Draghi včeraj poudaril, da je vloga ECB predvsem v sidranju inflacijskih pričakovanj na srednji in dolgi rok. Države morajo svoje finance same spraviti v red, se je glasilo sporočilo Draghija tistim državam, ki so pod pritiskom finančnih trgov, ob tem pa menijo, da le ECB kot 'tiskarna evrov' skozi vlogo posojilodajalca članicam v skrajni sili lahko dolgoročno stabilizira evro. Nemška kanclerka je ob tem izpostavila skupni interes obeh držav glede ureditve javnih financ in zadržanosti pri povečevanju obsega proračuna EU. Poudarila je tudi pomen članstva Velike Britanije v sedemindvajseterici. Nista pa voditelja zbližala stališč glede vprašanja davka na finančne transakcije v EU, ki ga Nemčija močno zagovarja, Velika Britanija pa mu nasprotuje. Cameron je ponovil stališče, da bi London tak davek sprejel le, če bi bil uveden na globalni ravni. Merklova pa je znova poudarila, da je pripravljena z uveljavitvijo ideje nadaljevati na ravni 17-član-skega območja z evrom, če sedemindvajseterica ne bo dosegla dogovora o tem. Že pred srečanjem se je med državama krepila napetost. Velika Britanija sicer vsaj deklarativno podpira načrte članic območja evra po tesnejši fiskalni in gospodarski integraciji, ki je po mnenju Berlina edina dolgoročna rešitev za stabilizacijo skupne evropske valute. Čeprav evra ni prevzela in si je izborila pravico do izvzetja iz vstopa v denarno unijo, je Britanija kot članica EU neločljivo povezana z območjem evra, zato ji je rešitev trenutnih težav v nacionalnem interesu. Po drugi strani pa se na Otoku, ki ga zaznamujeta evroskepticizem in poseben odnos do evropskega združevanja, bojijo, da bodo na tak način izgubili politični vpliv na nekatere odločitve. Cameron je ta teden posvaril pred "velikimi načrti in utopičnimi vizijami" ter pozval k EU, ki bi imela "fleksibilnost mreže, ne rigidnost bloka". (STA) IRAN - Kompromis Svet guvernerjev IAEA sprejel resolucijo, a brez ultimatov DUNAJ - Svet guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je včeraj sprejel resolucijo, v kateri sicer izraža "globoko in naraščajočo zaskrbljenost" glede jedrskih dejavnosti Irana, vendar pa Teheranu niti ne postavlja roka za izpolnitev zahtev niti vprašanja iranskega jedrskega vprašanja ne posreduje naprej Varnostnemu svetu ZN. Resolucijo je predlagalo pet stalnih članic VS ZN in Nemčija ter še 12 drugih držav. Dokument je rezultat kompromisa med zahodnimi državami na eni strani ter Rusijo in Kitajsko na drugi. Zanjo je tako včeraj glasovalo 32 od skupno 35 članic sveta guvernerjev. Proti sta glasovala le Ekvador in Kuba, Indonezija pa se je vzdržala, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Čeprav resolucija kritizira kljubovanje Teherana, pa mu ne postavlja ultimatov oziroma rokov, kot npr. da mora inšpektorjem IAEA omogočiti izvedbo preiskave o domnevnih prizadevanjih za izdelavo jedrskega orožja ali do kdaj mora odgovoriti na nedavno poročilo IAEA, ki islamsko republiko obtožuje, da je skušala in morda še poskuša razviti jedrsko orožje. Resolucija tako le poziva generalnega direktorja IAEA Jukija Amana, naj v svoje poročilo o napredku za srečanje sveta guvernerjev IAEA marca prihodnje leto vključi oceno o uresničevanju včeraj sprejete resolucije. (STA) AFRIKA - Včeraj prispel na obisk Papež za previdno modernizacijo Benina COTONOU - Papež Benedikt XVI. je včeraj v Beninu začel svoj drugi obisk v Afriki, celini z najhitreje rastočim številom katolikov. V državi, ki velja tako za utrdbo katolištva kot tudi za središče vuduja, mu je več sto vernikov na letališču v Cotonouju pripravilo topel sprejem. V Beninu bo poglavar Rimskokatoliške cerkve ostal do nedelje. Papež je imel govor že na letališču, nato je v svojem papamobilu obiskal gospodarsko prestolnico države, Cotonou. 84-letni papež je spregovoril tudi v tamkajšnji katedrali, kjer se je v pričakovanju njegovega prihoda že zbrala množica otrok. V svojih uvodnih govorih je papež posvaril pred nevarnostmi, s katerimi se sooča vsaka država, ki stopa na pot prehoda v moderno družbo. "Modernosti vas ne sme biti strah, vendar je ne smete graditi na osnovi pozabljanja preteklosti," je poudaril. "Prehod v modernost naj zaznamujeta previdnost in izogibanje čerem, kot so brezpogojna podreditev zakonom trga ali financ, skrajni nacionalizem ali triba-lizem, ki lahko postaneta smrtonosna, skrajna politizacija, medreligijska trenja v škodo skupni blaginji, kot tudi razkroj človeških, kulturnih, etičnih in verskih vrednot," je poudaril papež. Pomembno vlogo pri modernizaciji države po njegovih besedah igrajo tudi tradicionalni voditelji, ki jih je Benedikt XVI. pozval k prizadevanju za mehek prehod od tradicionalne k moderni družbi. Po njegovih besedah lahko tu pomagajo s svojo modrostjo in poznavanjem lokalnih običajev. Vrhunec papeževega obiska bo sicer danes, ko bo Benedikt XVI. uradno podpisal apostolsko spodbudo, naslovljeno "Obljuba za Afriko". Njeno glavno sporočilo so mir, sprava in pravičnost. Dokument, ki je pravzaprav povzetek sklepov sinode afriških škofov leta 2009, naj bi govoril tudi o nesorazmernem razvoju, korupciji, revščini na podeželju in vzponu alternativnih krščanskih gibanj. Danes se bo papež tudi srečal z gobavimi bolniki in zapuščenimi otroki, jutri pa bo na stadionu v Cotonouju ob navzočnosti okoli 200 afriških škofov iz 35 držav daroval mašo. (STA) Evropske borze še v rdečem FRANKFURT - Osrednje evropske borze so včeraj sklenile v negativnem območju. Vlagatelji so namreč zaskrbljeni zaradi stopnjevanja dolžniške krize območja evra, ki se je ta teden odražalo v zviševanju obrestnih mer na italijanske, španske in francoske desetletne obveznice. Vlagatelji se bojijo, da Italijo in Španijo čaka podobna usoda kot Grčijo, Irsko in Portugalsko. Pritisk trgov na Rim in Madrid se je namreč te teden stopnjeval, prav to pa je Atene, Dublin in Lizbono v preteklosti prisililo, da so zaprosile za mednarodno finančno pomoč. Obrestne mere na italijanske državne dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo desetih let so na sekundarnem trgu večji del tedna vztrajale nad psihološko mejo sedmih odstotkov, okrepila pa se je tudi zahtevana donosnost na španske desetletne obveznice. Še v ponedeljek je bila pod šestimi odstotki, nato pa se je približala celo sedmim odstotkom, ki ne omogočajo več vzdržnega zadolževanja. Še bolj zaskrbljujoče je bilo ta teden dogajanje v zvezi s Francijo. Tudi Pariz namreč beleži vse dražje zadolževanje. Včeraj se je sicer dogajanje na trgu obveznic umirilo. Clintonova v Mjanmar YANGON - Ameriški predsednik Barack Obama se je odločil, da bo devet mesecev po koncu vojaške diktature v Mjanmaru v to državo poslal ameriško državno sekretarko Hillary Clinton, ki naj bi v Mjanmar odpotovala 1. decembra. Oba-ma je zgodovinski obisk Clintonove v tej doslej od mednarodne skupnosti izobčeni državi napovedal včeraj ob robu vrha Združenja držav jugovzhodne Azije (Asean) na indonezijskem Baliju. Okoli 100 vodilnih predstavnikov Narodne lige za demokracijo (NLD) Nobelove nagrajenke za mir Aung San Suu Kyi pa je včeraj na srečanju v prestolnici Yangon sprejelo odločitev, da se stranka po več letih marginalizacije vrne na mjanmarsko politično sceno. Nova vlada Donalda Tuska VARŠAVA - Na Poljskem je včeraj prisegla nova vlada, ki jo po zmagi svoje stranke na oktobrskih volitvah vnovič vodi Donald Tusk. Predsednik države Bronislaw Ko-morowski je 19 članov novega kabineta pozval k iskanju konsenza, ki bi presegal strankarske delitve. Parlament bo o ministrski ekipi, v kateri je več starih obrazov, glasoval danes. Koalicijsko vlado tako kot v predhodnem sklicu parlamenta sestavljata Tuskova Državljanska platforma (PO) in Poljska ljudska stranka (PSL). (STA) ŠPANIJA - Večina volivcev je razočarana nad tem, kako so se vladajoči socialisti spopadli z gospodarsko krizo Na jutrišnjih predčasnih parlamentarnih volitvah se Rajoyjevi Ljudski stranki obeta prepričljiva zmaga MADRID - V Španiji, ki se ji nikakor ne uspe izviti iz primeža gospodarske krize, bodo jutri predčasne parlamentarne volitve. Večina volivcev, razočaranih nad tem, kako so se z razmerami spopadi socialisti, bo po napovedih glas oddala dosedanji opoziciji, konservativni Ljudski stranki (PP) Mariana Rajoyja. Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da ima PP kar sedemnajst odstotnih točk prednosti pred zadnjih sedem let vladajočo socialistično stranko (PSOE), ki jo na volitvah vodi notranji minister Alfredo Perez Rubalcaba. Za konservativce naj bi glasovalo okoli 47 odstotkov volivcev, za socialiste pa nekaj manj kot 30 odstotkov, je ta teden pokazala raziskava javnega mnenja, ki jo je naročil časnik El Mundo. Tako skoraj ni nobenega dvoma, da bo na premierskem stolčku Joseja Luisa Zapatera nasledil 56-letni Rajoy, ki velja za vztrajnega politika brez karizme. V Galiciji na severu Španije rojeni Rajoy je v tujini malo znan, čeprav se s politiko ukvarja že 30 let. V primeru izvolitve se bo moral odločno spopasti s krizo, ki v Španiji terja hud da- vek. Brezposelnost je s skoraj 22 odstotki najvišja v Evropi, med mladimi pa jih je brez dela kar 45 odstotkov. In celo tisti srečneži, ki jim uspe najti zaposlitev, v glavnem končajo kot t.i. mileuristas, torej mesečno ne zaslužijo več kot tisoč evrov. Od nastopa krize so se razmere v Španiji, ki je v desetletjih po padcu Francove-ga režima doživela hiter razvoj, korenito spremenile. Še leta 2007 je država beležila proračunski presežek, lani pa že 9,2-odsto-tni primanjkljaj. Javni dolg glede na druge države v območju evra sicer ni zaskrbljujoče visok, je pa vrtoglavo visoka zadolženost zasebnega sektorja, saj znaša kar 190 odstotkov BDP. Razlog za zaskrbljenost je tudi naraščanje dolga regij in mest. Gospodarska rast je bila v zadnjem trimesečju znova ničelna, tako da bi utegnila Španija kmalu spet pasti v recesijo. Za letos je sicer napovedana rast bruto domačega proizvoda v višini 0,8 odstotka. Kriza je v Španiji povzročila pok nepremičninskega balona. V državi so od leta 2000 do začetka krize zgradili povprečno 700.000 stanovanj letno oziroma toliko kot Francija, Nemčija in Velika Britanija skupaj. Zdaj so številna prazna. Ob nastopu krize so propadla mnoga gradbena podjetja, na cesti je ostala množica zaposlenih v gradbenem sektorju. Kriza je poglobila socialne razlike in družbena neenakost je po oceni evropskega statističnega urada Eurosta-ta zdaj med največjimi v Evropi. Spomladi, pred lokalnimi volitvami, so razmere spodbudile nastanek gibanja razžaljenih, a ti ne verjamejo, da se bodo stvari pod vodstvom dosedanje opozicije kaj bistveno spremenile. Zapaterova vlada se je po oceni analitikov na krizo odzvala prepozno in preveč zmedeno ter je bila na koncu prisiljena v sprejetje strogih varčevalnih ukrepov, med njimi znižanje plač v javnem sektorju in zvišanje upokojitvene starosti na 67 let, da Španiji ne bi bilo treba zaprositi za mednarodno finančno pomoč. A tudi konservativci pred volitvami niso ponudili jasnega odgovora na to, kako bodo zmanjšali brezposelnost in spodbudili rast. Program PP sicer predvideva davčne spodbude za ustvarjanje novih delovnih mest ter privatizacijo državnih podjetij, zlasti transportnih. Po drugi strani pa stranka, kot opozarjajo politični analitiki, ni povedala, kako namerava znižati stroške dela, da ne bi prestrašila volivcev. Pred nekaj dnevi je Rajoy za časnik El Pais sicer napovedal, da bodo "rezi potrebni povsod", razen pri pokojninah. Dejal je še, da bo njegova prednostna naloga povrniti zaupanje v Španijo na mednarodnih finančnih trgih. Ob napovedani spremembi v Monc-loi, kjer ima sedež premier, pa precej Špancev skrbi, kakšna bo usoda številnih socialnih reform prejšnje vlade. Zapaterova vlada je, kljub nasprotovanju Cerkve, legalizirala splav, olajšala postopek ločitve in dovolila poroke homoseksualcev, odprla pa je tudi vprašanje žrtev državljanske vojne, ki je desetletja veljalo za tabu. Čeprav je PP v preteklosti napovedovala spremembe najbolj liberalnih zakonov, pa po pisanju britanskega časnika Financial Times to ne bo prednostna naloga Rajoyja, ki se je pred volitvami skušal približati mladim liberalnim volivcem, tradicionalno naklonjenim socialistom. Volitve v Španiji bi morale biti šele prihodnjo pomlad, a se je Zapatero, potem ko je podpora vladi začela nezadržno padati, odločil za razpis predčasnih volitev, že prej pa je napovedal, da se na njih ne bo potegoval za nov mandat. Kandidat socialistov za premiera je tako postal notranji minister Rubalcaba, k čigar priljubljenosti je pomembno pripomogel uspeh v boju proti baskovski separatistični organizaciji Eta. Ta se je tik pred volitvami dokončno odpovedala oboroženemu boju za neodvisnost Baskije, med katerim je bilo v 43 letih ubitih okoli 850 ljudi. Na nedeljskih volitvah bo okoli 36 milijonov volivcev izbiralo 350 članov spodnjega doma parlamenta ter 208 senatorjev. Za PP in PSOE naj bi tretja najmočnejša stranka v parlamentu ostala katalonska nacionalistična Convergencia i Unio. Nekaj več sedežev kot doslej naj bi imela Združena levica, koalicija levičarskih socialistov in zelenih, po 15 letih pa naj bi se v parlament v Madridu vrnili tudi baskovski nacionalisti. Sergeja Kotnik Zavrl (STA) 1 4 Sobota, 19. novembra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Občinska uprava pripravila proračun za leto 2012 Ukinili bodo davek IRE in odplačali del dolgov Z dežele bodo dobili 215.000 evrov manj - 80.000 evrov družinam za plačilo davka na odpadke TIA Goriška mestna uprava bo prihodnje leto ukinila davek IRE, ki ga občani bolje poznajo kot dodatek k davku na dohodke fizičnih oseb IRPEF. Tako piše v osnutku občinskega proračuna za leto 2012, ki ga je v prejšnjih dneh sprejel goriški občinski odbor. Vsebine proračuna, o katerem bo v kratkem razpravljal občinski svet, je orisal župan Ettore Romoli, ki je poudaril, da je njegova uprava kljub hudi gospodarski krizi in nižajočim se prispevkom znala ohraniti »zdravo« bilanco, ne da bi dodatno segala v žepe občanov. »Naša uprava je prevzela občino v težkem obdobju za javne finance; dežela Furlanija-Julijska krajina je od nas zahtevala spoštovanje pakta stabilnosti, torej zmanjšanje zadolženosti občine, krčenje stroškov za osebje in, seveda, izenačen proračun,« je povedal Romoli ter poudaril, da se bodo v prihodnjem letu prispevki dežele dodatno znižali, in sicer za 215.000 evrov. »Krčenje deželnih prispevkov nas je že pred dvema letoma močno prizadelo. Kljub temu smo s previdnim upravljanjem in varčevanjem uspeli stisniti zobe, ne da bi dodatno obremenjevali občanov. Od leta 2007 smo število uslužbencev znižali za 56 enot, s čimer smo prihranili 1.050.400 evrov, zmanjšali pa smo tudi stroške politike. Omejili smo število občinskih svetov in občinskih vozil. Naš občinski odbor je med drugim tudi edini v deželi, ki se odločil, da se odpove delu mesečne plače. Prihranek ni velik, gre pa za pomembno znamenje,« je povedal župan. Med cilji za leto 2012 je Romoli izpostavil spodbujanje krajevnega gospodarstva, ki je vzrok, zaradi katerega se je občina odločila za ukinitev davka na dohodke IRE. Le-ta je bil sicer v Gorici na najnižji stopnji (0,1 odstotka), občina pa se bo z njegovo ukinitvijo vsekakor morala odpovedati kakim 570.000 evrom letno. »Ne glede na to bomo kot v prejšnjih letih ohranili nespremenjene tarife za razne storitve, kot so menze, domovi za ostarele, občinske jasli, ipd., tarife za uporabo občinske telovadnice Palaconi in stadiona Fabretto pa bomo celo znižali za 50 odstotkov,« je povedal župan in pristavil, da bodo 80.000 evrov namenili revnejšim družinam za plačilo davka na odvoz odpadkov TIA. Z delom denarja, ki ga bodo prejeli od prodaje energetskega sektorja družbe Iris, bodo kot v letošnjem letu odplačali del občinskih dolgov. Za odplačilo sedmih posojil, ki jih je dobila od depozitno-posojil-ne blagajne, je občina letos odštela 4.446.000 evrov: to ji je omogočilo letni prihranek v višini 348.375 evrov, ki bi jih drugače morala plačevati za obresti. V letu 2012 bo občina odplačala še 2.400.000 evrov dolga, s tem pa bo letno prihranila 180.000 evrov. »Ukinitev dolgov je pomembna, ker omogoča tekočo uporabo prihranjenega denarja. Uprave, ki nas bodo nasledile, bodo po naši zaslugi v prihodnjih 15 letih imele na razpolago okrog pol milijona evrov letno za investicije in druge projekte,« je podčrtal občinski odbornik za finance Guido Germano Petta- Vožnja ob gradbišču avtoceste pri Vilešu bumbaca GRADBIŠČE AVTOCESTE Ponovno odpirajo izhod pri Vilešu Gradbena dela za ureditev avtoceste Vileš-Gorica se nadaljujejo s polno paro. V ponedeljek, 21. novembra, bodo ponovno odprli izvoz s hitre ceste pri Vilešu, ki so ga zaprli pred petimi meseci. Posledično bodo ponovno odprli za promet cestno povezavo z nakupovalnim središčem IKEA, ki se je v zadnjih mesecih ni bilo mogoče posluževati. V sredo, 23. novembra, pa bo do sprememb prometne ureditve prišlo v Gradišču. Zaprli bodo izvoz s hitre ceste v smeri Vileša, kar pomeni, da bodo vozniki, ki so namenjeni iz Gorice v Gradišče, morali nadaljevati pot po hitri cesti vse do Vileša. Goriška občinska uprava ima danes 56 uslužbencev manj, kot jih je imela leta 2007 bumbaca rin, ki je predstavil osnutek proračuna z županom in funkcionarko Anno Mario Ci-sint. Proračun za prihodnje leto je »vreden« 139.280.422 evrov. Naložb bo za 72.313.000 evrov (o le-teh bomo podrobneje poročali v prihodnjih dneh), 53.387.422 evrov pa bo šlo za tekoče stroške. (Ale) GORIŠKA Božično drevo na Travniku slovenski dar Danes se župani s slovenske strani ožje Goriške skupaj s kolegom Ettorejem Romolijem iz Gorice na povabilo celovškega župana Christiana Scheiderja udeležujejo odprtja božično-novoletnega sejma v Celovcu. Gre za uresničevanje dogovora na nedavnem medsebojnem srečanju v Novi Gorici, ko so se goriški župani s Schneiderjem dogovarjali za skupno turistično promocijo na avstrijskem tržišču. Prva iz niza skupnih pobud je torej obisk božično-novoletnega sejma v Celovcu, naslednje pa je na vrsti uresničenje povabila župana Romo-lija na odprtje Andrejevega sejma 3. decembra. Kot je pred nekaj dnevi napovedal v Novi Gorici, bo goriška občina na Travniku nekaj prostora namenila t.i. vasi prijateljstva, kjer se bodo na stojnicah predstavile sosednje goriške in celovška občina. »Radi bi ponovili obisk in uspeh prireditve Okusi ob meji,« je včeraj potrdil Romoli, ki je k pobudi povabil še občini Gradišče in Krmin. Praznično obarvano čezmejno sodelovanje se bo nadaljevalo tudi v božičnem času. Goriške občine -Brda, Miren-Kostanjevica, Šempe-ter-Vrtojba, Kanal, Renče-Vogrsko in Nova Gorica - bodo sosednji Gorici v znak dobrega sodelovanja poklonile božično drevo, ki bo krasilo Travnik. Letošnje drevo bo visoko kar 18 metrov in bo tako najvišje doslej.(km) GORICA Tondo pohvalil »Staro grofijo« Z leve Romoli, Tondo in Patat »Izbira zdrave pameti, ki jo podpiram na celi črti. Doživljamo namreč obdobje, ko je treba premostiti strah pred izgubo identitete in težiti k sistemskemu sodelovanju za obogatitev ponudbe.« S temi besedami je Renzo Tondo, predsednik dežele Furlanije-Julijske krajine, pohvalil projekt »Anti-ca contea« (Stara grofija), ki ga na gledališkem in turističnem področju skupaj snujejo občine Gorica, Gradišče in Krmin. Projekt so pred nedavnim predstavili v Gorici, včeraj pa so njegove vsebine in cilje na Tondovo pobudo orisali še v Trstu. Goriško gledališče Verdi, občinsko gledališče iz Gradišča in občinsko gledališče iz Krmina so letos pripravila skupno zgibanko, na kateri so programi vseh treh ustanov. Skupno ponujajo gledališča, ki jih druži tudi umetniški vodja Walter Mramor, 47 prireditev. Datumi dogodkov v treh teatrih ne sovpadajo, kar pomeni, da gledališča ne tekmujejo, pač pa se vzajemno podpirajo. Ob sodelovanju na gledališkem področju se tri občine zavzemajo tudi za skupno turistično promocijo. zato so pripravile skupno zgibanko z gostinsko ponudbo in publikacijo na 66 straneh s predstavitvijo dobrot »stare grofije«, ki jih bodo prevedli v angleščino, nemščino in slovenščino. Predstavitve so se ob Tondu udeležili goriški župan Ettore Romoli, goriški odbornik za kulturo Antonio De-vetag, krminski župan Luciano Patat, župan iz Gradišča Franco Tommasini, odbornik za kulturo občine Gradišče Paolo Bressan in koordinator pobude Lucio Vittor. »Cilj pobud ni le prihranek, pač pa tudi ponudba našega območja čim širšemu bazenu obiskovalcev,« je povedal Romoli. GORICA - Na obisku študentje s pravne fakultete v Ljubljani Šola pritegnila pravnike Zanimali so jih razlogi, zaradi katerih starši izbirajo za svoje otroke slovensko šolo - Število »zamejskih« študentov na univerzah v Sloveniji raste Študentje četrtega letnika pravne fakultete v Ljubljani so v Gorici v živo spoznavali posledice mednarodnega prava. Pripeljali so se včeraj sredi dopoldneva v slovensko višješolsko središče v Puccinije-vi ulici; spremljala jih je Mirjam Škrk, predstojnica katedre za mednarodno pravo Univerze v Ljubljani, pričakali pa sta jih ravnateljica obeh višješolskih polov Mihaela Pirih in Andreja Duhovnik Antoni, pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji. Še preden so prišli v Gorico, so pri Solkanu prečkali Sočo in se po Sabotinski cesti zapeljali v Brda za kratek postanek. V šolskem središču so se zadržali poldrugo uro. Ravnateljica jim je obrazložila položaj slovenskega šolstva z ozirom na njegovo speci-fiko v italijanskem šolskem sistemu. Povzela je preteklost, izpostavila pa je predvsem vprašanja, ki zadevajo današnji čas in potrebe v času reformiranja šolskega ustroja. Posebej je pojasnila problematiko jezika v narodnostno mešanem prostoru. Goste je zanimalo poseganje politike oz. civilne družbe na šolsko področje in vpetost slovenskih šol v manjšinsko organiziranost. Zanimala jih je razlika med slovensko in dvojezično šolo, pa še razlogi, zaradi katerih starši izbirajo za svoje otroke slovensko šolo, ne pa italijanske. Vsa ta vprašanja so dobila odgovor, kakor tudi vprašanje, namenjeno skupini goriških dijakov, če pri izbiri nadaljnjega študija upoštevajo univerzitetno ponudbo v Sloveniji. Vsaj polovica dijakov drugega klasičnega liceja, ki so gostom včeraj razkazali šolski center, je potrdila, da razmišljajo o vpisu na slovensko univerzo. Število »zamejskih« študentov na univerzah v Sloveniji namreč iz leta v leto raste. Pred odhodom iz Gorice je ljubljanska skupina obiskala še odvetniško pisarno Primožič. Ljubljanski študentje med goriškimi dijaki bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 20. novembra 2011 1 1 KRAS 2014+ - Zelena luč za dokončno načrtovanje Dela na Debeli griži, Gradini in v Redipulji V torek podpis pogodbe, začetek del predvidoma ob koncu prihodnjega leta Načrtovana razgledna točka na Gradini DOBERDOB Razgledne točke na Gradini zaenkrat ne bo: »Denarja ni« Gradnja razgledne točke na Gradini, ki je vključena v pokrajinski načrt Kras 2014+, zaenkrat ni predvidena. To je predstavnikom koordinacije za zaščito Krasa in Ti-mave ter ustanovitev kraškega parka povedal predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta med srečanjem, ki je v prejšnjih dneh potekalo v sprejemnem centru Konver pri Prelosnem jezeru. »Poseg na Gradini v tej prvi fazi ne pride v po-štev, tudi zato, ker nimamo dovolj denarja na razpolago,« je povedal Gherghetta in poudaril, da je gradnja poti in razgledne točke ob prazgodovinskem gradbišču na Gradini le hipoteza, ki je ne bodo uresničili brez dogovarjanja s teritorijem. »Predlog bomo preučili s krajevnimi upravami in združenji okoljevarstvenikov,« je zagotovil Gherghetta in pristavil, da bodo vsi posegi, ki niso predvideni v prvi fazi, predmet nadaljnjega načrtovanja. Kot poročamo v zgornjem članku, namerava pokrajina z razpoložljivim denarjem urediti le obstoječe poti na Gradini, medtem ko je v svojem načrtu arhitekt Paolo Burgi predvidel tudi »zarezo« v kraško skalo, ki bi vodila do raz-gledišča nad Doberdobskim jezerom. Temu so se odločno uprla združenja oko-ljevarstvenikov, proti pa je tudi občinska uprava iz Doberdoba. Goriška pokrajina bo prihodnji teden prižgala zeleno luč za izdelavo dokončnega in izvršnega načrta, na podlagi katerih bodo uresničili projekt Kras 2014+. V torek bo uprava Enri-ca Gherghette podpisala pogodbo s studiom švicarskega arhitekta Paola Burgija, ki je lani zmagal evropski natečaj za načrtovanje kraškega muzeja na prostem, ob koncu prihodnjega leta ali na začetku leta 2013 pa naj bi za-brneli stroji. Goriška pokrajina je o ovrednotenju Krasa in dediščine prve svetovne vojne začela razmišljati leta 2007. Takrat so s pomočjo arhitekta Andreasa Kiparja izdelali prve razvojne smernice, ki so bile nato osnova za mednarodni natečaj, na katerega so se odzvale razne naveze arhitektov iz Italije in tujine. Na koncu so za zmagovalca proglasili načrt, ki je bil sad ustvarjalnega zanosa naveze arhitekturnih studiov pod vodstvom Paola Burgija, ki mu bo prihodnji teden zaupano tudi dokončno načrtovanje. »Projekt je osredotočen predvsem na tri žarišča, in sicer na Debelo grižo, Redipuljo ter rezervat Doberd-obskega in Prelosnega jezera. Zaenkrat imamo na razpolago štiri milijone evrov; skoraj dva milijona bomo vložili v obnovo predorov s časa prve svetovne vojne, pešpoti in obstoječe muzejske stavbe na Debeli griži, okrog 100.000 evrov pa bomo namenili ureditvi območja griča Sant'Elia nasproti kostnice v Redipulji. Tretji poseg bo potekal na območju Gradine, kjer bomo uredili pešpot, s preostalim denarjem pa bomo izboljšali povezave med temi tremi točkami,« je povedala goriška pokrajinska odbornica za okolje in podpredsednica Mara Černic, ki bo v ponedeljek o projektu Kras 2014+ poročala svetniškima komisijama za okolje in kulturo. »Komisijama bom tudi poročala o namenu, da bi s projektom Kras 2014+ pokrajina sodelovala pri pobudi Benetke in italijanski severovzhod - Evropska prestolnica kulture 2019,« je zaključila podpredsednica pokrajine Mara Černic. (Ale) GORICA - Forum o mobilnosti, trgovini in investicijah Pobuda za zaprtje Korza in peš cono za mesto priložnost Občinski svetnik Foruma za Gorico Marko Marinčič se je s tiskovnim sporočilom odzval na včerajšnjo stran o vprašanju peš con v Gorici in problemih trgovine. Svetnik meni, da sta vprašanji mobilnosti in trgovine povezani, a ne povsem. Prvo mora reševati občina, za drugo je potrebna iniciativa zasebnikov. »Težko bi krizo Raštela pripisali le zaprtju vozilom. Zlati časi Raštela so bili sad drugačnih geopolitičnih razmer, ko v Sloveniji ni bilo komercialnih centrov in so kupci trumoma prihajali čez mejo. Tisti časi se ne bodo vrnili. Kaj je torej potrebno? Gotovo investicije, nove ideje, kvalitetna ponudba. Kosičeve trgovine so dober zgled, a žal je v Gorici malo takih dinamičnih trgovcev.« Občina, meni Marinčič, pa lahko pomaga z urbanistično ureditvijo, da bo Gorica lepa in vabljiva za goste, ker se bodo v centru prijetno sprehajali ali sedli za kavarniško mizico. Če bo potem trgovska ponudba po kvaliteti, raznolikosti in ceni dovolj vabljiva, bodo najbrž tudi kaj kupili. Javna uprava mora torej poskrbeti vsaj za troje, nadaljuje svetnik Foruma: »Obnavljanje starega mestnega jedra; tekočo ureditev prometa, da bo center lahko dostopen, premikanje v njem pa pretežno peš ali s kolesom; ustrezno število parkirišč v neposredni bližini ali vsaj z redno avtobusno povezavo. To bi re- šilo tudi probleme edine mestne kinod-vorane. Ureditev Travnika je bila izpeljana slabo, zaprtje Bombijevega predora je bilo prenagljeno, čeprav poti nazaj ni. Namesto zapravljanja milijonov evrov, da so razrili grajski grič za dvigalo, ki ga nihče ne bo uporabljal, bi z istim denarjem lahko uredili predor in Travnik lepo povezali s parkiriščem onkraj predora.« Pri vseh zaporah ulic in trgov je doslej manjkala celovita vizija, trdi Marin-čič. »Občina je imela na voljo veliko denarja, vselej pa so delali le na posameznih segmentih, ne da bi upoštevali celoto. Občina sicer tak celovit načrt ima, a ga ne izvaja. Pred več kot 20 leti so zanj potrosili 600 milijonov lir, odtlej pa leži v zaprašenih predalih. Načrt je predvideval dve enosmerni prometni osi, po Ul. d'Aosta do Travnika v eno in po korzih v drugo smer. Takrat peš cone še niso bile popularne, vsaj v Italiji ne, danes pa bi gotovo načrtovalci izrezali v tej ureditvi tudi obširno peš cono vzdolž Korza Verdi in ulic ob njem, povezano s Travnikom, Raštelom in starim jedrom.« Tak predlog je Forum za Gorico že večkrat ponudil upravi, a Romoli in njegovi odborniki so ostali gluhi, ugotavlja Marinčič. »Naš predlog izhaja prav iz neizvajanega prometnega načrta. Kot tak obravnava prometne tokove motornih vozil, kolesarjev, pešcev, ureditev mo- bilnosti po jasno določeni hierarhiji namembnosti ulic in voznih pasov, upošteva nujno ojačenje avtobusnega prevoza in parkirnih mest, s katerih bi mestno jedro bilo hitro dostopno peš ali z avtobusom.« Sedanje preurejanje Korza Verdi je po Marinčičevi oceni šolski zgled slabo investiranega denarja. »Na ozko cestišče je uprava hotela strpati po dva vozna pasova, pločnika in kolesarski stezi. Tak prometni režim ne bi zdržal, kot priča fotografija, ki je bila objavljena te dni v tisku: na enem pločniku vidimo mamici z vozičkoma, na drugem očeta s sinčkom. V obeh primerih pešci v celoti zasedajo pločnik in kolesarsko stezo.« Zato je pobuda trgovcev in številnih občanov za peš cono lahko dobrodošla priložnost za boljšo kvaliteto življenja in razvoj gospodarskih dejavnosti v mestu, trdi svetnik Foruma. »Občini ponuja priložnost za pametno načrtovanje. Potrebno pa je kaj več kot nekajmesečno eksperimentiranje, če ne bodo sočasno rešili tudi vprašanj parkirišč, avtobusov in tekoče ureditve prometa. Teh vprašanj se je treba lotiti takoj, preden bodo dela končana, in to na strokovnih osnovah. Delno so že prisotne v zaprašenih predalih, tehniki pa bi jih lahko posodobili za potrebe današnjih dni. Potrebna je le politična volja uprave,« zaključuje Marko Marinčič. NOVA GORICA - Odkritje »neznane« Gorice Mesti povezujejo tudi zadnji dnevi francoskega kralja Na obisku v Coroninijevi palači: v takšni krsti so h krstu nosili dojenčke (desno); banane na kostanjeviškem vrtu (spodaj) fotok.m. »Dobimo se pred goriško palačo Co-ronini Cronberg,« so zadnji napotki turistične vodičke Evelin Bizjak za nas, sedmerico, ki bi se rada podala po zadnji poti zadnjega francoskega kralja Karla X. Prva zadrega je že tu. »Kje pa je ta palača?« se sprašujemo vsi po vrsti, pa smo že od malih nog dalje neštetokrat bili v Gorici. Seveda, sosednje mesto poznamo po trgovinah, njeni kulturno-zgodovinski biseri pa so nam žal, skoraj nepoznani. Zato doslej neznane kotičke Gorice odkrivamo z enakim navdušenjem kot turisti iz daljnih krajev. Pa je za nas vendarle nekoliko drugače: veliko goriških zgodb sega in se prepleta na slovensko stran meje. Tudi Karlova. Palača Coronini Cronberg je bila zgrajena proti koncu 16. stoletja, s smrtjo zadnjega grofa Viljema leta 1990 pa je izumrla tudi ena najstarejših plemiških družin iz Gorice. Od tedaj za palačo skrbi istoimenska fundacija. Ob ogledu soban si je kar težko predstavljati, da je v njej lahko še pred dvajsetimi leti nekdo živel. Nekaj predmetov je tako nenavadnih, da nihče med nami ne ugane njihovega namena. Osupne nas tudi »omara«, ki v resnici skriva priročno kopalnico, ob poslikani nočni posodi z nenavadnimi odprtinami in priročnim »bidejem« se pridušeno hahljamo, srh nas spreleti pa ob pogledu na zastekljeno otroško krsto, v kateri so dojenčke na srečo nosili k obredu svetega krsta, a ni zato nič manj neprijetna na pogled. Palačo obdaja park, ki se razteza kar na petih hektarjih zemljišča, v njem pa se nahaja veliko eksotičnih drevesnih vrst. Mestoma je tako gosto zaraščen, da se obiskovalec počuti kot v džungli in kar težko je verjeti, da se vse to nahaja sredi mesta. Karl X. je bil zadnji iz francoske veje Burbonov in tudi zadnji francoski kralj. Burboni so kraljevsko oblast izgubili leta 1830 v julijski revoluciji in so bili dokončno izgnani. Zatočišče so našli v Gorici, kamor so se umaknili pred kolero. Karel X. je zase najel palačo Coronini Cronberg, a je že po petnajstih dneh zbolel in ravno zaradi kolere čez dva dni tudi umrl, star 79 let. Pokopali so ga na Kostanjevici. Gre za edinega kralja, ki je pokopan na slovenskih tleh in edinega francoskega kralja, ki ni pokopan v francoski zemlji. Poleg njega so v sarkofagih pod cerkvijo na Kostanjevici pokopani še drugi člani kraljeve družine. »Vsak od teh marmornatih sarkofagov tehta tri tone,« pojasnjuje Mirjam Brecelj, knjižničarka in turistična vodička na Kostanjevici. Sarkofagi so bili na Kostanjevici vse do leta 1917. Leta 1916 je italijanska vojska okupirala Gorico in Kostanjevica je bila močno na udaru. Zadnja avstrijska cesarica Cita, je dala prepeljati vseh šest krst kraljevske družine na Dunaj. Po mnogih zapletih so se na Kostanjevico znova vrnili septembra 1932. Francoski rojalisti se že desetletja trudijo, da bi Karla X. skupaj s člani najožje družine odpeljali iz Nove Gorice v francosko katedralo Saint Denis, na severnem robu Pariza, kjer prazen grob še vedno čaka na njegove posmrtne ostanke. Celo francoski predsednik François Mitterand naj bi bil pisal nekdanjim jugoslovanskim oblastem, naj dovolijo prenos zadnjih potomcev družine Burbonov in kralja v Francijo, vendar iz Beograda tega niso dopustili. Tako ostaja ta izjemna zgodovinska dediščina na Kostanjevici ali Kapeli, kot jo imenujejo domačini, zanjo pa bolj vedo v tujini kot pa doma. Zadnji francoski kralj pa vendarle počiva tudi na francoski zemlji, ob vrnitvi sarkofagov na Kostanjevico so pod njegovega namreč dali prgišče francoske prsti ... Katja Munih 16 Nedelja, 20. novembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Predstavili prevoda dveh knjig Alojza Rebule Italijanskemu bralcu pisatelj odkriva neznano Poudarek tudi na razlogih za neodmevnost njegovih del v slovenskem in italijanskem prostoru Pisatelj Alojz Rebula na goriški predstavitvi svojih knjig bumbaca GORiCA Dvodnevna Cecilijanka Posvečena je Radu Simonitiju Zveza slovenske katoliške pro-svete prireja drevi z začetkom ob 20.30 in jutri ob 17. uri revijo goriških pevskih zborov Cecilijanka, ki bo 53. po vrsti. Letošnja prireditev, na kateri bo nastopilo devetnajst zborov, bo posvečena skladatelju Radu Simonitiju ob 30-letnici smrti. V soboto bodo nastopili mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice (zborovodja Bogdan Kralj), ženski pevski zbor Jezero iz Doberdoba (zborovodja Dario Bertinazzi), mešani pevski zbor Gallus iz Celovca (zborovodja Dominik Hudl), moški pevski zbor Skala iz Gabrij (zborovodja Zulejka Devetak), mešani pevski zbor Štandrež (zborovodja Mojca Sirk), moška pevska skupina iz Fare (zborovodja Massimo Devitor), mešani pevski zbor Rupa-Peč (zborovodja Zulejka Devetak), moški pevski zbor Fantje izpod Grmade iz Devina (zborovodja Herman An-tonič), mešani pevski zbor Jože Srebr-nič iz Deskel (zborovodja Adela Je-rončič). V nedeljo bodo zapeli moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice (zborovodja Zdravko Klanjšček), mešani pevski zbor Podgora (zborovodja Peter Pirih), mešani pevski zbor F.B. Se-dej iz Števerjana (zborovodja Aleksandra Pertot), moški pevski zbor Anton Klančič iz Mirna (zborovodja Zdravko Klanjšček), moški pevski zbor Krom-berški Vodopivci iz Kromberka (zborovodja Vojko Pavlin), moški pevski zbor Štmaver (zborovodja Nadja Kovic), mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba (zborovodja Hilarij Lavrenčič), mlajša dekliška skupina Vesela Pomlad z Opčin (zborovodja Andreja Štucin), Barški oktet iz Benečije (zborovodja David Klodič) in dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha (zborovodja Mateja Černic). Pred začetkom sobotnega programa bo publiko nagovoril Mirko Ferlan, v nedeljo pa predsednica ZSKP Franca Padovan. Goriška občina in pokrajina sta reviji zagotovili pokroviteljstvo, Javni sklad za kulturne dejavnosti RS, Fundacija Goriške hranilnice in Zadružna banka Doberdob in Sovod-nje pa finančno podporo. Pri organizaciji sodeluje tudi SSO. GORICA O ženski z lutkami Oživili bodo Ascolijevo ulico Umetnica Bruna Tiberio, znana tudi z vzdevkom »Ghost«, bo danes poživila zanemarjeno mestno četrt v Gorici. Od 17.30 dalje bo priredila umetniški dogodek na več lokacijah Ascolijeve ulice, v nekdanji judovski četrti. Pod naslovom »Bambole in gioco« (Punčke v igri) želi opozoriti na stisko in vlogo ženske v družbi. V Ascolijevi hiši bo predstavila instalacijo »Ljubimka v kletki« na temo ženske, ki je ujeta v odnos z zasedenim moškim. Prireditev bo vodila igralka Tjaša Dornik, ki bo tudi podala besedila, ki jih je umetnica napisala kot dopolnilo k svojim delom. Novinar Stefano Cosma bo predstavil zgodovinski pomen ulice, kritičarka Alice Ginaldi pa bo spregovorila o umetničinem delu. »Bruna se je preimenovala v Ghost, kar v angleščini pomeni duh. Ko jo srečaš, niti slučajno ni podobna duhu. Vsekakor mislim, da je ime primerno, saj zna stopiti človeku do dna duše, ne da bi se tega zavedel. V tem je podobna duhu,« o Bruni Tiberio pravi Tjaša Dornik. Alice Ginaldi dodaja: »Bruni enostavno ne moreš reči ne. Njen projekt me je prevzel, ker s pomočjo lutk govori o različnih vlogah ženske, njeni simboliki in duši. V treh prispodobah ona in njeno delo sta bela kakor sneg, rdeča kakor kri, črna kakor oglje ...« Občinski odbornik za šport in prosti čas Sergio Cosma, ki je prireditev podprl, pa pravi: »Umetnica me je nagovorila, da bi moral eden izmed najlepših kotičkov mesta zaživeti. Strinjal sem se z njo, zato ima njena pobuda pokroviteljstvo občine.« Dogodek bo potekal na različnih prizoriščih. Uvodni del bo v As-colijevi hiši, sprevod se bo nato selil v galerijo Prologo, kjer bo na ogled prva instalacija, pot bo potem vodila do grafične delavnice Work in Progress, kjer bo razstavljena instalacija »Čez mejo«, pa še do umetničinega ateljeja »Doppio Senso«, kjer bodo na ogled »Spletene vezi«. Večer se bo zaključil v piceriji Da Mario, kjer bo ob prigrizku in klavirski spremljavi Fran-cesca De Luise nastopila glasbena ustvarjalka Amalia Riss. Raznolikost je vrlina sredine predstavitve dveh knjig Alojza Rebule v italijanskem prevodu, ki ji je sledilo okrog štirideset oseb, med njimi goriški nadškof Di-no De Antoni, pretežno, a ne povsem, slovenske narodnosti. Ocena o raznolikosti se ne nanaša na sestavo poslušalstva, temveč na »ekipo« za predsedniško mizo konferenčne dvorane Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici. Po vrsti in brez nepotrebnih ponavljanj - razen v zvezi z avtorjevo razgledanostjo in jezikovno visoko izčiščenostjo - sta posegli Nadia Roncelli in Liliana Ferrari, nato novinar Ivo Jev-nikar, prevajalka Martina Clerici in sam avtor. Prva je poleg uvodne dobrodošlice predstavila pisatelja deloma življenjepisno - podpisanemu bi bil všeč poudarek na sicer časovno odmaknjeno avtorjevo zaslugo, da je izobrazil vrsto generacij dijakov in dijakinj v kulturi grških in rimskih klasikov -, še največ pa stvariteljsko z omembo najpomembnejših del, ki jih je sicer vseh okrog štirideset. Med njimi je le nekaj takih, ki so bila prevedena v italijanščino, od teh pač zadnji dve knjigi: roman z naslovom »Notturno sull'Isonzo« in zbirka novel z naslovom ene izmed njih »La vigna dell'imperatrice romana«. Zaradi strnje-nosti podajanja je nato zastopnica založbe Mladika prebrala del uvodnega eseja v zbirki, ki ga je napisala Marija Pirjevec. Liliano Ferrari, ki jo sicer v Gorici večkrat srečujemo na predstavitvah in konferencah, ki obravnavajo slovensko prisotnost in kulturo, smo tisti večer spoznali v vlogi predsednice Inštituta za družbeno in versko zgodovino, ki mu je nekaj desetletij načeloval Luigi Tavano, tudi prisoten v dvorani. Izrazila je zadovoljstvo nad predlogom, da se predstavitev odvija pod pokroviteljstvom inštituta, še največ pa je prepričala prisotne o vrednosti prevedenih del, zlasti romana, z izjavo, da ga je prebrala na dušek v dveh dneh. Novinar Ivo Jevnikar je povsem upravičeno ponovil tudi v Gorici, kar je povedal že na tržaški predstavitvi, in sicer postopek, po zaslugi katerega je knjižnica Dušana Černeta v sodelovanju z milansko založbo San Paolo šla na pot izdajanja nekaj knjig, od katerih je »Notturno sull'Isonzo« prva, ki naj približa italijanskim bralcem slovenskega avtorja. Gre za besedilo, ki ni le jezikovno estetično, temveč tudi politično, saj zaobjema zgoščeno obdobje primorske zgodovine prejšnjega stoletja, ki je italijanskim bralcem dokaj zagonetno. Večkrat je slišati podobno oceno tudi v zvezi s besedili Borisa Pahorja, kar v bolj zaokroženi analizi sili kronista v domnevo, da je pač to problem večinskega pre- bivalstva, ki nosi v sebi dokaj nebulozne vtise o stvarnosti od Soče do Vladivosto-ka. Zagonetni smo lahko eni in drugi z razliko, da je nam kompleksnost romanskega sveta - vsaj na Apeninskem polotoku -mnogo bolj, če že ne povsem jasna. Prevajalka je spregovorila o poteku svojega dela, od prvih pristopov do zaključnega proizvoda. Prisrčno anekdoti-čno je izpostavila zanke in zapletenosti prehajanja iz enega jezika v drugega. Pri tem je nakazala nekatere značilnosti slovenskega izražanja, ki so nam pač znane, so pa utegnile biti za prisotne izključno italijanskega jezika poučne in koristne: zgoščenost podajanja ali na primer gla-golska konstrukcija stavkov (nezavedno je na to opozoril tudi nadškof v svojem posegu). Na svoji osebni izkušnji je dokazala, kako smo že v deželni, kaj šele v državni stvarnosti Slovenci povsem nerazpoznavni. Sama je kot prebivalka Fur-lanije zvedela prvič o naši skupnosti po dvajsetem letu starosti, ko je šla na študij v Trst in je prebivala v slovenskem nunskem zavodu pri Sv. Ivanu. Ker je prevajala tudi Borisa Pahorja, si je pridobila simpatije prisotne publike s čustveno izjavo, da ima oba naša pisatelja starostnika za svoja dedka. Zahvalila se je vsem, ki so ji pri prevajanju pomagali. Večer je z daljšim posegom zaokrožil sam Rebula, ki je opisal svoj pristop k pisanju romana o primorskem duhovniku in izrecno poudaril, da ne gre za življenjepis, saj je vnesel v besedilo tudi precej svojega. Nato je z izhodišči v romanu prehajal na zgodovino, splošne in krajevno obarvane vrednote, na konkretne predvojne, vojne in povojne dogodke do tragične smrti glavnega junaka. Omenil je pojav neodmevnosti svojih del v slovenskem in seveda italijanskem prostoru. Delno je vzrok temu dejstvo, da krščanski križ ni sprejet v sodobni družbi, saj splošno veljavna kultura odklanja pojem transcendence. Načel je tudi vprašanje verodostojnosti in posledic izvirnega greha, v katerega trdno verjame, ker bi si sicer ne mogli marsičesa razložiti glede človeškega bivanja, posebno trpljenja. Gre za katastrofo, ki je načela človeka ne le na etnični, temveč tudi na telesni ravni. Sodobna filozofija nam pri tem ne pomaga, ker je nihili-stična in ne daje upanja. Za zaključek: če poleg Galimbertija, Pahorja in Rebule ter nekaterih manj odmevnih, a miselno razgibanih avtorjev, bomo v Gorici gostili še koga na takšni ravni, bomo mirno lahko trdili, da se ob Soči odvija to jesen seminar filozofije. Aldo Rupel Tatinski pohod v Šlovrencu V četrtek so tatovi obiskali stanovanje v v Ulici Tommaseo v Šlovrencu. Popoldne, ko lastnikov ni bilo doma, so vlomili skozi okno na zadnji strani hiše. V spalnici so našli nekaj zlatnine, drugega pa niso ukradli. Ko sta se lastnika vrnila domov, sta poklicala kara-binjerje iz Gorice, ki so tatove zaman iskali v vinogradih za hišo. Predprodaja za 30-letnico Pri blagajni Kulturnega doma v Gorici je v teh dneh precej živahno, saj je v polnem teku predprodaja vstopnic za osrednjo jubilejno prireditev »Rokovanje kultur«, ki bo na sporedu v nedeljo, 27. novembra, ob 18.uri. V torek bo na vrsti odprtje skupinske mednarodne razstave z naslovom »Poklon ob 30-letnici Kulturnega doma v Gorici«, na kateri predstavlja svojo likovna in fotografska dela 42 umetnikov. Slednje bo predstavil goriški likovni kritik Joško Vetrih, priložnostne poezije pa bo podal Robert Cotič. Eksodus in migracije »Goriziani, triestini e istriani nel mondo - Dalla grande emigrazione alla mobilita professionale« je naslov razstave, ki jo bo 21. novembra ob 18. uri v galeriji deželnega avditorija v Gorici odprlo združenje Giuliani nel mondo (AGM). Razstavo fotografij in drugega gradiva, ki bo na ogled do 29. novembra, so pripravili s pomočjo dnevnika Il Piccolo, goriške občine in FJK. Dne 24. novembra pa bo v deželnem avditoriju potekal posvet »Goriziani, triestini e istriani nel mondo - Tra esodo e migrazioni«, ki ga prireja ezulsko združenje ANVGD v sodelovanju z združenjem AGM, občino, dnevnikom Il Piccolo, deželo FJK in združenjem Lega nazionale. Posvet, ki so ga včeraj predstavili predsednik ANVGD Rodolfo Ziberna, predsednik AGM Dario Locchi in častni predsednik AGM Dario Rinaldi, se bo začel ob 17. uri. Sumljivih sto evrov Z bencinskega servisa v Rožni dolini so novogoriške policiste v četrtek obvestili, da namerava ena izmed strank poravnati račun z bankovcem za 100 evrov, za katerega so posumili, da je ponarejen. Policisti so 46-letnemu Kitajcu bankovec zasegli in ga poslali v nadaljnjo ekspertizo, ki bo pokazala, ali gre dejansko za ponaredek. (km) Martinova osmica na Vrhu Martinova osmica bo odprta jutri od 10. ure dalje do večera v športno kulturnem centru Danica na Vrhu. Kulturno društvo Danica prireja veselo druženje ob glasbi in prigrizku posebej za tiste, ki se bodo odpravili na sprehod in ogled naravnih in zgodovinskih znamenitosti Vrha. Ponujali bodo klobase z zeljem, pečen kostanj, palačinke in sladko rebulo ob glasbeni spremljavi harmonikarja Egona. JAMLJE - Slavico Pahor so pokopali včeraj Zaradi koščka kruha za lačnega partizana je doživela Auschwitz Ker je v koronejskem zaporu v Trstu podarila košček kruha lačnemu partizanu, so jo aretirali in odpeljali v koncentracijsko taborišče v Auschwitz. Tam je doživela marsikaj težkega in se tik pred krematorijsko pečjo rešila smrti. Po vojni se je vrnila v domače Jamlje, kmalu zatem se je poročila ter se preselila najprej v Doberdob in nato v Štarancan, kjer so se včeraj poslovili od nje. Slavica Pahor se je rodila leta 1921 v Jamljah. Njena mama se je imenovala Marija Marušič, oče pa Andrej Pahor - Meten. Slavica je bila njuna prva hči, za njo so se rodili še Danilo, Oskar, ki je umrl v partizanih pri Kninu, Cvetko, ki je umrl star komaj eno leto leta 1929, in Bine, ki je umrl na domačem dvorišču. Skupaj z bratrancem je s kladivom odpiral eno izmed tolikih bomb iz prve svetovne vojne, s katerim so bile posejane Jamlje, ko je naenkrat granata počila. Umrl je na licu mesta v objemu svoje matere. Slavica je imela še dve sestri, Milico in Olgo. Slavica Pahor V mladih letih se je izučila za šiviljo, med drugo svetovno vojno pa je skupaj z drugimi domačinkami na svojem domu šivala obleke za partizane. Da bi preprečili širjenje partizanskega gibanja, so takrat Nemci aretirali več Jameljcev. Med njimi je bil tudi Slavičin oče, ki so ga zaprli v tržaški Ko-ronej. Slavica ga je leta 1944 obiskala skupaj z mamo in mu nesla hleb kruha, ki sta ga spekli na domu v Jamljah. V Koroneju je srečala partizana iz okolice Jamelj, ki ga je poznala; mladega fanta so peljali na zaslišanje, bil je lačen, zato jo je prosil, ali mu lahko da košček kruha. Slavica mu ga je dala, a so to opazili Nemci, aretirali si jo, jo zvezali z verigami in odpeljali v Auschwitz. Tam je preživela poldrugo leto; ker so sprva mislili, da je Judinja, so jo napotili v kremato-rijsko peč, zadnji hip so ugotovili, da je italijanska državljanka, kar ji je rešilo življenje. Po vojni se je vrnila domov in se leta 1949 poročila s Karlom Lavrenčičem. Nekaj časa sta živela v Doberdobu, nakar si zgradila dom v Štarancanu, kjer sta imela zemljišče. Rodili so se jima Nelva, Marija, Vanda in Gianfranco. Od moževe smrti leta 1974 je sama skrbela za sina in hčer, ki sta še živela z njo. Leta 1985 je s sestro Olgo obiskala Auschwitz; izlet so organizirali nekdanji deportiranci iz Jugoslavije, Slavica pa je našla ravno barako, v kateri je spala med vojno. V zadnjih letih se je njeno zdravje poslabšalo, umrla je v tržiški bolnišnici. Bila je članica VZPI-ANPI iz Štarancana, na pogrebu pa so se njenemu spominu s praporom poklonili tudi predstavniki sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje. / GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 20. novembra 2011 1 1 GORICA - Še do jutri festival kulture Verzi, glasba, polni kozarci Alberto Princis: »V malih državah se institucije potrudijo, da investirajo sredstva v kulturo. Brez podpore in gotovosti pa mora naš praznik napisati besedo konec« Verzi in glasba so med polnimi kozarci, pršutom in sirom našli svojo pot do čutov in čustev gostov in prijateljev šeste izvedbe goriškega festivala književnosti, umetnosti, filma in znanosti Ex-border. Vinoteka 1628 na Travniku je bila neobičajno naraven okvir za sproščeno srečanje s pesniki mednarodnega, dvoletnega kooperacijskega evropskega projekta »Read Me live«, ki povezuje festivale v Sloveniji, Litvi in na Irskem. Italijanski in slovenski jezik sta zaznamovala prvi večer, včeraj pa je publika spoznala goste iz bolj oddaljenih krajev. Verzi so se pomešali s predstavitvijo koledarja, pogovori gostov lokala, nenazadnje z glasbo iz najnovejše CD plošče glasbenika Silvia Donatija in skupine The Blue Art Strings, ki je z igranjem na sintesajzer (ob pomanjkanju plemenitejšega klavirja) poskrbel za glasbeno kuliso večera. Francesca Genti je s pomočjo prisotnih ustvarila svoj »pesniški jukebox«, Roberto Cescon je spesnil slad-kogrenke poezije na temo prihajajočega sina, žensk pesnikov, celo sestankov hišnega sveta, Francesco Tomada pa je svoji vasi posvetil naivne in grenke verze. Za dvojezično noto je poskrbel Jurij Paljk, ki je izbral nekaj poezij iz »tržaške«, mladostne dobe in jih podal v izvirni slovenščini ter v prevodih Jolke Milič. Večer je popestril s svojo zbadljivo ironijo, ki razvrednoti stereotip o depresivnosti pesnikov. Spomnil se je časov, ko je Donati igral z Rojcem, na koncu pa je našel v svojem opusu še pra- ve besede o smislu celotnega večera: »So stvari, / tihe in nikdar izkričane, / ki polnijo dušo, tešijo srce.« Naslov letošnjega praznika kulture v Gorici je »Alla_Fine« oz. Ob koncu, kar ni samo simbolična iztočnica, temveč realno slovo, kot je povedal umetniški vodja Alberto Princis: »Tako se zaključi festivalski cikel, ki je gradil na evropskih projektih, na kakovosti gostov in je ponesel v Evropo ime tega mesta s pobudami za mednarodno kooperacijo. Zmanjšanje sredstev je v odnosu do dosežkov nepojmljivo. Predvsem pa ne morem opravičiti neuravnovešene porazdelitve sredstev, katere smo postali žrtev. V malih državah, kot sta na primer Slovenija ali Irska, se institucije potrudijo, da investirajo potrebna sredstva v tovrstne kulturne dejavnosti. Brez podpore in brez gotovosti mora praznik kulture v Gorici napisati besedo konec. Kultura ne sme prosjačiti, zato se sam umaknem. Z zadoščenjem pa pomislim na prehojeno pot. Ex border pomeni, da je nekoč obstajala meja, da smo doživeli sence zaprtih vrat, ki jih je odprl poljub zgodovine. Ta festival je počastil padec meja, skušal je postati opazovalnica sodobnih obzorij na teme, ki so zrcalile potrebe in emocije. Same teme so bile protagonist-ke bolj kot slavno ime gosta. Ne maramo kulture, ki te gleda z viška, iščemo izmenjavo, komunikacijo, stik z ljudmi.« Ob pesniških srečanjih še do jutri potekajo projekcije filmov, predstavitve romanov, predavanja, okrogle mize, tu- Četrtkovo dogajanje v travniškem lokalu di degustacije. Današnji program bo ob 17. uri ponudil intervju s pisateljico Saro Boero v prostorih Fundacije Goriške hranilnice, ob 18.15 bo sledila predstavitev romana »Mia madre e un fiume« pisateljice Donatelle Di Pietrantonio, zmagovalke literarne nagrade Tropea 2011. Jutri dopoldne pa se bo dan začel v znamenju hrane za dušo in za telo z ustvarjalno delavnico slikarja Paola Dolzana in bumbaca plesalke tanga Sare Ursella ter s pokuš-njo tipičnih goriških jedi na kmetiji Bru-mat v severnem delu mesta, na Solkanskem polju. Ob 16.15 bo sledilo srečanje s slovensko pesnico Stanko Hrastelj, nato predstavitev pesniške antologije, ki jo je prevedel Miha Obit. Ob 18.15 v hotelu Entourage pa bo festival zaključil pogovor z znanstvenico Margherito Hack. ROP Zveza Slovenske Katoliške Prosvete - Gorica CECILIJANKA 2011 53. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV SODELUJEJO TUDI ZDORI IZ TRŽAŠKE IN VIDEMSKE POKRAJINE TER KOROŠKE IN SLOVENIJE POSVEČENA skladatelju RADU SIMONITIJU ob 30-letnlci smrti GORICA - KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ DANES, 19. novembra 2011, ob 20.30 JUTRI, 20. novembra 2011, ob 17. uri Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajinske uprave, ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, Fundacije Cassa diRisparmio iz Gorice in Zadružne banke Doberdob in Sovodnje - v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »Il re Leone« (digital 3D); 22.00 »Immortals« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Scialla!«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 »One Day«; 22.00 »Immortals« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.00 »Il re Leone«; 18.40 »Lezioni di cioccolato 2«; 21.00 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«. Dvorana 4: 17.40 - 20.10 »Il cuore grande delle ragazze«; 22.00 »I soliti idioti«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Scialla!«. M Koncerti ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia classica«: danes, 19. novembra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju 13 v Gorici kitarist Bruno Giuffredi; vstop prost. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita na orgelski koncert v spomin na Ber-nardko Radetič v nedeljo, 20. novembra, ob 18. uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Nastopala bosta Mirko Butkovič in Eva Dolinšek. ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: danes, 19. novembra, ob 20.30 »Co-penaghen« Michaela Frayna, nastopa gledališka skupina La Betulla iz kraja Nave (BS); predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) vabi na predstavo »Šoferji za vse čase« Mira Gavrana v ponedeljak, 21. novembra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici danes, 19. novembra, ob 16.30 »Storie di ani-mali«; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049). H Šolske vesti SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da zapade 15. decembra rok za vložitev prošenj za začasno zaposlitev za neučno osebje; prošnje je treba oddati na tajni- štvih posameznih ravnateljstev; informacije na sedežu sindikata ob četrtkih med 16. in 17. uro po tel. 0481-82613. S Izleti KRUT - zaključuje se vpisovanje za izlet 10. in 11. decembra na ogled božičnih sejmov v Milanu; informacije in vpisovanje na društvenem sedežu v Gorici, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 vsak torek in četrtek, med 9. in 12. uro in v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, po tel. 040-360072. IZLET V LJUBLJANO, GRADEC IN BELJAK prireja KD Sovodnje v soboto in nedeljo 10. in 11. decembra. Odhod iz Sovodenj v soboto ob 7.30. Prihod v Ljubljano in ogled tržnice zelišč, božičnih tržnic in centra. Odhod proti Gradcu, postanek za kosilo in prihod v glavno mesto Štajerske v popoldanskih urah. Čas na razpolago za ogled središča mesta in tržnic. Skupna večerja v pivnici. V nedeljo zjutraj ogled centra Gradca z vodičem. Kosilo prosto. Čas na razpolago za ogled muzejev, tržnic in drugih zanimivosti. V prvem popoldnevu odhod proti Sovodnjam. Na poti ogled Beljaka, vrnitev v Sovodnje v večernih urah; informacije in vpisnovanje do 30. novembra po tel. 349-3666161 (Erik). I!3 Obvestila SKAVTI IZ GORICE vabijo otroke (od 3. do 5. razreda osnovne šole), ki bi radi pristopili k volčičem in volkuljicam, da se jim pridružijo na sestankih, ki potekajo na skavtskem sedežu (Drev. 20. septembra 85 v Gorici) ob sobotah od 14.30 do 16.30; informacije na tel. 346-1538732 (Aljaž). KRUT vabi v petek, 25. novembra, na kuharsko delavnico z naslovom »Zdravi, sladki in slani namazi«. Delavnico bo vodil inženir živilske tehnologije Matjaž Kološa in bo potekala od 17. do 20. ure na goriškem sedežu krožka KRUT na Korzu Verdi 51/int. Prijave najkasneje do 22. novembra po tel. 0481-530927, na naslov krut.go@tiscali.it ali po tel. 040360072 in na naslov krut.ts@tiscali.it. DRUŽABNI VEČER udeležencev izleta SPDG v Bolgarijo bo 25. novembra pri Štekarju na Valerišču. Sledila bo martinova večerja. Obvezna je potrditev udeležbe po tel. 0481-882079 (Vlado). SREČANJA Z OBČANI SOVODENJ-SKE OBČINE: za Rupo in Peč 23. novembra v prostorih društva Rupa-Peč in za Vrh 29. novembra v centru Danica. Pričetek ob 20. uri. LETNIKI 1961 iz Sovodenj, Gabrij, Rupe, s Peči in Vrha, ki so se na družabnosti srečali pred dvajsetimi leti, se bodo ponovno sešli 3. decembra letos; informacije po tel. 333-1706760 (Nerina Devetak). H Prireditve V GOTSKI HIŠI V KANALU bo v sodelovanju s PD Soča Kanal danes, 19. novembra, ob 19. uri predstavitev knjige »Življenje na kanalskem Kolovratu« Franca in Zorana Jerončiča. PRAZNOVANJE ŽUPNIJSKEGA ZAVETNIKA V ŠTANDREŽU se začenja v ponedeljek, 21. novembra, ob 20. uri v sejni sobi z dekanijskim srečanjem katehistov. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjižne zbirke za leto 2012 v ponedeljek, 21. novembra, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. LETOŠNJE PRAVLJIČNE URICE V FEI-GLOVI KNJIŽNICI bo oblikovala pravljičarka Martina Šolc s stalno sodelavko muco Lino; skupaj bosta pripovedovali pravljice o mucah iz vsega sveta v ponedeljek, 21. novembra, ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE in občina So-vodnje v sodelovanju z vinsko kletjo Rubijski grad in Lokando Devetak pi-rejata dobrodelni večer za društvo Spiraglio v ponedeljek, 21. novembra, ob 20. uri v kleti Rubijski grad na Vrhu. Nastopila bo Bodeča neža. Pogrebi DANES V GORICI: 12.00, Erna Sibelja vd. Lavrencic iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija, sledila bo upepelitev. DANES V GRADIŠČU: 11.25, Nella Marizza vd. Perini s pokopališča v stolnico in na pokopališče. DANES V LOČNIKU: 10.10, Anna Maria Ferrari por. Portelli (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču; 11.30, Marino Bressan (z glavnega goriškega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču. DANES V POLAČU: 11.00, Adriano Boschin (iz Trsta) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.50, Ariella Pau-letti iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev; 12.00, Atti-lio Cadeddu na pokopališču. DANES V ZAGRAJU: 11.00, Roberto Bernardi v cerkvi in na pokopališču v Romansu. Evropska noč gledališč Tudi novogoriško Slovensko narodno gledališče (SNG) se letos prvič pridružuje mednarodnemu projektu Evropska noč gledališč, ki se vsako leto zgodi na tretjo soboto v novembru. Letos bo to danes. V SNG so pripravili program, ki vsebuje predstavo »Cifra, mož« ob 20. uri, po predstavi pa bosta igralki izmed občinstva izžrebali nagrajenca, ki bo prejel dve darilni vstopnici, nato pa bo sledil nočni ogled gledališča. (km) Plesne sugestije Kar 27 plesnih šol iz štirih pokrajin dežele FJK se bo danes in jutri udeležilo dogodka »Suggestioni in danza - Tra-dizione e Contaminazione«, ki ga v Krminu prireja poklicni plesni ansambel ArteffettoDanza. Danes z začetkom ob 20.30 in jutri ob 17.30 se bodo skupine plesalcev predstavile v 8-minutnih koreografijah. Posebna gosta bosta plesalca Michele Barile in Daniela Filangeri. Spomin na Špacapana V spomin na pokojnega Mirka Špaca-pana bo danes ob 18. uri maša v župnijski cerkvi sv. Justa v Podgori. Nastopil bo mešani pevski zbor Podgora pod vodstvom dirigenta Petra Priha; zapel bo odlomke iz Maše za očeta Bogo-mirja, ki jo je napisal Mirko Špacapan po očetovi smrti. Obletnica v Jamljah Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje in društvo Kremenjak prirejata proslavo ob 70-letnici OF nocoj ob 20.30 v jameljskem kulturnem centru. Po pozdravnih nagovorih bo Patrik Zu-lian predaval o zgodovini OF s pomočjo projekcije fotografij in dokumentov; sledil bo kulturni program. Rimska taverna Kulturno izobraževalno društvo Teo-dozij iz Vrhpolja pri Vipavi prireja od danes pa do 4. decembra Rimsko ta-verno pri Mrzli reki. Gre za večere, posvečene vinu, na katerih bodo nanizali rimske in druge zgodbe. Pred Lanthie-rijevim dvorcem v Vipavi bodo tako postavili pravo rimsko taverno z vipavskimi vini in pristnimi vipavskimi okusi, kjer bodo organizirali dogodke, namenjene različnim ciljnim skupinam, od najmlajših do najstarejših. Rimska Taverna bo odprta ob petkih in sobotah od 18. ure dalje dalje, ob nedeljah pa od 15. ure dalje. Vstop je prost. (km) V Gorici poročni sejem Na dvorcu Coronini Cronberg v Gorici bo danes in jutri mali sejem »Gorizia ti sposa«. Predstavljena bo raznorazna ponudba, povezana s poroko. Obisk s prostim vstopom bo danes med 11.30 in 21. uro, jutri pa med 10. in 20. uro. Četrt stoletja Rože V dvorani Kulturnega doma Nova Gorica bo drevi ob 20. uri koncert ob 25-letnici delovanja pevskega zbora Rože. Gosta koncerta bosta solista Julija Kramar in Ivo Špacapan. (km) H Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni c. 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drev. Venezia Giulia 23 1 0 Nedelja, 20. novembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu TENIS - Pred začetkom zaključnega turnirja ATP Jakostna lestvica ni Aleš Plesničar: »Švicar je za stopničko boljši od drugih, letos pa je izbral, da bo manj igral ATP WORLD TOUR FINALS - Jutri se bo v Londonu začel finalni turnir dolge teniške sezone. V angleški prestolnici se bo osem najboljših igralcev (in osem najboljših dvojic) borilo za osvojitev lovorike najboljšega med najboljšimi. Novak Djokovič, Andy Murray, David Ferrer in Tomas Be-drych v eni ter Rafael Nadal, Roger Federer, Jo-Wilfired Tsonga in Mardy Fish v drugi skupini so nastopajoči na zaključnem turnirju. Roger Federer bo letos nastopil desetič in v Londonu bi želel podreti še en rekord, ki ga trenutno deli s še dvema vrhunskima igralcema, Ivanom Lendlom in Petom Samprasom. Vsi trije so namreč turnir osvojili 5-krat, Švicar pa bi postal s šesto zmago najuspešnejšii igralec na končnih turnirjih. O londonskem ATP finalu in teniški sezoni nasploh smo se pogovorili z Opencem Alešem Plesničarjem, ki je v tej panogi v svoj karieri dosegel kar nekaj odmevnih rezultatov. KJE PA JE RODDICK? - Jakostna lestvica zatrjuje, da se bo turnirja udeležilo najboljših osem igralcev, a Plesničar se s tem le delno strinja: »Vseh osem je res izrednih atletov, mogoče pa nekdo le manjka. Na primer Roddick, ki je bil zadnja leta vedno prisoten in bi tudi letos lahko meril visoko, manjka pa mogoče tudi Argentinec Del Potro, ki je v zadnjem delu sezone dokazal, da se znova vrača v formo.« FEDERER FAVORIT - Po jakostni lestvici sodeč in tudi glede na neverjetno uspešno sezono se Djokovič na turnirju predstavlja kot številka 1 na svetu, favorita za zmago pa je treba po Plesničarjevem mnenju iskati drugje: »Glede na preteklost bi lahko bilo to reči enostavno, glede na letošnjo sezono pa je morda napoved nekoliko bolj tvegana: menim, da je favorit znova Federer (švicarski as je ta turnir osvojil tudi lani, op.p). Djokovič je bil dalj časa ne-premagan, a na koncu sezone je imel hud padec forme, ki je bil tudi posledica številnih manjših poškodb. Nasprotno, Federer ni bil nič poškodovan in je v preteklosti že dokazal, da odlično kljubuje hudemu stresu, kateremu so podvrženi vrhunski teniški igralci. V zadnjem mesecu je zmagal dva turnirja zapored, v Baslu in Parizu Bercy-ju. Pozor sicer na Nadala, ki pa je zelo odvisen od fizične kondicije, saj je njegov tenis zelo fizičen in običajno je na koncu sezone bolj izčrpan od Federerja. Slednji ima, recimo tako, bolj enostaven in manj utrud- Aleš Plesničar (zgoraj) meni, da je Roger Federer desno) po znanju boljši od vseh drugih vrhunskih igralcev kroma, ansa ljiv način igre.« Ravno poškodbe večkrat krojijo lestvico, saj zradi odsotnosti izgubljaš točke na jakostni lestvici in se takoj znajdeš v slabšem položaju. Natrpan koledar je tudi precej skrajšal kariere, tako da je zdaj v svetovnem vrhu tridesetlenikov vse manj, kariere pa so vedno krajše: »Kariere se krajšajo, ker so igralci prisiljeni odigrati določene turnirje, ker so taka pravila mednarodne teniške zveze. Nad tem so se igralci že pritoževali; sezona je predolga in nimajo časa se odpočiti med enim turnirjem in drugim. Poleg tekem je treba upoštevati tudi dolga potovanja in jet-lagi. Starejši igralci težko »pretrpijo« tako stresno sezono. Letos je na primer Federer izbral drugačno taktiko: odigral je manj turnirjev, nazadoval je na lestvici, a morda je zdaj bolj spočit in...bolje živi!« DJOKOVIČ, MUHA ENODNEVNICA? - Zmagovalca zaključnega turnirja še nimamo, zmagovalec sezone pa je nesporno »Nole« Djokovič, ki je bil dalj časa nepremagan, zmagal je na treh od štirih grand slam turnirjih (izmuznil se mu je Ro- land Garros v Parizu, drugače bi se lahko okitil z Grand slamom) in na jakostni lestvici vodi z veliko prednostjo. Odigral je vrhunsko sezono. Neponovljivo? Bo tudi v bodoče Srb najboljši igralec sezone, ali bo njegova kraljevina kratkotrajna? O tem Aleš Pesničar nima veliko dvomov: »Djokovič je imel res rekordno in senzacionalno sezono. Mislim pa, da bo neponovljiva. Teniško ni izrazito boljši od drugih tenisačev, kar ne velja za Federerja, ki je po mojem mnenju, če gledamo na tehniko tenisa na 360 stopinj, za stopničko boljši od drugih. Odločilno je na Djokoviča letos vplivala samozavest. Iz zmage v zmago mu je samozavest rasla in nato, ko je stopil na igrišče, se je počutil skoraj nepremagljivega. In to so najbrž občutili tudi nasprotniki. Ko se ta samozavest ruši, za kar so krive tudi poškodbe, pa je vse drugače. Bomo videli, če bo znova lahko poprijel s takimi ritmi. Jaz sem zelo skeptičen.« MIŠICE NAD TEHNIKO - Fizična priprava in telesne sposobnosti so v modernem tenisu vse bolj pomembne in večkrat celo prevladujejo nad tehničnimi sposobnostmi igralcev: »Fizična priprava in telesne sposobnosti gotovo bolj vplivajo kot tehnika. Nekateri igralci, tudi med temi osmimi, nad vsemi David Ferer, ki to sami tudi priznavajo. V nekem intervjuju je Ferrer priznal, da sam po tehničnem znanju ne bi spadal na ta turnir, a je s trudom, garanjem in odlično fizično pripravo dosegel prave rezultate. To je dokaz, kako se lahko talent nadomesti z garanjem in delom. Paralelno s teniškim tourom se je ustvaril senior tour, na katerem nastopajo teniške legende. Nekateri niso niti zelo stari. Tam dobimo na primer Ivaniševiča in Rafterja. Gledalcev je veliko, ker na teh turnirjih lahko vidiš tisto, česar se ne da več videti na navadnih turnirjih. Med profesionalci je namreč zmanjkalo nekaj igre v samem pomenu besede.« ITALIJA ŠE ČAKA NA SVOJEGA FEDERERJA - Tudi letos noben italijanski igralec ni bil niti na pragu zaključnega turnirja. Iščejo še igralca, ki bi se lahko kosal z najboljšimi na svetu. Konkurenca je namreč v moški konkurenci neizprosna. O zdravstvenem stanju tenisa na Apeninskem polotoku je Plesničar povedal nekaj zanimivih stvari: »Obeti so bili pred nekaj leti kar dobri, a ostali smo le pri obetih. Bolel-li in Fognini sta bila na pragu meje prvih 50 najboljših igalcev na svetu. Bila sta mlada in neizkušena, a leta minevajo in kakovosti skok jima še ni uspel. Treba bo počakati na novega igralca. Južnotirolec Andreas Seppi je konstanten in igra vedno na dobrem nivoju, a špice še ni na obzorju.« TENIS, ELITNI ŠPORT..ALI ŠPORT ELITE? - Pred leti se je o tenisu in golfu govorilo kot o športih, ki zaradi precejšnjih stroškov nista bila za vsakogar. Ali je še tako: »Stvari so se medtem precej spremenile. Tudi italijanska teniška zveza je skušala tenis približati zelo mladim otrokom in ga prilagodila njihovim fizičnim sposobnostim. Tako je na primer dopustila, da se standardno igrišče razdeli na štiri manjša igrišča. Na isti površini lahko trenira več otrok, učitelj pa je lahko še vedno le eden, kar pomeni da se tudi stroški za teniško vadbo občutno zmanjšajo. To so uvedli pred približno desetimi leti in prve rezultate naj bi se v kratkem videlo. Ta sistem je enak francoskemu, ki deluje zelo dobro. Pot je po mojem mnenju prava. Moraš pa imeti tudi nekaj sreče in odkriti posameznika, ki dobremu delu doda kaj svojega.« (I.F.) ODBOJKA Svetovni pokal »azzurram« RIM - Italijanske odbojkarice so še drugič zapored (skupno šestič) osvojile ženski svetovni odbojkarski pokal. Zadnjič jim je to uspelo leta 2007. Varovanke selektorja Massima Barbolinija so v zadnjem krogu premagale Kenijo s 3:0. Največjo in odločilno uslugo pa so jim naredile Japonke, ki so v zadnjem krogu pustile na cedilu dotlej prvouvrščene ZDA. Japonska je zmagala s 3:0. »Azzure« so si vstopnico za nastop na olimpijskih igrah v Londonu prihodnje leto zagotovile že pred nekaj dnevi. Na OI, poleg Italije, odpotujeta še drugouvrščene ZDA in tret-jeuvrščena Kitajska. JE ALKOHOLIK? - Predsednik Nogometne zveze Črne gore Dejan Savičevic je v televizijski oddaji na eni izmed črnogorskih televizij navedel razlog, zakaj so septembra prekinili sodelovanje s selektorjem, Hrvatom Zlatkom Kranjčarjem. Po njegovih besedah ima Zagrebčan, nekdanji nogometaš zagrebškega Dinama in dunajskega Rapida, resne težave z alkoholom. Te težave so še posebno prišle na dan po reprezentančnih uspehih. »Vse poskuse, da bi težave rešili, so propadli. Veliko smo se pogovarjali, poskušali s prepovedjo točenja alkohola v hotelu, na koncu mu pripeljali še ženo, a nič ni pomagalo,« je dejal Savičevic. SLOVENIJA - Slovenska članska nogometna reprezentanca bo leto 2012 začela s prijateljsko tekmo proti Škotski. Tekma bo 29. februarja v Sloveniji. IZGUBA - Ta čas vodilni klub angleškega nogometnega prvenstva Manchester City je prijavil letno izgubo v višini 194,9 milijona funtov (okoli 227,1 milijona evrov) za proračunsko leto 2010/11, kar je rekordna registrirana izguba v angleškem nogometu.Izguba je nastala zaradi ogromnih investicij od leta 2008, odkar je na čelu kluba šejk Mansur, milijarder in član kraljeve družine iz Abu Dabija. MARIBOR - Zimska univerzi-jada, ki naj bi jo Maribor gostil leta 2013, niža svoj proračun. Potem ko je bil ta skupaj z organizacijskimi stroški že pred časom znižan na 45 milijonov evrov, zdaj računajo, da bi za investicije potrebovali do 25 milijonov evrov, za organizacijske stroške pa okoli 13 milijonov evrov. KOŠARKA - Tržačani že drevi V Sieni proti • V» M 9 »revnejši sestri« V prvi od dveh zaporednih tekem na tujem bo Ace-gasAps že drevi ob 21.uri igral v Sieni proti tamkajšnji ekipi Consum.it. Revnejša sestra državnega prvaka ima mlado ekipo, kjer sta najstarejša (in dva od štirih stebrov) 26-letni belk Mei (185 cm) in 25-letno krilo Simeoli (203 cm). Vsi ostali igralci imajo manj kot 20 let, trener Mecacci pa najbolj zaupa obetavnemu 17-letniku Tessitoriju (center, 205 cm) in 19-letnemu organizatorju igre Spizzichiniju (196 cm). Ti štirje igralci imajo običajno levji delež bodisi pri odigranih minutah kot pri doseženih točkah, medtem kot so ostali (običajno jih igra vsega sedem ali osem) po večini statisti. Dalmassonova ekipa ima torej lepo priložnost, da uveljavi številčno premoč (na zadnji tekmi je svoj doprinos dalo vseh deset igralcev) in večjo izkušenost. Nikakor pa ne gre podcenjevati nasprotnika, ki je s svojo mladostniško vihravostjo sposoben tudi neverjetnih podvigov, kot v prejšnjem kolu v Santarcangelu, ko je v slabih sedmih minutah nadoknadil zaostanek 18 točk in nato tesno zmagal. (Marko Oblak) Miljčanke drevi doma Miljske košarkarice kluba Petrol Lavori čaka danes v Žavljah (ob 20.30) prvenstveni dvoboj A2-lige proti ekipi iz Vigevana. Ta zaseda na lestvici 2. mesto, zato predstavlja za igralke trenerja Jogana, ki jih je opogumila zmaga prejšnjega kroga v Vidmu, zanimiv plen NOGOMET - A-liga Vse v eni noči Že drevi Milan, Inter in Napoli (proti Reji) - Udinese v Parmi - Pogled v nemško bundesligo Sredi prihodnjega tedna bo znova v ospredju liga prvakov, tako da bodo Milan, Inter in Napoli igrali že danes. Najprej bodo stopili na igrišče Ranierijevi varovanci, ki bodo na San Siru gostili Cagliari. Inter, ki trenutno z Lec-cejem deli 17. mesto na lestvici, bo poskušal na vse načine prebroditi najhujšo krizo zadnjih let. Milan ima daleč najboljši napad prvenstva (23 doseženih zadetkov v 10 tekmah, kar 7 golov več od drugega najboljšega napada, La-ziovega). V zadnjih petih krogih so Ibrahi-movič in soigralci ne le dosegli prav toliko zmag, povrhu so nasprotnikovo mrežo prere-šetali kar 18-krat. Res neverjetne številke, katerim bo Fiorentina le s težavo kljubovala. A ob 20.45 bo na Franchiju svoj krstni nastop opravil nov trener vijoličastih Delio Rossi, ki se želi pred novimi navijači predstaviti v najboljši luči. Obe ekipi bosta igrali s sistemom 4-3-1-2. Bomo videli, če bosta bolj uspešna Jo-vetič in Gilardino med domačimi ali Ibrahi-movič in Robinho med gosti. Istočasno bo na San Paolu tekma kroga. Napoli bo gostil vodilni Lazio, ki pa prihaja v Neapelj brez najboljšega igralca. Napadalec Klose se je namreč poškodoval na tekmi reprezen- tance, tako da bo trener Reja igral z enim samim pravim napadalcem Cissejem ter tremi polšpi-cami. Mazzarri razpolaga z vsemi najboljšimi. UDINESE V PARMI - Možni spodrsljaj Lazia bi lahko izkoristili pri Udineseju. Furla-ni, ki ravno z belomodrimi delijo prvo mesto na lestvici, sicer odhajajo na kar zahtevno gostovanje v Parmo. Guidolin bo znova zaupal napadalni dvojici Di Natale - Floro Flores. Slednji je torej s serijo uspešnih nastopov dokončno prepričal trenerja, ki je v uvodnem delu sezone bolj zaupal Romunu Torju. NEMŠKI SPEKTAKEL - Za trenutek se ozrimo tudi v tujino, točneje v Nemčijo, kjer bo danes ob 18.30 na sporedu zelo zanimiv dvoboj med Bayernom in Borussio iz Dort-munda. Lanski prvaki so po slabem začetku nanizali serijo uspešnih nastopov in na Bavarskem iščejo zmago, ki bi jih približala vrhu. A naloga ne bo lahka, saj na Allianz Areni igrajo Gomez in soigralci sijajno. V šestih tekmah so dosegli 23 (!) golov in prejeli enega. Trenutno je Bayern v begu s petimi točkami prednosti nad trojico zasledovalcev, ki jo sestavljajo ravno Borussia Dortmund ter Werder iz Bremna in Borussia Mönchengladbach. NAŠA NAPOVED 12. KROGA A-LIGE: Drevi ob 18.00 Inter - Cagliari 3:1 (50%, 30%, 20%), ob 20.45 Fiorentina - Milan 1:2 (25%, 40%, 35%), Napoli - Lazio 1:1 (40%, 35%, 25%); v nedeljo ob 12.30 Bologna - Cesena 1:2 (40%, 30%, 30%), ob 15. uri Catania - Chievo 1:0 (40%, 35%, 25%), Genoa - Novara 3:2 (45%, 30%, 25%), Juventus - Palermo 3:1 (50%, 30%, 20%), Parma - Udinese 1:1 (30%, 35%, 35%), Siena - Atalanta 2:2 (30%, 40%, 30%), ob 20.45 Roma - Lecce 4:1 (55%, 30%, 15%). (I.F.) DANES OB 18.30 Tržaški rokometaši še drugič zapored v domači Čarboli Tržaški rokometaši, ki so letošnjo sezono začeli s skromnimi ambicijami, so po sedmih krogih elitne A-lige celo drugi na lestvici. Varovanci trenerja Marca Bozzole bodo danes ob 18.30 v tržaški športni palači na Čarboli (vstop prost) gostili ekipo Luciana Mosconi iz Anco-ne, ki ima 6 točk na lestvici (2 zmagi, 4 porazi). Na včerajšnji vnaprej igrani tekmi je prvouvrš-čeni Bocen kar s 46:25 premagal Bologno. / ŠPORT Nedelja, 20. novembra 2011 19 LJUBLJANA - O športu v zamejstvu za medije iz Slovenije »Ponosni smo na vas« Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič o uspehih in graditvi narodne indentitete »Slovenska javnost je, žal, premalo seznanjena z uspehi zamejskega športa in z vztrajnostjo in kljubovalnostjo, s katero se zamejski Slovenci ukvarjajo s športom. Ponosni smo na njihove uspehe, ki so nadpovprečni. Šport pa je v zamejstvu tudi pomembna sestavina za gradnjo slovenske narodne identitete,« je v uvodu tiskovne konference, ki jo je Komisija za zamejski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije, na čelu s predsednico Sonjo Poljšak, tudi letos v Ljubljani pripravila za medije v Sloveniji, dejal predsednik OKS Janez Kocijančič. Kljub temu, da ga je manj kot dve uri zatem čakal v Zrečah podpis pogodb s slovenskimi kandidati za nastop na olimpijskih igrah v Londonu, se Kocijančič kratkemu pozdravu predstavnikom slovenskega športnega gibanja v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, ni hotel odpovedati. Slovenski šport v Italiji so letos, poleg predsednika ZSŠDI Jureta Kufersina, predstavljali Slovensko planinsko društvo Gorica in odbojkarji Sloge Tabor. Kufersin je izpostavil, da jim prvič po nekaj desetletjih ni uspelo predstaviti knjižne publikacije športnih uspehov. »Vse bolj se kaže pomanjkanje sredstev. Smo pa kljub vsemu dosegli veliko športnih uspehov v ekipni konkurenci, medtem ko se med posamezniki, po koncu ka- riere Tanje Romano, vse bolj uveljavljata jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. Letos sta bila 3. na svetovnem mladinskem prvenstvu v razredu 470 in imata realne možnosti, da zastopata Italijo na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru 2016,« je med drugim dejal Kufersin. Izpostavil je tudi odbojkarski projekt Zalet, ki naj bi po njegovem mnenju racionaliziral delo na ženskem področju po letih »razdrobljenosti in nepravilnega načrtovanja.« Glede Sloge Tabor pa je dejal, da pomeni napredovanje v B2-ligo velik uspeh tudi zato, »ker je bilo doseženo samo z domačimi igralci, kar je politika, ki jo ZSŠDI še posebej podpira.« Slogine odbojkarje so v Ljubljani predstavljali športni vodja Ivan Peterlin (»Sloga je po številu točk na lestvici FIPAV prvi klub v FJK,« je poudaril) ter igralci Gregor Jerončič, David Cettolo in Ambrož Peterlin. Še zlasti dolgoletni reprezentant Slovenije Jerončič je bil po srečanju tarča intervjujev novinarjev. SPDG sta predstavljala predsednik Marko Lutman in od-bornica Loredana Prinčič, orisala pa sta zgodovino in delovanje društva, ki je le- tos praznovalo 100-letnico obstoja. Marjan Velik, predsednik Slovenske športne zveze (SŠZ) na Koroškem, je, kot vedno, zelo učinkovito predstavil športno delovanje tamkajšnje slovenske skupnosti. Izpostavil je vprašanje infrastruktur.Odboj-karji Doba, ki dosegajo uspehe evropskega merila, so septembra dobili lastno športno dvorano, svojo streho pa naj bi v Celovcu dobili tudi košarkarji društva Koš in sicer v neposredni bližini nogometnega igrišča SAK Celovec, ki je v fazi prenove. Korošci, ki se bodo prihodnje leto udeležili Europeiade 2012, to je nogometnega prvenstva avtohtonih manjšin, ki ga bodo gostili Lužiški Srbi, so izpostavili dejstvo, da je KOŠ najmočnejši košarkarski klub na Koroškem, SAK pa drugi najmočnejši nogometni klub. Srečanje z mediji so se med drugimi udeležili tudi olimpionik Miro Cerar, Marko Rajšter za slovensko vlado in Rudi Merljak iz Urada za Slovence po svetu. Slednji je tudi predlagal ustanovitev neke vrste vseslovenskega pokalnega tekmovanja. »Takšni klubi kot so Kras, Sloga in Jadran v Italiji ter Dob, Koš in SAK v Avstriji bi se lahko na posebnem turnirju pomerili z ustreznimi nasprotniki v Sloveniji,« je dejal Merljak, ki zelo pozorno spremlja šport pri nas. (ak) NOGOMET - V deželnih amaterskih prvenstvih V ospredju »elitni« derbi Kras in San Luigi se bosta spopadla jutri - Danes Juventina v Štandrežu, Breg na Opčinah in Mladost v Tapoljanu Danes in jutri bo v raznih deželnih amaterskih prvenstvih na sporedu 11. krog. Danes bodo od ekip naših društev igrale Juventina, Breg in Mladost. Juventi-na bo v okviru promocijske lige v Štandrežu gostila Pro Romans, ki ima 14 točk na lestvici (dve manj od Juventine). Rdeče-be-li so v zadnjem krogu nerodno izgubili proti Tricesimu. »Prav zaradi tega morala ni na višku. Povrh tega imamo cel kup poškodovanih: Secli, Favero, Iansig, Beltrame, Di Giorgio, Morsut in tudi Stradi,« je našteval športni vodja Gino Vinti. V Štandrežu bo sodil Videmčan Viola. Breg bo gostoval na Opčinah. Opi-cina ima dve točki manj (12) na lestvici. V primeru zmage bi jih danes lahko celo prehiteli. V taboru Brega o takem ali podobnem razpletu nočejo niti slišati. Dali bodo vse od sebe in skušali odnesti domov vse tri točke. Mladost (3. AL) bo danes, ob 15.30, igrala v Tapoljanu. »Domači Torre ima 22 točk na lestvici. Proti ekipa, ki so visoko na lestvici, igramo ponavadi boljše, tako da sem optimist,« je dan pred tekmo izjavil spremljevalec ekipe Ezio Bressan. Pri Mladosti bosta odsotna Radetič (do konca leta) in Ferlez. Jutrišnji derbi kroga bo pri Svetem Alojziju v Trstu, kjer se bosta v elitni ligi spopadla prvouvrščeni San Luigi (20 točk) in repenski Kras, ki ima tri točke manj na lestvici in bi lahko tokrat ujel tržaško ekipo. »Kot vsaka tekma, tudi ta ne bo lahka. Po porazu proti Spalu pričakujem reakcijo fantov,« je dejal predsednik Krasa Goran Kocman, ki je dodal, da bosta odsotna Batti (zaradi rdečega kartona bo moral mirovati tri kroge) in Corso. Znova bosta na razpolago Božič in Colavet-ta. Sodil bo Pordenončan Vidali. Vesna bo v Križu gostila solidno Pro Fagagno, ki ima 19 točk na lestvici. Spodbudna novica za trenerja Massaia, ki bo kmalu imel na razpolago Daniela Tomizzo. Slednji je ta teden začel treni- _SINOČNJI IZIDI KOŠARKARSKA C-LIGA Breg 78 Tolmezzo 66 ODBOJKARSKA C LIGA Olympia Sloga 3 0 Trener Juventine Giovanni Tomizza bo imel danes proti Pro Romansu kar nekaj težav s postavo kroma rati po poškodbi. Jutri bo sodil Porde-nončan Cicchetti. V 1. amaterski ligi bodo sovodenjci, po nedeljskem drugem prvenstvenem porazu, gostovali v Špetru ob Soči. Isonzo je solidna ekipa, ki ima le dve točki manj (18) na lestvici od sovodenjcev. »V nedeljskem in prihodnjih krogih bomo videli, ali smo, ali nismo,« se sprašuje predsednik Zdrav-ko Custrin. Pri belo-modrih bodo odsotni Nasser, Bernardis, Juri Devetak in Brockmann, pod vprašajem pa je nastop Erosa Kogoja. Sodil bo Videmčan Smolari. Trebenski Primorec bo na domači zelenici gostil Villesse, ki je s 6 točkami zadnji na lestvici skupaj z Isontino. Primorec, ki se je v sredo z zmago proti Casarsi (1:0) uvrstil v polfinale deželnega pokala, je tokrat izraziti favorit. Sodil bo Gobbato iz Latisane. V 2. amaterski ligi bosta tako Pri-morje kot Zarja igrali na domačem igrišču. Primorje bo na Ervattiju gostilo vodilni Mariano, ki v skupini D kraljuje s 30 točkami (beri zmagali so na vseh tekmah). Ali bodo Vituličevi varovanci kot prvi v letošnji zaustavili mrtvi tek furlanske ekipe? »Mogoče nam bo uspelo. Sem optimist,« je napovedal trener Primorja Davor Vi-tulič, ki nam je zaupal, da bo vratarja Bel-lema poslal na klop, od prve minute pa bo igral Manuel Zuppin. Vitulič ne bo imel na razpolago Pohlena, Puzzerja, Ravalica in Udine. Zarja bo v Bazovici igrala proti Roianeseju, ki je zadnji na lestvici. »Zmaga je obvezna,« je bil kratek in je- drnat športni vodja Robert Kalc. Trener »rdečih« Bovino ne bo imel na razpolago Cerrita, Mihelčiča in Franca. DRŽAVNI POKAL Polfinale Krasa v Tržiču, drugi pa v Križu Deželna nogometna zveza je določila igrišči, na katerih bodo v sredo, 30. novembra, ob 20.30 igrali polfinalni tekmi državnega pokala. Kras bo proti Manzaneseju igral v Tržiču, na igrišču v ulici Boito. Drugi polfinale, Torviscosa - Muggia, pa bo istega dne v Križu. MLADINSKI NOGOMET Dober nastop začetnikov Altura - Kras 2:2 (1:0, 0:2, 1:1) Strelci: Bark, Nabergoj, A. Malalan. Kras: Hussu, Cardarola, Carli, Cur-ri, Dekovic, Niro, N. Malalan, Calzi, A. Malalan, Bicocchi, Suppani, Bark, Štoka. Trener: Kos. Igra je bila dopadljiva in obe ekipi sta se potrudili. Spremljevalec združene ekipe Zoffoli nas je opozoril, da žal pri številnih društvih ne poznajo pravilnika: »Začetniki igramo na igrišču 9:9, ki ima drugačne mere kot standardna površina 11:11. Pri nekaterih društvih pa ne pripravijo igrišč, kot bi bili morali.« DEŽELA FJK Deželni prispevki Gaji, Slogi in Soči Odborništvo za šport, ki ga na Deželi vodi odbornik Elio De Anna, je nekaterim društvom, ki so zaprosila za finančni prispevek, razdelilo vsoto 1.114.818 evrov. Odbojkarski klub Soča iz Sovo-denj je prejel 6.500 evrov, športno združenje Sloga 5.000 evrov, športno združenje Gaja iz Gro-pade in s Padrič pa 4.000 evrov. Pri vseh treh naših društev je bila motivacija za prejem deželnega denarja enaka: športno udej-stvovanje. Največ denarja, 30 tisoč evrov, sta prejela goriški pokrajinski odbor CONI in večstopenjska šola iz Tavagnacca. Zanimivo je, da je tržaški nogometni klub Costalunga, ki igra v promocijski ligi (skupaj z Juventino in Vesno), prejel prispevek v višini 20 tisoč evrov. 18.30 v Trevisu: Sisley - Sloga Domači šport Danes Sobota, 19. novembra 2011 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Libertas ACLI DEŽELNA D-LIGA - 20.00 v Tržiču: Pall. Monfalcone - Kontovel UNDER 15 ELITNA - 17.00 v Dolini: Breg -BasketTrieste ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA -Tabor Televita MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Štandrežu: Val Imsa -Buia; 20.30 v Morteglianu: Basiliano - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Repnu: Zalet C -Tarcento MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Travesiu: Travesio -Olympia under 17 ŽENSKA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Zalet D -Coselli 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 pri Briščikih: Zalet -Altura UNDER 16 ŽENSKE - 15.30 v Trstu, 1. maj: Zalet ZKB - Sima16.30 na Opčinah: Zalet Barich - OMA UNDER 13 MEŠANO - 16.00 v Sovodnjah: Soča -Millenium; 18.00 v Doberdobu: Val Arcobaleno - Grado NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Pro Romans 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Opčinah: Opicina - Breg 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Tapoljanu: Torre -Mladost DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Repnu: Kras -Ponziana; 18.30 v Muscoliju, Ul. Platani: Pro Cervignano - Vesna ZAČETNIKI - 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje -Fincantieri Monfalcone C; 16.30 v Tržiču, Ul. 1. maja: Aris San Polo - Juventina; 17.45 v Trstu, Ul. Petracco: TS Calcio - Kras NAMIZNI TENIS DEŽELNE LIGE -17.00 v Zgoniku: Kras B - Gemona (ženska C-liga); 17.00 v Zgoniku: Kras - Latisana (D1-liga) BALINANJE DEŽELNA C-LIGA - - Portuale 15.00 pri Briščikih, Ervatti: Gaja Jutri Nedelja, 20. novembra 2011 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Montebelluni: Montebelluna - Jadran Qubik UNDER 17 ELITNA - 11.00 v Cordenonsu: Cordenons - Breg UNDER 15 DEŽELNI - 11.00 v Gorici, CONI: Goriziana - Jadran A; 11.00 v Nabrežini: Jadran B - Interclub ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI - 10.30 v Gradišču: Torriana -Sloga Tabor; 11.00 v Cordenonsu: Cordenons -Olympia Terpin UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Zalet -Olympia18.00 v Trstu, šola Morpurgo: Campi Elisi - Breg UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča -Staranzano Villesse UNDER 15 ELITE - 15.00 v Chionsu: nastopa tudi Kontovel NAMIZNI TENIS ŽENSKA B-LIGA - 10.00 v Trevignanu: nastopa tudi Kras DEŽELNE LIGE - 11.00 v Trstu: Trieste Sistiana -Kras A (ženska C2-liga); 11.00 v Zgoniku: Kras A - Kras B (D2-liga) NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Trstu, pri sv. Alojziju: San Luigi - Kras PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna - Pro Fagagna 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Villesse; 14.30 v Špetru ob Soči: Isonzo -Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja -Roianese; 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje -Mariano NAJMLAJŠI - 12.00 v Trstu, Ul. Petracco: Cgs -Zaule; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Juventina ODBOJKA - 1, moška divizija Naš prapor za uvod osvojil dragoceno točko Izkušena Triestina jih je naposled premagala zaradi boljšega servisa Naš Prapor - Triestina Volley 2:3 (21:25, 25:21, 12:25, 25:23, 8:15) Naš Prapor: Bajt 1, Feri 11, Fajt 17, Juretic 6,Simeoni 2, Culot 5, Kos (libero), Devetak 3,Braione1, Boschini 8, Valen-tincic 1,Gabrielcig 0. Brici so v krstnem nastopu letošnje prve divizije sicer izgubili, toda s svojim nastopom so zelo zadovoljni, saj je bil nasprotnik zelo dober. Polovico ekipe Trie-stine sestavljajo zelo izkušenu igralci, ki so že igrali v višjih ligah (med njimi je tudi dolgoletni igralec Sloge Danilo Rioli-no), polovico pa mlajši odbojkarji. V prvem setu je Triestina dobro ser-virala ter prisilila igralce Našega prapora, da so vel grešili, predvsem v napadu. V drugem so Brici igrali bolj konkretno, bodisi v obrambi bodisi v napadu. Tretji set je bila fotokopija prvega, Brici so na- mreč spet imeli velike težave v sprejemu servisa. Najbolj izenačen je bil četrti set. V končnici je Triestina vodila že z 22:20. Brici so tedaj prišli do servisa, v zadnjih akcijah pas ta, k sreči, dobro delovala blok in obramba, tako, da jim nasprotnik ni mogel več priti do živega. Zadnji set je bil enosmeren. Triestina je dobro servirala in si hitro prislužil prednost štirih točk , ki jih je obdržala do konca. Pohvalo zasluži Jakob Faj , saj je zelo dobro igral v vseh elementih igre. Ostali izidi 1. kroga: Prevenire -Virtus 3:0, Olympia - Turriaco 3:1 (o tekmi smo že poročali), San Sergio - Mos-sa 1:3, Torriana - Sloga (o tekmi smo že poročali). Prihodnji krog: Triestina -Olympia (24.11. ob 21.00), Mossa - Naš prapor (25.11 ob 20.30), Sloga - San Sergio (26.11. ob 20.00). 20 Sobota, 19. novembra 2011 RUBRIKE ta teden edinost pred 1gg leti Slovenska čitalnica je priredila zanimiv kulturni večer, ki se ga je udeležilo »mnogo odličnega občinstva, posebno častno so bile zastopane dame. Dvorana Slovenske Čitalnice je bila napolnjena. Večer je potekel v družbi nad vse prijaznih in ljubeznivih umetnikov prav prisrčno. V imenu Čehov in Češke Besede jih je pozdravil in jim napil predsednik Češke Besede dr. A. Zahorsky. Nato se je umetnikom zahvalil za prekrasen umetniški užitek in jih pozdravil ne le kot od Boga poslane umetnike, temveč tudi kot najbolj poklicane tolmače slovanske umetnosti in zato boritelje slovanske kulture in napredka, predsednik Slovenske Čitalnice dr. Stare. Mili gostje so bili kar presenečeni in ginjeni po tolikih izrazih simpatij in take gostoljubnosti, ki se je izkazala res slovanska. Izrazili so se prav laskavo o poslušalstvu, ki je z vidnim zanimanjem in velikim razumevanjem sledilo njihovim izvajanjem. Sedaj se umetniki vrnejo v Prago, in nato na Ru- sko do Kavkaza, od tam pojdejo v Amsterdam in potem v London ter na Angleško sploh. Po kratkem odmoru se zatem podajo tudi na Špansko. Naj bi vspešno razširjali slavo naše umetnosti in ji priborili ono mesto v svetu, ki ji pristoja in kakor je velikemu slovanskemu rodu primerno!« V teh dneh poteka med drugim zanimiva obletnica: »Minulo je petdeset let, da je bil napravljen prvi aparat za govorenje na daljavo, ki je bil seveda zelo različen od tega, kar mi dandanes sploh označamo kakor telefon. Leta 1861 je Filip Reis v Friedrichefe-nu pri Hamburgu napravil aparat, po katerem je bilo možno na večje daljave slišati glasove. Telefoniranje govorjenih besed se pa ni posrečilo popolnoma. Mnogo izumiteljev si je prizadevalo, da bi ta Rei-sov aparat priredil za praktične potrebe. To se je posrečilo Amerikancu Grahamu Bellu, ki je napravil telefon, po katerem je bilo možno tudi izgovorjene besede poslati v daljavo povsem jasno in razumljivo.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED SG LETI PRIMORSKI DNEVNIK Javnost je pretresla vest o bombnem atentatu »fašistične drhali« na sedež komunistične sekcije Tomasi v Ulici Madonnina. »Močna eksplozija je zdrobila šipe na oknih, presekala železni okvir okna ter razbila okvir in šipe na vratih. Na srečo ni bilo človeških žrtev. Vest o fašističnem atentatu se je naglo razširila po mestu in je vzbudila val ogorčenja med vsem prebivalstvom ter proteste raznih strank in organizacij. Ob atentatu na sedež KP v ulici Madonnina, ki sledi nedavnemu atentatu na sedež šentjakobske sekcije in raznim prejšnjim fašističnim napadom na slovenske in napredne ustanove in organizacije, s katerimi hočejo fašisti ustrahovati delovno ljudstvo sploh in Slovence še posebej. Neodvisna socialistična zveza ponovno izraža vse svoje ogorčenje in protestira proti tem zločinskim dejanjem. Neodvisna socialistična zveza ugotavlja, da se takšna zločinska dejanja lahko ponavlja tudi zaradi potu- he, ki jo uživajo fašisti v naših krajih, kar potrjuje tudi nedavno povabilo fašistični milici na svečano proslavo, ki je bila začetek novembra na tržaškem županstvu. Proti temu novemu onemoglemu valu fašizma je še bolj nujna strnjenost vseh antifašističnih in demokratičnih sil, da se naše mesto končno iznebi ter sramotnih ostankov! Neodvisna socialistična zveza izraža prizadeti sekciji in vsem njenim članom svojo bratsko solidarnost. Preiskava je še v teku, vse kaže pa, da je atentat na komunistični sedež v ulici Madonnina izvršila ena oseba. Nekaj minut pred eksplozijo je namreč Silvana Jelusič, ki stanuje v prvem nadstropju te stavbe srečala na stopnicah notranjega dvorišča, in sicer nekaj metrov od kraja, kjer je eksplodirala bomba, nekega fanta temnih las in bledega obraza. Zadel jo je in ji rekel: »Oprostite!« nato pa naglo odšel po stopnicah navzdol, kmalu nato pa je odjeknila močna eksplozija.« FILMI PO TV Nedelja, 20. novembra, Studio universal, ob 21.15 Il pianista Režija: Roman Polanski Igrajo: Adrien Brody, Thomas Kretschmann in Frank Finaly Celovečerec Romana Polanskega je pripoved o življenjski prigodi poljskega pianista, Wla-dyslawa Szpilmana. Nadarjeni glasbenik se je leta 1939 znašel v zasedeni Varšavi. Vso njegovo družino so deportirali v nacistična taborišča, njemu pa je uspelo ostati v mestu, kjer je v nečloveških pogojih dočakal tudi svobodo. Film si je poleg Zlate palme prislužil tri oskarje. Nedelja, 20. novembra, Rete 4, ob 21.30 Sabrina Režija: Sydney Pollack Igrajo: Harrison Ford, Julia Ormond, Greg Kinnear in Fanny Ardant ZDA, 1995. Tistim, ki radi sanjajo, se nikoli ne vdajo in verjamejo v moč ljubezni, bo Pollac-kov remake istoimenskega celovečerca nedvomno všeč. Sanjska zgodba pripoveduje o Sa-brini, hčerki šoferja izredno premožne družine, ki se nesrečno zaljubi v sina očetove delodajalke. Pogumni oče, ki mu ni do tega, da bi hčerkino življenje ostalo zapečateno z Davidovo usodo, pošlje Sabrino v Pariz in na tiho upa, da jo bo tam nesrečna zaljubljenost tudi minila. Ko pa se po daljšem obdobju Sabrina vrne domov, se pravljica komaj začne... Torek, 22. novembra, Rete 4, ob 00.10 La mala educacion Režija: Pedro Almodovar Igrajo: Gael Garcia Bernal in Fele Martinez Mlad režiser želi posneti film o dveh prijateljih, ki sta skupaj odraščala v strogi katoliški šoli. Scenarij v njem zbudi otroške spomine in na dan privrejo že pozabljene mračne skrivnosti iz Madrida v letu 1980. Uspešen filmski režiser Enrique Goded, ki ne skriva svoje homoseksualne usmerjenosti, išče temo za svoj novi film. V njegovo pisarno vstopi bradati Ignacio, ki je v šestdesetih letih z Enriquom obiskoval katoliški internat. Moža se nista vi- ^//Juvw dela petnajst let, Ignacio z umetniškim imenom Ángel je medtem postal igralec v tretjerazredni potujoči skupini. S seboj je prinesel scenarij o njunem odraščanju v katoliškem internatu, prvih erotičnih stikih in težavah s pedofilskim učiteljem Manolom. Enrique je nad scenarijem navdušen, odloči se, da ga bo posnel. Težave nastanejo, ko Ignacio izrazi željo, da bi odigral vlogo transvestita. Sreda, 23. novembra, La 7, ob 21.10 Che - Guerriglia Režija: Steven Soderbergh Igrajo: Benicio Del Toro, Rodrigo Santoro, De-mián Bichir, Catalina Sandino Moreno, Santiago Cabrera Drugi del biografske drame o Cheju obravnava obdobje njegovega življenja, ko je bil po kubanski revoluciji na vrhu svoje slave in moči. V nekem trenutku zapusti Kubo in izgine neznano kam. Ponovno se pojavi v Boliviji, ko nerazpoznaven sam organizira vse potrebno za veliko južnoameriško revolucijo. Kmalu mu na sled pridejo sovražniki, ki prekinejo njegovo pot. Skozi to zgodbo lahko spoznamo, zakaj Che ostaja simbol idealizma in heroj, ki še danes živi v srcih mnogih ljudi. Petek, 25. novembra, Rai Movie, ob 21.00 Will Hunting - Genio Ribelle Režija: Gus Van Sant Igrajo: Matt Damon, Robin Williams in Ben Affleck Will Hunting je zaposlen na uglednem Massachusetts Institute of Technology. Kljub izredni inteligenci je zadolžen za čiščenje univerzitetnih prostorov. Vse do tedaj, ko profesor Lambeau odkrije njegovo neverjetno nadarjenost pri reševanju še tako zapletenih matematičnih nalog. Presenečeni docent ga takoj pošlje k prijatelju psihologu. (Iga) NAŠA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV ORGAN VIDA "VEČNO MESTO" ŽENSKO IME DRŽAVAV SREDOZEMSKEM MORJU FRANCOSKI PISATELJ FRANCE FR. IGRALEC DELON ROBERT BOYLE ITALIJANSKA PEVKA BERTÈ NATHALIE DELON DUMASOV MUŠKETIR AM. IGRALKA BLYTH DOSLUŽENEC SUROVINA ZA IZDELAVO MILA IN KREME ITALIJANSKA PEVKA ZANICCHI NAJMANJŠI DELEC NAJVIŠJI VZORI GIB NOGE PRI HOJI, TEKU, PLESU OTOK V INDONEZIJI MEN IN BLACK / RIBIŠKA MREŽA OTOKI VALEUTIH MARIB0RSKA TOVARNA JE BIL TUDI IVAN TRINKO EREMIT, PUŠČAVNIK STANISLAV RENKO OČESNA MREŽNICA UMETNIK MOTIVOV IZ ŽIVALSKEGA SVETA KONJSKI TEK ŠKOFOVSKA KAPA PROVINCA V KANADI GOROVJE V SAUD. ARABIJI VASICA PRI OPČINAH KOKOŠ BREZ REPA ČURLIČ ERVIN DEFEKT, NAPAKA JAVOR (LAT.) OBROK, DELEŽ ODPLAČILA POSOJILA SINEAD O'CONNOR VNETJE SLUZNICE REKA V ŠPANIJI KRAJ, KJER SE KOPLJE GLINA ADA NEGRI DOTIK ŽOGICE OB MREŽO ITALIJANSKA SKRAJNA DESNIČARSKA ORGANIZACIJA DOLGOREPA PAPIGA SLOVARČEK - AALAND = otočje v Baltskem morju • ILOK = kraj v Sremu • KRA = ožina na Malaki • MATKO = hrvaški nogometaš • OCA = reka v Španiji • RAT = otoki v Aleutih 1 2 ■ S 4 s 6 7 B ■ ■ 9 1G 11 12 ■ 13 14 15 16 ■ 17 VODORAVNO: 1. odgovor na kon-tro; 3. začetnici nemškega ideologa Marxa, utemeljitelja znanstvenega socializma; 5. nadzorniki javnih poslopij in svetišč v starem Rimu; 7. nekdanji britanski voznik formule ena Mansell; 8. stvar, ki komu pomaga, naslon; 9. japonski drobiž, tisoči del jena; 10. mesto v Sloveniji z jedrsko elektrarno; 12. vulkanski izmeček; 13. hrib nad Beogradom; 15. majski hrošč; 16. začetek analize; 17. ocet brez samoglasnikov. NAVPIČNO: 1. mesto v zvezni ameriški državi Nevadi; 2. sin teban-skega kralja Laja; 3. privrženec cerkvene politike; 4. glavno središče Lombardije (originalno); 6. naš politični delavec; 10. najeti plačani ploskači v gledališču; 11. nivo; 14. ameriški pevec Garfunkel. (lako) / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 20. novembra 2011 21 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Skrivnostna kraška kraljica... 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due Rai Tre bunale di Forum 15.05 Film: Poirot - Me-morie di un delitto (det., V.B., '95, r. A. Grieve, i. D. Suchet) 17.00 Nan.: Psych 18.00 Dok.: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Da Da Da 6.30 Variete: Unomattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.05 Aktualno: Tg1 Dialogo 9.30 Dnevnik L.I.S. 10.05 Aktualno: Settegiorni 10.55 Aktualno: ApriRai 11.10 Variete: Dreams Road 201112.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Lineablu 15.10 Aktualno: Le amiche del sabato 16.25 Aktualno: A Sua immagine 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Glasba: 54° Zecchino d'Oro 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Variete: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici) 0.00 Dnevnik - kratke vesti 0.40 Variete: Di che talento sei? 1.20 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.35 Aktualno: Cinematografo 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.30 Aktualno: A ruota libera 7.00 Variete: Cartoon Magic, vmes Art Attack 9.05 Nan.: Rebelde Way 9.50 Nan.: Summer in Transylvania 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Vremenska napoved 10.50 Aktualno: Quello che 11.30 Aktualno: ApriRai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling, Pit Lane 14.00 Nan.: La casa nella prateria 15.35 Film: So-relle a meta (dram., ZDA, '06, r. S. Robman, i. L. Chabert, S. Hanratty) 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Show: Crazy Parade 18.35 Nan.: Sea Patrol 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: The Good Wife 22.40 Šport: Sabato Sprint 23.25 Dnevnik, sledijo rubrike O Italia 1 6.00 Fuori orario - Cose (mai) viste 7.00 Nan.: La grande vallata 7.50 Film: La Cento chilometri (kom., It., '59, r. G. Petroni, i. M. Girotti) 9.10 Aktualno: Paesereale 10.15 Glasba: Il gran concerto 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodot-to Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il set-timanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Tg3 Pixel 14.50 Aktualno: Tv Talk 16.40 Dnevnik - L.I.S. 16.45 Nan.: Un caso per due 17.45 Šport: Magazine Champions League 18.10 Šport: 90° Minuto Serie B 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob ^ Tele 4 La l 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Aktualno: E se domani 23.35 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.55 Dok.: Amore criminale 1.00 Dnevnik in rubrike u Rete 4 7.20 Nan.: Magnum P.I. 8.25 Aktualno: Vi-vere meglio 9.55 Nan.: R.I.S. 5 - Delitti im-perfetti 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo (i. A. Lansbury) 13.50 Variete: Il tri- Slovenija 1 21.15 Film: Il rapporto Pelican (triler, ZDA, '94, r. A.J. Pakula, i. Julia Roberts, D. Washington) 0.00 Film: Contagion (akc., ZDA, '01, r. J. Murlowski, i. B. Boxleitner, M. Gallagher) 2.05 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasba: Loggione 9.45 Aktualno: Superpartes 10.35 Film: Cocoon - L'energia dell'universo (fant., ZDA, '85, r. R. Howard, i. D. Ameche, W. Brimley) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Resn. show: Grande Fratello 12 14.10 Variete: Amici 15.30 Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.45 Aktualno: Striscia la notizia (v. E. Greggio in E. Iacchetti) 21.10 Variete: C'è posta per te (v. M. De Filippi) 0.30 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.05 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Igr. nan.: Zgodbe iz školjke 7.15 Lutk. igr. nan.: Bine 7.35 Studio Kriškraš 8.25 Otr. serija: Ribič Pepe 8.45 Iz popotne torbe 9.00 Ris. nan.: Smrkci 9.30 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.15 Igr. nan.: V dotiku z vodo 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 14.25 Film: Bledi mesec 16.05 O živalih in ljudeh (pon.) 16.20 Na vrtu - odd. Tv Maribor 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.30 0.30 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti in Utrip 20.00 20.40 Ježkov večer 20.05 Nad.: Moji, tvoji, najini 22.30 Dok. serija: Zapeljevanje pogleda 22.30 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.30 Ozemlje na prepihu 23.40 Nad.: Sinovi anarhije II 0.35 Dnevnik (pon.) 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.20 Infokanal (t Slovenija 2 10.00 Skozi čas 10.10 Posebna ponudba (pon.) 10.35 Slovenski utrinki (pon.) 11.30 Minute za... (pon.) 12.15 Circom regional (pon.) 12.45 Knjiga mene briga (pon.) 13.20 Nogomet: prijateljska tekma, Slovenija - ZDA, posnetek iz Ljubljane (pon.) 15.05 Rokomet: Liga prvakov, St. Peterburg - Cimos Koper, posnetek iz Sankt Peter-burga (pon.) 16.25 Športni magazin 7.00 9.55, 12.20 Risanke 9.30 Nan.: Power Rangers Samurai 10.50 Film: Dragon Ball Z (ris., Jap., '91) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 19.00 Risanka: Simpsonovi 14.10 Film: Johnny English (kom., V.B., '03, r. P. Ho-witt, i. R. Atkinson, J. Malkovich) 15.55 Film: Il mistero della pietra magica (kom., ZDA, '09, r. R. Rodriguez, i. J. Bennett, J. Short) 17.40 Nan.: Robin Hood 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Film: Giu per il tubo (anim., V.B./ZDA, '06, r. H. Anderson, D. Bowers, S. Fell) 21.10 Film: Garfield 2 (kom., V.B./ZDA, '06, r. T. Hill, i. B. Meyer, J.L. Hewitt) 22.20 Film: Galline in fuga (anim., V.B., '00, r. P. Lord, N. Park) 0.35 Šport: Studio Sport XX 1.35 Nan.: Valentina 16.55 Nogomet: Prva liga, Maribor - Koper, prenos iz Maribora 18.55 Londonski vrtiljak (pon.) 19.25 Športni izziv (pon.) 20.00 Judo: Grand Prix, posnetek iz Amsterdama 21.30 Na lepše (pon.) 21.55 Vi-deozid (pon.) 22.40 Koncert: Sobotna glasbena noč 0.10 Brane Rončel izza odra (pon.) 1.50 Zabavni infokanal |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.10 9.40, 21.30 Žarišče 8.2010.25, 13.50 Beseda volilcev 8.50 Studio City (pon.) 10.10 Evropski premislek 12.35 Prava ideja (pon.) 14.00 Poročila Tvs1 15.40 Tedenski pregled 16.20 20.30 Na Tretjem 17.30 18.00 Poročila TVS1 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Šport: Body Show 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Talk show: Gli incontri al caffè de La Versiliana 11.50 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Dai nostri archivi 14.50 Dok.: Italia da scoprire 16.00 Variete: 80 nostalgia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 18.55 Videomotori 19.10 PLG -Piano Locale Giovani 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Musa TV 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: ...E oggi, tutti all'opera! 21.05 Lirika: I cavalie-ri di Ekebu' 23.15 Nočni dnevnik 23.45 Stoa' 0.40 Talk show: A tambur battente Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Boben - glasb. odd. 15.20 Dok. odd.: K2 15.50 Zoom 16.20 Arhivski posnetki 17.10 23.35 Vsedanes aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska odd. 20.00 Tednik 20.30 Film: Posebna ženska 22.30 Back stage live 22.50 »Q« - trendovska oddaja 0.20 Čezmejna TV pop Pop TV LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.00 Dok.: La7 Doc 11.35 Nan.: Mike Hammer 12.35 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: I menù di Benedetta 15.00 Variete: Chef per un giorno 16.00 Košarka: DP, Banco di Sar-degna Sassari - Virtus Roma, prenos 18.15 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 22.30 Film: Camicie rosse - Anita Garibaldi (dram., It., '52, r. G. Alessandrini, i. A. Magnani, R. Val-lone) 0.50 Dnevnik 1.00 Aktualno: m.o.d.a. 1.45 Film: Ferragosto in bikini (kom., It., '60, r. M. Girolami, i. W. Chiari, R. Vianello) 6.30 Tv prodaja 7.00 7.40 Nal in Lili (sin-hr. ris. serija) 7.05 Tobi in njegov lev (sin-hr. ris. serija) 7.10 Hobonavti (sinhr. ris. serija) 7.25 Liza in Pavel (sinhr. ris. serija) 7.30 Angelina Balerina (sinhr. ris. serija) 7.45 Martinov svet (sinhr. ris. serija) 8.00 Florjan, gasilski avto (sinhr. ris. serija) 8.25 Metka (sinhr. ris. serija) 8.40 Diego in prijatelji (sinh. ris. serija) 8.55 Profesor Baltazar (ris. serija) 9.10 Sabrinino skrivno življenje (sinh. ris. serija) 9.35 Bum in rdečeglavčki (sinh. ris. serija) 9.45 Beyblade (sinh. ris. serija) 10.10 Bakugan (sinh. ris. serija) 10.35 Čarobni vrtiljak (sinhr. ris. serija) 10.50 Živalski fenomeni (mlad. serija) 11.10 Radovedni George (sinhr. ris. serija) 11.30 Nan.: Beverly Hills 90210 12.25 Film: Zakonske težave (ZDA) 14.20 Resnič. serija: Zmen- ki milijonarjev 15.20 Resnič. serija: Dvoboj kuharskih mojstrov 16.20 Dok. serija: Kamera teče 16.50 Film: Konica koplja 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.20 Film: Bela modela (ZDA) 23.20 Film: Sweeney Todd: Hudičev brivec (ZDA) 1.40 24UR (pon.) 2.40 Nočna panorama A Kanal A 7.45 Tv prodaja 8.00 Nan.: Merlinove pustolovščine 8.50 Nan.: Najstniške zdrahe 9.20 Film: Skrivnosti mladih src 11.00 Shaq, pomeriva se! (resn. serija) 11.50 Družina za umret (hum. nan.) 12.20 Nan.: Peklenski teden 12.50 Čarovnije Crissa Angela (dok. serija) 13.40 1.20 Dok. serija: Šef pod krinko (ZDA) 14.35 Nan.: Merlinove pustolovščine 15.30 Film: Mali junaki (ZDA) 17.00 Nan.: Top Gear 18.00 Svet: Povečava 18.30 Volan - odd. o avtomobilizmu 19.05 Dok. serija: Najbolj nori športi 19.30 Pazi, kamera! 20.00 Film: Beethoven 3 (ZDA) 21.55 Film: Bogato srce (ZDA) 23.40 Nan.: Terminator 0.30 Šola seksa (dok. serija) 2.10 Love Tv RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Istrska srečanja; 11.25 Tedenski intervju Studia D; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Ivan Tavčar: Visoška kronika, 2. nad.; 18.35 Music box; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Du jes - humoristična oddaja; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS z žogo ali brez, glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Kantina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna kabala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi radio in tv; 10.35, 13.35, 22.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 11.35 Play list; 12.00 Kratke vesti; 12.01 Collezione musicale di RC; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.0018.00 Popoldan ob štirih, Hot Hits; 18.00 London calling; 20.00 Proza; 20.30 L'Italia e fat-ta; 21.00 Radio Indie Music Like; 22.00 Glasba RC; 23.00 Etnobazar; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.00 Heroji za vse čase - poklici; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. ® OPTIČNI CENTRI OČALA ZA SONCE IN ZA VID TUDI PRIZNANIH PROIZVAJALCEV S 50% POPUSTOM Po velikem povpraševanju ponujamo i t OB NAKUPU OČAL ZA VID S PROTIREFLEKSNIM PREMAZOM PODARIMO OKVIR ZA DODATNI PAR OČAL Celoten pravilnik je na razpolago v naših prodajnih mestih. Ponudba velja do 31.12.2011 SUPER PONUDBA! PLASTIČNE OFTALMIČNE LEČE! Nekaj primerov leč Cena za posamezno lečo Leča cr 1.500................................................................€32 € 16 Leča cr 1.500 proti dvojnim odsevom..............................€-64 € 32 Leča cr 1.500 korekcijska zatemnjena.............................€-64 € 32 Leča cr 1.500 korekcijska zatemnjena (vkrivljen okvir).....€ 110 € 55 Leča cr 1.500 progresivna (standardna)..........................€ 120 € 60 Leča cr 1.500 progresivna (za ožje okvirje)......................€ 160 € 80 Leča cr 1.500 progresivna (širše vidno polje)...................€ 240 € 120 Leča cr 1.600 (tanjša) proti dvojnim odsevom.................€ 110 € 55 Leča cr 1.560 fotosensibilna..........................................€90 € 45 VSE VRSTE LEC S POPUSTOM! SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI SPECIALIZIRANI ZA PROGRESIVNA OČALA POZANIMAJTE SE V NAŠIH TRGOVINAH BREZPLAČNI RAČUNALNIŠKI PREGLED! V VSEH NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAS ČAKAJO DIPLOMIRANI OPTIKI, KI VAM BODO Z RESNOSTJO IN PROFESIONALNOSTJO SVETOVALI NAJBOLJŠO REŠITEV Codogne (TV) - Visnadello (TV) Mestre (VE) - Portogruaro (VE) - Videm Codroipo (UD) - Tavagnacco (UD) - Gorica Montecchio M. (VI) - Sesljan (TS) Treviolo (BG) - Capriolo (BS) Fontanafredda (PN) - Jesolo (VE) SESLJAN (TS) Sesljan 27/I - Tel. +39 040 299516 Drž. Cesta 14 proti Trstu. ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE GORICA Ulica Trieste 225/1 - Tel. +39 0481 520311 ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE TAVAGNACCO (UD) Ulica Nazionale 135 - Tel. +39 0432 660524 V TRGOVSKEM CENTRU ARTENI TAVAGNACCO Najdete nas v prvem nadstropju (vhod iz športnega oddelka) KOT LED! / VREME, ZANIMIVOSTI Sobota, 19. novembra 2011 23 i / - «fl lIcnlfA^j DDLilhA DiiEVi Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 16.31 Dolžina dneva 9.22 UJME MEHE Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 12.57 Eiopitfflinon* Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. V krajih z dolgotrajno meglo pa bodo pri najbolj občutljivih možne manjše težave. PuMvAkit Danes: ob 6.09 najvišje 41 cm, ob 12.47 najnižje -25 cm, ob 18.30 najvišje 18 cm, ob 23.56 najnižje -35 cm. Jutri: ob 0.16 najnižje -36 cm, ob 6.39 najvišje 49 cm, ob 13.19 najnižje -40 cm, ob 19.19 najvišje 24 cm. TEMPIMUJHE VGGfUH C 500 m ............5 2000 m 1000 m............8 2500 m 1500 m............4 2864 m UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. L'| r 11 Lf1. IJhd I1^! 4»: y rijui^j-LkniJ li ita*- y POROČILO - Medvladna skupina ZN o podnebnih spremembah (IPCC) Podnebne spremembe bodo vodile v skrajne vremenske pogoje in revščino ZDA - Potem ko je on skočil čez plot Demi Moore in Ashton Kutcher se ločujeta LOS ANGELES - Ameriška holly-woodska zvezdnica Demi Moore je potegnila črto pod svoj tretji zakon, v katerem je šest let preživela z igralskim kolegom Ashtonom Kutcherjem (na sliki). V sporočilu za javnost je 49-letna Moo-reova včeraj razkrila, da sta se s 33-letnim Kutcherjem odločila za ločitev. "Z veliko žalostjo in težkim srcem sem se odločila končati svoj šestletni zakon z Ashtonom," je v sporočilu za javnost zapisala Mooreova. "Kot ženska, mati in žena imam določene vrednote in zaobljube za svete, zato sem se odločila za korak naprej v svojem življenju," je še sporočila Mooreova in javnost prosila, da v teh, zanjo in za njeno družino težkih časih spoštuje njeno zasebnost. Odločitev za ločitev je potrdil tudi Ashton, za katerega je bil zakon s 16 let starejšo igralko prvi. Ugibanja o tem, da je ljubezni med igralcema konec, so se sicer začela septembra. Takrat so se razširile govorice, da je Kutcher 24. september, šestletno obletnico poroke z Mooreovo, obeležil s skokom čez plot. Govorice je dodatno podžgala 22-letna Sara Leal, ki trdi, da je Kutcher obletnico svoje poročne noči preživel v njenem objemu. Kutcher naj bi ji ob tem zagotovil, da z ženo ni več skupaj, zato glede ljubimkanja z zvezdnikom televizijske serije Dva moža in pol ni imela pomislekov. Kutcherjevo dejanje je tako služilo kot povod za ločitev, razjezilo pa ni le Demi, ampak tudi njenega nekdanjega moža in očeta njenih treh hčera, hollywo-odskega igralca Brucea Willisa. (STA) KAMPALA - Podnebne spremembe bodo do konca stoletja vse pogosteje vodile v ekstremne vremenske pogoje, pri čemer bodo zimski dnevi vse hladnejši, poletni pa vse toplejši. Vse več bo primerov suše in poplav, najhuje pa bodo prizadete revne države, ugotavlja poročilo medvladne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC). V revnih deželah lahko namreč spričo zaostrenih vremenskih pogojev pričakujejo nestabilno letno proizvodnjo hrane in zmanjšanje donosa od ribolova, kar bi lahko vodilo v vse večjo negotovost na področju hrane. Vreme bi lahko prizadelo tudi turizem, ki v državah v razvoju predstavlja pomemben del prihodka, ugotovitve poročila povzema nemška tiskovna agencija dpa. Znanstveniki med drugim napovedujejo tudi, da majhnim otoškim državam grozi vse višja raven morske gladine, povečala se bo hitrost vetra ob tropskih ciklonih, to- pli dnevi pa bodo vse pogostejši in vse bolj vroči. V Evropi bomo po pričakovanjih do leta 2100 zaznali povišanje povprečne temperature za od dve do pet stopinj Celzija, k čemur bodo prispevali tudi vse pogostejši vročinski vali. "Poročilo kaže, da tveganja podnebnih sprememb naraščajo in to vse večje tveganje za katastrofe moramo nadzirati. Torej moramo biti sposobni pomagati ljudem in regijam, ki bi jih lahko prizadele, še preden se zgodijo," je opozoril sodelavec Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) Maarten van Aalst, ki je tudi sodeloval pri nastanku poročila. Poročilo poziva vlade, naj sprejmejo ukrepe, ki bi brez prevelikih stroškov ublažili podnebne spremembe in pomagali zaščititi svetovno prebivalstvo pred prevelikimi vremenskimi spremembami. IPCC je včeraj objavil le povzetek poročila, celotno naj bi bilo objavljeno šele februarja prihodnje leto. (STA) JAPONSKA - Tudi zaposleni na ministrstvu kaznovani Minister se je zaradi napake podrejenih odrekel plači TOKIO - Japonski minister za okolje in član Demokratske stranke Goši Hosono (na sliki) je včeraj izjavil, da se do konca mandata odreka svoji plači. S tem se želi opravičiti za napako svojih podrejenih, ki so prst z območja Fukušime, ki jo je neki okoliški prebivalec ministrstvu poslal s prošnjo, naj jo pregleda, vrgli stran. Pred dnevi je japonsko ministrstvo za okolje od prebivalca Fukuši-me, kjer je bila v marčnem katastrofalnem potresu in cunamiju močno poškodovana tamkajšnja jedrska elektrarna, prejelo paket prsti z njegovega dvorišča. Uslužbenci ministrstva se niso mogli odločiti, kaj naj s paketom storijo. Izmerili so radioaktivnost prsti in ugotovili, da je raven sevanja podobna prsti z območja Tokia. Za nadaljnje analize se uslužbenci okoljskega ministrstva niso odločili, ampak so paket sklenili odvreči na obronkih Tokia. Ko je za do- godek izvedel minister Hosono, so morali odvrženo prst poiskati in jo podrobno pregledati. Poleg tega bodo neodgovorno ravnanje zdaj drago plačali, saj je Hosono odredil občutno znižanje plač za vse zaposlene na ministrstvu, ki so bili vpleteni v incident. Hosono je izjavil tudi, da "kot minister nosi veliko odgovornost" in se zato do konca svojega mandata v celoti odpoveduje ministrski mesečni plači, ki znaša približno 15.000 evrov. Še naprej pa bo prejemal parlamentarno nadomestilo v znesku 13.000 evrov mesečno. (STA) tm ïSVfl ■ Fl ■'■' 5 - WS. ■ . M* mmà- IBÍ ^ ■. tîwgL i&^B Sil» Gittà di Leghqno «»SS "t Provincia di Milano se questo è un uomo - dela 1945/19Í Reg i o n e Lom ba rd i a zoran ■■■i. f' PALAČA LEONE DA PEREGO ULICA GILARDELL110 LEGNANO 19. NOVEMBER 2011 -19. FEBRUAR 2012 info: 0331.471335 www.spaziartelegnano.com sme projectivoj» URBI ET 0RBI ■ ■ daniele uAlliano Glavni sponsor Prispevajo jßk AMGAUGNUßSM CAMERA DI COMMERCIO MILANO CONFCOMMERCIO Butterfly Transport vinar jtíñ LAÜRETANÄ L'icqiu pKi l>|)n d'Eurapt REALE MUTUA