Urejuje uredniški odbor: Cvelbar Stanko, Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože.
Odgovorni urednik: Gerhard Jože.
Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje.
KONFERENCI KOMUNISTOV NAŠEGA KOLEKTIVA
Pred dnevi so člani Zveze komunistov našega podjetja obravnavali vso [problematiko dela in nalog članov ZK v sedanjem Obdobju.
V navedenem poročilu je sekretar tovarniškega komiteja podal osnovne smernice za nadaljnje delo organizacije ZK v podjetju in izven njega. Poročilo je predvsem zajemalo vlogo članov ZK v sedanjem obdobju izvajanja gospodarske reforme, delovanje samoupravnega sistema v podjetju in naloge članov ZK, o reorganizaciji in razvoju ZK v podjetju in naloge članov ZK v javnem družbeno-političniem delu članov ZK v podjetju in izven njega. Poleg ostale problematike je ‘bila tudi obravnavana, kako -in na kakšen način preprečiti, da se ne ponovi gospodarski položaj podjetja, kakršen je bil v drugi polovici preteklega leta.
Razprava je bila precej obširna. V njej so posamezni diskutanti razpravljali o naslednjem:
Savkovič Ilija: je nakazal problem vloge članov Zveze komunistov pri utrjevanju delavskega samoupravljanja. Kritično je ocenil, da ZK večkrat izgublja na svoji vlogi pri uveljavitvi v organih upravljanja. Nadaljeval je o vprašanju problema skupne-
maljito delati z mladimi člani, in jih tudi usmerjali za pravilno delo.
Klanšek Jože: je predvsem razpravljal o vlogi članov ZK pri uveljavljanju v delu organov upravljanja. Delovanje EE je potrebno pospešiti, jih v razvoju dopolnjevati, predvsem pa urediti odnose med posameznimi EE. Smatral je, če jih drugače ne bomo oživili, jih bomo z delitvijo osebnih dohodkov. Potrebno je pa urediti še vrsto stvari, predvsem % stroškov, urediti normative po obratih, pripraviti teren za postopen prehod. Nadaljeval je, da če hočemo, da bo naš dinar več vreden, bomo morali dobro gospodariti. Tov. Klanšek poudarja, da morajo biti komunisti prvi borci za izpolnjevanje plana v podjetju in da so sposobni v podjetju ljudem tolmačiti problematiko. Delitev sredstev smo si nekako določili 90 %. za osebne dohodke, 10% za sklade. Iz tega sledi, da smo pri delitvi oreveč posegli v sklade podjetja. Vedno je potrebno članom kolektiva tolmačiti, ali gre v podjetju dobro ali slabo.
Predvsem je potrebno krepiti vlogo delavskega upravljanja. Zavedati se moramo, da ie treba skleniene pogodbe z našimi odjemalci tudi izvrševati. Velikokrat se te obveznosti prenašajo
ustanavljajo novi obrati, v katerih se bo mlada delovna sila lahko zaposlila.
Kirhmajer Rudi: tudi navaja potrebo po utrditvi delavskega samoupravljanja, prvi pogoj pa je utrditev discipline. Imeli smo več primerov zagovarjanja nediscipliniranih članov kolektiva na CDS, kar smatra, da je nepravilno. Odgovornost posameznikov je treba določiti že s samim pravilnikom in smatra, da je sedanji že zastarel 'in dia ga je treba nujno dopolniti.
Ne zdi se mü prav, da pri dokončanju III. faze rekonstrukcije, ljudje, ki so se za izvedbo mnogo trudili, niso dobili zasluženega priznanj a, ampak nasprotno, bili so grajani, češ da so nabavili -stare stroje, kar pa ni res.
Savkovič Ilija: je dal svoj predlog, da bi novi TK ZK razmislil o tem, da bi bile v tovarni samo 2 osn. org. ZK, da bi se ilahko problemi bolj temeljito Obravnavali in bolj v širino. Naj bi bile osnovne organizacije bolj združene po osnovni dejavnosti.
Šoba Jože I.: nakaže predvsem problematiko okrog odpadka. Predvsem ta nastaja zaradi tega, ker se izdelki pravočasno ne dodelajo v brusilnici. Tudi skladišče mora gotovo robo tekoče odnašati.
»Večkrat opažam, da naše glasilo o določenih dogodkih ne piše stvarno. Predvsem o problematiki naše mladine. V gotovih primerih imajo zelo slab odnos do brigadirjev. Smatram, da morajo imeti mladi drugačen odnos do starejših članov kolektiva, imeti morajo več spoštovanja«.
Savič Momir: načenja vprašanje članarine v Zvezi komunistov; nekaterim članom še ni jasno, kam in kako- se troši članarina. Na to vprašanje je dal odgovor sekretar Občinskega komiteja. Med članstvom se postavlja
vprašanje odgovornosti, da morajo člani ZK vedno povsod odgovarjati za kaj, dočim, kakor nam je znano, komandne vloge ZK ni več. Te nove metode odklanjajo večkrat mlajše ljudi, da bi se priključili v ZK. Nadalje ugotavlja v razpravi, da je zelo malo novih članov ZK iz vrst inteligence, kar je zaskrbljujoče, predvsem v našem kolektivu.
Matko Franc: nadaljuje vprašanje idejnosti članov ZK, predvsem mora biti jasno vsakemu novo sprejetemu članu, kaj bo moral delati kot član ZK in kakšen bi moral biti. Smatra, da so člani ZK na vodilnih delovnih mestih preveč angažirani, dočim se pri večini ostalih članov ZK tega ne občuti. Poudarja nadalje,
Sekretar TK ZK daje svoje poročilo
da bi se morali komunisti vse bolj angažirati med kolektivom, kajti javnost delovanja ZK je odvisna od angažiranosti vsakega posameznika.
(Se nadaljuje na 2. strani)
Ob mednarodnem prazniku žena 8. marcu
Delovno predsedstvo na konferenci ZK steklarne
ga dela članov ZK, večkrat se dogodi, da se eno sklepa, drugo dela, kar je nepravilno. Ko je govorili o sprejemu novih članov v ZK, je poudarjal potrebo sistematičnega sprejemanja mladih, vendar po sprejemu je treba te-
z enega zasedanja CDS na drugega, kar pa ni praVlno.
Vedno moramo gledati, predvsem komunisti, gospodarjenje z vidika ekonomičnosti, predvsem pri zaposlovanju nove delovne sile. Gledati, da se v okviru občine
čestitajo vsem članicam našega kolektiva samoupravni organi družbene organizacije in uredniški odbor »Steklarja«

Konferenca komunistov našega kolektiva
(Nadaljevanje s 1. strani)
Mlinar Martin: premalo razpravljamo in se udeležujemo razprav v kolektivu, predvsem kadar gre za važne odločitve v kolektivu ali komuni. Nadalje navaja problematiko v zvezi z izvajanjem gospodarske reforme. Z izvajanjem reforme se bomo srečali pri vskladitvi proračunske potrošnje. V današnjem času komunisti izgubljamo določene pozicje. Reforma bi morala biti povsod in ne samo v okviru občine. Velikokrat se preveč pustimo kritizirati od nekih ljudi, ki nimajo (nič skupnega z današ-
trikrat večja od normativov. Nam, ki delamo v avtomatski proizvodnji, pa je znano, da je največkrat temu vzrok slaba litina, netočna izdelava itd.
Želimo, da to razume celoten kolektiv, in nam težave tudi pomaga odpraviti.
Bevec Justi: pripominja, da ne bi bilo pravilno, da bi se 5 osnovnih organizacij združilo v eno, to bi gotovo slabo vplivalo na nadaljnje delo organizacije v tovarni. Dalje je predvsem važno, da se člani ZK izobražujejo, ker bodo le tako sposobni javno nastopati in se uveljavljati v kolek-
Direktor tov. KLANŠEK med razpra vo na letni konferenci
njim razvojem. Naša afirmacija je predvsem možna v tem, da javno nastopamo in da se borimo proti vsem napakam, katere se pojavljajo pri našem vsakdanjem delu.
Cigelnak Božo: nakazuje predvsem probleme, ki se pojavljajo pri novi avtomatski proizvodnji. Navaja probleme, ki se dajo hitro odpraviti, in napake, katere so objektivnega značaja. Pri proizvodnji se predvsem opaža slaba kadrovska zasedba; izgleda, da se je polagalo premalo pažnje na vzgojo kadrov pri avtomatski proizvodnji. Drugi problem je pa neurejenost zaradi modelov. Ugotavlja, da je poraba modelov im orodja dva ali celo
Prvi je začel diskutirati SAVKO-VIC ILIJA
tivù in izven njega.
Vsi člani ZK kakor tudi ostali člani sindikata bodo morali vlagati več svoje osebne energije, da se pospeši delo samoupravnih
SAVIČ MOMIR med razpravo
organov, predvsem delo po EE. Smatrajo, da je v sedanjem obdobju zavora za dobro delo EE predvsem v tem, da niso urejeni normativi stroškov, odpadka itd. Razprava urejevanja pravilnika o delitvi osebnih dohodkov je pokazala, da mora biti to ena od glavnih nalog, kajti neurejenost v tern pogledu vpliva na razpoloženje v podjetju. Predlagajo, da se gre na delitev po EE, če ni možne druge rešitve. Dosedanji predlog je, da gremo s
1.	majem na uveljavljanje EE v podjetju. Pri realizaciji tega bodo morali člani ZK nuditi vsestransko razumevanje in pomoč.
V razpravi je bil dan tudi poudarek na realizacijo plana v letu
1967.	Z ozirom na dosedanjo si-
tuacijo na tržišču se je spremenil tudi plan izvoza, tako da je postavljen na 1,800.000 $, naloga pa bo, da se plan preseže.
V	sedanjem obdobju je najvažnejše za kolektiv, da polaga veliko pažnjo po vprašanju zaposlenosti tako, da se dela na tem, da bo dela dovolj za vse člane kolektiva.
V	nadaljevanju razprave je bilo podanih več predlogov o bodočem organiziranem delu članov ZK v podjetju. Predlog je, da bi se združile vse osnovne organizacije notranjega obrata v eno organizacijo. V bodočem delu bo pa potrebno, da se bodo komunisti bolj javno uveljavljali in tudi nastopali na sestankih ali v kolektivu ali izven njega.
Svoj prispevek k razpravi je dal tov. Orožen Marjan, član CK ZKJ in sedanji sekretar področnega komiteja za Zasavje, kakor tudi tov. Prosenc. Anton, sekretar Občinskega komiteja ZK Hrastnik.
Kako smo
poslovanje
Upravni odbor in centralni delavski svet sta na dan 13. februarja 1967 obširno razpravljala o rezultatih poslovanja, doseženih v letu 1966. V tem članku želimo s temi podatki seznaniti vse člane kolektiva.
V	teku leta smo članstvo mesečno obveščalli o rezultatih poslovanja v časopisu ali na oglasnih deskah in zato bo tu podano nekakšno zbirno poročilo.
STANJE ZAPOSLENEGA OSEBJA
Stanje zaposlenih je v drugi poliavidi leta naglo naraščalo in doseglo konec oktobra 1743 oseb v stalnem delovnem razmerju, od tega 879 moških in 864 žensk. V planu je bilo predvideno, da bomo imeli pri polnem izkoriščanju novih avtomatov 1731 zaposlenih in v II. polletju preteklega leta je bila ta številka v povprečju tudi dosežena.
Za leto 1967 predvidevamo 1750 zaposlenih, skupaj z delavci na tretjem IS-avtomatu. Po sklepu organov upravljanja to število ne sme biti preseženo.
PROIZVODNJA
Zaradi težav in zakasnitve pri dokončavanju rekonstrukcije tovarne so bile nove kapacitete zgrajene z dokajšnjo zamudo. Začetniškim težavam pri novi avtomatski proizvodnji se je pridružila še neizkušenost personala, razni izpadi energije, okvara elektromotorja pri kompresorju in prekomerna poraba modelov, ki smo jih morali zaradi neod-govarjajoee domače litine celo uvažati. V remontu so bile štiri toadne peči in sicer D, B, C in F.
V	planu za leto 1966 smo predvideli, da bosta IS-avtomata začela obratovati v začetku maja 1966, dejansko pa sta začela prvi junija, drugi pa julija 1966. Avtomat H-28 in stiskalnica bi po planu morala začeti obratovati v
Izvoljen je bil Tovarniški komite ZK Steklarne, za sekretarja pa tov. ing. Tušar Jože.
Tov. ŠOBA JOŽE med diskusijo
zaključili v letu 1966
začetku septembra 1966, prve izdelke iz stiskalnice pa smo dobili v oktobru, iz avtomata H-28 pa novembra 1966. Zmogljivosti novih dveh talilnih peči in avtomatov so bile v povprečju izkoriščene s približno 60 %. Iz navedenih razlogov je stari obrat izpolnil svoj proizvodni plan s 97,64%, novi avtomatski obrat pa samo s
38,40	%.
Čimprej je potrebno dokončati Investicije ter doseči maksimalno koriščenje novih kapacitet, urediti garderobe ter usposobiti in urediti novo slikarnico.
PRODAJA NA DOMAČEM TRGU
Velika nihanja v proizvodnji so povzročila nihanja tudi pri prodaji. Največji problem v prodaji je nastal pri presikrbovanju farmacevtske industrije s steklenicami za antibiotike, ker smo izpolnjevali le 50% pogodbenih obveznosti do teh kupcev. Skozi vse leto srno bili deficitarni pri kozarcih za gostinstvo in imeli reven asortiman izdelkov za široko potrošnjo. Le pri prodaji razsvetljavnih teles smo imeli boljši asortiman in tudi pogodbe smo primemo izpolnjevali.
Hrvatska z delom Bosne ter Srbije z Vojvodino so bili — kakor prejšnja leta — najmočnejši potrošnik našega blaga za široko potrošnjo in razsvetl javnih teles. Slovenija je vzela okoli 35% naše celotne proizvodnje. Prodajnih cen in prodajnih pogojev tekom, preteklega leta nismo menjali, tako da je bila nabavna cena steklenih izdelkov pri naših kupcih konstantna.
PRODAJA IN TUJA TRŽIŠČA
Na tuja tržišča smo plasirali za 1,694.246 $ naših izdelkov, kar je za 17,82 % več kot v letu 1965. Plan izvoza je bil dosežen s
97,84	%, ker je bilo za 37.000$ manj izvoženega od planiranega, (Nadaljevanje na 3. strani)
Kako smo zaključili poslovanje v letu 1966
CELOTNA PRODAJA
Fiksni stroški, tj. amortizacija.
(Nadaljevanje z 2. strani)
kajti izpada v poletnih mesecih — kljub dobremu izvozu v zadnjih mesecih — ni bilo mogoče nadoknaditi. Najmočneje, tj. s 66 %, je bila v izvozu zastopana Zapadna Nemčija. Naša težnja je v tem, da bi bile v izvozu močneje udeležene (druge dežele s čvrsto valuto, predvsem ZDA, tam bo treba trg še posebno dobro raziskati.
Minulo leto nam je nakazalo še nekatere nove probleme pri izvozu, predvsem pri njegovi rentabilnosti. Lastne cene naših izdelkov namreč tako hitro rastejo, da jih v nekaterih primerih že ni bilo mogoče pokriti s prodajnimi cenami ali pa so dosegle mejo rentabilnosti. V povprečju pa je naš izvoz zelo rentabilen in zaradi sedanjega obsega proizvodnje tudi nujno potreben. V nadaljnjem vodenju naše poslovne politike bomo morali posvetiti vso skrb analizi asortimana ter proizvodnjo zelo hitro prilagajati nastalim spremembam.
PROIZVODNI ODPADEK
Kljub sklepu organov upravljanja, da je nujno proizvodni odpadek zmanjšati, tu nismo dosegli izboljšanja, kajti leta 1965 je znašal odpadek po komadih (brez avtomatov, tj. tudi brez KS-6, Schwarzkopf ov) 18,58 %, planiran za leto 1966 je bil v višini 18,50 %, dejanski pa je dosegel 18,95 «/0.
Proizvodnja na novih avtomatih je bila v uvajanju, takorekoč poskusna in zato je bil tudi odpadek nenormalno visok. Z dobrim obvladanjem strojev in popolnim izkoriščen jem njihovih kapacitet bo tudi proizvodni odpadek normalen. To so potrdili tudi podatki o proizvodnji na IS-avtomatih v nekaterih dneh letošnjega leta, ko je bilo dnevno proizvedeno od 180 do 200 tisoč komadov, od tega je bilo izvrženo le 5 % do 8 % izdelanih komadov. Največjii rezultat v pogledu zmanjšanj a odpadka pa si obetamo od ureditve notranjega transporta, ki je predviden za letošnje leto in pa od usposobitve novega skladišča gotovih izdelkov. Člani kolektiva pa bodo morali skrbeti za boljši red v vseh oddelkih tovarne, kar bo tudi lahko vplivalo na zmanjšanje odpadka.
Pri prodaji po vrednosti želimo poudariti, da zavzema prodaja razsvetljavnih teles iz polavtoma-tov (skupina MDR) vedno vidnejše mesto. Ta skupina je skupaj s skupino RDBO predstavljala polovico celokupne prodaje.
Plan prodaje izdelkov »starega obrata« je bil dosežen z 91,38 %, prodaja izdelkov iz avtomatov pa-. je dosegla le 32,37 % planiranega in to že iz navedenih razlogov.
Kljub temu, da prodajnih cen nismo spreminjali, smo po kilogramih dosegli nekoliko boljšo prodajno ceno od leta 1965 in tudi nekoliko višjo od planirane, k čemur je pripomogla sprememba asortimana proizvodnje in prodaje. Komercialna služba bi morala uvesti dobro sodelovanje s steklarnama v Rogaški Slatini in Rogatcu.
UVOZ SUROVIN IN REPROMATERIALA
V svojem proizvodnem procesu porabljamo samo domače surovine in material, uvažamo pa le tisti material, ki se doma ne izdeluje v zahtevani kakovosti. V preteklem letu smo uvažali pe-peliko, jedavec, cinkovo belilo, steklarske pipe in nabiralna železa, ognjeo dip orni material, Samotne lonce, glino, barve in drug material za dekodiranje, diamantne svedre ter razno orodje in zelo veliko rezervnih delov.
Celokupen uvoz je znašal
padinih držav, ostalo pa iz vzhoda. Odnos uvoza napram izvozu znaša 14,01 %.
STROŠKI POSLOVANJA IN LASTNA CENA PROIZVODNJE
Podatki o poslovnih stroških so zelo obširni in zato tu ne moremo navajati podrobnosti, pač pa bi se omejili samo na najvažnejše. Za 11.877 ton vskladiščendh izdelkov smo porabili 20.214 ton raznih surovin. Količinska poraba surovin- je bila za 28,20 % višja od leta 1965. Upoštevajoč navedeno količinsko povečanje porabe surovin in pa zvišanje nabavnih cen ugotovimo, da je bila poraba surovin in osnovnega materiala vrednostno za 30,35 % višja od leta 1965 in to pri 14,50 % zvišanju fizičnega obsega proizvodnje leta 1965.
razne obresti, investicijsko vzdrževanje, razni prispevki, istroški HTV in podobno, predstavljajo četrtino vseh stroškov in zato bistveno vplivajo na lastno ceno ene tone proizvodnje. Iz tega razloga je zelo važno tudi čim višje doseganje fizičnega obsega proizvodnje. To se je zelo dobro pokazalo v decembru, ko smo vskla-diščdli največ. Kljub izredno visokim stroškom v tem mesecu pa je bila lastna cena na enoto bistveno nižja od drugih mesecev. Zato bo potrebno prizadeva-
nje celotnega kolektiva, da bodo mesečni plani proizvodnje tudi doseženi.
Težave, s katerimi se je kolektiv srečaval tekom preteklega leta, posebno pa še pri uvajanju nove avtomatske proizvodnje, so povzročile, da predvidena stopnja rentabilnosti (razlika med lastno in prodajno ceno — profit) v višini 18,70% ni bila dosežena, pač pa smo dosegli samo
7,37	%. To je seveda imelo močan vpliv na končni rezultat poslovanja.
RAZDELITEV CELOTNEGA DOHODKA
Na podlagi vseh podatkov o proizvodnji, prodaji na domačem trgu in izvozu ter o stroških smo zbrali celoten dohodek v višini
6,09	milijard S-din, planiran pa je bil v znesku 7,39 milijarde, dosežen je bil torej z 82,4%. Pri tem smo upoštevali tudi neplačane fakture konec leta v višini 552 milijonov Sdin, kar predstavlja samo 8,4% (Letne reali-zacje in se lahko smatra za lep uspeh.
Po odbitku poslovnih stroškov, prometnega davka in tovomin smo dosegli čisti dohodek v višini 2,72 milijard S-din, planiran pa je bil v znesku 4,09 milijard Selim, doseganje znaša 66,6 %..
V letnem planu za 1966 je bila določena delitev čistega dohodka po mesecih v različnih razmerjih, pač glede na začetek in uspeh obratovanja nove avtomatske proizvodnje. Povprečna letna planska delitev pa je znašala
66,18	%, za bruto osebne dohodke in 33,82 % za bruto sklade. Glede na nedoseganje plana proizvodnje in druge finančne pokazatelje smo po sklepu centralnega delavskega sveta delili čisti dohodek v razmerju 78,2 % : 21,8 %. Za pokritje izplačanih osebnih dohodkov smo porabili 83,19 %
čistega dohodka, ostanek pa predstavlja brata} sklade. To delitev čistega dohodka je centralni delavski svet potrdil na zasedanju 'dne 13. 2. 1967,
V	letu 1966 smo dosegli vsega 397 milijonov S-din neto skladov. Ta sredstva skupaj z amortizacijo iz tekočega leta ne bodo zadostovala za dokončanje investicije in za kritje vseh anuitet, ki bodo zapadle v plačilo leta 1967 in znašajo skupaj 1,08 miljiarde S-din. Iz tega razloga smo že zaprosili Splošno gospodarsko banko v Ljubljani, da nam preloži plačilo anuitete v znesku 300 milijonov S-din iz leta 1967 na leti 1969 in
1970.	Prav tako smo zaprosili naše kupce, da podaljšajo svoje depozite v skupnem znesku 196 milijonov S-din vsaj še za leto dni. V kolikor nam dosedanji kupci — deponenti sredstev ne bi mogli ugoditi, si bomo morali sredstva poiskati drugje,
V	letu 1967 čakajo kolektiv velike in odgovorne naloge, od katerih so glavne: doseči maksimalno (koriščenje novih avtomatov in izpolnitev proizvodnega in finančnega plana za leto 1967.
Z vsestranskim sodelovanjem, razumvanjem, prizadevanjem in disciplino bomo te naloge tudi izpolnili.
Heda Korbar
Ob mednarodnem praznovanju žena - 8. marca čestitamo vsem ženam Hrastnika
Krajevna organizacija SZDL Hrastnik-spodnji del
Vedno večja proizvodnja zahteva vse več transportnih vozičkov, ti so izdelani v naših delavnicah
237,307 $, od tega 88,66 % iz za-
Na sliki novi stroji za žigosanje kozarcev — avtomatične proizvodnje izdelane v naših delavnicah
Spremembe na področju socialnega zavarovanja
Socialno zavarovanje obsega tri pomembne panoge, in sicer:
—	zdravstveno zavarovanje,
—	pokojninsko zavarovanje in
—	invalidsko zavarovanje.
V	zadnjem času se med člani delovne skupnosti kakor tudi v posameznih organih v občinskem merilu, kakor tudi v ostalih družbeno ekonomskih skupnostih razpravlja o vseh teh treh področjih, za katera pa je zlasti zainteresiran zavarovanec, tako tisti, ki je neposredno zaposlen, in tisti, ki je zavarovanec na podlagi sorodstva ali družine.
V	preteklosti smo na področju socialnega zavarovaja dejansko nudili kategorije pravic in enotnosti, s čimer smo to dejstvo poudarjali z utemeljitvijo, da so te pravice rezultat socialistične demokracije in da imajo svojo osnovo v ustavi, ki določa, da je socialno zavarovanje obvezno, da je enoto in solidarno. Kljub tem stališčem in tem oblikam pa so se začele pojavljati razlike in nepravilnosti, ki pa so v prvi vrsti rezultat nepravilnega sistema, stalnega spreminja ja in v premajhni aktivnosti vpliva zavarovancev na sistem samoupravljanja pri organih socialnega zavarovanja.
V	okviru družbenih dejavnosti pa je socialno zavarovanje tisto, ki za potrebe varstva zavarovancev angažira največ sredstev. Zaradi tega pa bi se ob uveljavitvi družbene reforme morala ta dejavnost Vključiti vnapo-
. re za stabilizacijo in za pravilno ureditev plačevanja prispevkov ter enakomernejšo in enotno realizacijo pravic zavarovancev. Ne more se sicer trditi, da predvidene in morda že obstoječe spremembe niso odraz reforme, toda vsekakor se je ta reforma pričela pid zavarovancu kljub temu, da bi se morala pričeti v celoti in da bi morali organi predhodno bolj realno, natančneje, skupno z zavarovancem določiti sistem, ki bo bolj stimulativno vplival na uveljavitev kakor tudi na odločanje o pravicah iz naslova socialnega zavarovanja.
Delovne organizacije kot celote bodo prevzele na svoje breme določen del nadomestil osebnega dohodka ob nezmožnosti za delo, da bi bile tako neposredno spodbudneje k naporom za znižanje izostankov z dela, kar gre v prvi vrsti v njihov prid, znižuje pa tudi stroške za denarne dajatve zdravstvenega zavarovanja.
V	pokojninskem zavarovanju napori za stabilizacijo potrošnje niso tako vidni, če se vzporedno z njimi ne spremenijo predpisi o pravicah, ki jih sedaj urejajo zvezni zakoni. Vsi pa smo lahko opazili, da prav zaradi teh predpisov potrošnja v zadnjih letih močneje raste, kot pa jo prenese naše narodno premoženje. Podobno je v invalidskem zavarovanju. Le otroški dodatki kažejo vsa leta sem stalno padanje svoje udeležbe v narodnem dohodku, kar ni čudno, saj se ta sistem več kot deset let ni spremenil, je pa že sam po sebi kot varstveni sistem danes skoraj neučinkovit. V teh panogah socialne varnosti subjektivni momenti nimajo takega vpliva in posledic kot
npr. v zdravstvenem zavarovanju. Zaradi tega tudi ne morejo priti do izraza subjektivni stimulativni ukrepi, temveč so potrebne prilagoditve pravnega sistema teh panog. Prvo stopnjo takega prilagajanja predstavljajo spremembe v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki naj pripeljejo do umiritve dotoka upokojencev, ki je sedaj nad normalo, ker sedanje izjeme v sistemu bolj kot pa sistem sam ustvarjajo pogoje oziroma celo silijo ljudi, da iz delovnega procesa odhajajo v pokoj. Ti prvi ukrepi so uvod v novi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga lahko pričakuje-
lo	s prepričanjem, da smo dolžni storiti vse, kar v socialnem zavarovanju more prispevati k stabilizaciji potrošnje in s tem k realizaciji gospodarske reforme.
Zvezna skupščina je konec lanskega leta sprejela vrsto zakonov s področja socialnega zavarovanja. Tako so bili spremenjeni oziroma dopolnjeni predpisi O' pokojninskem in invalidskem zavarovanju, dalje o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja, o otroškem dodatku in zdravstvenem zavarovanju. Sprejela je tudi zakon o naj višji meji, ki jo smejo doseči stopnje prispevkov za vse panoge socialnega zavarovanja v letu 1967, zakon o kritju primanjkljajev skladov socialnega zavarovanja za leto 1966 in zakon o spremembi temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Šlo je torej za zelo obsežno in pomembno zakono-
z nase zctteonoaaie
koviocL
dajno dejavnost na tem področju v času povečanih prizadevanj za dosledno izvajanje gospodarske reforme. Z omejenimi predpisi se v reformna prizadevanja izdatneje vključuje tudi socialno zavarovanje z brezpogojno zahtevo, da se izdatki vskladijo z dohodki, doseženimi na podlagi predvidene delitve narodnega dohodka, oziroma konkretneje povedano: z našimi današnjimi ekonomskimi možnostmi.
V tem sestavku bomo obravnavali 'Spremembe in dopolnitve v zdravstvenem zavarovanju delavcev, sprejete konec lanskega leta in uveljavljene v začetku leta 1967 z zakonom o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Ur. list SFRJ, št. 52/66 z dne 31. 12. 1966). Zakon je začel veljati osmi dan po objavi, to je
8.	januarja 1967.
Zakon prinaša največje in najpomembnejše novosti pri nadomestilih osebnega dohodka in pri določanju prispevka zavarovanih oseb k stroškom za posamezne oblike zdravstvenih storitev. Druge spremembe so manjše in tudi ne tako pomembne za zavarovance oziroma skupnosti socialnega zavarovanja.
mo morda že leta 1967. Prav isto pa je tudi z otroškim dodatkom, kjer je treba potrošnjo ne toliko zmanjšati kot pa prilagoditi dejanskim potrebam našega delovnega človeka, predvsem zaposlene matere, tako da bi imela poleg denarnih na voljo tudi ustrezne naturalne varstvene ukrepe za svojega otroka.
V	izvajanju ukrepov gospodarske reforme na področju socialnega zavarovanja je naložena posebna odgovornost samoupravnim organom vseh 'skupnosti. Nič manjša pa ni odgovornost same službe, ki se vključuje v reformo z izvajanjem ukrepov v strokovnem in administrativnem delu. Ta sicer ne daje finančno gle-dano tako velikih rezultatov kot omejitev potrošnje v skladih, iz katerih pokrivajo pravice, zaradi tega pa ni nič manj pomembna.
Samoupravni organi lahko pričakujejo več kompetenc na vseh področjih. S tem prevzemejo tudi neprimerno večjo odgovornost, kot so jo imeli poprej, ko je bilo vse ah vsaj večina določena s predpisi. Ko pa bo tako, bo seveda vsebina dela samoupravnih organov skupnosti bistveno drugačna. Postala bo v pravem .smislu ustvarjalna. To pa zahteva na eni strani tesnejšo povezanost samoupravnih organov socialnega zavarovanja z zavarovanci in delovnimi organizacijami, ki bodo plačniki prispevkov, na drugi strani pa večjo odgovornost za opravljeno delo vseh izvajalcev socialnega zavarovanja, to je zavodov za socialno zavarovanje in zdravstvenih zavodov.
V	1967. letu pričakujemo izpopolnjen sistem zdravstvenega zavarovanja, o katerem se že veliko razpravlja. Ta sistem naj bi dal dokončno podlago in pravno osnovo za prej opisane odnose. Ta novi sistem pa bo lahko zaživel, če ga bomo sprejeli vsi brez rezerve in začeli ustvarjati pogoje za njegovo delovanje že sedaj. Pri tem sedanji ali pa malo dopolnjeni sistem ni ovira, potrebno je le, da gremo na de-
Spremembe v pokojninskem
zavarovanju
Med novimi zakoni, ki jih je sprejela zvezna skupščina, so tudi spremembe glede pokojninskega zavarovanja, ki so pričele veljati 14.	1. 1967. Pred spre-
membami je zakon omogočal v prehodnih določbah posameznim zavarovancem, da se upokojujejo po prej veljavnih predpisih, to je po ugodnejših pogojih in po enoletnem povprečju osebnega dohodka. Posledica tega je bila nesorazmeren porast števila upokojencev, saj smo dobil v Jugoslaviji samo v zadnjih 15 mesecih nad 110.000 novih upokojencev. Razen tega je treba upoštevati, da si je velik del upokojencev z ozirom na možnost .upokojitve na podlagi enoletnega povprečja osebnih dohodkov znal zagotoviti višje osebne dohodke pred upokojitvijo in na podlagi tega višje pokojninske prejemke. Iz povedanega sledi, da bo potrebno v celoti spremeniti sistem pokojninskega zavarovanja, in sicer tako, da bodo zavaro-vanci-upokojenoi v enakem ekonomskem položaju ne glede na čas odhoda v pokoj. V današnjih razmerah pa obstojijo taka nesorazmerja, ki vzbujajo splošno nezadovoljstvo, strah pred stalnimi spremembami, kar znatno vpliva na delovno sposobnost delovnega človeka, M se pripravlja, da odide v pokoj.
Ukinjena je možnost, da se zavarovanci upokojijo pred izpolnitvijo pogojev za redno pokojnin, ne da bi se uporabile določbe o predčasni upokojitvi, če izpolnjujejo določene pogoje glede starostne in pokojninske dobe. To je bila tako imenovana predhodna upokojitev, ki je bila določena z naslednjim:
— zavarovanci so pridobili pravice do starostne pokojnine, v kolikor so izpolnjevali naslednje pogoje:
v letu 1966 36 let pokojninske dobe in 56 let starosti;
— v letu 1967 37 let pokojninske dobe in 57 let starosti.
V	teh primerih se je odmerila pokojnina na podlagi zavarovalne dobe in se niso odvzemali odstotki za starost do 60 ^ leta, kot je to določeno za predčasno pokojnino.
Določbe teh pogojev so spremenjene tako, da se zavarovanci po 14. 1. 1967 ne morejo več upokojevati pod takimi — ugodnejšimi pogoji. To pomeni, da se lahko delavec — delavka upokoji. v kolikor so izpolnjeni splošni pogoji, to ie, da ima 40 let ( zavarovanka 35 let) zavarovalne dobe (delovna doba, posebna doba) ne glede na starost.
V	kolikor pa delavec še ni star 60 let, ima možnost, _ da se upokoji po tako imenovani predčasni pokojnini. Pogoji za upokojitev po predčasni pokojnini pa so v tem, da mora zavarovanec izpolnjevati pogoj starosti 55 let (50 let) in da ima vsaj 35 let (30 let) števne zavarovalne dobe. Vendar se v tem primera izračunana pokojnina glede na zavarovalno dobo zniža za ustrezajoče procente, in sicer glede na manjkajočo .starost do 60. leta za vsako leto po 3 ali 4 procente. V praksi to pomeni, da se bo zavarovancu, ki bi se upokojil s 55 leti starosti in 35 let pokojninske dobe, znižala odmerjena pokojnina za 5 krat 4 odstotke, to je za 20%. Ce se še upošteva, da se pri odmeri pokojnine šteje obdobje zadnjih 5 let pred upoj kojitvijo (sicer se osebni dohodki revalorizirajo), bo zavarovanec vseeeno dobro premislil in je prav da premisli, preden bo odšel pod takimi pogoji v pokoj. Za primer naj vzamemo, da.Je imel zavarovanec v povprečju v zadnjih 5 letih 100.000 S-dan
(Nadaljevanje s 4. strani)
povprečnega osebnega dohodka, bo imel ob izpolnjeni pokojnin-skii dobi 40 let 85.000 Sndin pokojnine. V kolikor pa bi odšel v pokoj po določilih predčasne pokojnine bi imel naslednje zneske:
35 lat zavarovalne dobe, 55 let starosti —• 60.000 S-din
38 let zavarovalne dobe, 55 let — 63.000 S-din.
Za vodenje postopka in izdajo odločb o pokojninski dobi so pristojni zavodi za socialno zavarovanje. Poudariti je treba, da se dokazuje pokojninska .doba — zavarovalna doba s pričami in bo ta rok potekal 31. 12. 1967. Po preteku tega roka ne bo več mogoče dokazovati s pričami.
v naši zakonodaji, saj na primer že nekaj časa plačujemo pavšalni prispevek za zdravila, ki jih dobimo na recept, in plačujemo del stroškov za neobvezna cepljenja. Vendar je bil doslej prispevek zavarovanih oseb k stroškom za posamezne zdravstvene storitve le izjema, medtem ko se zdaj po .spremenjenih predpisih v zakonu daje komunalnim in republiškim skupnostim socialnega zavarovanja večja možnost za določanje prispevka zavarovanih oseb k stroškom posameznih zdravstvenih storitev, v nekaterih primerih pa so celo dolžne določiti prispevek k stroškom. Zakon namreč pravi v novem 35. členu, da skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja lahko ZA USMERJA-NJE IN RACIONALNEJŠO UPORABO ZDRAVSTVENIH STORITEV določi, da zavarovane osebe poleg tega, da prispevajo za zdravila in imunizacijo (po 33. členu), morajo prispevati k stroškom tudi pri uporabi posameznih drugih oblik zdravstvenih storitev, obseženih v prvem do petem odstavku 31. člena. O prispevku zavarovanih oseb k stroškom za zdravstvene storitve govori tudi spremenjeni temeljni zakon o .organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja v 88. členu.
Po tej določbi je namen tega prispevka, DA BI SE RACIONALNO IN EKONOMIČNO UPORABLJALA SREDSTVA, NAMENJENA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO, in poraba skladov zdravstvenega zavarovanja uspešneje usklajevala z dohodki, ki se zagotavljajo z osnovnim in dodatnimi prispevki. Če združimo tiste določbe obeh zakonov, ki govorijo o namenu prispevka zavarovanih oseb k stroškom zdravstvenih storitev, potem moramo ugotoviti, da je namen tega prispevka usmerjanje in racionalnejša uporaba zdravstvenih storitev ter racionalna in ekonomična uporaba sredstev zdravstvenega zavarovanja. Ko govorimo o tem prispevku in ko ga skupščine skupnosti: socialnega zavarovanja uvajajo v določenih primerih in postavljajo njegovo višino, moramo imeti pred očmi namen, ki ga je temu prispevku dal zakonodajalec, če upoštevamo namen, zaradi katerega se lahko uvaja prispevek zavarovanih oseb k stroškom posameznih zdravstvenih storitev, potem je določitev prispevka umestna samo tam, kjer bo prispevek lahko vplival na racionalno uveljavljanje posameznih oblik zdravstvenega varstva in s tem posredno tud ekonomično uporabo sredstev zdravstvenega zavarovanja. To pa je predvsem v tistih primerih, ko 'zdravstveni delavci menijo, da brez potrebe uveljavljamo posamezne oblike zdravstvenega varstva v tako velikem obsegu, in pa v primerih, ko se zavarovanim osebam dajejo različne priprave in pripomočki za trajnejšo uporabo, ker je od načina uporabe in skrbnega varovanja odvisno, koliko časa bo trajala takšna priprava. Čisto »fiskalni« vidik pri določanju prispevka k stroškom za zdravstvene storitve bi zgrešil namen, ki ga je temu prispevku dal zakon.
Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja so pristojne, da določijo, pri katerih zdravstvenih storitvah in v kakšni višini
se uvede prispevek. Republiške sKupnosti sociainega 'zavarovanja pa latiKo aoiocijo, za jcatere zdravstvene storitve m mogoče preupisati, aa Oi zavarovane ose-ue inorare prispevati k. s trošnom.
Treuen pa pristojne snupscine komunalne an repuoiiSKe snup-nosu socialnega zavarovanja sprejmejo sKiepe o uvedoi in ao-looitvi prispevna n strošnom za zdravstvene storitve, mora giede tega poseoej clooiti mnenje zavarovancev.
Repuoiiška skupnost socialnega zavarovanja je določna, da morajo zavarovane oseoe, ki uveljavljajo pravico do zoboteh-nične pomoči zoiootetmičmn sredstev, ao ortopedskih čevljev, do posamezne druge vrste ortoped-skin m arugin .pripo-močinov, sa-nitarnm priprav on sanitetnega materiala, prispevati k strosnom:
—	25 odstotkov za vsatinsnam snemna zobna protetična sredstva, vključno reparature m zobno tehnično pomoč (vse vrste prevlek in kron, vmesnih členov, iniayev, opornic, greda, janačev, zobnih protez, reparatur in podobno);
—	za sredstva in posege v čeljustni ortopediji in se plača ta prispevek samo, če zavarovana oseoa ta pripomoček izgubi, uniči ali ga ne uporablja po navodilih zdravnika;
—	50 N-dinarjev: za protezo, ortopedski aparat za zgornje oziroma spodnje ude (razen za terminalni podaljšek in umetno pest), kovinski sandalo, ortopedski korzet, invalidski voziček, usnjene rokavice, Mini pas, sispenzorij, trebušna pas, steznik, usnjeno kapo in lasuljo;
—< 40 oziroma 70 N-dinarjev: za navadne čevlje k protezi ali za ortopedske čevlje, in sicer 40 N-dinarjev do velikosti 35 številke, za večje pa 70 N-dinarjev;
—	15 N-dinarjev: za palice, bergle in za ortopedske vložke, ki niso vdelani v ortopedske čevlje;
—	trojni znesek, ki je predpisan kot prispevek zavarovane osebe za zdravila: za gumijaste nogavice (kratke za skočni sklep nadkolenice in podkolenice), navlake za km po amputaciji, elastični povoj, nočno posodo (gosko ahlopato), brizgalko za injekcije, žepni pljuvalnik, gumirani posteljni vložek, gumijasto blazinico ali gumijasti kolobar, razprševalec ali inhalator;
—	20 N-dinarjev: za v se vrste očesnih pripomočkov;
—	50 N-dinarjev za ojačevalni slušni aparat.
Od prispevka k stroškom za sredstva in pripomočke so izvzeti:
—	otroci in mladina do 19. leta starosti in osebe po dvojni in večstranski amputaciji udov nad zapestjem .ali nad gležjem in osebe, M imajo paraplegijo, triplegijo, tetraplegijo, razen za čevlje k protezam, za ortopedske čevlje in za usnjene rokavice;
—	vse zavarovane osebe za vrečice z vodo, pasove z vrečico za blato po operacijah, endotrahe-akie kanile, stalne katetre in gumijaste cevi za umetno hranjenje.
Za pripomočke, katerih nabavna cena je nižja od predpisanega prispevka, plača zavarovana oseba nabavno ceno.
Ta sklep velja od 1. 3. 1967 dalje.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Spremembe v invalidskem zavarovanju
Podobno kot v pokojninskem zavarovanju tudi v invalidskem' zavarovanju nov zakon ni prinesel bistvenejših stroktumih sprememb v sistemu, temveč lahko govorimo o popravkih, ki pa bodo bistveno vplivali na zavarovance.
Od 14. 1. 1967 dalje se prizna pravica do invalidnine samo zavarovancem, pri katerih je nastala telesna okvara zaradi nesreče pri delu ali zaradi poklione bolezni. Po prejšnjih predpisih se je .ta invalidnina priznala zavarovancu tudi zaradi bolezni.
Glede prejemanja dodatka za pomoč in postrežbo je določeno, da gre ta dodatek delovnemu invalidu v času, dokler se nahaja v bolnišnici ali kakšnem drugem stacionarnem zavodu, samo prvih 30 dni, potem pa se mu ustavi.
Delovnim invalidom, ki so pridobili pravico do poklicne rehabilitacije, pravico do oskrbnine od dneva pridobitve pravice do rehabilitacije oziroma dneva napotitve kakor tudi med rehabilitacijo, na katero so bili poslani, v višini 90 % za čas med rehabilitacijo, do dneva napotitve na rehabilitacjo pa se izplačuje oskrbnina v višini 90 % -samo zavarovancem, pri katerih je nastala invalidnost zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni. Če je nastopila invalidnost zaradi bolezni ali nesreče izven dela mu gre osrbnina od 60 — 90 %, kar določi republiška skupščina socialnega zavarovanja.
Spremenjena je določba, ki daje zavarovancu pravico izplačevanja nadomestila zaradi manjšega dohodka na drugem, delu. Višino nadomestila zaradi manj-
šega dohodka na drugem delu bo določila republiška skupnost socialnega zavarovanja, ker zakon i vsebuje le okvirne določbe. Osno-* va za odmero nadomestila je razil lika med valoriziranim povprečnim osebnim dohodkom ,ki ga je dosegel zavarovanec v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala invalidnost, in med povprečnim osebnim dohodkom, 'M ga je dosegel zavarovanec v letu, v katerem je bil razporejen po nastopu invalidnosti na drugo delovno mesto. Delovnim invalidom, pri katerih je nastala invalidnost kot posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, gre nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka v višini polnega zneska navedene razlike.
Za vse druge delovne invalide pa določi višino republiška skupnost socialnega zavarovanja. Višina ne sme biti manjša od 50% te razlike, upoštevajoč pri tem dolžino pokojninske dobe, zavarovančevo starost in druge kriterije. Če delovni invalid na novem delovnem mestu ne bi .dosegel normalnega učinka, ki je predviden za to delovno mesto in doseže nižji osebni dohodek, se mu zmanjšuje znesek nadomestila v sorazmerju kakor se mu je zmanjšal osebni dohodek zaradi nedoseganja normiranega učinka.
Delovne organizacije imajo tudi dolžnost, da obdržijo na delu oziroma da sprejmejo na delo delovnega invalida, pri katerem je nastala invalidnost v času, ko je bil pri njej v delovnem razmerju. S tem v zvezi delovna organizacija tudi nosi vse stroške v zvezi z zaposlovanjem teh invalidov.
Nadomestilo ob nosečnosti in porodu
Trajanje porodniškega dopusta ureja zakon o delovnih razmerjih, ki določa: za nosečnost in porod pripada delavki, pravica do nepretrganega porodniškega dopusta najmanj 105 dni.
Delovna organizacija pa lahko v svojem aktu podaljša porodniški dopust, vendar mora v tem primeru za podaljšani porodni ški dopust plačati nadomestilo iz svojih sredstev. Za porodniški dopust v višini 105 dni gre nadomestilo iz sklada socialnega zavarovanja. Vedno še velja določba, da mora delavka nastopiti porodniški dopust najmanj 28 dni pred porodom. Delavke, ki so porodniški dopust nastopile do 31. 12. 1966, imajo pravico do porodniškega dopusta še po
prejšnjem predpisu — to je 133 dni; delavke, ki so nastopile porodniški dopust 1. 1. 1967 aM pozneje pa imajo najmanj 105 dni porodniškega dopusta ali toliko, kolikor določi delovna skupnost. Centralni delavski svet je sprejel sMep, da traja .porodniški dopust 105 dni.
Višina nadomestila osebnega dohodka med porodniškim dopustom bo ostala nespremenjena.
PRISPEVEK ZAVAROVANIH ' OSEB K STROŠKOM ZA POSAMEZNE ZDRAVSTVENE STORITVE Udeležba zavarovanih oseb pri .stroških za posamezne oblike zdravstvenega varstva ni novost
(Nadaljevanje s 5. strani)
Predlog skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja še navaja, da bi zavarovanci morali obvezno prispevati k stroškom za obisk zdravnika na bolnikovem domu, opravljenem na zahtevo zavarovane osebe, in sicer v višini 4 N-dinarje za dnevni obisk in 6 N-diniarjev za nočni obisk, za prevoz z rešilnim avtomobilom za vsak prevoz v zdravstveni zavod, iz zdravstvenega zavoda v drug zdravstveni zavod in iz zavoda 10 N-dinarjev. Predviden je tudi obvezen prispevek za pregled in zdravljenje akutnih zastrupitev z alkoholom, in sicer v celoti za prvih 24 ur po sprejemu v zdravstveni zavod. Za prvi specialistični pregled v ambulanti zaradi ugotavljanja zdravstvenega stanja znaša obvezni prispevek 5 N-dinarjev. V kolikor zavarovana oseba ne predloži predpisane napotnice, znaša obvezni prispevek toliko, kolikor znašajo vsi 'Stroški tega pregleda. Za nastanitev in oskrbo v
stacionarnih zavodih znaša obvezni prispevek za družinske člane zavarovane osebe dnevno 3 N-dinarjev. Obvezen prispevek pri splavu, če ni podana medicinska indikacija aili če splav dovrši ginekološki zavod, ki nli bil dovoljen znaša obvezni prispevek 100 N-dinarjev.
Obvezni prispevek za prevoze z rešilnimi vozili se ne plača v primeru prevoza v zdravstveni zavod, če gre za življenjsko nevarne poškodbe, za nalezljive bolezni, za katere je obvezna prijava, ali za duševne bolezni, če je bolnik nevaren za okolico.
Obveznega prispevka za prevoze z rešilnimi vozili ne plačajo tiste zavarovane osebe, pri katerih je prevoz potreben zaradi življenjsko nevarnega bolezenskega stanja, 'če to ugotovi zdravnik, ki odredi prevoz, din tiste zavarovane osebe, ki se same ne morejo gibati ali se težko gibljejo, če prevoz z reševalnim vozilom odredi zdravnik zaradi kontrole zdravstvnega stanja.
Nova ureditev nadomestila osebnega dohodka
Sprememba v financiranju ima tudi svoj organizacijski smisel, ker določa prenos obveznosti izplačevanja nadomestil v primeru zadržanosti z dela v večjem obsegu na delovne organizacije. Namesto dosedanjega izplačevanja nadomestil 'do 3 dni zadržanosti prevzemajo od 1. 1. 1967 organizacije dolžnost, da iz svojih sredstev izplačujejo ta nadomestila do 30 dni.. Točno je določeno, da v primerih, ko delavec ne more delati zaradi začasne nezmožnosti za delo, zaradi določenega zdravljenja v delovnem času, zaradi nujnega zdravljenja po predpisih o vojaških vojnih invalidih ali zaradi negovanja zbolelega družinskega člana, delovne organizacije iz svojih sredstev plačujejo dneve zadržanosti. Razširjen je tudi krog oseb, za katere je organizacija dolžna izplačati na svoj račun, in sicer s tem, da so zajeti vajenci in učenci strokovnih šol s praktičnim poukom.
Na račun pristojnega sklada zdravstvenega zavarovanja gre nadomestilo osebnega dohodka od prvega dne samo v primeru, če je zavarovanec izoliran kot bacinolosec, če je izoliran zaradi nalezljive bolezni ali če je določen za spremljevalca bolniku, ki je poslan na zdravljenje ali zdravniški pregled. Ti ukrepi pomenijo večjo vzpodbudo delovnim organizacijam, obenem pa nalagajo posebno nalogo, da bodo 'samostojno in pravilno uredile vprašanje izostankov z dela iz navedenih naslovov. Zaradi izvajanja te naloge morajo delovne organizacije tudi organizirati službo ali že obstoječo službo pooblastiti, ki bo pristojna, izpolnjevati teh nalog lahko delovna organizacija sklene z zdravstveno službo posebno pogodbo o tem, kateri zdravniki bodo v njenem imenu ocenjevali delovno zmožnost in upravičenost izostankov z dela za čas, ko gre nadomestilo osebnega dohodka v breme delovne organizacije.
Nadomestilo osebnega dohodka za prvih 30 dni nezmožnosti za delo, H gre v breme sredstev
podjetja, gre v breme sredstev za osebne dohodke in teh nadomestil ni mogoče prevaliti na poslovne stroške.
Nadomestil tudi ni mogoče izplačevati iz Sklada skupne porabe. Višina nadomestila ni določena z zakonom in je prepuščeno delovnim organizacijam, da same določijo višino nadomestila za prvih 30 dni. Za dneve zadržanosti nad 30 dni pa določa višino nadomestila Komunalna skupnost socialnega zavarovanja.
Poudariti je treba, da 'temeljni zakon določa, da nadomestilo ne sme biti nižje kot 50 % od osnove in da za leto 1967 ne sme biti določen večji odstotek od odstotka, ki je bil v veljavi pred januarjem 1967. čeprav zakon ne postavlja meril za določanje višine nadomestila, je vsekakor treba upoštevati vse pogoje in interese v delovni organizaciji. Od delovne organizacije je odvisno, katere oziroma za katere odsotnosti se bodo postavili milejši kriteriji in za katere ostrejši. Pri tem bo vsekakor treba oceniti vzroke odsotnosti, vzroke obolenja, vzroke poškodb, stanje 'tehnično inženirskega varstva, ureditev otroškega varstva itd.
Centralni delavski svet Steklarne Hrastnik je na zadnjem zasedanju sprejel sklep, da se bodo izplačevala nadomestila v takih primerih in v taki višini, kot je bilo to določeno do uveljavitve sprememb. Po posebni proučitvi pa bodo natačneje izdelani ustrezajoči 'kriteriji. Kljub temu pa pripada nadomestilo v višini 50 °/g od osnove v primeru zadržanosti od dela zaradi namernega splava, zaradi poškodbe aii obolelosti, [ki so pod direktnim vplivom alkohola, v nekaterih primerih zaradi nege družinskga člana.
Nadomestilo v višini 100 % od osnove gre po zakonu od prvega dne dalje zavarovancu, določenim za spremljevalca, od 31. dalje pa vajencem in zavarovancem, pri katerih je začasna nezmožnost za delo posledica nesreče pri delu ali poklicno obolenje.
V zakonu ni rešeno vprašanje višine nadomestila osebnega dohodka za zavarovance, ki postanejo nesposobni za delo v 30 dneh od prenehanja delovnega razmerja, v kolikor so izpolnjevali pogoj predhodnega znavarovanja in če so se v določenem roku priglasili na Zavodu za zaposlovanje delavcev. Iz vsebine celotnega zakona pa se sklepa, da plača nadomestilo že od prvega dne sklad zdravstvenega zavarovanja, višino pa določi komunalna skupnost.
Predlog komunalne skupnosti socialnega zavarovanja za izplačevanje nadomestil je naslednji:
a)	nadomestilo osebnega dohodka za prvih 30 dni zadržanosti od dela zaradi sanitarne izolacije naj bi znašalo 70 % od osnove za prvih 7 dni in 80 % od osnove od osmega do tridesetega
dne za zavarovanca, ki izpolnjuje pogoje predhodnega zavarovanja. Če zavarovanec ne izpolnjuje pogoje vpredhodnega zavarovanja, znaša nadomestilo za prvih 7 dni 50 % od osnove, od osmega do 30. dne pa 60 % od osnove. Nadomestilo se uveljavlja pri komunalnem zavodu za soc. zavarovanje v Ljubljani, in sicer od
1.	3. 1967 dalje.
b)	nadomestilo osebnega dohodka od 31. -dne zadržanosti od dela naj bi znašalo 80 % od osnove do 60. dne in 90 % od osnove od 61. dne dalje za zavarovanca, ki izpolnjuje pogoje predhodnega zavarovanja. V primeru, da zavarovanec ne izpolnjuje pogojev predhodnega zavaro vanj a, mu bo znašalo nadomestilo 60 % od osnove od 31. do 60. dne in 90 % od osnove od 61. dne dalje.
Odgovornost za kršitve delovne dolžnosti
Glede na načelo, da ni kršitve, če ta ni določena s predpisom, je treba najprej določiti, kakšna dejanja, opustitve, pomenijo kršitve delovnih dolžnosti. V vsaki delovni organizaciij je obseg obveznosti in dolžnosti, kot je na drugi strani pravic, zelo obsežen. Zato je razumljivo, da ni mogoče vseh zajeti, saj se tudi življenje hitro spreminja. V vseh delovnih organizacijah se ne pojavljajo enake kršitve, temveč se med seboj razlikujejo. Te mora delovna organizacija sama ugotoviti, saj ima več ali manj izkušenj s kršilci reda — delovne discipline. Vsako dejanje tudi ni enako intenzivno in ne predstavlja za delovno organizacijo enake nevarnosti, posledic itd., zato predstavljajo nekatera dejanja hujšo kršitev, druga pa lažjo kršitev delovne dolžnosti. Toda nobena 'kršitev ne more veljati za hujšo in se ne more preganjati, če ni vnaprej določeno v samoupravnem aktu. Z veljavnostjo za nazaj ni mogoče določati posameznih kršitev. Če torej v praksi ugotovimo, da se pojavljajo hujše kršitve, ki jih nismo uzakonili ali pa tudi kršitve manjšega pomena, ki pa v delovni organizaciji predstavljajo večjo nevarnost ter se često ponavljajo, je predhodno potrebno predlagati spremembo samoupravnega akta. Z dnem, ko začne sprememba veljati, je mogoče preganjati kršitev, ki je od tedaj dalje storjena.
Poleg objektivnega pogoja, ki obstoji v tem, da so hujše kršitve delovne dolžnosti taksativno določene, je potrebno še posebej ugotoviti, kakšen odnos je imel storilec do dejanja, to je njegovo 'krivdo — subjektivni pogoj. Poleg naštetih pogojev pa je potrebno upoštevati še storilčevo duševno stanje, zlasti glede na to, ali je pomen dejanja razumel, ali se je moral zavedati pomena kršitve. S tem v zvezi je
1.	če je dejanje, ki ogroža delovni red, naprej določeno v splošnem aktu;
2.	če je storilec ravnal, delal ali storil svoje dejanje po krivdi, to je z naklepom ali iz malomarnosti;
3.	če je storilec svoje ravnanje tudi razumel in bil prišteven.
je večina ljudi zdravih — duševno. Ugotavlja se le takrat, ko je podan sum, da storilec boleha za kakšno duševno boleznijo, ki izključuje prištevnost. Krivdo pa je potrebno vedno ugotoviti.
'Postopek zaradi kršitve delovne dolžnosti in odgovornost zanj e ne izključuje ostalih odgovornosti, 'S katero je bila storjena kršitev delovne dolžnosti, za posledico tudi kazensko dejanje, prestopek ali prekršek. Storilec kršitve delovne dolžnosti je lahko hkrati tudi upravno in sodno kaznovan. Posamezne kršitve se torej večkrat prepletajo z ostalimi področji odovomosti, tako da 'isto dejanje, ki ga je storilec storil, ima za posledico več odgovornosti. Iz tega pa sledi, da razlikujemo kršitve gospodarskega prestopka ali prekrška na eni strani, na drugi strani pa kršitve, ki se nanašajo zgolj na delovno dolžnost in nimajo ostalih znakov.
Temeljni zakon o delovnih razmerjih predpisuje, da mora delovna 'organizacija predpisati, kaj se šteje za hujšo kršitev. Iz 'tega predpisa pa izhaja tudi nasprotno, da obstojajo tudi lažje kršitve delovnih dolžnosti. Lažjih kršitev ni mogoče do podrobnosti navesti v samoupravnem aktu. Zato se postavlja, kaj je šteti za lažjo in kaj za hujšo kršitev delovne dolžnosti. Pri tem nam pomaga načelo, da pomeni vsako dejanje, storitev ali opustitev, ki je v nasprotju z določbami zakona, statuta in drugih samoupravnih aktov dejansko kršitev delovne dolžnosti, za hujšo kršitev pa se šteje samo tista, ki je kot taka posebej določena v splošnem aktu.
Med lažje kršitve štejemo tiste, ki niso tako nevarne, ne povzročajo večje škode in nimajo večjih 'oziroma hujših posledic. Hujša kršitev delovnih dolžnosti pa obstaja v težjih in nevarnejših dejanjih ter ob opuščenih dejanjih in obveznostih. Talko so take kršitve, ki imajo za delovne organizacije težje posledice, :ki rušijo njen ugled in poslovanje, ovirajo proizvodnjo in delovni proces ter povzročajo večjo škodo.
Člani ZB so imeli svojo konferenco
Ob 8. marcu
Komu čestitati in zakaj? Ali smo bili od zadnjega Dneva žena dovolj uspešni v ustvarjanju ugodnejših razmer za resnično enakopravnost ženske? Smo uresničili vsaj polovico tistega, kar smo zapisali v deklaraciji, pravilnikih, statutih ter ostalih aktih? Ce smo., potem je treba iskreno, seči v roke ne le ženski, temveč celotnemu kolektivu, vsej družbi.
Stopnja samostojnosti, enakopravnosti ženske — ekonomske in družbene — je vendar merilo za napredek vse družbe. Zatorej enakopravnost ni dar ženski, temveč je nujnost v razvoju socialistične družbe, pomeni torej novo bogastvo v odnosih med ljudmi.
Ce smo torej storili za enakopravnost ženske manj, kakor je v danih razmerah mogoče in še celo manj, kakor smo zapisali v številnih dokumentih, potem ni za kaj čestitati. Tedaj je treba vzpodbujati k večjim naporom, opomniti je treba,' da ima revolucija premalo zaleta; toda vzpodbujati koga? Ali .res samo žensko? Mar ni to naloga nas vseh? Od tega je vendar odvisna zmaga reforme, to je nujnost modeme proizvodnje, višje produktivnosti, učinkovitejše vzgoje, brez tega ni mogoče povsem uveljaviti samoupravljanja.
Žal mi je, ker k čestitki dajemo večkrat tudi pelin. Fraze, ki sojnevama reč! Ne gre za šopek rož,^ za skromnejše ali bogatejše darilo — saj ponekod še tega ni! Zatorej se ozrimo okrog sebe, da bi .se prepričali, če morda ne pojmujemo »Dneva žena« narobe!
(Nadaljevanje s 6. strani)
Temeljni zakon o delovnih razmerjih postavlja kot temelj odgovornosti za kršitev delovnih dolžnosti krivdo. Storilec ni odgovoren za svoje dejanja, če ni kriv. Pojem krivde pa obsega dve poglavitni obliki: naklep m malomarnost. Zakon sicer teh dveh oblik ne navaja, pač pa samo krivdo, ki pa obsega obe. Zato je delavec odgovoren, če je kršil delovno dolžnost z naklepom ali iz malomarnosti. Organ, ki izreka ukrepe, mora sicer to dejstvo upoštevati pri odmeri težjega ali lažjega ukrepa. Krivdo je seveda treba ugotoviti, ne samo domnevati; kako se je zavedel svojega dejanja, kako ga je hotel storiti ali opustiti in kako je privolil v posledice svojega dejanja.
Razčlenitev krivde daje kazen, ski zakonik, ki določa, da je dejanje storjeno z naklepom, če se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti, ali če se je zavedal, da lahko zaradi njegove .storitve ali opustitve nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da ta posledica nastane.
Dajem j e pa je storjeno iz malomarnosti, če se je storilec zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da ne bo nastala ali da jo bo lahko odvrnil; ali če se ni zavedal, da lahko nastane posledica ali pa bi se bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati.
Si prizadevamo za žensko enakopravnost samo v tem, da nazdravljamo materinstvu, da smo radodarni s šopki rož, da poveličujemo žensko kot nežno bitje, ki ji je naloženo, da pripravlja družini toplo domače ognjišče? Ali omejujemo vprašanje dejanske enakopravnosti na čisto obratna, socialna vprašanja? Se ne bo morda prenekatera ženska raznežila, ko ji bomo s čestitkami in šopki godili, čeprav je med letom poleg zaposlitve v podjetju nosila na svojih plečah še večji del skrbi za družino in gospodinjstvo? Ne bodo mnoge ženske
8.	marec presojale le po tem, v kakšni meri se bodo spomnili nanje in če bomo v kolektivu poskrbeli za družabni večer? Najbrž pa je treba tudi to vedeti, da bi lahko ugotovili, kako daleč smo prišli v naših prizadevanjih za dejansko enakopravnost ženske.
Mi vsi bi morali imeti nenehno pred očmi, da je stopnja ženske enakopravnosti obenem merilo v odnosih, merilo .svobode človekove osebnosti! To. je stara resnica, ki velja slej ko prej tudi za današnji čas,
Razgovor
V soboto 18. februarja sta obiskala naš kolektiv član predsedstva CK Zveze mladine Jugoslavije Dušan Mitevič in član CK
Delavec je torej odgovoren tudi v primeru, čeprav se ni zavedal, da lahko z njegovim dejanjem nastane taka ali drugačna posledica, dovolj je, če bi se po okoliščinah ali glede njegove osebne lastnosti tega vsaj moral ali mogel zavedati.
Temeljni zakon o delovnih razmerjih prištevnosti sicer ne navaja med pogoji za odgovornost, vendar pa je prištevnost poleg krivde temeljni pogoj dgovorno-sti. Zato jo moramo tudi v postopku zaradi kršitve delovne dolžnosti upoštevati. Gre namreč za storilčevo duševno stanje ob kršitvi, in sicer ali je bila njegova duševnost taka, da je bil zmožen dojemati svoje ravnanje. Nujno je tedaj vzeti ko.t načelo, ki je uzakonjeno v kazenskem zakoniku, da ni odgovoren, kdor stori dejanje v trajni ali začasni duševni bolezni, začasni duševni motnji, začasni duševni zaostalosti, če zaradi takšnega duševnega stanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja. Kdor bi torej kršil delovno dolžnost v trajni ali začasni duševni bolezni, v začasni duševni motnji, ta ni odgovoren za kršitev. Ali je odgovoren kršitelj, ki si je sam povzročil takšnje motnje? Tu nam priskoči na pomoč kazenski zakon, ki določa, da je storilec odgovoren, če si je z uporabo alkohola ali kako drugače sam povzročil duševno motnjo, čeprav se je zavedal ali bi se moral ali mogel zavedati, da lahko v takem stanju stori dejanje.
Letošnje leto niso bile predvidene volitve novega odbora ZB terena II., zato lahko smatram po poročilih in razpravah, da je imela konferenca predvsem delovni značaj. Uvodno poročilo je. zajemalo vso problematiko dela in problemov s katerimi se je organizacija ZB srečevala v preteklem letu.
Tudi, člani ZB se dobro zavedamo važne vloge izvajanja gospodarske reforme, kar je bilo predvsem poudarjeno v poročilu. Smatramo pa, da se reforma prepočasi izvaja v družbenih službah in trgovini. Dosedanje delo odbora ZB je bilo .pozitivno ocenjeno, saj je v zadnjem letu organiziral patrole, obiske članov ZB, proslave, odkritje spominske plošče in več izletov za svoje člane.
V razpravi je sodelovalo več diskutanitov, ki so obsojali zverinske napade Amarikancev na vietnamsko ljudstvo in odnose Amerike do naše države, predvsem pa da se dopuste atentati na naše ambasade v Ameriki.
Z ozirom na sedanji položaj socialnega zavarovanjia itn problemov zdravljenja borcev in ude-
s članom
Zveze mladine Slovenije Viko Musar. Gosta sta si v spremstvu predsednika ObK ZM Hrastnik m predsednika TK ZM Steklarne ogledala najprej našo tovarno. Po ogledu tovarne je bil v mladinskem klubu razgovor, kateremu so prisostvovali člani TK ZM našega kolektiva, članica CK ZMS Elvira Maurer, član rudniškega komiteja ZM iz Hrastnika in še nekateri člani ObK ZM Hrastnik.
Razgovor se je nanašal na naslednje teme: samoupravljanje; Zveza mladine in druge družbe-no-politične organizacije (ZK, SZDL in sindikat); odnos Zveze mladine do drugih družbenih organizacij, ki vključujejo mladino.
Razgovor v zvezi z navedenimi temami se je nanašal predvsem n.a razmere v našem kolektivu, vsebina razgovora bo v celoti prenesena CK ZMJ, mladi pa .so o njih govorih odkrito in realno.
Iz razgovara povzemamo samo nekatere misli: Mladina ni v 'dovoljni meri zastopana v organih samoupravljanja, zato premalo prispeva k razvoju in krepitvi samoupravljanja. Problemi in ideje, katere so mladi nakazali na mnogih mladinskih sestankih, se v organih samoupravljanja ne dovolj resno, večkrat pa tudi ne upoštevajo, kar slabi progresivni vpliv mladih na razvoj in .krepitev samoupravljanja. Zveza mladine je večkrat reševala vprašanja, katere bi morali reševati samoupravni organi, to .se v našem kolektivu nanaša predvsem na načrtno gojenje rekreacije delovnega človeka .kot pomembnega vira produktivnosti dela. Mladim se sicer nudijo možnosti za reševanje problemov po samoupravnih organih, tako da bi morale določene skupine, četudi niso člani samoupravnih organov, priti z določenimi problemi in predlogi
ležencev boja proti okupatorju naj posamezni kolektivi nudijo pomoč za postavitev »vikend« hišic v bližini posameznih zdravilišč, kjer bo za majhen denar možno zdravljenje za vse potrebne.
Članom združenja je bil tolmačen pripravljeni novi osnutek dopolnilnega zakona o zdravstvenem zavarovanju. Ker pa ta predlog izredno ogroža ravno člane ZB, ki .so največkrat potrebni zdravstvene pomoči, se skupščina ni strinjala s tem predlogom. Na glavni odbor Združenja zveze borcev naj se pošlje resolucija, da se da v tem pogledu olajšava za člane ZB.
Med ostalim je zbor tudi sprejel predlog, da -se do 4. julija uredi grobišče padlih borcev na Dolu in da se uredi okolica centralnega spomenika na Dolu.
Tudi za naprej bo treba stremeti za tem, da se v šolah in predvsem med mladino obuja spomin na težke borbe za svobodo.
Na koncu so bili v odbor kooptirani novi člani, dopolnil se je tudi aktiv borcev pri podjetju.
CK ZM
na ta zasedanja in tam javno nastopati. Poseben poudarek se daje zavnosti dela mladih na vseh širših javnih sestankih občanov, kar pa so izredno otežkočile nekatere sankcije nad diskutanti, ki so že javno nastopali na nekaterih širših mladinskih sestankih.
V	zvezi s sodelovanjem Zveze mladine z drugimi dnužbeno-poii-tičnimi organizacijami mladi odločno zatrjujejo, da je najnujnejše urediti nemogoče odnose s sindikatom, povečati sodelovanje v SZDL in pri idejno-poliitični vzgoji mladine v najtesnejši povezavi sodelovati z Zvezo komunh stav. Mladi .so predlagali, da bi bilo zelo koristno, če bi se večkrat sestali mladi komunisti in razpravljali o določeni problematiki. Ostra kritika pada predvsem na tiste vodilne uslužbence — komuniste, ki se na eni strani postavljajo kot oseba in na drugi strani kot član Zveze komuni-istov. Takšni člani Zveze komunistov na eni strani zavirajo razvoj in krepitev samoupravljanja, na drugi strani pa onemogočajo odkrito delovanje Zveze komunistov in s tem zanikajo cilje zadnjih plenumov in reorganizacije Zveze .komunistov.
V	organizacijo Zveze komunistov bo potrebno vključiti vse napredne mlade sile in ne le tiste, M .s svojo molčečnostjo ustvarjajo videz človeka, ki ima po.goje za Vključitev v Zvezo komunistov.
Na koncu so mladi kritično ocenili svojo aktivnost, kajti vse premalo smo bili delovni pred volitvami v organe samoupravljanja, organizacija se premalo angažira pred pripravami na bližnje volitve, dejavnost Zveze mladine se večkrat preveč zapira v preozek krog itd.
Menimo, da je bil razgovor izredno koristen,
Aktivnost mladih
tudi to, da naj mladi čimprej vplačajo članarino Počitniške zve-
OTROŠKI DODATKI
KLUBSKA DEJAVNOST
Konec januarja se je ponovno sestala komisija za klubsko zabavno dejavnost pri ObK ZM Hrastnik in napravljala o nadaljnjem programu te dejavnosti v naši občini. Komisija je na osnovi možnosti im želja sestavila za mesec februar in marec izredno zanimiv in pester program, ki poleg ostalega zajema predavanja Mira Cerarja o dogodkih na Kitajcem, predavanje o posledicah splava ter drugo. V program klubske dejavnosti je vključen tudi ciklus zabavnih večerov, omembe vredno pa je to, da bomo povabili v Hrastnik tudi našega pesnika Janeza Menarta.
Vsa ta predavanja, zabavni večeri, pogovori in drugo bo v obeh klubih v Hrastniku, kakor tudi v klubu na Dolu, kasneje pa bo komisija sestavila še poseben program za Marno, Čeče, Podkraj in Turje.
Ker je takšna aktivnost že omiljena oblika dela mladih v naši komuni, pričakujemo, da bo vedno dovolj obiska.
31. marca letos pa bomo v okviru ObK ZM Hrastnik organizirali tekmovanje med aktivi Steklarne, Kemične in Rudnika na temo »Hrastnik včeraj, danes im jutri«. To bo javna oddaja, na kateri bodo Skupine posameznih aktivov odgovarjale na vprašanja iz svojega področja in to na naslednje teme: samoupravljanje, proizvodnja in zgodovina omenjenih tovarn. Aktiv zmagovalec bo prejel nagrado.
OBISKALI SO KOLEKTIVE
Udeleženci letošnje mladinske politične šole so si ogledali rudnik Hrastnik, Tovarno kemičnih izdelkov in Steklarno. Mladi steklarji so tako videli, kako delajo njihovi vrstniki v jami, enako pa mladi rudarji, kako delamo v našem kolektivu. Po ogledu obeh tovarn in rudnika so mladi razpravljali o problemih omenjenih kolektivov, o njihovih dosežkih in uspehih. Menimo, da je bila to koristna akcija.
ŠPORT
1
i
Na pobudo TK ZM »Save« iz Kranja bodo naši mladi smučarji sodelovali konec februarja na tekmovanju v veleslalomu na smučiščih nad Tržičem. Naš kolektiv bo zastopala 5-članska skupina in upamo, čeprav v hudi konkurenci, da bo dosegla zadovoljive uspehe. S tem smo uresničili željo» po zimskio-športnem sodelovanju med obema kolektivoma.
MLADI POTUJEJO
5.	februarja je družina PZ Steklarne organizirala izlet članov Počitniške zveze na ogled pustnih prireditev v Ptuj. 28 udeležencev tega »izleta pa si je poleg prireditev v Ptuju ogledalo »tudi znamenitosti gradu Štatenberg.
V prihodnje nameravajo člani Počitniške zveze organizirati še izlet na Veliko Pianino, ogled drame v Slovens»kem narodnem gledališču in drugo.
Obenem pa želimo poudariti
ze za tekoče leto, ki je ostala enaka kakor v letu 1966.
Pričakujemo, da bo»do popusti ostali enaki, kakor so bili v letu
1966.
ZAPOSLOVANJE
ZapoS'lovanje mladih v naši komuni postaja čedalje akutnejše, zato je Občinski sindikalni svet na iniciativo ObK ZM Hrastnik imenoval posebno komisijo, da prouči sedanjo situacijo in perspektive za zaposlovanje, da iz-»dela predlog za rešitev problema brezposelno'sti in »da »tudi v prihodnje stalno spremlja vprašanje zaposlovanja. Komisija se je že večkrat sestala in do sedaj ugotovila »dejansko stanje.
IZLET V CELOVEC
Tudi letos so člani Počitniške zveze obiskali Celovec in si ogledah med drugim dunajsko drsalno revijo. Izleta se je udeležilo 20 ferijalcev — članov našega »kolektiva. Izletnike je na vsej poti spremljalo izredno lepo, skoraj spomladansko vreme, tako da so bile lepote tega »dela Koroške še »lepše. Poseben čar pa je nudila vsekakor drsalna revija. Tokrat je vredno zapisati predvsem tudi to, da so bili vsi izletniki izredno disciplinirani, kar je omogočilo, da je izlet organizacijsko brezhibno »uspel.
Organizacija Počitniške zveze bo verjetno še enkrat 'organizirala izlet na Koroško s ciljem, da bi »si »ogledali Borovlje, Humpreš-ki grad, Gosposvetsko polje ter še nekatere druge kulturnozgodovinske spomenike.
Strgaršek Janez
OBVESTILO
Krajevna organizacija socialistične zveze je Skupaj z »dramsko sekcijo pripravila za vso občino program »praznovan ja 8. marca — mednaro'dnega praznika žena.
Za »spodnji del Hrastnika bo svečana proslava na predvečer praznika, to je 7. marca v kino-»dvorani »Svobode« II. Dramska sekcija »Svobode II« »bo uprizorila Linhartovo »Županovo Micko«. Na programu bo tudi nekaj recitacij.
Prav »tako bo na predvečer proslava na Dolu, na sam Dan žena pa na Rudniku s programom, »ki ga bodo izvajali združeni pevski zbori. Socialistična zveza bo o» prO'Slavi obvestila na običajni način, to je s plakati in individualnimi vabili.
Prepričani smo, »da bodo naše žene s svojo polnoštevilno udeležbo počastile svoj praznik.
BERITE
STEKLARJA
Novost, ki jo prinaša zakon v sistem otroškega dodatka, je ta, da ^e kot dohodki gospodinjstva v zvezi z ugotovitvijo pravice do otroškega dodatka upoštevajo vsi »dohodki upravičenca do dodatka in članov njegovega gospodinjstva, »torej tudi osebni »dohodki, nadomestila, povračila, po»koj-nine in drugo. V osnovo pa se ne upoštevajo dohodki kot invalidnine za »telesno okvaro, dodatek za pomoč in postrežbo, otroški dodatek in dodatek ter prejemki upravičenca »in prejemki članov njegovega gospo»dinjistva, če je to »določeno po posebnih predpisih.
Taka teza »se utemeljuje s tem, da je otroški dodatek pomoč »Skupnosti družinam za vzrejo in vzgojo otrok in da pri otroškem dodatku ne gre za pravico iz naslova zavarovanja, marveč za pomoč.
Odločil sem se, da izkoristim edinstveno priliko in vam v teh zadnjih dneh napišem oziroana opišem eno svojih najlepših doživetij v JLA.
V čast mi je in bil sem presrečen, ko sem zvedel, da sem s strani naše komande skupaj še »s 40 vojaki sarajevskega garnizona odrejen, da se udeležim letošnjega tradicionalnega »Igmanskega marša«. Kaj je pravzaprav Igmanski »marš?
To, »kar je za nas Pohorje, Kočevski Rog, »to je za Bosno — Igman, Kozara itd. Igmanski marš je ena izmed legend NOV. Spada v vrsto fantas-tičnih podvigov, M jih je izvedla I. proletarska brigada. To je bil nad-heroj»ski podvig borcev te brigade, ki je bila ustanovljena 22. 12. 1941. Kdaj se je pravzaprav to zgodilo?
Konec januarja 1942. »leta je I. proleterska brigada dobila povelje o»d glavnega štaba NOV, da izvrši marš ali bolje rečeno umik iz zasedenega Sarajeva preko legendarnega Igmana v smeri Foče.
Brigada je šla na pot 27. januarja 1942 iz Vogošče, to je malo mestece severno od Sarajeva, znano po svoji tovarni avtomobilov in motorjev »Pretiš«. Pod komando Koče Popoviča, takratnega »komandanta I. proletarske brigade, je šlo na pot okrog 750 borcev. Iz Vogošče so odšli popoldne ob 5 uri »in drugi dan zjutraj okrog 7 ure so bili na vrhu Igmana, to je na Velikem Polju. Ta del poti so borci prepešačili v 14 urah. No, to niti ne bi bilo tako hudo, če ne bi takrat vla-
Višino dohodkov gospodinj stva obračunanih na člana gospodinjstva, ki izključuje p»ravico do otro'škaga do»datka oziroma zmanjšujejo njegovo višino, določajo republike. Zakon izrecno pravi, da mora biti p»ri tem posebej oidločen cenzus za do'hodke iz delovnega razmerja, posebej cenzus iz kmetijstva, posebej cenzus za druge dopolnilne dohodke. Z republiškim predpiso»m »se tudi do'loči, »kateri »družinski člani upravičenca sestavljajio gospodinjstvo, kateri »doJbodki »se upoštevajo pri ugotavljanju ceio»tne-ga »dohodka gospodinj»s»tva in na katere člane se celo»ten dohodek deli.
Republiški predpis mora biti izdan »tako, da se bo upo»rabljal od 1. 3. 1967 dalje.
dala izredno huda zima. Ravno to noč se je temperatura spustila na —32°C. Teh 52 km poti o»d Vogošče »do vrha Igmana je bil najtežji. Skoraj polovica borcev in ranjencev je ravno na tem delu poti o»d velikega mrazu talko rekoč skoraj zmrznila. Niso bili redki primeri, »da je borec soborcu odtrgal prst v nameri, da mu malo piredrgne premrzel del uda. V »ilustracijo, »kako mrzlo je bilo», naj vam povem, »da je bilo nemogoče repetiraiti puško. Pri »repetiranju se je kro»gla enostavno zalepila v cevi, medtem ko je izvlečni zob izvlekel tulec. Kljub temu borei niso odnehali. Tam, kjer ni mogel konj, je nadaljeval človek. Brigada je na cilj v Fočo prišla 2. februarja 1942. leta. Leto»s ob _ 25-letnici tega herojskega poidviga^ se je planinska zveza BiH odločila, da celo to maršruto od Vogošče do Foče v dolžini okrog 200 km preimenuje v IgmamS'ko transverza-
lo.	Zato je bilo zame še posebno [doživetje, »da sem »ob tem, da sem izvršiti marš, bil tudi eden prvih planincev, k»i je prešel Igmansko transverzalo.
Škoda, ker nisem imel s seboj svoje planinske članske izkaznice, ker bi mi bili pečati s te transverzale vsekakor najlepši s»pomin v njej.
Koit »sem že preje omenil, je transverzala dolga okrog 200 km in ima 15 kontrolnih postojank. Na vsej poti je vsekakor naj lepši del od ILIDŽE do vrha Igmana. Ta del poti smo opravili ponoči, od 10. ure zvečer do 3. ure zjutraj, ter sem zavoljo tega bil
Igmanski marš
IZ ARHIVA MUZEJSKE ZBIRKE
V. nadaljevanje
Nemcem je šel množični odhod v partizane na živce, «rudnik je proizvajal čedalje manj. Sam nemški župan je potožili, da mu je do 1. septembra 1944 odšlo v partizane 21 uslužbencev, med njimi so bili tudi taki, ki jim je popolnoma zaupali in jim pripisoval tudi delno nemško poreklo.
Velikega pomena je bila obveščevalna služba na terenu, za njo' so uspešno uporabljali ženske in mladino, če je bila zveza med dolino in hribom zanesljiva, se ni bilo treba bati presenečenj.
Partizani so gledali, da so si ustvarili tak teren, kjer so lahko vsakomur zaupali. Treba je bilo zelo veliko delati in prepričevati. Noč za nočjo' so bili vodilni delavci na delu, saj kmetje podnevi niso imeli časa. Ko je bil že dosežen uspeh, se je razvedelo o kaki izdaji in začeti je bilo treba znova. Končno pa je bil teren v toliki meri pregledan — pomagala so tudi ugodna poročila s front — da so bili partizani ta-koreikoč v vsaki hiši dobrodošli in prijateljsko' sprejeti, v posebno zanesliiviih hišah so imeli sestanke, služile iso jim za javke (kjer so dajali poročila). Za materialne potrebe partizanov je skrbel gospodarski sektor. Hrano so ljudje dajali deloma zastonj, deloma za denar in za obveznice. Pri nemških somišljenikih so rekvirirali, pri trgovcih so često vršili prikrito rekvizijo, tako da so' Nemci rekvirirano nadomešča-
li.	S pomočjo zvez so gospodarske komisi ie sesale celo v centralna nemška skladišča, odkoder so šli celi vozovi hrane. Imeli so liudi. ki so hodili v Maribor, Gradec in na Dunaj (npr. po fotografski. medicinski in tehnični material). Iz Radeč so spravljali papir preko mosta v zabojih za nivo, nato so ga pošiljali z vla-Vnm do Kresnic ali z vozovi na bližnje terene.
Gospodarske komisije in referenti so imeli pod zemljo bunkerje, kamor so spravljali živila in drug material, tudi strelivo. Taki bunkerji so bili: na Breznem, v Rečici, Čečah. Pri Šmohorju 'na meji med trboveljskim in celjskim okrožjem je bilo velika skladišče materaila (npr. za papir), ki je služilo potrebam obeh okrožij. Vodil ga je Nesti žgank.
V sestavu nekaterih odborov je bila celo' komisija za obnovo hiš. Ponekod, npr. v Pušavah nad Gamberkom, so jih obnavljali že med vojno. Bilo je celo že nekaj partizanskih šol, ki so jih upravljale partizanske komisije. Zvezo med oddaljenimi štabi in uprav-no-borbenimi ustanovami, zlasti s tistimi na Dolenjskem in Kozjanskem, je vzdrževala kurirska pošta, ki se je opirala na TV stanice (stanice terenske zveze). Na Kalu je bila TV stanica 26. Za take stanice so navadno služili bunkerji, v katerih je bilo prostora za 5 do 6 ljudi. Izprva so vedeli zanje samo sekretarji, pozneje tudi drugi, vendar so bile dolgo konspirirrame. Med stanica-mi je bilo 3 do 5 ur hoda. Kurirji so navadno hodili določeno pot, k:i so jo po potrebi tudi menjali. Kurirji nišo prenašali samo pošte, ampak so bili kot dobri po-
znavalci poti in zanesljivi borci tudi vodniki posameznikov in skupin.
Za karakteristiko bi navedel nekaj podrobnosti iz krajevne organizacijske slike, ki je po izdajah konec leta 1941 in v jeseni leta 1942 na novo nastala. Podati popolno sliko je kar nemogoče, vem pa, dia skoraj do konca vojne ni bila malenkost podpirati partizane, to je bila gotovo narodna dolžnost, toda v redu jo je vršil samo >tisti, ki je čutil v sebi dovolj hrabrosti, kajti Nemci so pomoč partizanom kaznovali z enakimi postopki kot partizane same. Kljub vsem (izdajstvom in grozodejstvom se Nemcem ni. posrečilo, da bi prišli na sled vsem tistim, ki so partizane podpirali že leta 1941. Rečica je bila leta 1943 cela organizirana, ustreliti so pa morali štiri izdajalce. Leta 1944 so ustrelili tudi ženo Matije Dolinarja, ki je leta 1942 omagal in izdajal, im sicer zato, ker se je zavzemala za belo gardo in bila v stikih z Nemci v Laškem.
Kal je bil zopet ves partizanski že lata 1942, odstraniti so morali samo lovca v Rakušev! lovski koči. Partizanom je bila posebno pri srcu Veligovškova mama. Pri tako imenovanem turškem znamenju pri Zalesniku je bila Javka. Druga zelo važna javka je bila pri Borovšaku nad Gozdnikom. Na bližnjem prevalu so se vsak teden sestaiali kurirji in zastopniki trboveljskega in celjskega okrožja. Pozimi pa je bila javka v hlevu. Brezno, ki ima tri kanete, je bilo že 'leta 1941 popolnoma partizansko, toda zaradi bližnje kolonije je bila previdnost potrebna do leta 1943. V Govcah je Blaž Kurnik partizane podpiral že leta 1941. V letu 1943 pa je Blaž organiziral celo vas. Bilo je poleti 1943 organizirano. Podbelski cucek (šargam) iim je pomagal že leta 1941. Sin Martin mu je padel v Savinjski dolini leta 1942, dom pa je ostal še naprej vedno odprt partizanom. Kovač Potokar, oče profesorja duhovnika, ki so ga gestapovci ubili v celjskem »Starem piskru«, je popravljal partizanske puške že leta 1942. Kozoletovi na Spodnjem Breznem (nekdanji brdških Lokah) so že leta 1941 podpirali partizane, pozneie so tudi zanje večkrat izpraznili trgovino.
Na Marnem je Čehovin že leta 1941 sprejemal v hišo partizane. V Turju do 'leta 1944 niso zaupali dvema kmetoma, končno pa so tudi ta dva vključili.
V Jasenovcu je bil Rovšek že leta 1942 partizanski zaupnik, v Mačkovcu so partizani posebno cenili Kranjčevo mamo (Ivano Laznik). Na Kovku so bili partizanom najprej v pomoč Ščasovi, trije sinovi so celo padli. V Krnicah so bili Tomičevi partizanski že leta 1941. Pozneje sta šli dve hčerki v partizane, mater pa so Nemci poslali v taborišče. Pod-krnice so bile posebno važne zaradi prevoza preko Save. Tu so bili doma: Jože Jerič, Dušan Pov-še in Jože Kreže, ki >so v skladu s potrebami organizacije osnovnega terena do aprila 1944 delali pri rudniku med delavci v jami, vendar tudi domačega okolja med Kovkom in Savo niso puščali vnemar.
Gore (Straški hrib) v strateškem .pogledu niso bile posebno važnosti zaradi lege v kotu med Savo in Savinjo in zaradi odmaknjenosti od revirjev. Leta 1944 je pa vendar z Gor Kovač imel zvezo preko Sir j a celo z Radečami.
čardečanovi (med Turjakom in Dolom) so bili vključeni že v začetku leta 1942, sin Ernest in mati pa sta kmalu postala aktivna borca in Ernest je kot partizan Marko padel v Rečiiti kot žrtev Jelenovega izdajstva. Na samem Dolu pa je bilo težko obnoviti organizacijo, kajti tam je bila žandarmerijsko postojanko, ki je zaradi značaja naselja imela sorazmerno lahek pregled nad prebivalci. Kot pobornik OF se je najbolj izkazal trgovec Franc Laznik. Spomladi leta 1944 je dal z devetimi vozovi prepeljati zalogo svoje _ trgovine v partizanske bunkerje, potem pa tudi sam odšel v partizane, kjer je kmalu nato padel.
Na periferiji bližnjega Hrastnika je bil požrtvovalen delavec OF Jakob Klemen, a prav v osrčju Hrastnika Draksler, ki je imel trafiko.
Čeče so bile leta 1943 zopet cele organizirane. Pri Grčarju, Janezu Slokanu in Strnadu so bili masovni sestanki. V teh hišah in v hosti ob Bobnu je Lila zveza s tovariši iz rudarskega centra, sem so prihajali rudarji: Konrad Pevec, Ernest Babič, Martin Kmet, rudniški paznik Drnovšek, trgovca Alojz in Stane Štravs.
Omeniti bi bilo treba kemično (tovarno, kjer |je bila delavska enotnost že izza leta 1941 in odkoder so dobili partizani mnogo zdravil in sanitetnega materiala.
Vodstvo partije je imelo zaupnike tudi v službi okupatorja, nekatere celo po posebnem naročilu, in jih je odpoklicalo, ko je prišel čas, zlasti, če so bili v nevarnosti. Pri žandarmariiji na Dolu je služil Godec, v Hrastniku Deželak, v Laškem Novak, pri verkšucu v Hrastniku Anton Kranjc in pri vermanih Konrad Pevec. Ti so po odpoklicu prišli v partizane in nekateri, med njimi celo padli. Požrtvovalen borec je bili tudi hrastmški kaplan Ludvik Prelog, ki je obiskoval vse sosednje župnije, kjer ni bilo duhovnikov. Bil je zaveden Slovenec in se je od leta 1943 sestajal z Jakopičem pri Piškurju na Breznem in pri Krnaču.
TISKARNE so bile leta 1941 pri Brigiti, konec leta na Žrebljevem hribu pri Zagoženu, od leta 1943 večja tiskarna v bunkerju na re-čdištoi strani Kala. Ustanovljena je bila avgusta 1943. Vodil jo je Slavko Deželak, rudar. Že bolj na savinjski strani je bila Cankarjeva tehnika pri sv. Miklavžu.
BOLNICA v Čečah je lahko sprejela 6 do 8 ranjencev, bila je prehodna, odtod so vodili ranjence v centralno, najbližja je bila v Čemšemiiku, vodil jo je dr. Dolanc.
Na Šmohorju je bil večji bunker s 30 — 40 ležišči, sem je hodil zdravnik dr. Samo Pečar iz Šmarjete pri Rimskih Toplicah. Bolnice so bile strogo konspiiri-rane.
Gradili so jih rudarji. V Čečah Jože in Dušan Povše. Jerič pa
je bil nato gospodarski referent okraja, Povše pa je šel v VDV.
KONEC OKUPACIJE IN SVOBODA
Uvidevnejši Nemci so že v začetku leta 1945 pričeli dvomiti v zmago in se začeli udajati v svojo usodo. Premišljevali so, kako bi se rešili iz nevarnega položaja. V Hrastniku je župan Titz, v februar j u leta 1945 preko občinskega uslužbenca Podrenika stopil v stik s partizani. Neodvisno od Titza je pravtako preko Podrenika poiskal z njimi zvezo stotnik Geisler, ki je poveljeval vojaški posadki. Imel je za seboj vojake in oficirje. Zadeva je bila važna, kajti Nemci so imeli nalogo, da na revirskem področju minirajo vse rudnike in industrijska podjetja.
Da bi bila zveza z Geislerjem in oficirji čim lažja in hitrejša, je partizanski zastopnik Zdenko (Konrad Pevec) določil za zvezo z njimi spretno Zinko Cibi — Orožim, ki je ob bombardiranju pobegnila iz Ravensbrika in prišla nazaj domov v Boben. Geisler je preko Zinke izročil načrte okrog radnika nameščenih min. Pristopila je tudi žandarmerija. Ustavljal pa se je komandant ta-koimenovane »rudniške kompanije«, ki je neposredno nadzoroval rudnik. Poleg tega pa je prišlo na postajo nekaj oklopnih strojev umikajoče se vojske. Geisler je 'komandanta tega oddelka na avtomobilski vožnji ob Savi hotel pridobiti za svoj načrt. Spoprijela sta se in Geisler je nasprotnika ustrelil, razširila se je vest, da so ju partizani napadli.
Oklopni stroji so odšli. Najhujša nevarnost je minila. Medtem ie bilo že 120 Geislerjevih vojakov odšlo preko Dola na Kal k partizanom. Omehčala se je pod s:lo dogodkov tudi rudniška straža — »kompanija«. Dne 8. maja 1945 so bila poganja med nemškimi oficirji in zastopniki partizanov v gostilni Draga Logarja, že isti dan ie bil pri Plazniku velik miting. Preko noči so Nemci odšli, naši so podrli nekaj mostov in onemogočili odhod težkih vozil. Geiisler in nekateri drugi so še pričakali jutro.
O	MIROVNIH POGAJANJIH ZA HRASTNIK
Vsa groza svetovne vojne, vsa orjaška premoč sovražnika, vsa premoč ni zmogla zlomiti odporne sile našega malega, toda junaškega naroda. Velika hrabrost, st m iena s čisto liubeznijo do domovine je napolnjevala junaška srca slovenskih sinov. Izvršili so dano obljubo herojsko.
- I
Pesem pravi:
Med nami je vsak junak,
naj pade tretji drugi vsak, da bo le dom otet!
Narod pa je tudi zaupal junaškim četam, ki so se odločile in zarekle, da ohranijo zemljo svojih dedov in pradedov proti vsem nakanam sovražnikov. Niso pustili, da poginemo.
Prodaja hiš in stanovanj po 1. L
Nadaljevanje iz 9. številke 1966
Končno pa je treba še omeniti, da je tudi Zvezni sekretariat za finance popravil svoje prej navedeno pravno mnenje v toliko, da se njegovo stališče z dne 10. 1. 1966, št. 1/1-11640/65, glede vprašanja prometa s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnim nanaša samo na tista stanovanja in stanovanjske hiše, s katerimi gosporadi stanovanjsko podjetje po pogodbi ali na podlagi določbe 47. člena citiranega zakona, ion za katere ni predvidena obveznost za stanovanjsko podjetje, da bi jih moralo vrniti vlagatelju pred odlu-jtvijo, medtem ko jetrebadoločbo
II.	odstavka 24. člena citiranega temeljnega zakona, ki govori o »posebnem zveznem zakonu o pogojih prodaje stanovanj in stanovanjskih hiš«, razumeti sedanji zakon o prometu z zemljišči in stavbami.
PREDKUPNA PRAVICA
NOSILCA STANOVANJSKE PRAVICE
Predkupna pravica nosilca stanovanjske pravice je sedaj urejena v 34. in 35. členu zakona o lastnini na delih stavb, prečiščeno besedilo v Ur. 1. SFRJ, št. 43-749/65.
»Občan, ali pravna oseba, Iki ima
(Nadaljevanje z 9. strani)
Nepozabni ostanejo Hrastničanom vtisi zadnjih mesecev in dni nekdaj oholega nemškega gospodarstva. Ne samo prepovedano poslušanje radijskih poročil in zveze s partizani, že samo tekmovanje nadute nemške gospode v večji prijaznosti im popustljivosti do manjvrednih državljanov slovenske narodnosti, ki so jo poprej dosledno zanikali, nas je moglo in moralo prepričati o skorajšnjem neizbežnem razsulu mogočnega nepremagljivega nemškega rajha. Napete vajeti so začele popuščati. Nervozno pritiskanje kljuk, ki naj bi končno le na široko odprla vrata do partizanov ali vsaj do skromne zveze z njimi. Toda povsod vrata s sedmimi pečati, preveč je billo trpljenja, preveč izdajstva med lastnim narodom. In kdo bi potem še zaupal zahrbtnemu tujcu, neizprosno stremečemu za tem, da čimprej uniči in iztrebi naš narod. Tako do februarja 1.945.
Takrat je pozval župan Titz nekega občinskega uslužbenca ter mu ukazal zažgati vise važnejše dokumente in spise, zaključiti blagajniške knjige, pospraviti pisalne stroje. Na pripombe na-stavljenca, da spominjajo ti ukrepi na konec, mu Titz zaupa, da je dobila vojaška komanda nalog, minirati rudnik, tovarne, šole, mostove in druge važne objekte. Čim pride povelje, se mora vse uničiti. Na nastavljenčev protest in zahtevo, da mora. to na vsak način preprečiti, prizna Titz, da je to možno le s sodelovanjem 30 — 50 zanesljivih ljudi, pod vodstvom treznega in razsodnega človeka. Na predlog, da bi bil ta človek Malovrh Karl starejši, pristane Titz na sestanek z njim zaradi posvetovanja. Pri tov. Pod-reniku sta se dogovorila, da o na-
»Občan ali ipravna oseba, ki vanjsko hišo ali stanovanje kot posamezni del stavbe, ju mora ponuditi s priporočenim pismom ali z vlogo po sodišču naprodaj tistemu, ki ima na stanovanja v hiši oziroma delu stavbe stanovanjsko pravico, in mu sporočiti ceno in prodajne pogoje.
Če tisti, ki ista mu hiša ali stanovanje ponujena na prodaj, ne izjavi v 30 dneh od sporočitve ponudbe, da ponudbo sprejema, lahko proda ponudnik hišo ali posamezni del stavbe drugemu, vendar samo z enakimi pogoji ali za višjo ceno.
Če je v ponudbi pogoj, da je treba vso ceno ali del cene izplačati v gotovini, ima izjava o sprejemu ponudbe učinek le, če položi tisti, ki mu je stanovanje ponujeno naprodaj, v roku ponudniku ali pri občinskem sodišču, na katerega območju je stavba, večji znesek, ki ga je treba po ponudbi izplačati v gotovini.«
V družbenih pogojih oziroma v pogojih za prodajo stanovanja oziroma hiše je treba zato določiti, da bo z izdražiteljem oziroma z najboljšim ponudnikom sklenjena pogodba šele potem, ko bo predkupnemu upravičencu brez uspeha potekel 30 dnevni rok za Izjavo o nakupu hiše oziroma stanovanja, razen če bi
kilepih nemške oblasti obveste OF, ki naj bi dala v kritičnem momentu moštvo na razpolago. O sklepu obvesti tov. Podreniik Salamon Antona, ki takoj skliče sejo. Ker bi dogovor po posredovanju težko uspel, povabijo partizani župana Titza na sestanek. Da se Titz ne kompromitira, se odločijo tov. Pevec Zdenko, Salamon Alojz, Bojan Rinaldo in Petek priti direktno v center Hrastnika k tov. Podreniku.
Akcija je bila silno tvegana že z ozirom na župana, ki je bil končno le Nemec, poleg tega je bil sestanek v naj večji bližini šole, ki je bila polna nemškega vojaštva.
Po končanem sestanku so naši štirje partizani naleteli nad Logom na zasedo zloglasne »Berg-tompanije«, ki jih je 'sprejela z močnim ognjem- Poučeni so odreveneli v nemi ,	, boječ se iz-
dajstva. Odposlanci so se razkropili na vse vetrove. Ker je v noči rahlo deževalo, je tov. Salamon nad Jenkovim kamnolom v Bobnu izgubil ravnotežje im zdrknil po skalovju v globino. Gostoljubno ga je sprejela tov. Oberlind-nerjeva, ki mu je skrbno nego v treh dneh izlečila izrinjeno nogo. Titz pa je prvič poslal ponesrečenemu cigarete.
Za vzpostavitev zveze med partizani in nemškimi častniki smo potrebovali pripravne rafinirane in pogumne ženske. Ravno v tem času pa se je pojavila iz taborišča došla tov. Zinka Cibi—Oro-žim. Stavila se je na razpolago OF.
Zdenko ji da ukaz, naj takoj stopi v stik z nemškimi častniki. Po prizadevanju tov. Podrenika in s pomočjo gostilničarja Dolinška se ji to posreči. Prvi sestanek je bil vlrfnu.
se predkupni upravičenec mogoče že prej pravnoveljavno odrekel svoji predkupni pravici.
Zakon pa ne rešuje vprašanja, komu je treba ponuditi stanovanja v nakup, kadar sta nosilca stanovanjske pravice sostanovalca. To vprašanje je sodna praksa rešila tako, da je treba v takem primeru ponuditi stanovanje obema sostanovalcema in da ga je treba prodati tistemu sostanovalcu, ki ga hoče kupiti. Če pa hočeta stanovanje kupiti oba stanovalca, potem lahko prodajalec po lastni izbiri proda sta-
Zakon tudi ne rešuje vprašanja, kateremu nosilcu stanovanjske pravice v dvodružinski stanovanjski hiši pripada predkupna pravica, če lastnik noče prodati samo posameznega stanovanja, ampak hoče prodati vso hišo kot celoto hkrati.
Vrhovno sodišče Hrvatske je v nekem takem primeru sprejelo stališče, da ima v taki dvodružinski stanovanjski hiši, ki se prodaja v celoti, predkupno pravico vsak nosilec stanovanjske pravice v taki hiši. Zato mora prodajalec ponuditi hišo v nakup vsem nosilcem stanovanjske pravice v tei hiši. Predmet pravice pa v 'takem primeru ni določeno stanovanje, ampak vsa hiša kot celota.
Kršitev predkupne pravice nosilca stanovanjske pravice ureja 35. člen zakona o lastnini na delih stavb.
»Ce proda občan ali pravna oseba družinsko stanovanjsko hišo ali stanovanje kot posamezen del stavbe, pa ga ne ponudi na prodaj nosilcu stanovanjske pravice na stanovanju v tei hiši, oziroma na stanovanju kot posameznem delu stavbe v smislu 34. člena tega zakona, lahko ta sodno zahteva, nai se prodaja razveljavi in nai lastnik ob enakih nogojih niemu proda dužinsko stanovaoiško hišo ali ta posamezni; del stavbe.
Tožba zaradi kršitve predkupne pravice se lahko vloži v 30 dneh od dneva, ko je predkupni upravičenec zvedel za prodajo in za njene pogoje.
Ne glede na to. kdai ie predkupni upravičenec zvedel za to prodajo in za n iene nogoie, pa tožba zaradi kršitve predkupne pravice vendar ni več mogoča no preteku 6 mesecev od dneva prenosa v zemljiški knjigi in ne več po preteku enega leta od dneva, ko sta mu bila hiša ali posamezni del stavbe ponuiena za višin ceno od tiste, po kateri sta bila prodana, ah' s tež umi počrnil, ali ie bila proda ia prikrita z zameniavo, daritvijo ali kako dri icrače.
Totni’k mom v roku za vtoži-tev tožbe zaradi kršitve predkupno pravir O potožiti pri občinskem sodišču, na katerega območij' ie stavba znesek 'ki ie na račun kupnine po skleni eni noorodhi zapadel v plačilo do dneva vložitve tožbe«.
IZPODBIJANJE POGODBE ZARADI PRIKRAJŠANJA NAD 1/3 ' PROMETNE VREDNOSTI HIŠE ALI STANOVANJA
Pogodba, s katero je delovna organizacija prodala hišo oziroma stanovanje občanu ali civilni
1966 dalje
pravni osebi, se lahko razveljavi, če prodajna cena ne dosega 2/3 prometne vrednosti nepremičnine ob sklenitvi pogodbe.
Tožbo za razveljavitev pogodbe lahko vloži po javnem pravobranilstvu vsaka družbenopolitična skupnost. Razveljavitev pogodbe se lahko zahteva v roku enega leta od sklenjene pogodbe.
Pogodba, s katero je delovna organizacija prodala hišo oziroma stanovanje, ostane v veljavi, če kupec plača razliko do polne prometne vrednosti, ki jo je ne-
Za /uspešno izpodbijanje po-enega leta od sklenjenja pogodbe.
godbe zaradi prikrajšanja 1/3 prometne vrednosti hiše oziroma stanovanja je potrebna zanesljiva ugotovitev prave prometne vrednosti nepremičnine. Kaj je prometna vrednost hiše oziroma stanovanja in kako se ugotavlja ta prometna vrednost, ne določa noben predpis. Verjetno ne bo dvoma o tem, da se tudi ta vrednost formulira na trgu s ponudbo in povpraševanjem. Prometne vrednosti ne izračunava cenilec ali kakšen organ, ampak to vrednost 'oblikujejo prodajalci in kupci. Prometna vrednost se ugotavlja torej na podlagi sklenjenih kupčij.
To načelo pa ne more veljati dosledno tudi pri ugotavljanju prometne vredosti hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini. Za hiše in stanovanja družbene lastnine je bilo treba izračunati novo vrednost po stanju z dne 1 avgusta 1965 (valorizirana vrednost — glej temeljni zakon o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih ‘prostorov, Ur. 1. SFRJ, št. 34-608/65). Ta nova vrednost seveda ni prometna vrednost, ampak knjižna (gradbena vrednost, po kateri moralo delovne organizacije voditi hiše oziroma stanovania v svojih poslovnih 'knjigah. To vrednost so delovne organizacije dolžne ohraniti v nezmani-šani vrednosti (3. odstavek 21. člena republiške ustave in 3. odstavek 15. člena zvezne ustave). To pa zopet pomeni, da delavne organizacije ne smejo odtujiti hiše oziroma stanovanja pod to vrednostjo, ker bi sicer morale morebitno razliko do polne vrednosti doplačati iz drugih svojih sredstev. Zato morajo delovne organizacije pri prodaji hiše ali stanovania kot izklicno ceno določiti sedanjo valorizirano vrednost, ne glede na to, ali proda-iaio zasedeno hišo oziroma sta-novanie ali nezasedeno. Delovna organizacija. ki hi prodala hišo o7i'roima stanovanje no 1. avgustu 1965 ceneje kot znaša sedanja valorizirana vrednost, in ki bi s tem zmanjšala vrednost družbenih sredstev, ki jih upravlia, bi m nirala družbi nadomestiti razliko do polne sedanie valorizirane vrednosti nepremičnine. Če na prodajna cena nepremičnine ne hi dosegla niti 2/3 prometne vrednosti nepremičnine ob sklenitvi pogodbe, pri čemer se v tem primeru prometna vrednost enači s sedanio valorizirano vrednostjo hiše oz. stanovania. ie podan razlog za razveljavitev pogodbe.
Oddaja hiš
(Nadaljevanje z 10. strani)
Za tako stališče govori izjemen položaj nepremičnine v družbeni lastnini, ki je predmet pogodbe, zlasti pa stanovanjska zaščita, ki onemogoča svobodno delovanje tržnega mehanizma ponudbe in povpraševanja pri prodaji zlasti zasedenih hiš in stanovanj. Samo pri popolni sprostitvi take prodaje bi bilo mogoče formirati prometno vrednost tudi za hiše in stanovanja v družbeni lastnini.
Nasprotno temu stališču pa se je tudi ob prodaji hiš in stanovanj zagovarjalo stališče svobodnega formiranja prodajne cene, pri čemer se je kot »prometna vrednost« označevala tista vrednost, ki jo je ugotovil cenilec ali cenilna komisija. O tej vrednosti se je napravil zapisnik in izdelala cenitev (cenilni zapis-
in stanovanj
nik). Tako ugotovljena »prometna« vrednost je bila podlaga za določitev izklicne cene za hišo oziroma stanovanje. Pri določitvi izklicne cene pa se je upoštevala uporabnost hiše. Če se je prodajala zasedena hiša ali zasedeno stanovanje, se je »prometna« vrednost zmanjšala za 40 —50 % hi se je hiša ali stanovanje prodala za to znižano izklicno ceno. če pa je bila hiša ali stanovanje nezasedeno, se je izklicna cena določila v višini, kot je bila ugotovljena »prometna« vrednost (t. j. brez odbitka).
Prometna vrednost hiše oziroma stanovanja družbene lastnine se torej ugotovi samo na javni dražbi oziroma z zbiranjem pismenih kupnih ponudb, seveda ob pogoju, da je bila javna dražba pravilna in da je bila tudi izklicna cena pravilno določena.
Zanimalo vas bo
V mesecu marcu bodo praznovali svoj rojstni dan:
Babič Zora, Biderman Marija, Bratec Jožefa, Brega Milena, Dolanc Jožefa, Draksler Alojzija, First Marija, Godicalj Dora, Grašič Frančiška, Gričar Ana, Gričar Justina, Gričar Marija I., Hrib-šek Jerica, Hrup Frančiška, Jon-tez Frančiška, Kirbiš Kristina, Kirn Marija, Kocman Mihaela, Koren Jožefa, Kramžar Pavla, Kramžar Stanislava, Kristan Viktorija, Kuhar Majda, Kunstelj Matilda, Lekočevič Jožefa, Lov-renčec Marija, Lužar Vilma, Markovič Jožefa, Medvešek Marta, Mejač Božena, Pepelnjak Alojzija, Perko Tamara, Peršič Vida, Plahuta Jožica, Pogačnik Ana, Rajar Stanislava, Režen Danijela, Režen Edita, Rižnar Jožica, Sevnik Sonja, Sihur Marija, Šalamon Madida, Šarlah Antonija, Simonič Ljuba, Šinkovec Jožefa, Šinkovec Milena, Škrbine Metka, Škrlec Matilda, Šmid Jožefa IL, Sopar Marjeta, Šrenk Darinka, šubaj Ana, Šumej Bronislava, Tanšek Matilda, Tršek Frančiška, Učakar Ida, Vodišek Justina, Volf Jožefa, Zajc Jožefa, Zaletel Erika, Završnik Marija, Zorec Ljudmila, Zupanc Rozalija, Žagar Marica, Žižek Frančiška, Bevec Justina, Greben Kristina, Jazbinšek Vera, Majes Jožica, Braitič Danilo, Klanšek Jože, Papež Franc, Potušek Valentin, Žibret Franc, Deželak Srečko, Ekič Abdulah, Franko-vič Pavel, Glas Ivan, Gošek Jože, Gračnar Jože, Grčar Kari, Guzaj Silvo, Hohkraut Branko, Hub-man Valentin, Jerkovič Jakov, Jerman Franc, Jomtez Jože, Jur-gelj Ivan, Knez Anton, Knez Jože II., Koraj Gabrijel, Korošec Stanislav, Kosmatin Franc, Kralj Jože, Kralj Rudolf, Krašovec Ivan, Krejan Jože, Kreže Franc,
I.,	Lendero Marjan, Leskovšek Stanko, Lipovšek Jože, Lisec Ivan, Mastnak Viktor, Medved Karl, Mesojedec Stanislav, Me-terc Ervin, Mihoci Ivan, Milbau-er Jože, Ojsteršek Franc, Pavlič Jože, Petrzl Gerhard, Peršič Anton, Podlunšek Adalbert, Rancin-ger Venčeslav, Ristovič čedomir,
Rojko Jože, Roškar Rudolf, Sebasti Branko, Srebot Jože, Šmid Ludvik, šoba Jože I, Šumi Jože, Tošič Jovo, Tošič Ratko, Tovornik Jože, Tušek Martin, Tutner Franc, Učakar Maks, Velej Anton, Velič Hasan, Vretäc Ivan, Vrtačnik Jože, Vujisiič Milan, Zajc Jože, Zalaznik Jernej II., Zorec Kari, Zupan Rudolf, Alt Viljem in Klemen Zoran II.
Vsem slavljencem iskreno čestitamo!
Upokojen:
Golob Martin.
Samovoljno zapustil delo:
Pavlič Franc.
Na lastno željo:
Džurnič Silva.
Prišli v podjetje:
Pasičnjak Štefan, Dečman Anton, Esih Marija, odnašaici; Koritnik Alojz, sikoblar; Prah Ana, čistilka v samskem domu; Volker Vida, delavka v brusilnici; Zagorc Štefan, Abram Ivan, krogličarja. šoba Viktor, rezkar; Vozelj Marija, delavka v menzi.
Prirastek v družini:
Go s arie Ana — hčerko, Knez Joža — sina, Marinkovič Dimitrij — sina, Smešnifc Jože — sina^ Doberšek Magda — sina, Zorko Teobaild — hčerko, Rotar Vida — sina, Matko Ivan — sina, Udir Kristina — hčerko.
ODŠEL V POKOJ
Letos januarja je odšel predčasno v pokoj naš sodelavec GOLOB Martin — dostavljavec modelov v operativnih delavnicah.
Rojen je bil 26. 10. 1908 v Ce-
lju.	Zaradi neurejenega življenja doma pri starših je začel hoditi v osnovno šolo, ko je dopolnil 11. leto starosti in tako je dovršil samo tri razrede osnovne šole.
Po končanem šolanju je bil nekaj časa zaposlen kot pastir na Ponikvi ob južni železnici, pozneje pa kot rudar v Rudniku Hrastnik. Po odsluženju kadrovskega roka se je zaposlil 6. 7. 1931 v steklarni Hrastnik. Z manjšimi prekinitvami zaradi gospodarskih kriz in okupacije je v našem kolektivu delal vse do upokojitve. Na svojem delovnem mestu je bil vesten in discipliniran, njegovi sodelavci in nadrejeni so ga zaradi tega tudi spoštovah. Ko odhaja tovariš Golob v pokoj, mu tudi mi želimo, da bi ga še mnogo let užival v krogu svoje družine.
IGMANSKE MARS
(Nadaljevanje z 8. strani)
še posebno presunjen o lepoti Igmana. Zimska lepota Igmana je še posebno očarljiva. Škoda je le, ker Bosanci to prirodno lepoto ne znajo izkoristiti v turistične namene. Čeprav pošteno utrujen po prihodu na Veliko Polje, nisem hotel opustiti edinstvene priložnosti, da obiščem znano Igmansko mrazišče. Na tem delu jugoslovanske Sibirije je bila letos dvakrat zabeležena temperatura —41,5°C. Ta del zemljišča je -izredno bogat z lesom. Verjetno vam je znano, da se iz lesa, ki raste na mraziščih, izdelujejo prvovrstne violine. Torej nam to predstavlja tudi določen del naravnega bogastva.
Poln najlepših vtisov in s kopico spominkov, značk in znakov sem se po končanem maršu vrnil v edinico. Ostalo mi je, da odslužim še teh par dni armije in se vrnem nazaj — v domači kraj.
Izkoristim tudi priliko, da se najilepše zahvalim uredniškemu odboru »Steklarja« za dostavo vseh številk našega glasila v času, ko sem nosil vojaško uniformo. Na ta način so mi omogočili, da vsaj delno spremljam razvoj kolektiva ter se veselim ob njegovem uspehu in razmišljam o težavah, Ud ga spremljajo.
Še enkrat najlepša hvala!
Premec Jože
Tov. MATKO FRANC je posegel v okviru rudniškega komiteja je v razpravo na konferenci ZK konferenco pozdravil tov. ROMIH
Sekretar OOZK — _ tov. RUDI KIRHMAJER med razpravo
Hrastnika tov. PROSENC ANTON
NAGRADNA KRIŽANKA
SESTAVIL IN NAPISAL KARLI OREMEL	SUROVINA ZA STEKLENO MASO
SUROVINA ZA STEKLENO MASO	
ZIDNA OBLOGA	
NERESNICA	
JaPORED' mi Črki v ABECEDI	
KEM.ZNAK-2A ‘"’ANTAL	
MOŠKO IME.	
MESTECE V BOKI KOTORSKI	
A	SUROVINA ZA STEKLENO MASO
POROKI	
IVAN MA •-IURANIĆ	
RAZLIČICA INAČICA	
ABEL TASMAN	A
	SUROVINA ZA STEKLENO MASO
	FRANCOSKI KOMPONIST
	DEL ŽELEZ. POSTAJE
PRVA MO; HAMEDAN: SKA 01 : NASTIJA KALIFOV
ZENSKO
IME
SUROVINA
ZA
STEKLENO
MASO
SERGEJ KRAIGHER ,
HAZARDNA
IGRA
TRD
KAVČUK
TUJA
ČASOPISNA
AGENCIJA
B
'
DRŽAVNA KEM.ZNAK BLAGAJNA ZA DUŠIK
STEKLENI
ODPADKI
NASPROTJE OD PRAKSE
KUBANSKI ZUNANJI MINISTER l RAUL )
SUROVINA
ZA
STEKLENO
MASO
OCENJEVALEC
RECENZOR J
I OSJE GNEZDO
S'AROGRSiM
K.PAR
AIuSKl
POLOTOK
INDIJSKI
DENAR
DRUŽBENI RAZ RED, STAN
S.: K RETAR MEST. KOMI;
"EJA ZK LJUBLJANE -C FRANČEK V OBSEG
MESTO SEV. OD NÜRNBERG*
URBAN
KODER
T
GEOMETRIJ.
Iško telo
KEM.ZNAK ZA FOSFOR
.DALJŠE
ČASOVNO
OBDOBJE
APNENČEVA USEDLINA V POD: 2EMSKIH JAMAH
“F
PRIPADNIK STAROZIDOV; SKE VERSKI SEKTE
ZVEZNA DRŽAVA V Z.D A
REKA V FRANCIJI I
NORVEŠKI
PISATELJ
A
PRIPADNIK STA ’. RIH SLOVANOV,
j HRVATSKA I POKRAJINA;
GORJAČA,
BET
KOI
GLASBENI
POJEM
AVT. ZNAK
[nizozemsko!
kem.ZNAK ZA TALIJ
IME RE: KPM7MAu; FORMATOR- Ja 0RAN JA HUSA ZA URAN
i KEMIČNI ELEMENT
ORANICA, I
;delpolja;
MESTO NA
hrvatskem!
C ALKA )
IVAN
RIBAR
PR ISTA ■ NlŠČE
ROJSTNO SOf^CEK. MESTO i STALIN KARLA MARXA
KEM, ZNAK 2A KALIJ
LOŠi,
SKLEN1NA
V današnjo križanko smo vnesli nekaj surovin, ki jih uporabljamo za stekleno maso. Med reševalce, ki nam bodo poslali pravilne rešitve, bornio z žrebom razddlili pet nagrad v vrednosti 65 N-din.
Rešitve pošljite do sobote 18. 3. na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRAST-
NIK. Na kuverti označite: Nagradna križanka.
Za februarsko nagradno križanko »NAŠI IZDELKI« ismo prejeli rekordno število rešitev: 109. Komisija, sestavljena iz reševalcev in uredništva, je izžrebala naslednje reševalce, ki prejmejo:
Gabrič Zdravka	20	Ndin
Knez Alojz I	15	N-din
Klenovšek Franc, upok.	10	N-din
Šmagellj Stane	10	N-din
Blaško Viktor	10	N-din
Pravilna rešitev februarske kri-
7HlT)'TcP. *
VODORAVNO: dračje, amba, tulpa, Varane, Niagara, Er, pedi-
kira, pristave, upi, rman, atol Andrej, Odra, žairdinera, koala, Te, emir, en, Col, trn, on, zračnica, kapra, IK, K, krožnik, skodla, KR, Ono, Aiken, Radion, O, laz, C, Cadiz, Senta, trg, natega, ata el, ral, gorivo, A, RJ, test, vaza, esen, solnik, Aco, trta, Mica, Trenta, plošča.
OBVESTILO
Centralni delavski svet podjetja je dne 28. 2. 1967 razpisal volitve v CDS in Svete EE.
Volitve bodo 30. marca 1967.
Podjetje je razdeljeno na volilne enote.
V	CDS se voli 19 članov, od tega izvoli notranji obrat 9 članov, energetika in pomožne delavnice 2 člana, brusil-nica in slikarnica 4 člane, skupne službe 4 člane.
V	svet EE notranji obrat 14 članov, v svet EE pomožne delavnice in energetika 7 članov, v svet EE brusilnice in slikarnice 9 članov, v svet EE skupne službe 9 članov.
Zbori delovnih ljudi na katerih se bodo predlagali kandidati in sestavljale kandidatne liste bodo od 13. do 16. marca 1967.
Člani delovne skupnosti udeležite se zborov in predlagajte v samoupravne organe tiste člane, ki bodo kos nalogam ki jih pred podjetje postavlja samouprava in družbena reforma.
Na sliki člani moškega pevskega zbora Svoboda II. v svojem novem lokalu. V nedeljo 26. 2. 1967 je imel zbor svojo letno konferenco; o njej vas bomo seznanili v naslednji številki Steklarja.