Studijska
KNJIŽNICA V CELJU
Izdala »Zasavski tednik« v Trbovljah. - Urejuje uredniški odbor. - Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva in uprave:	-Zasavski tednik«,
Trbovlje I. Trg revolucije 28 - Telefon št 91 - Račun prt Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146	- List Izhaja vsak petek — Letna naročnina 480 din.
polletna 240 din. četrtletna 120 dtn. mesečna 40 din. Cena izvoda v kolportaži 10 din - Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. — Rokopisi, ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, se ne vračajo
m
Pravkar prispelo
•	ZAGORJE. — Na nedeljskem sestanku sekretarjev osnovnih ganjfeacij ZK v Zagorju so govorili o izvajanju pisma CK ZKJ, dna# lan jem poteku študija programa ZKJ in sprejemanju novih
££laWv v Zvezo komunistov. Sekretar obč. komiteja ZKS tov. Rudi Bregar je sekretarjem QO ZK pojasnil nekatere bodoče naloge, ki čakajo vse zagorske komuniste pri izvajanju napotil pisma in poudaril, da mora biti vsebina pisma nenehno pred očmi vsem političnim organizacijam, podjetjem, aktivom organizacije SZDL ter vsem samoupravnim organom.
Študij kongresnega materiala poteka v Zagorju v glavnem normalno, več pozornosti pa bo treba posvetiti sprejemanju novih
•	VIDEM-KRSKO. - Pred kratkim so v Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Vidmu-Krškem dali v poskusno obratovanje novo belilnico in oplemenjevalnico za viskozo. Čeprav ima belilnica vse name.ščene stroje v več nadstropjih, je pri poskusnem pogonu med obratovanjem zaposleno le šest ljudi.
Nova belilnica je tehnično dovršena, saj so vsi stroji na pol avtomatični in avtomatični. Čeprav je poskusna proizvodnja šele na začetku, so v tovarni že prepričani, da bo kapaciteta belilnice
Štev. 4
TRBOVLJE, 23. januar 1959
Cena Hi di*


TITOVO POTOVANJE
Potovanj tovariša Tita po državah Afrike in Azije vzbuja še vedno veliko pozornost v svetovnem tisku. Večina svetovnega tiska je posebno Pozitivno ocenila razgovore Tita z Nehrujem. Tisk zlasti poudarja tisti del, ki pravi, da se bosta Jugoslavija in Indija še dalje trudili za ohranitev miru in ureditev mednarodnih vprašanj po mirni poti, s pogajanji, v skladu z načeli koeksistence in politike, ki je proti vključevanju v bloke. — Toda vsi ne pišejo tako. Tako sta se na primer sovjetski tisk in tisk držav sovjetske skupine postavila prav na nasprotno stališče in nesramno napadla Jugoslavijo. S tem mislita, da bosta onemogočila krepitev odnosov Jugoslavije z azijskimi in afriškimi državami — prisrčni sprejemi povsod Titu in njegovemu spremstvu pa so dokazali, da ;e ta gonja proti Jugoslaviji imela prav nasproten učinek od tega, kar so želeli v Moskvi, Pekingu in drugod.
SPORAZUM MED ZAR IN ANGLIJO
Prejšnji teden so se po dolgih pogajanjih zaključili razgovori med ZAR in Anglijo v Kairu. Predsednik mednarodne banke Black je dosegel, da ®o sporazum o ureditvi finančnih vprašanj parafirali to uredili tudi vse glede spornih vprašanj, ki so nastala z britanskim napadom na Suez.
Ves angleški tisk toplo pozdravlja ureditev tega vprašanja. Pričakuje se zato čim-Pnejšnja ureditev diplomatki h odnosov med obema državama. Vse to bo seveda omogočilo ureditev trgovine toed obema državama in zabrisane bodo posledice, ki so nastale z britanskim napadom na Suez.
MIKOJANOV OBISK V AMERIKI
Se vedno je vprašanje Mi-boj anovega obiska v Z D Ji osrednja točka zanimanja v 'vetotmi javnosti. Svet vidi v tem Mikojanovem obisku novo pobudo sovjetske vlade za rešitev nemškega vprašanja.
Po sovjetskem predlogu bo ostala sedanja nemško-poljska vneja na Odri in Nisi nespre-toenjena.
VELIKE REFORME V BOLGARIJI
V Bolgariji bodo v bližnjih Ptesecih reorganizirali uprav-ni tn gospodarski aparat. Od-Pravili bodo obvezen odkup kmetijskih pridelkov. Sprejeli Po so tudi načelo nagrajeva-n>a po učinku dela.
devalvacija pezete?
Španska vlada proučuje Snažnost devalvacije pezete. dosedanji uradni tedaj Špance valute je 42 pezet za dolar.
EGIPTOVSKI BOMBAŽ
. Kakor piše egiptovski tisk, !® vlada ZAR sklenila razve-Javiti vse kompenzacijske dogovore o prodaji egiptov-'sKega bombaža. Do tega skle-*’a /c vlada prišla zato, ker ?° vzhodnoevropske države bombaž preprodajale po nif-cenah za čvrste valute.
POMENEK 0 AKTUALNEM VPRAŠANJU

ZA LJUDI
Osnovna gospodare&opolitična naloga sindikatov bo tudi letos skrb za čim boljše delovne in življenjske pogoje predvsem že zaposlenih delavčev. Zato bo treba vse delo v sindikatih organizirati, usmeriti in tako vskladiti z dnevno gospodarsko-politično problematiko, da bodo kar najbolj izkoriščene vse možnosti z namenom, osnovno nalogo čim bolje izpolniti. V zvezi s tem stojita pred sindikati predvsem dve vprašanji: 1. kako čimbolj smotrno porabiti tista materialna sredstva kolektivov, ki jim bodo ostala na razpolago ob zaključnih računih za lanske leto, drugače povedano: kako ta sredstva čimbolj pametno izkoristiti za izboljšanje življenjskih pogojev že zaposlenih delavcev. 2. kako organizirati in izkoristiti vse možnosti, da bi v letošnjem letu povečali proizvodnjo in s tem tudi osebne prejemke že zaposlenih delavcev in nameščencev.
(Stane Kavčič na IV. plenumu SS)
Pri nas v Zasavju so na lanskoletnih občnih zborih sindikalnih organizacil sicer mnogo razpravljali o potrebi krepitve družbenega ln življenjskega standarda, toda sindikalna vodstva so prihajala pred svoje članstvo s premalo konkretnimi načrti, kako to v letošnjem letu doseči. Tiste dni. ko ie končal III. plenum Republiškega sindikata Slovenije, je bilo pri nas največ občnih zborov sindikalnih podružnic- zato bi človek pričakoval, da bodo sindikalna vodstva izkoristila priliko in usmerila vse razprave v tako Imenovano akcijo »dve tretjini«. Zal so se prenekatere naše sindikalne konference spremenile v obratne skupščine-le večja podjetja so se zavedala važnosti plenuma in so na občnih zborih obravnavali reševanje problemov, ki jih ie nakazal plenum.
Konkretno: sindikalna konferenca zagorskih rudarjev je sprejela priporočilo Republiškega sveta sindikatov Slovenije.
žijo, o njih pa nai končnove-ljav-no" ukrepa oziroma sklepa občinski odbor proizvajalcev se pravi o razporeditvi sredstev, ki jih bodo dala zagorska podjetja iz skladov skupne uporabe po zaključnih računih.
Kot je znano, ima občinski ljudski odbor v Zagorju Izdelan precej jasen načrt, kam nai bi se ta sredstva usmerila. Gre za gradnjo pekarne, objekta, ki ga Zagorjani »krvavo« potrebujejo, da se izrazim y žargonu. Nadalje gre za modernizacijo oziroma novogradnjo trgovskih lokalov, za stanovanja, za ureditev prodajaln s kmetijskimi pridelki, za še mnoge druge prepotrebne objekte družbenega standarda, ln če hočete, tudi za gradnjo šol.
Prav tako v Trbovljah. Občinski sindikalni svet ie že pred meseci sklenil predlagati vsem podjetjem oziroma organom delavskega samoupravljania in sindikalnim organizacijam, naj se zavzamejo, da bi razdelili razpoložlj Iva sredstva za kom-u-rudarji pa so v razpravi nred- nalne naprave. Občinski ljud-lagall. nai se vsa sredstva zdru- skl odbor je celo sestavil prlo-
Občlnska akademija v Zagorju v počastitev. 40-letnice KPJ
rltetno listo potreb. Večje sindikalne organizacije so govorile o tem predlogu, toda marsikje so prišle na dan nekatere »lastne« potrebe kolektivov, ki so sicer morda upravičene, v sedanjem trenutku pa nekoliko egoistične. Toda kot kaže. je v podjetjih prevladovalo pravilno stališče In videti je, da bodo Trboveljčani letos dobili nekatere nujno potrebne objekte družbenega standarda. Seveda pa bodo o prioritetni listi občinskega ljudstva še na široko govorili vsi kolektivi, zbori volivcev ln končno tudi osnovne organizacije Socialistične zveze. Tako je prav; l-judie nai odločajo o vsem, kaiti sami so ustvarili sredstva, naj tudi sami odločijo, kam jih bodo namenili.
Podobne razprave so bile Tudi v Hrastniku, le z razliko, da je hrasto iška občina v težavnejšem položaju, kajti dvoje največjih podjetij je v fazi rekonstrukcije, v katero vlagata vsa svoja sredstva, da bt se čim-prej rešili svojih finančnih bremen.
Sindikalne organizacije stoje zdaj pred veliko nalogo. Mnogo bo treba že razprav, treba bo presedeti še mnogo ur. da bo v celoti Izpolnjeno prvo priporočilo slovenskih sindikatov. Ce bo v kolektivih prevladovala zavest, da gre za nje same. da gre za ljudi, ne bo težko najti pravo rešitev. Seveda bo treba brezkompromisno brez vsakršnega omahovanja In pomislekov ovreči vse tiste ozke težnje nekaterih posameznikov, ki bodo še vedno zaskrbljeni pomišljali, če ne bi kazalo vsa sredstva nameniti za investicije. četudi niso prvenstveno važne. Splošnim koristim se morajo podrediti skrbi posamezni, kov.
O drugem problemu nedavnega plenuma slovenskih sindikatov pa prihodnjič.	(v)
S SNEGOM PRIDE TUDI VESELJE
takšna, kot so pričakovali. Belilnica zaradi pomanjkanja nebeljene celuloze še ne dela v polnem obsegu. Za sedaj je tudi kapaciteta obstoječih kuhalnikov dovolj velika. Zato v tovarni gradijo nov kuhalnik, ki bo v oktobru v polnem obratoval. Takrat bo mogoče povečati tudi kapaciteto bukove celuloze za novih 8.00* ton, kar bo v celoti dovolj za nemoteno delo nove belilnice. Z dograditvijo novih objektov bodo porabili v celoti 36.000 m3 bukovega lesa več kot doslej. V tovarni so konec leta dali v pogon tudi nove čistilne naprave, ki neposredno čistijo savsko vodo.
•	TRBOVLJE. — Nižja Glasbena šola v Trbovljah Je priredila svoj prvi stilni koncert. V smislu Chopinovega koncertriranja so se v mali dvorani Glasbene šole zbrali okoli klavirja poslušalci njegovih nesmrtnih melodij. S tem načinom prednašanja je intimnost njegovih preludijev, mazurk, nokturnov in valčkov še bolj prišla do izraza. Izvajali so učenci prof. Bemetičeve In Križnika in oboji dokazali visok nivo šole. Najbolj se je približal Chopinovi melodiki Marijan Flajšman. Življenje in dela največjega poljskega glasbenega cenila ln revolucionarja je orisal ravnatelj šole prof. VVelngerl.
V tem šolskem letu je bila to že šesta javna prireditev trboveljske glasbene šole.
•	V soboto Je priredil predsednik ObLO Trbovlje, tov. Tine Gosak, sprejem za članice telovadbe reprezentance Srbije. Ob tej priložnosti jim je izročil v spomin sliko Trbovelj.
•	Letošnji učni Uspeh ob polletju na trboveljski gimnaziji Je boljši od lanskega. Pozitivno je bilo ocenjenih 78% dijakov. Najboljši razred je 3 a, kjer je izdelalo pouk 94% dijakov.
•	RK terena Center v Trbovljah Je Imel te dni redni letni občni zbor. Ugotovili so, da Je bilo minulo delovno leto zelo uspešno. Samo število članov se Je povečalo od 1450 na 1620. Na občnem zboru sol tudi sklenili, da bodo imeli odslej uradne ure v Domu SZDL na Trgu Revolucije vsak petek od 16. do 18. ure.
PO ZAČRTANIH NALOGAH
Odboi za proslavo 40-letolce Komunistične partije Jugoslavije v Zagorju je že sestavil okvirni program slavnosti ln prireditev v jubilejnem letu 1959, ko po vsej državi 'praznujemo obletnico ogromnega dela naše Partije:
Ena izmed pomembnih slovesnosti v počastitev tega jubileja v Zagorju bo vsekakor tod; centralna občinska akademija. Čeprav loči Zagorjane do te prireditve še nekaj mesecev sodi odbor za proslavo za Potrebno, že zdai postopoma pripraviti vse potrebno, da bo ta prireditev res dostojna velikega jubileja.
Treba bo predvsem urediti dvorano TVD Partizana, kjer bo centralna prireditev. Odbor za proslavo bo storil vse po-
trebno. da bo dvorana za to slovesnost, čeprav ne povsem, pa vsaj delno prenovljena. Prav tako bo komisija, ki bo pripravila program akademije, organizirala takšno slovesnost, da bo iz nje razvidna razvojna pot Partije in njena vloga za današnjo družbeno stvarnost.
M
PREDSEDNIK TITO BOTER V BREŽICAH
17. t. m. so imeli v družini Franca Vretiča iz Cunrovca 8 pri Brežicah lepo slovesnost. Maršal Tito je postal tioter devetemu otroku Angele in Franca Vretiča, vojnega invalida. Tovariša Tita ie pri krstu zastopal brežiški ljudski poslanec tov. Jože Ingolič.
ŠIRŠA KONFERENCA KOMUNISTOV TRBOVELJSKE OBČINE JE RAZPRAVLJALA 0 GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH. KONFERENCE SE JE UDELEŽIL TUDI SEKRETAR CK ZKS IN TRBOVELJSKI LJUDSKI POSLANEC TOV. MIHA MARINKO. GOSPODARSKO POROČILO JE PODAL PREDSEDNIK
OBČINE TOV. TINE GOSAK
Glavna naloga v letošnjem letu v občini Trbovlje bo predvsem povečati obseg storilnosti, proizvodnje in vseh ostalih storitev, tako da se bo narodni dohodek povečal. Povečanje obsega proizvodnje je moč doseči zlasti v industriji ln v gradbeništvu. Prav tako pa bo letošnje leto ena izmed glavnih nalog povečanje osebne potrošnje, posebno delavcev In uslužbencev, ter družbenega standarda. Za stabilen razvoj osebne potrošnje je treba razviti zlasti oskrbovalno omrežje detajlne prodaje, povečati je treba kapacitete družbene prehrane, razširiti se morajo obrtni obrati ter uslužnostni servisi za izvršitev storitev gospodinjstvom. Razen stanovanjske izgradnje v tem letu je treba pospeševati izgradnjo komunalnih objektov, šolskih in zdravstvenih. Potrošnjo sredstev je treba vskladiti s smernicami družbenih planov ter začeti z vzdrževanjem sredstev gospodarskih organizacij.
Letošnje leto je pričakovati nadaljnji porast družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v občini. Na to bo seveda vplivalo tudi vprašanje rešitve rekonstrukcijskega načrta v trboveljski Cementarni
Podjetja v trboveljski občini so minulo gospodarsko leto lepo zaključila. Začrtani plan je bil po količini proizvodov presežen za 2,6*/», po vrednosti pa za 2%. Tako je n. pr. Rudnik Trbovlje-Hrastnik pridobil 9.000 ton več premoga, kot ga je predvideval, ter presegel plan za 0,9*/«, po vrednosti pa za 5,2%. Elektrarna Trbovlje Je svoj plan presegla za 1.5*/«, vrednost njene proizvodnje pa se Je zmanjšala na 96,8% nasproti planu. Cementarna Trbovlje Je presegla plan v količini za 9,6*/», v vrednosti pa za 5,4%. Prav tako Strojna tovarna Trbovlje, in sicer po količini za 0,9'/», vrednost proizvodnje pa se je znižala za 0,2%.
Vrednost planirane proizvodnje so presegle v letu 1958 naslednje gospodarske veje: promet za S*/». obrt za 21'/i, komunalna dejavnost za 7'/» in trgovina za 5%. Planirane vrednosti uslug in storitev ni doseglo gradbeništvo, ki Je doseglo le 80,8'/« v primerjavi s pla-
nom. Tudi gostinstvo Je doseglo le 98% svojega plana, enako KZ Trbovlje. Med obrtnimi podjetji zaznamuje največ ji uspeh podjetje »eMhamika«, ki je svoj plan preseglo za 57'/», Zlatarstvo za 38,2%, podjetje »Meso« za 15,4*/», obrtno podjetje »Metalija« za 12% in Pekarna za 13,6'/». Med obrtnimi podjetji nista dosegla planirane proizvodnje le podjetje »Elektro-Standard« m Tapetništvo Trbovlje.
Gostinstvo je preteklo leto nazadovalo, boljši uspeh pa Je bil dosežen v gostiščih družbenega upravljanja. Trgovina kot celota je presegla blagovni promet za 5,2*/»; tu je najboljši rezultat doseglo podjetje »Vitaminka«, ki je preseglo blagovni promet za 17,3%, a podjetje »Železnina« za 16,1'/», Obrtna nakupno-prodajna zadruga za 22,3'/», Od treh trgovskih podjetij, ki oskrbujejo potrošnike s prehranskimi artikli ter ostalim mešanim blagom, je minulo leto napredovalo le podjetje »Izbira«, ki Je planiran blagovni promet preseglo za 3*/». Ostali dve podjetji sta bili pod planom: »Preskrba« je dosegla 95,9'/», a »Po-
VREME
*A Čas (OD 22. DO 31. JAN.
Okrog 22. Jan. bodo nastopile ®*4avlne, sprva bo Južno In dež, hitro nato sne* In močna ®kladltev a burjo. Nato bo sle-®*io 2—J dni Jasno vreme s hu-mrazom. Okrog 27 jan bo 'k®! In topleje, konec Januarja ** *®Pet Jasno In hud mrai.
TRBOVELJSKA 00 NAS JE V PONEDELJEK V SLABI URI POPELJALA NA OBISK V LITIJO, HRASTNIK, SENOVO. VIDEM-KRSKO IN V BREŽICE, (OD SOBOTE 10. JANUARJA 1959, IMAMO V TRBOVLJAH AVTOMATSKO TELEFONSKO CENTRALO IN ŠTEVILKA 00 SKRBI ZA MEDKRAJEVNE TELEFONSKE POGOVORE IZ TELEFONSKEGA IMENIKA SMO IZPISALI PET ŠTEVILK. TAKOLE SO SE OGLAŠALE NA NASE ZVONENJE:
LITIJA 1 Na drugi strani telefonske žice smo zaslišali glas direktorja litijske predilnice tov. Toneta Koprivnikarja. Najprej nas je nekoliko seznanil s .samo tovarno; »Stara je in potrebna rekonstrukcije. 22. decembra ie C' Splošne investicijske banke že odobril investicijski program, ki smo ga pripravili 1956. leta. Upamo, da bomo letos lahko začeli z deli. Po rekonstrukciji bo imela tovarna 22 starih in šestnajst novih strojev. Zdaj ima 28.000 vreten, po preureditvi pa jih bo imela 31.000. Proizvodnja se bo predvidoma povečala za okoli 800 t bombažne in stanlčne preje.« 80-191: Kaj pa skrb za delavce? Litiia 1: — Tudi na to nismo pozabili, Zavedamo se. da je to naša osnovna naloga 100 delavcev« se poslužuje cenen® tople malice, v lastni kuhinji jč opoldne |n zvečer okoli 100 ljudi — Kosilo stane 80 din. večerja na 40 dinarjev S tem on še vedno nismo zadovoljni Sedanja menza Izven pod let ja še n| trajna rešitev. Da bi se lahko cenene prehrane posluževa-
TELEF0NSKI SPREHOD OD LITIJE DO BREŽIC
Kliče 80-191
lo čimveč ljudi, smo sklenili, da bomo uredili dve jedilnici v sami dvorani. Letos bomo dogradili dva stanovanjska bloka, ki bosta s skupaj 18 stanovanji kar lep prispevek k ublažitvi stanovanjske krize, ki — presneto — tudi nam ne da miru.
Doslej je naš kolektiv precej pogrešal možnosti za ceneno letovanje. Letos pa bomo začeli graditi lastni počitniški dom v Novem gradu v Istri, kjer bo lahko že čez kaki dve leti hkrati letovalo nekaj desetin predilničarjev Razvijamo gospodinjski servis v naši koloniji. K sedanjemu pralnemu stroju bomo kupili še enega, uredili pa bomo nadalje likalnico. — Lani pa smo uredili še otroški vrtec.«
HRASTNIK 54 ' -Priprave za formalno združitev dela radeške občine k Hrastniku so pri kraju. V kratkem bo prva skupna seja novega občinskega ljudskega odbora, medtem ko je bil včeraj že združeni občni zbor občinskih sindikalnih svetov Iz Hrastnika in Radeč. K občinskemu ljudskemu odboru v Hrastniku se priključijo vsi kraji dosedanje radeške komune, razen Podkuma, Dol in Loke. Za takšno razdelitev so se zavzeli tudi zbori volivcev na radeškem področju,« je
odgovoril na naše vprašanje sekretar občinskega komiteja v Hrastniku tov. Marijan Orožen.
SENOVO 3
»Devetega februarja 1944. leta je Štirinajsta brigada osvobodila senovski predel z napadom na rudnik in tako onemogočila za daljši čas vsakršno izkoriščanje rudnega bogastva. — V spomin na ta dogodek na Senovem že nekaj let proslavljajo 9. februarja svoj občinski praznik.
Kako pa ga bodo praznovali letos? — Na naše vprašanje je odgovoril predsednik občinskega ljudskega odbora Senovo tov. Karel Sterban: »Imamo pripravljalni odbor, ki bo izdelal celoten program prireditev. Lahko povem, da bomo imeli mimo vsega ostalega tudi tokrat "slavnostno akademijo na Senovem, medtem ko igralci iz Brestanice pripravljajo novo gledališko delo. Celoten program prireditve vam bomo pravočasno postali.«
VIDEM-KRSKO 8 Tovarno »sladkega«. na Sotel-skem je tokrat zastopal v našem razgovoru njen direktor Jožko Bajc. 80-191: »Gotovo bo vse naše sladkosnedne bralce najbolj zanimalo, koliko čokolade je lani zapustilo prostore tovarne čokolade in likerjev
Imperial. « Videm-Krško 8: »Izdelali smo 128,5 ton čokolade. In kar lepo število litrov likerja.« — Spet smo bili radovedni:	»Pripravljate letos
potrošnikom kakšno posebno presenečenje?« — »Tokrat verjetno ne. Zato pa vam moramo povedati, da smo lani mnoge zelo razveselili z izdelovanjem sladkega kakaa in pa čokoladnega deserta, ki smo ga poslali na trg tudi v okusni opremi. Trenutno prodamo polovico vseh naših sladkih Izdelkov v Slovenijo, drugo polovico pa v Beograd. Danes je v službi 32 deklet in 9 moških.«
BREŽICE 41 Tegobe okoli prostorne stiske v brežiški bolnišnici so vsem že predobro znane. Tokrat smo vam hoteli postreči z razveseljivejšo novico, toda ... — Oglasil se je upravnik bolnišnice tov Požar. »Kaže, da še tudi letos ne bo nič z gradnjo novih bolniških, kirurških in ostalih prostorov. Doslej imamo pripravljenih za gradnjo 25 milijonov dinarjev. To pa je premalo.« — 80-191: »Kaj pa načrti?« Brežice 41: »Načrti so že pripravljeni.« — 80-191: »Kakšen promet ste dosegli v minulem letu?« — Brežice 41: »Zapisali smo okoli 6000 sprejemov in okoli 68.000 oskrbnih dni.«
-jak
trošnja« 92,3% planiranega prometa.
Dosežki v minulem letu ustvarjajo upe za povečanje proizvodnje v letu 1959, razen morebiti v industriji, gostinstvu in KZ. V gradbeništvu se pričakuje to leto povečanje uslug za 33%, v pro. metu za 32'/», v obrti za 3*/», v ko-munalni dejavnosti za 2% ln v trgovini za 4'/».
Predvideno povečanje Je možno doseči z boljšim Izkoriščanjem
(Nadaljevanj« na 2. strani)
Požar pod Kumom
14. januarja v jutranjih ur: je začela goreti garaža v Z gozdu pri Dolah, last avtopr voznika Medveška, Na pom so prihiteli gasilci z Dol, P dcža, Jagnjenice, Papirnice tudi iz Radeč, vendar niso m gli preprečiti, da požar ne zajel tudi hiše. — Zgorela hkrati z garažo, delavnic skednjem in avtobusom.
Požar je napravil vcčmil jonsko škodo.	1
Bralci in redakcijo S Bralci in redakcija •
Naše branje
Skozi vse leto, le posebej ob začetku, sl radi pogledamo lz oči v oči. Z željami in načrti. Tudi ml smo se že nekako navadili, da sl tokrat povemo nekaj besed.
Ko smo predlanskim proslavljali 10-letnico Zasavskega tednika, nam Je več kot tisoč bralcev 1® najrazličnejših krajev od Zagorja do Brežic povedalo svoje mnenje o listu; tisti njihovi popisani listi ln zapisane Izjave so nam še danes dragocen pripomoček prt urejanju lista. Tem cenjenim prispevkom se je v teh mesecih pridružilo še mnogo novih, razveseljivih, kritičnih, a drugače spodbudnih. Zlili so se v novoletne čestitke lz oddaljenih ln bližnjih vasi ln mest.
V zadnjem letu Je Zasavski tednik ustregel vašim željam po več tujih zanimivostih, domačih zgodbah ln podlistkih, pa praktičnih nasvetih za dom in družino In s filmom. V komentarjih so se na naših straneh prinesla mnenja številnih znanih Jugoslovanskih novinarjev ln komentatorjev, kaikor tudi najvlšiih političnih funkcionarjev, z vsem tem seveda v še boljši obliki, pa bomo nadaljevali tudi letos.
Se to ste lahko opazili, da smo še naprej krepili vaši najljubši rubriki »Pepče prtpo. veduje« in »Halo, 21«, če pa sta kdaj zlezli v »ozkost«, ali pa se za nekaj časa tudi Izgubili, Je — priznajte — tudi vaša krivda.
In letos? — Nič načrtov, nič velikega zvonjenja ln reklame? Kaj Je z Zasavcem?
Naj ustrežemo vaši želji zdaj, ko se Januar že poslavlja.
Z veseljem vam sporočamo, da nam Je uspelo v vseh osmih občinah od Litije do Brežic zagotoviti svoje stalne dopisnike, ki bodo stalno obveščali redakcijo o vseh pomembnih dogodkih na svojem področju, seveda mimo še lepšega števila dopisnikov v manjših krajih, ki so se že doslej pridno oglašali na naših straneh. Geslo redakcije je; vsakemu najmanjšemu kra-
V__________________________________________________
Ju rvoje mesto na dopisniški strani! Da pa bomo vtem povsem uspeli, Je pa seveda veliko odvisno tudi od vas, dragi bralci, ki nam s opozorili na aktualnost tega ali onega problema, kakor tudi z lastnimi sestavki lahko mnogo pomagate.
Zasavski tednik bo skušal letos na svoji reportažni strani obdelati zlasti to, kakor tudi uspehe, ki prebivalce vseh krajev najbolj zanimajo, hkrati pa se vam bo že s prihodnjo številko predstavil z nekaj novimi rubrikami, KJER BO DAL GLAVNO BESEDO VAM.
Brez dvoma ni nepomembno tudi dejstvo, da smo navzlic velikim stroškom uspeti le minimalno zvišati naročnino našega lista in tako še naprej ostati najcenejši slovenski tednik!
Opozoriti bi vas še na dvojk zanimivih čtiv, ki Ju začnemo objavljati v nadaljevanjih danes ln v prihodnji številki. Prvi sestavek je za Zasavski tednik napisal naš beograjski sodelavec Branko Djuklč ln opisuje tiste dni, ko Je naša Partija gradila pogoje za lepše življenje vseh naših delovnih ljudi. V njem vas ho popeljal skozi vse spletke ln naklepe, ki se jih Je stara Jugoslavija posluževala za boj proti najboljšim borcem za zmago proletariata. Drugi sestavek pa Je zanimiv feljton lz časov španske državljanske vojne, poln dramatičnih trenutkov, ki bodo gotovo pritegnili vsakega našega bralca.
Za mesec februar pripravlja naša redakcija na tretji ln četrti strani še neko presenečenje, vendar o tem več prihodnjič.
Navzlic vsem težavam, s katerimi se moramo boriti, tako v redakciji kot na terenu, upa-mo, da bomo lahko vse te želje dosledno Izpolnili, kot želimo ml vsi — za še boljši in še bolj priljubljeni Zasavski tednik.
Seveda pa nam bodo še naprej najlepši ln najbogatejši kažipot vaše želje In vaša pisma.
UREDNIŠTVO
KMETIJSKA PROIZVAJALNA ZVEZA BREŽICE LETOS
Za rast kmetijstva
Kmetijska proizvajalna poslovna zveza Brežice zajema območje občin Brežice, Videm-Krško, Sevnica in Senovo; po novi komunalno-teritorialni razdelitvi pa še področje sedanje občine Kostanjevica ob Krki in s tem obseg bivšega krškega okraja. V zvezi je včlanjeno nad 20 kmetijskih zadrug.
Po začrtanih nalogah
(Nadaljevanje s prve strani) proizvodnih kapacitet, porastom storilnosti, z raciolnaJnlm izkoriščanjem materiala in s smotrnim vlaganjem investicijskih sredstev. Obstajajo možnosti, da se v letu 1959 doseže večji porast družbenega bruto produkta kot Je predvideno.
Tov. Martin Gosak je nato obširno govoril o investicijah v občini. Na to vprašanje se bomo še povrnili, vendar je važno poudariti investicijska dela v Elektrarni Trbovlje in rekonstrukcijo Cementarne, za katero pa sredstva še niso odobrena. Nadalje je treba rešiti vprašanje kapacitet novih podjetij, ki preraščajo iz obrtnih v industrijska podjetja, kot na primer »Mehanika«, »Metalija«, »Elektro-Standard«, Zlatarstvo in druga.
Kakor predsednik občine, tako so tudi v razpravi mnogo govorili o potrebi ureditve prometa, trgovskega omrežja, gostinstva in pa o komunalnih objektih, kot n. pr. o ureditvi ceste od Sušnika do postaje. — Letošnje leto bo ena od važnih nalog, kako delovnim ljudem pomagati z ureditvijo obratov družbene prehrane ln ostalimi uslužnostnimi servisi, ki jih naš delovni človek najbolj potrebuje. V celotnem poročilu predsednika občine je opaziti skrb za našega delovnega človeka in prizadevanje, storiti čimveč za ljudi in za dvig njihovega standarda.
Obširne razprave se je udeležil tudi sekretar tov. Miha Marinko, ki je predvsem podčrtal vlogo komunistov v izvrševanju gospodarskih nalog. Dejal je, da so komunisti dolžni, da so povsod prvi pri reševanju nalog, da dajejo ostalim zgled, ne pa da korakajo na repu dogodkov. Prav
vsi smo odgovorni, kakšno je gospodarsko in politično stanje v občini. Nadalje je naglasil, da so zlasti komunisti v prvi vrsti poklicani, da v podjetjih skrbe za rast proizvodnje — ne da se pokažejo kot priganjači, temveč kot svetovalci, ki s pametnimi- predlogi in nasveti pomagajo, da se gospodarske naloge izvršujejo.
Tovariš Miha Marinko Je v naslednjem še obširno obrazložil mednarodno politično situacijo in poudaril velik pomen potovanja tovariša Tita po deželah Srednjega in Daljnega vzhoda. Na zaključku pa je tovariš Marinko naglasil še pomen zakona o nacionalizaciji zemljišč in zgradb.
Opozoril je na zelo važno nalogo na terenu, kjer se pojavljajo naši sovražniki, ki zavajajo ljudi s tem. da govorijo, da spadajo pod nacionalizacijo tudi agrarna zemlji-
šča. Jasno tn odločno je treba povedati, da se kmečkih zemljišč ta zakon ne tiče. Pač pa se zakon nanaša na zemljišča v mestih in naseljih z mestnim značajem, s čimer se prepreči delo raznim špekulantom, ki so doslej onemogočali načrtno gradnjo stanovanjskih naselij in tako dalje. S tem zakonom so onemogočene tudi razne špekulacije s prodajo stanovanj itd. Naša skupna naloga pa je, da povemo ljudem tako, kot je resnica, namreč, da je ta zakon le v korist delovnim ljudem.
Dosedan ja kmetijska služba zveze se je preosnovala v proizvodni sektor za KZ in lastne obrate. Da dosežemo najširši razvoj našega kmetijstva, obiskujejo kmetijski strokovnjaki zveze dnevno zaradi sodobnega obdelovanja poljskih kultur, za čimveč je donose in za dosego kooperacij v proizvodnji. Pomembne naloge posavskega kmetijstva so v akcijah za gojitev hibridne koruze, krompirja, travništva, vinogradništva, sadjarstva in živinoreje.
Kmetovalci so sprevideli prednosti uporabe agrotehničnih mer v svoji proizvodnji in v kooperaciji, ker si ustvarjajo večje dohodke, s tem pa tudi večji narodni dohodek občin.
PLODNO DELO ORGANIZACIJE ZVEZE BORCEV V VIDMU-KRŠKEM
SEVNICA
Kmalu v nove prostore?
Delovni kolektiv sevniškega podjetja »Lisca«, o katerem smo v našem časniku obširneje poročali lani, se bo kmalu preselil v nove prostore. Vselitev je bila predvidena že decembra, vendar so se dela pri dograditvi poslopja nekoliko zakasnila.
V podjetju menijo, da je poslopje takšno, kakršno se predstavlja mimoidočim, samo začasna rešitev. V perspektivi nameravajo poslopje še nad-, zidati, in šele takrat bo dobilo končni, kajpak lepši videa.
fr.
Pretekli teden je bil občni zbor osnovne organizacije ZB Videm-Krško. ki ima L56 članov. Na tem, prav dobro obiskanem zboru so ugotovili, da je bilo preteklo leto delo upravnega odbora ln članov ZB uspešno.
Člani so sodelovali pri proslavi dneva borca, ki Je bila povezana s proslavo bitke na Sutjeski. Na predvečer dneva vstaje so pripravili akademijo. V ta namen so skupno z občinskim odborom ZB Senovo Izvedli patrolo, ki je krenila izpred tovarne celuloze preko Bučarce, Zdol in drugih partizanskih krajev do Vetemilte ln Lošc. kjer Je bil slovesen partizanski miting. Ob tej priliki so obdarili domačine, ki so podpirali med vojno partizane. Člani ZB so sodelovali tudi na občinskem prazniku, organizirali žalno komemoracijo na dan mrtvih ln pospremili na zadnji poti dva svoja člana.
Na pobudo občinskega ljudskega odbora ZB je bilo zdravniško pregledanih 9« članov, od katerih bo moralo iti na zdravljenje 11, 18 na razne specialne preglede, medtem ko bo moralo 7 članov spremeniti sedanjo zaposlitev. Pri tem zdravniškem pregledu so sodelovati tudi člani osnovne organizacije ln nudili občinskemu odboru vso pomoč. Nujno pa je, da se nudi specialni pregled še ostalim članom.
ki so bili na ta dan nujno zadržani. Na ta način bo Imela osnovna organizacija popoln zdravstveni pregled nad svojimi člani, nato pa Jim bo lahko nudila tudi zadevno pomoč.
V nekaterih ustanovah ln podjetjih Imajo člani ZB plačan izredni dopust. Največje razumevanje je doslej pokazal delavski svet tovarne celuloze In papirja, ki. je odobril 59 članom ZB. ki so v tovarni zaposleni, plačan dopust od 3 do 10 dni, kar da skupno 305 dni.
Med drugim so na zboru sprejeli tudi sklep, da bodo v bodoče posvetili še več skrbi otrokom padlih borcev, za katerih uspehe se ne bodo zanimati le tu ln tam, temveč bodo zadolžili posamezne člane, ki se bodo zanimali za te otroke. Ne bodo pa skrbeli le za učni uspeh, temveč tudi za njihovo politično in moralno vzgojo.
Ker je vedno več - civilnih pogrebov, je zbor predlagal občinskemu odboru SZDL, da Imenuje komisijo za civilne pogrebe.
Ob tej priliki so ugotovili, da je na področju mesta Videm-Krško še nekaj borcev, ki še niso člani ZB. Zato bo naloga bodočega odbora, da pregleda vse take primere in borce vključi v svoje članstvo. Obenem pa bodo morali pregledati še seznam vseh članov in ugotoviti, če so vsi upravičeni sodelovati v tej organizaciji ln potem temu primerno ukrepati. -8
Tudi obnovi nasadov posvečajo vso skrb. Začrtano je, da bodo letos obnovili hmeljske nasade: v Brežicah 6 ha, v Globokem, Sevnici in Šentjanžu pa po 5 ha, tako da bo konec letošnjega leta na tem področju 40 ha hmeljskih nasadov. Dosedanji nasadi v Brežicah in Loki pri Zidanem mostu so dali zadovoljive pridelke.
A tudi v lastnih obratih ima zveza velike načrte. Proizvodnjo bodo preusmerili na posestvih v Pišecah v vinogradništvo in sadjarstvo, v Brežicah v vrtnarstvo in hmeljarstvo in v Mokricah v sadjarstvo in vzrejo pohancev. Tako bodo tamkaj izkoristili vso zmogljivost naprav za pridobitev nad 100.00 kg piščancev-pohancev.
V	začetku leta bodo pričeti graditi industrijsko pitališče »bekonov« z letno kapaciteto 2000 kosov, namenjenih za izvoz. Iz lastne plemenske vzreje bodo založili rejce belih svinj s kvalitetnim naraščajem.
V	pitališču živine redijo 40 glav mlade govedi za mesni tip »baby bief«, namenjen tudi za izvoz. Da izkoristijo velike zaloge naravne tople vode v Cateških Toplicah, imajo v načrtu izgradnjo obsežnega objekta toplih gred za zimsko pridelovanje paradižnikov, kumaric in drugega sočivja.
KPPZ Brežice bo, kakor lani, tudi letos odkupila oziroma prevzela v komisijsko prodajo od kmetijskih zadrug vse količine kmetijskih pridelkov, kakor na primer: jajc, živine, gozdnih sadežev, sadja in vseh ostalih poljedelskih pridelkov. Poseben oddelek zveze bo skrbel, da bodo pridelki prišli po najkrajši možni poti, do potrošnikov.
Nekaj teh in še precej drugih dejavnosti KPPZ Brežice dokazuje njeno pomembnost na področju kmetijstva v Spodnjem Posavju.
-ek
r
NAS KOMENTAR

Castrova zmaga
Marsikdo, ki Je v minulih dneh prebral vesti o razburljivih dogodkih na Kubi, o begu diktatorja In bivšega narednika Fulgenclja Batiste, o zmagi Castrovega uporniškega gibanja In o prvih ukrepih nove oblasti, ae je vprašal: Od kod tako nenaden preokret, ki se ga še pred pol leta niso nadejali niti največji optimisti? Kdo je pomagal advokatu Castru, da Je po dveletnih bojih zmagal? Ce hočemo odgovoriti na ti dve vprašanji, se moramo spomniti na nekaj, kar Je za Kubo življenjskega pomena ln to je — sladkor.
Kuba je največji proizvajalec sladkorja na svetu. Letno ga proizvede 7 milijonov ton In večino ga Izvozi v Združene ameriške države, v Anglijo in druge zahodne dežele. Vsi boji In vs| nemiri na tem otoku, vse vstaje In okupacije, pa tudi vse ostalo, kar se je dogajalo v novejši zgodovini Kube, Ima svoje korenine v sladkorju.
Kuba Je bila nekoč španska kolonija. Leta 1898 so jo zavzeli Ameri-kancl. Po prvi svetovni vojni je postala formalno neodvisna republika, leta 1934 se je nekoliko bolj osamosvojila, vendar so Amerlkanol tudi kasneje Imeli na Kubi glavno besedo. Ameriške družbe so Investirale v gospodarstvo otoka precej milijard dolarjev. Podpirale so bivšega narednika Batisto, ki Je leta 1933 nasilno prevzel oblast, postal predsednik In general. Batista je uvedel na Kuhi režim, ki le slonel na korupciji, kraji ln nasilju. To Je bil eden najbolj atrahetoilh policijskih režimov v La-
tinski Ameriki. Batista Je spremenil Kubo v koncentracijsko taborišče.
Mnogi svobodoljubni Kubanci so pobegnili. Se več pa Jih je ostalo doma. Tl so se tajno organizirali ln se upirali diktaturi. Med uporniki se je kmalu uveljavil mladenič, ki mu je bilo ime Fidel Caetro. Dne 26. julija 1953 Je vodil upor študentov v Santiagu. ki so ga oblasti v krvi zadušile. Tedaj je odšel v tujino in zbiral pristaše za odločilni boj. Leta 1955 je objavil svoj program, v katerem Je zahteval nacionalizacijo ameriških posestev In plantsž sladkornega trsa, zaplembo Imovlne, pridobljene s pomočjo diktature In raade-lltev tretjine industrijskih podjetij delavcem. V decembru 1956 se Je s 81 pristaši Izkrcal na Kubi In začel boj. Iz majhnih partizanskih odredov so v dveh letih nastale velike enote sodobno organizirane In moderno oborožene vojske, ki Je pred tedni zmagala.
Batista Je na Novega leta dan Po-
begnil v Dominikansko republiko. Oblast je prevzela vojaška Junta, ki se je hotela sporazumeti z uporniki, toda Castro je zahteval popolno kapitulacijo. V kubanskih mestih, zlasti v glavnem mestu Havani, so množice pridrvele na ulice In vzklikale Castru, razbijale vile bogatašev In pristašev diktature, medtem pa se Je Castro bližal Havani In na zborovanjih govoril: »Naš prvi boj Je bil politični. Drugi bo socialni«. Najprej Je treba utrditi mir, potem pride na vrsto Industrializacija, amnestija političnih zapornikov, razdelitev zemlje kmetom itd. Nacionalizacije pa ni napovedal. Dejal Je: »Zaenkrat ne.« Ne smemo pozabiti, da so njegovo gibanje materialno podpirali tudi poslovni krogi.
Novinarji, ki so se razgovarjall * Castrom 4. Januarja, so pisali, da ni protlamerHkn razpoložen In tudi ne skrajni levičar, ampak simpatizer »socialnega liberalizma«, da se navdušuje nad idejami pokojnega ameriškega predsednika Roosevvelta. O nacionalizaciji govori skrajno previdno In diplomatsko. N| čudno, saj imajo ameriške družbe v svojih rokah skoro vso kubansko Industrie sladkorja pa tudi tobačno industrijo In turizem. Vsak nepremišljen In premalo pripravljen ukrep bi se lahko kaj kmalu maščeval. Pa še nekaj Je.
Res so Američani uradno podpirali Batisto, toda nekateri ameriški gospodarski krogi, ki jim Batista ni več nudil dovolj močno jamstvo za njihove Interese na Kubi, so se v zadnjem času začeli obračati od njega. Ne moremo trditi, da so svoje simpatije prenesli na Castra, dejstvo pa Je, da so bile Castrove enote oborožene z ameriškim orožjem. In dejstvo je tudi. da so uporniki v začetku decembra kontrolirali 12 kubanskih pristanišč ln skoro 70 odstotkov Izvoza sladkorja. Osvojili so 25 velikih sladkornih tovarn v pokrajini Orlen-te. Vse to je močno zmanjšalo Izvoz sladkorja v Združene države. Zato nekateri poznavalci razmer na Kubi trde, da so Američani sami pustili na cedilu svojega prijatelja Batista in obrnili plašč po vetru. In zato. pravijo. Castro nerad govori o nacionalizaciji.
Videli bomo, kaj bo prinesla prihodnost. Castrovi borci se niso borili le za spremembo vlade' ampak za temeljito spremembo vladavine, za spremembo družbe. za izgradnjo takšne družbe, v kateri bi lahko prišle do veljave vse napredne kubanske politične sile. Zaenkrat lahko rečemo, da je Castro zmagal, če Pa Je tudi zmagalo kubansko ljudstvo, bo pokazala prihodnost.
JUBILEJNO LETO ZKJ
ZGODAJ ZJUTRAJ SEM POTRKAL NA VRATA MAJHNE LESENE HIŠICE NA ZAČETKU EBERLOVE KOLONIJE V ZAGORJU. ODPRLA MI JE PRIJAZNA ZENICA, PRESENEČENA KAKOR VSAKA GOSPODINJA, KADAR SE NA PRAGU POKAŽE NEZNANEC, PA ŠE ZJUTRAJ, KO JE V HIŠI VSE NAROBE. PELJALA ME JE V KUHINJO, SAMA PA ŠLA V SPALNICO, KJER JE POLEŽAVAL MOZ. CEZ MINUTO ALI DVE STA SE OBA VRNILA.
Tako sva se spoznala. JOŽE TRAMPUŽ, upokojeni rudar ln eden izmed najstarejših zagorskih komunistov, se ml je predstavil na pogled še krepak in zdrav, v resnici pa z bolnimi pljuči, v katerih je premalo prostora za dovolj zraka, da bi lahko globoko dihal.
»To sem dobil v francoskem rudniku,« se je opravičil, »kjer sem delal od 1924. do 1946. leta. Moral sem tja, ker so mi v
Nepozabni spomini
domovini preveč nagajali. Stalno so bili žandarjl na vratih, pa tudi za kruh je bilo težko.«
Tedajci se je nasmehnil, rekoč:
»Zadnji dan, preden sem odšel v tujino, sem se moral zagovarjati na procesu pred sodiščem v Ljubljani. Obtožili so me, skupaj z ostalimi tovariši, sodelovanja v revolucionarnih akcijah! — Začelo se je na nekem zborovanju v Ljubljani, ki sta se ga med drugim udeležila tudi brata France ln Mile Klopčič. Ne spominjam sp več, kakšna skupina je bila to, še vedno pa imam živo pred očmi, kako so nenadoma vdrli v dvorano žandarjl. France Klopčič, ki je bil mlad in uren, je skočil skozi okno, ostale pa so nas prijeli in zasliševali. Pozneje so nas klicali na sodišče v Litijo, to pa nas je po dvakratnem zaslišanju napotilo na deželno sodišče v Ljubljani. Spominjam se, da sta se brata Klopčič zelo pogumno vedla. Neizpodbitna dejstva, ki sta jih navajala, so šla predsedniku senata na živce, zato ju je večkrat ustavil. Dvorana je bila polna železničarjev, ki so prihiteli na poklic, napisan na plakatu: »Udeležite se razprave na sodišču proti tovarišem iz Zagorja!«
Sodišče nas je moralo zaradi pomanjkanja dokazov oprostiti, kar je bila nemalo zasluga bratov Klopčičev. Naslednji dan sem sedel na vlak in se odpeljal v Francijo. Zena ni mogla z mano, ker je bil otrok star šele štirinajst dni. Prišla je za mano čez osem mesecev.«
Jože Trampuž je svoje pripovedovanje večkrat pretrgal. Bilo je očitno, da mu je govorjenje napor, zato mi je bilo žal, ker sem ga prišel nadlegovat s svojo radovednostjo. Tudi žena ga je prosila, da bi govoril bolj počasi. Toda on se za najini prošnji ni zmenil, ampak se je vedno bolj razvnemal, ko mi je pripovedoval o svoji preteklosti.
»Zanimivo je bilo,« je nadaljeval, »kako sem dobil potni Ust. Čeprav sem bil v postopku pred sodiščem, mi je uradnik v Litiji za 50 din izstavil potrdilo, da sem kazensko neoporečen. Takrat je bilo težko doseči pravico, toda s podkupovanjem je človek vse dosegel. Na razpravi pred sodiščem sem sedel s potnim listom v žepu...«
»Leta 1935 sem prišel na dopust v domovino. Komaj sem prispel domov, že sta prišla dva žandarja in zahtevala, da se grem takoj priglasit v Litijo. Moral sem se obvezati, da se bom vselej zglasil, kadar bom hotel iti iz občine. In res sem pozneje, ko sem potoval z vlakom v Ljubljano, opazil, da me neki moža-
Sola v Kočevski Reki, kjer je bil leta 1944 1. kongres LMS
kar neprestano sledi. Kamor koli sem šel, vedno ml je bil za petami. Žalosten dopust je bil to ...«
Zena se je spomnila njegovega odhoda k,vojakom leta 1920. Dejala je:
»Žalostno in lepo je bilo. Hudo zate, ker sl odhajal k vojakom, lepo zato, ker so vas spremljali skoraj vsi rudarji z godbo na čelu ...«
Mož je dopolnil njen spomin:
»štiri letnike so nas takrat vpoklicali. Služil sem v Nego-tlnu. Bili smo sami knapi. Dali so nas skupaj najbrž iz strahu, da ne bi zrevoluclonlrall ostalih vojakov, in pa zato. da bi nas imeli na očeh ...«
»Domov sem se vrnil 5. januarja 1921, se pravi v času stavke. Bil sem potreben zaslužka in lahko bi se bil zaposlil v jami, toda stavkokaz nisem maral postati...«
»Avgusta 1921 sem poslal član Komunistične partije. Tudi pozneje v Franciji sem aktivno delal v delavskem gibanju...«
Se mnogo tega ml je povedal Jože Trampuž, toda kaj, ko pa je urednik tako skop s prostorom. Se več spominov pa je ostalo skritih In jih najbrž ne bemo mogli rešiti pozabe. Res: velika zakladnica zgodovinskega gradiva o delu Partije je v ljudeh samih, toda iz nje vse premalo črpamo.	fr.
Hrastniški rudarji bodo z delom počastili 40. obletnico KPJ
** a 3. zasedanju obratnega delavskega sveta v Hrastniku rVI dne 15. t. m. so na predlog osnovnih organizacij ZK * ” Hrastnik sklenili, da bodo tamkajšnji rudarji v počastitev 40-Ietnice obstoja KPJ razen redne planske proizvodnje do 1. maja 1959 nakopali še 5.000 ton.
Obvezali so se sicer za pridobitev 10.000 ton premoga Izven plana, vendar, ker bo del separacije v poletnih mesecih v remontu, bodo nadaljnjih 5.000 ton premoga nakopali v zadnjih 4 mesecih leta.
Zasedanje obratnega delavskega sveta je bilo zelo živahno, saj so rudarji na njem sprejemali proizvodni plan rudnika za leto 1959.
Kljub temu, da Je. letošnji produkcijski načrt rudnika »napet«, rudarji morajo nakopati letos v jami 365.000 ton premoga in ga pridobiti še 15.000 ton na dnevnem kopu Blate, sodijo v Hrastniku, da so dani vsi pogoji za izpolnitev letnega plana in So obveze v počastitev 40-letnlco ZKJ.
Razumljivo Je, da sami rudarji, ki delajo v proizvodnji, ne bodo kos svoji nalogi, če jim pri tem ne bodo čvrsto stali ob strani tudi vsi zunanji obrati rudnika, tako na primer z redno dostavo zasipnega materiala, z dostavo praznih Jamskih vozičkov in z rednim Izvrševanjem tekočih popravil jamskih transportnih agregatov in ostalih strojev.
V tej zvezi je obratni delavski svet obravnaval tudi vprašanje delovne discipline, zmanjšanje delovnih nesreč In vprašanje izboljšave družbenega standarda rudarjev. Zato jo sprejel konkretno sklepe, In sicer:
1.	Disciplinska komisija pri obratnem DS naj sproti rešuje posamezne disciplinske prekrške in napravi vse ustrezne korake v zvezi s tem.
2.	IITZ komisija naj vse novinec — rudarske začetnike pouči o nevaiyiosti jamskega dela, nadalje naj vse nezgode pri delu sproti analizira ter odpravi morebitne nepravilnosti v smislu rudarskih varnostnih predpisov.
3.	Prav tako naj se ta komisija takoj loti ureditve prostorov in naprav za kuhanje in razdeljevanje tople kave za rudarje.
4.	Stanovanjska komisija pri obratnem DS mora zaseda#! redno dvakrat mesečno In ugotoviti najbolj kritične primere posameznih prosilcev z ogledom njihovih dosedanjih stanovanj ter nato sestaviti prioritetno listo prosilcev.
KOLEDAR DOGODKOV
1918
Jeouarta — 20. — V Ljubija, ni v Mestnem domu in na trgu pred njim demonstri-Ba okrog pet tisoč delavcev, delavk ln nameščencev proti vojski, za ureditev prehrane; njih delegacija Iztoči zahtevo deželni vladi.
Januarja — 27. — V Zagorju velik delavski shod:	—
za mir in kruh (okrog 1.200 delavcev ln njih žena).
Januarja — 28. do 1. februarje — V Trstu in Miljah splošna stavka italijanskih in slovenskih delavcev: za mir in kruh; izvoljen delavski svet ki izdaja »Sporočila« v slovenskem In italijanskem jeziku.
1920
Januarja — Pasivna rezi. stenca rudarjev v rudniku Trboveljske premogokop-ne družbe (TPD).
1921
Januarja — 11. — Konec (uspešen) velike rudarske stavke v Sloveniji.
Januarja — 6. — V Ljubljani ustanovna seja skupščine začasne Delavske zbornice.
1923
Januarja — 14. — V Beogradu ustanovljena »Neodvisna delavska stranka Jugoslavije« kot legalna oblika KPJ (NDSJ). Januarja — 27. )n 28. - Prva državna konferenca Zveze neodvisnih sindikatov z v značajem ustavnega kongresa; navzoči tudi slovenski delegati; »Medju-savezni sindikalni odbor« se preimenuje v »Centralni radnički sindikalni odbor Jugoslavije«.
1929
Januarja — 8. — »Sestoja-auarska diktatura«; poleg drugih ukrepov po vsej Jugoslaviji dokončno razpuščeni neodvisni sindikati.
OSREDNJA SLOVESNOST APRILA
V	DELAVSKEM DOMU
Odbor ib proslavo 40. obletnice ustanovitve KPJ pri občinskem komiteju v Trbovljah je imel že drugo sejo ter je »spravljal o programu prireditev v počastitev te obletnice. Predsednik odbora; sekretar Lojze Ribič, je naglasil, da se mora v tem velikem spominskem letu odražati naša dejavnost na vseh področjih dela, tako v proizvodnji kakor tudi v delu naših društev in družbenih organizacij. V pripravo proslav te zgodovinske obletnice je odbor sestavil več komisij, tako zgodovinsko, komisijo za organizacijo slovesnosti, komisijo za šolo ter komisijo za organizacijo razstav.
Glavna proslava je predvidena za konec aprila (Pred 1. majem). Le-ta bo verjetno trajala dva dni. Razen te osrednje slavnostne prireditve je v načrtu slovesnost na Oebinovem, in sicer 1*. aprila, ob spominskem dnevu na ustanovitev KPS dne 18. aprila 1937. leta, Proslava v lovski koči pod Kumom, kjer je bila 1938. leta konferenca SKOJ, nadalje slovesnost v Domu na Kleku v počastitev spomina Tončke ČEČEVE, medtem ko bo imela DPD »Svoboda-Dobema« dne 27. aprila proslavo v spontin padlemu nevednemu heroju LOJZETU HOHKRAUTU. Prav tako bo imel letošnji občinski •razitlk v Trbovljah še poseben poudarek, in sicer bomo takrat obhajali 35-letnjeo sloma zloglasne Ovjune v Trbovljah 1. Junija 1814.
Mimo spominskih prireditev bodo vsa društva in or-tealzaclje preko celega leta »•skrbele za slovesnosti, ki lih bodo organizirale v spojin 40-letnice KPJ. Posebej bodo tudi proslave po šolah internatih ter po delov-■tih kolektivih naših podjetij.
V	počastitev te obletnice kodo v Trbovljah prav tako delavske športne igre. Tako ko le 8, In 9. februarja zim-*kešportne prireditve kolek. *Vev Blekrogospodarske •kepnoeti Slovenije na Par. Usanzkem vrhu. Kakor pred-
1 videvajo, bo letos v Dejavnem domu v Trbovljah re-vUa godb na pihala Iz cele ••ovenlje ln še vrsta drugih **»vesnosti. Letos bomo še »oseben poudarek d alt dnevu korea, 4. julija, ln dnevu toisrjev. — Odbor za pro-•Jovo 40. obletnice KPJ bo *o konca januarje Izdelal roben program namera-T*oih slovesnosti, ki bo za-J**Sol sleherno naše društvo ■ organizacijo.
ZASTOR JE PADEL ZA PRVIM DEJANJEM NA ŠOLSKIH DESKAH LANSKEGA IN LETOŠNJEGA LETA. MIMO JE PRVO POLLETJE PRAKTIČNEGA UVELJAVLJANJA NOVE
Šolske reforme, ki je pred Šestimi meseci izzvala
MNOGO UPANJ, A TUDI NEKAJ PESIMIZMA, TAKO V GLAVAH PROSVETNIH DELAVCEV IN NIC MANJ V GLAVAH UČENČEV IN STARŠEV. ZA NAMI SO PRVE BRAZDE, KI SO JIH ZAORALE NAŠE SOLE V ŽELJI PO ČIMPREJŠNJEM URESNIČENJU CILJA, VČASIH TUDI V SKOPEJSlH KORAKIH. VSEKAKOR PA JE ČEDALJE MANJ PESIMIZMA TUDI TAM, KJER JE BIL PREVELIK. BREZ DVOMA SO DOSEŽENI ŽE PRVI USPEHI. TO DOKAZUJEJO USPEHI, UČNI USPEHI, DOKAZUJE RAZPOLOŽENJE NA SAMIH ŠOLAH. NEKAJ O VSEM TEM PA PRIPOVEDUJEJO TUDI NASI LISTI IZ ŽIVLJENJA NA TRBOVELJSKIH OSEMLETKAH IN GIMNAZIJI.
NE SAMO DVA
V novi šoli učenci naj ne bodo le pasiven objekt vzgoje, ampak tudi aktivni sodelavci. Reforma v praksi?
A. F. — »Sedel sem pri časopisu, kot vsak dan, ko je prišel sin iz šole. Silil je vame: očka, bil sem na sestanku! Nasmejal sem se mu. »Očka, ne hodiš samo ti na sestanke!« Bral sem. Zvečer pri večerji pa spet: Očka, bil sem na sestanku! — Na kakšnem sestanku, sem se začudil? — Bil sem na sestanku podmladka; tajnik sem. In veš, o čem smo govorili? O nekem fantu, ki ne uboga. Veš, na Tereziji je doma. Vedno razgraja. Povedali smo mu, da to ni prav. — In ti, si ti tudi govoril, sem ga vprašal: Ne, jaz pa nisem govoril. Veš, pa sem hotel. O naših dekletih iz prvih vrst. Tako so čudne! Takoj, ko tovarišica odide, skočijo k tabli in čečkajo in čečkajo po njej. V dveh dneh smo porabili že celo škatlo krede. Očka, ali ni škoda?
Bil sem presenečen nad svojim sinom.«
R. P. — »Zadnjič je Metka pritekla domov vsa srečna. Venomer je dvigala roko in razpirala vseh pet prstkov. Z možem sva jo opazovala, ugibala, kaj je z njo in jo spraševala. Spet je kazala in poplesovala. »Pet, pet sem dobila!«
Ni dobila prvič petice. Toda tako srečna kot tokrat še ni bila nikoli. — Danes sem dobila pet čisto drugače. Tovarišica me je poklicala k tabli in me vprašala množenje, je čebljala. Tisito veš, kar smo imeli zadnjič za nalogo. Dobro sem znala. Potem pa je tovarišica vprašala ves razred, koliko sem zaslužila. Vsi so dejali, da sem zaslužila pet. Zdaj tudi sosedov Tone ne bo mogel reči, da imam protekcijo.«
Nista to edina primera. V takšnih in podobnih drobcih pa se v življenju uveljavlja veliki smisel nove šolske reforme.
P1US - MINUS
-PLUS
SILVESTROVANJE DIJAKOV TRBOVELJSKE GIMNAZIJE.
Se prej pa so imeli intimno slovesnost, na kateri so pozdravili v svoji sredi zastopnike delovnega kolektiva trboveljske »Mehanike«, ki je prevzela patronat nad njihovo šolo in jim ob tej priložnosti poklonila laboratorijsko tehtnico.
Konec leta so v Trbovljah mnogo govorili o patronatih, ki so jih vsa večja trboveljska podjetja prevzela na posameznih šolah v mestu in okolici. Kaj predstavljajo?
Jože Turk, ravnatelj gimnazije: »Od patronata#si mnogo obetamo. Kolektiv »Mehanike« je obljubil, da nam bo v doglednem času opremil fizikalno predavalnico, ki je doslej — zaradi pomanjkanja prostora nismo imeli, je pa v novi šoli izrednega pomena. »Mehanika« bo večino opreme za to predavalnico izdelala sama. Pouk bo potem postal mnogo stvamejši in lažji.«
Pavla Zadobovškova, upraviteljica osnovne šole Trbovlje II: »Z uvedbo patronatov je storjen lep korak naprej pri pomoči šolam. Patronat nad našo šolo sta prevzela Rudnik Trbovlje-Hrastnik dn Zlatarstvo Trbovlje. Rudnik nam je za Novo leto poklonil UKV radijski sprejemnik, podjetje »Zlatarstvo pa zemljevid Jugoslavije. Zelo bomo veseli, če nas bosta ti dve podjetji podprli tudi v naših prizadevanjih za opremo delavnice ročnih spretnosti.«
Ado Naglav, upravitelj osn. šole Trbovlje-Vode: »Strojna tovarna v Trbovljah, ki je naš »patron«, je že skraja pokazala vse razumevanje za naše težave. Kppila nam je že nujno potreben mikroskop, takoj pa nam da na voljo tudi vso opremo za tehnično delavnico, za katero pa nimamo potrebnih prostorov. Vsekakor lahko zamisel o patronatih na posameznih šolah samo pozdravimo.« (Nadaljevanje na 4. strani)
POMOČ PODJETIJ
V ZVEZKU JE Z OKORNO ROKO PISALO: — VABIMO VAS NA SKUPNI RODITELJSKI SESTANEK, KI BO DNE 16. DECEMBRA 1957 V DOMU »SVOBODE« V ZGi TRBOVLJAH.
Skupni roditeljski sestanek na II. trboveljski osnovni šoli še ni doživel tolikšnega obiska kot tokrat. — Velika dvorana Svobode je bila že mnogo pred napovedano uro polna do zadnjega kotička. Prinesel pa je še neko novost. Sestanka se niso udeležile le matere, prvič
so se številno pomešali mednje tudi očetje.
Tudi na ostalih trboveljskih šolah so v novem šolskem letu zabeležili povečano zanimanje staršev za probleme šole in vzgoje.
V tej zvezi pa gotovo ni nepomembno, kako gledajo na same roditeljske sestanke starši in vzgojitelji.
Mati M. P. pravi: — »Roditeljski sestanek je zame nekaj morečega. Ne mislim tistega skupnega, šolskega, ampak razrednega. Zberemo se v učil-
nici, v klopeh naših otrok, tn začnemo po abecednem redu »obirati« od A do 2 njihovo znanje in ocene. Kjer je vse lepo in pozitivno, je prijetno, kjer pa kaj škriplje, je klavrno. Ljudje ne kažemo vedno radi svojih težav pred drugimi. Tudi ocene sodijo sem. Saj bi vsi radi dobre ocene. Ob slabih pa nam je nerodno, bojimo se privoščljivih pogledov. Vedno trepečem, preden pridem na vrsto...«
Mati F. L. — »Veste, ne morem pomagati, če moj Tonček slabše izdeluje ko sosedov Francelj. Že od mladih nog je živčen. Ko je bil Star tri leta, je padel s peči... Pri sosedu pa bolj gledajo na njetove napake in ocene kot na Francetove, na roditeljskih sestankih bolj napenjajo ušesa o mojem Tončku kot jaz. Zato mi niso všeč takšni sestanki. Slišim, da nekateri razredniki vabfjo starše posamič v šolo in se z njimi iz oči v oči pomenijo o vseh problemih. To je bolje.«
Osnovna šola Trbovlje-Vo-de: — Na dosedanjih roditeljskih sestankih so največkrat manjkali prav starši slabših učencev. Razmišljali smo in ugotovili, da je bila temu vzrok tudi sramežljivost pred drugimi. Na konferenci učiteljskega zbora smo sklenili, da bomo te ljudi posebej vabili v šolo.
Osnovna šola Trbovlje II: Seveda smo že razmišljali o slabih lastnostih takšnih sestankov. Nekatere učiteljice se že poslužujejo posamičnih vabil staršev. Množičnejše posluževali j e tega koristnega načina zaradi preobloženosti e delom, pa tudi zaradi nezainteresiranosti nekaterih staršev, pa se za zdaj še ni najbolj razširilo.
Srečna mladost...
TELOVADNICO SO SPREMENILI V PLESNO DVORANO. S STROPA SO SE ELEGANTNO SPUŠČALI PISANI TRAKOVI. NOVOLETNA JELKA. TRADICIONALNO
Avgust Fabjančič:
IZ ROMANOVIH ZAPISKOV
ZA SPOMIN PRVIM PARTIZANOM S SENOVEGA OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Ko smo šli nekega dne na prežo, smo dosegli zelo lep uspeh. V neki zelo ozki soteski smo namreč podrli dve smreki čez cesto. Skrili smo se v zasedi in čakali. Mi smo imeli navadne puške, komandant »Tiger« pa brzostrelko. Cez nekaj časa se pripelje neki Nemec na kolesu.
Pri ležečih smrekah stopi s kolesa, ga prestavi preko smrekovih debel in se mimo odpelje po cesti naprej. Najraje bi bil usekal po njem. Toda Tiger je odločno odkimal. Opazil Je mojo prenagljenost. Mi pa smo nestrpno čakali, kaj bo prišlo. Nihče se ni upal črhniti niti besedice, ker nam je Tiger že prej naročil, da se moramo ravnati po njegovem pogledu.
Cez kakšno uro Je pripeljal do naše pasti avtobus, poln nemške policije. Ker čez smrekove ovire vozilo ni moglo naprej, se je seveda ustavilo. Na povelje nemškega komandanta so vsi izstopili iz avtobusa. Poskušali so umakniti preko ceste ležeča debla da bi mogli s svojim vozilom naprej. Razvrstili so se ob dolžini smrek in širine ceste, da bi oviro odstranili oz. premaknili vsaj toliko, da bi prišli z avtobusom skozi. — Mi smo neučakano gledali, kakšno povelje nam bo dal naš Tiger. A ta Je srepo opazoval Nemce, kako modrujejo, da bi odstranili to napoto. Obe smreki sta bili precej debeli, zato so se morali vsi Nemci za delo razvrstiti, da bi oviro z združenimi močmi odstranili. Ko so Nemci zagra bili za smreko, nas Je Tiger ostro pogledal prikimal, spustil rafal, kakršnega do takrat še nisem slišal. Mi pa smo oddajali v to »zeleno gmoto« salvo za salvo. — Le nekaj Jih Je ušlo, večina pa Je obležala. Odvzeli smo Jim kape, bluze in orožje. Kakšne pomoči ranjencem nismo nudili; naš Tiger Je namreč rekel, da, ima »kljukasti križ« svojo pomoč. M bo kmalu na mestu.
ToVariš »Metulj« je bil Izurjen šofer. Avtobus Je obrnil v nekaj minutah. Medtem pa smo se ostali na Tigrovo povelje oblekli v zelene nemške bluze i-n se pokrili z zelenimi kapami. Tako smo bili v kratkem času pravi »zelenci«, pravi Nemci.
Tiger Je dal Metulju povelje, naj pregleda stroj in ugotovi, če Je dovolj bencina. Metulj Je hitro, vendarle vse natančno pregledal. Kmalu Je rekel: »Vse v najboljšem redu!« Nato Je Tiger ukazal: »Vsi v avtobusi« Šoferju Metulju pa je s pritajenim nasmeškom naročil: »Šentjur, Celje. Savinjska dolina! Kje se bomo ustavili, bom povedal. Mudi se!«
Komandant Tiger se Je usedel zraven šoferja. Odpeljali smo se, ne vedoč kam.
Četudi po tistih krajih ceste niso ugodne za hitro vožnjo, smo zelo naglo puščali kilometre za seboj. Čestokrat smo se na kakšnem ovinku zazibali, misleč, da se bomo zvrnili. Vendar se nam ni nič zgodilo. Vozili smo se po glavni cesti, srečavali nemške patrulje, nemško policijo, žanda-rmerljo ln nemške avtomobile, ki so se nam dostojno umikali. Saj smo tudi mi imeli zelene bluze, zelene kape ker smo bili tako »pravi« Nemci.
Ko smo se peljali skozi mesto Celje, so nas nemške straže strumno pozdravljale, misleč, da smo nemški vojaki, ki gredo v Savinjsko dolino nad »bandite«.
Od	Celja	dalje smo se vozil!	ne	vem kako dolgo, ko se Je na
nekem	križišču naš avtobus ustavil.	Naš Tiger je izstopil, se začel
ozirati na vse strani kakor potnik v tujem kraju, ki ne ve. na katero	stran	bi se obrnil. Kmalu	Je	od nekod priskakljala drobna,
suha deklica	ln mu dala majhen	listek. Ko je Tiger listič prebral,
Je zapovedal, da moramo Izstopiti. Nato nas Je prevzel neki drugi tovariš, ki smo mu rekli »Lisjak«. Tiger ln Metulj sta se odpeljala naprej, z njima tudi drobna deklica, ki je prinesla listek. Mi smo šil z novim voditeljem Lisjakom po samotni stezi v dobro uro oddaljeni gozd. Tam smo se sešll z novimi, do takrat nepoznanimi tovariši. Pri njih smo ostali dva dneva m dve noči S hrano so bili naši tovariši iz Savinjske doline dobro založeni. Pri njih smo imeli dobro skrivališče ln povsem dobro se nam je godilo.
Cez nekaj dni pa se je zopet vrnil Tiger in ukazal da se moramo vrniti na naše stare postojanke. Poslovili smo se od naših gostoljubnih savinjskih tovarišev, zasedli isti nemški avtobus in se odpeljali nazaj skozi Celje. Laško, Rimske topilce. Jurklošter, Planino, Pilštanj in še nekaj dalje. Na vsej dolgi progi nismo Imeli nobenih ovir. ker smo bili v nemških uniformah.
Zopet smo se znašli v kraju, kjer smo dobili ognjeni krst in tudi že dosegli uspehe. Naš avtobus smo spravili v gozd in ga zakrinkali s smrečjem nato pa smo odrinili v zeleni log velikana Bohor.
Sele takrat smo vedeli* zakaj smo se na Tigrovo povelje odpeljali v gozdove Savinjske doline. Zaradi poraza, ki so ga Nemci z nami doživeli, so le-ti takoj mobilizirali velike sile, preiskali ves gozd in okoliški teren, nas zasledovali — mi pa smo se v tistih dneh pri naših savinjskih tovariših dobro počutili.
Zatem se nam Je nekaj dni prav dobro godilo. Vreme nam Je bilo naklonjeno in tud) kmetje niso bili do nas skopi. Saj so dobro vedeli, da se borimo tudii zanje.
Nemci pa kajpak niso dremali. Verjetno Je tudi, da smo bili Izdani. Nekega jutra so nas Nemci navsezgodaj napadli. Boiba je bila srdita. Nam Je pošla m uniči j a. Blažičev Emil je bil ranjen v nogo, mene so Nemci ujeli ostali naši borbeni skupini pa je uspelo napraviti umik . . .
Z Blažičem sva bila v Brežicah Istočasno — on v bolnišnici, jaz v zaporu. Zasliševali so me ponoči. Pn vsakem zaslišanju so me tepli in mučili, da nisem več vedel, ali sem še človek ali samo neka živa gmota, s katero se igrajo stekle zveri. Kako strašni in kako dolgi so bili tisti dnevi, ni mogoče povedati ne napisati. Vsaka noč pa je bila večnost. Edina, moja tolažba je bila, ko mi Je s pomočjo neke dobre deklice uspelo obvestiti svoje starše o moji strašni usodi. Moja mati je prišla vsak drugi dan k meni ln sem na skrit način mogel govoriti z njo ln gledati v njene dobre solzne oči. Tudi. oče je večkrat prišel, zanj pa je zelo nevarno, ker so hinavski peto-kolonašl prikazali okupacijski oblasti, kakšen človek Je Bil Je v stalni nevarnosti, da ga odvedejo.
Po enem mesecu zapora sem bil obsojen na ustrelitev. Oh, kako sem takrat duševno trpeli Nikdar več ne bom mogel videti svojih staršev, ne svojega rojstnega kraja, ne svojih prijateljev . . .
Dan prej, ko so me hoteli odpeljati v Celje na ustrelitev, sem bil pomlloščen in oproščen smrtne kazni. Nisem se smel več vrniti na svoj dom, marveč na delo v Gradec, v železniško strojno delavnico. Povsod Je namreč manjkalo kovinarskih delavcev Gotovo Je iskati vzrok moje pomilostitve v tem, da sem bil izučen kovač. Tako sem moral oditi na delo v Gradec — moj najboljši prijatelj, Blaževičev Emil, pa na ustrelitev v Celje... Zorkovi trije bratje-Lojze, Viktor in Rudi so ostali na bojišču . . . Taka ie bila usoda nas prvih, ki smo šil 13. Junija 1943 v partizane . . .
Spomladi 1943. leta sem bil v Gradcu potrjen k vojakom Od tam sem moral odriniti v Mtinchen. Po treh mesecih vojaških vaj sem dobil štirinajstdnevni dopust, a samo do Gradca, kjer sem ga preživljal pod strogim vojaškim nadzorstvom. Na sončno Spodnjo Štajersko pa nisem moge: več Dvakrat so me obiskali moji starši, bratca in sestra. Oh, kako hudo mi Je bilo, da nisem smel z njimi! — Po pretečenem dopustu sem se moral vrniti v Mtinchen. od tam pa odriniti na rusko fronto. Nisem se mogel držati navodil, ki sem Jih dobil od očeta, ker sem bil tud! na fronti pod strogim vojaškim nadzorstvom .. .«
Vse to je povzeto iz Romanovih zapiskov ln iz pripovedovanja. Ko je bil kot nemški vojak na dopustu v Gracu, Je dejal: »Ko bi le še enkrat mogel priti na Spodnjo štajersko — prvi dan bi šel v partizane, za osvoboditev naše domovine Toda živega me Nemci ne b| nikdar več dobili!« .. .
e
Imena vseh Romanovih tovarišev, ki so 13. Junija 1942 kot prvi borci odrinili iz Senovega, so napisana na spomeniku padlih borcev NOV na Senovem. Roman pa, ki je bil ves navdušen za borbo proti okupatorju, Je padel v ognjeno žrelo ruske fronte . . . Nemila usoda Je hotela, da se ni več vrnil. — Naj bodo te vrstice v spomin prvim partizanskim borcem za svobodo, senovskim nepozabnim fantom*
(Konec)
PRED 40. OBLETNICO USTANOVITVE ZKJ
OBTOŽENI OBTOŽUJEJO
Zgodovina Zveze komunistov Jugoslavije Je od formiranja Komunistične partije na ustanovitvenem kongresu v Beogradu 1919. leta pa vse do danes historlat nenehne borbe in prizadevanja, da se delavskemu razredu Jugoslavije ln vsem delovnim ljudem naše države zagotovi lepša in srečnejša prihodnost.
V dobi stare Jugoslavije Je vladajoči razred z uporabo raznih represalij poskušal streti Komunistično partijo, misleč, da bo na ta način zlomil tudi odpor delavcev. Komuniste so tiste čase lovili z žandarjj, Jih zapirali, pošiljali v koncentracijska taborišča, trpinčili, preganjali ln ubijali.
Ob vsem tem pa Partija kljub takim meram vladajočega režima dasiravno Je le-ta v posameznih periodah oportunistične in lzdajnlške politike voditeljev morala pretrpeti hude izgube, s svojo borbo ni prenehala.
Iz leta v leto se je množilo število protestnih akcij, štraj-kov in demonstracij, se večalo število članov Partije in njihovih simpatizerjev In borbene besede komunistov so se slišale vse glasneje In krepkeje kljub vsem poskusom domače buržoazije, da Jo zadušijo.
Te borbene besede so se slišale na demonstracijah In v štrajklh, v ilegalnih časnikih, letakih ln raznih publikacijah — čule pa tudi pred sodišči, kjer so se obtoženi komunisti zagovarjali.
Komunisti se pred sodniki niso samo branili pred obtožbami In očitki, temveč so v svojih zagovorih razgaljevaH tedanji teroristični režim in Izkoriščanje delovnega ljudstva ter poudarjali, da Je edina rešitev, če hočemo odpraviti nezadovoljstvo In zlo, ki ga Je kriv vladni režim, alko delovno ljudstvo tak teroristični režim zruši In ustanovi socialistično skupnost, v kateri bo na oblasti delavski razred.
Vse polno Je bilo takih obravnav pred tedanjimi sodišči; po shranjenih zapiskih lahko računamo, da se Je med prvo in drugo svetovno vojno pred sodnijo zagovarjalo zaradi svojega političnega delovanja okrog 5.900 komunistov In njihovih simpatizerjev.
O vseh teh sodnih obravnavah ln obsodbah ter o revolucionarnem zadržanju obtoženih komunistov pred sodišči ln drugod bi lahko napisali debele knjige.
Ko bomo proslavljali 10-letnlco obstoja Zveze komunistov Jugoslavije, smatramo za potrebno, da vsaj v glavnem opišemo sodne procese proti našim najpoznanejtim voditeljem Partije D. Djakovlču, Moš| Pljadu, tovarišu Titu ln tovarišema Rankovlču In Kardelju, katerih zadržanje pred sodiščem p»
V________________________________________________________
ln pred tem v zaporu lahko služi kot vzor drugim komunistom, kako se Je treba zadržati pred razrednim sovražnikom, in kot pobuda za nadaljnje akcije.
Sodne procese proti omenjenim revolucionarjem prinašamo zaradi boljše preglednosti po kronološkem redu.
PROCES PROTI D. DJAKOVICU LETA 1922
Djura DJakoviča, ena izmed najsvetlejših ln najpomembnejših osebnosti v zgodovini naše Zveze komunistov, Je bil tudi ena izmed prvih žrtev »belega terorja«, uvedenega skoro neposredno po ustanovitvi versajske Jugoslavije.
Osem mesecev po sprejetju znane »Obznane«, so v malem mestecu Bela Palanka na Jugoslovansko-bolgarski meji meseca avgusta 1921. leta prijeli Djura DJakoviča ob njegovem povratku iz Rusije, kjer Je prisostvoval kongresu Komunistične Internacionale.
Protesti niso pomagali. Delavski voditelj se Je zaman skliceval na svojo poslansko Imuniteto.
Za njim Je bila namreč razpisana tiralica Ministrstva za notranje zadeve, In žandar, ki ga je prijel, ni hotel, da Izpusti Iz svojih rok tako bogat plen. Od tam Je bil DJakovlč odpeljan v Pirot In takoj nato v Beograd.
Treba Je bilo proti njemu sestaviti obtožnico, vendar vladajoči režim zanjo ni Imel zadostnega materiala. S tiri mesece so oblasti proti njem zbirale dokaze, a brez vsakega več.ega uspeha. Štiri mesece Je D Juro DJakovlč ležal v zloglasni beograjski Glavnjači, kjer so ga strahotno mučili ln gnjavili, medtem ko so policijski organi pripravljali lažnive dokaze za sestavo obtožnice. Zatem Je bil prestavljen v sa-raievske zapore In vlada le Izdala odlok, d n se sodna obravnava proti njem začne meseca decembra tistega le*a v Sarajevu.
8 to obsodbo Je bilo treba zadati delavskemu razredu Jugoslavije po obsodbi Alije Alljaglča, Nika Lopandlča, Rodoljuba Colakovlča in Nikole Petroviča zaradi uboja Milorada Draškoviča. ministra za notranje zadeve. In članom Centralnega odbora Komunistične partije Jugoslavije nov težak udarec zaradi nameravanega atentata na regenta Aleksandra ln obsodb husljsklh rudarjev.
A niti takrat ni prišlo do obsodbe Vladajoči režim ni mogel zbrati dovolj neizpodbitnih dokazov proti temu delavskemu tribunu In borcu.
Sodna obravnava je bila meseca Julija 1922. leta v Sarajevu. Široka Javnost je zvedela, da Je Djuro DJakovlč v za-
poru: prihajali so vse hujši protesti zaradi tega iz same države in Iz inozemstva, in vladni režim je bil prisiljen, da Izreče obsodbo.
V obtožnici, ki Je obsegala 9 tipkanih strani, Je državni tožilec obtožil Djura DJakoviča za »zločin proti domovini«. Izdajstva države in zaradi protidržavnega delovanja.
Kot dokaz za to je obtožnica navajala razne letake, brošure, zakonito objavljene knjige in spise ter spise in korespondenco z raznimi sindikalnimi organizacijam, kakor tudi pisma Djure DJakoviča, poslana raznim sindikalnim forumom In podružnicam. Da pa bi bila obtožnica še bolj prepričljiva, je državni tožilec citiral na več mestih posamezne dele »Vukovarskega programa« in raznih brošur, podkrepljujoč obtožbo z lastnimi nazori o demokraciji, diktaturi proletariata In Komunistični partiji.
Proces proti DJuru Djakovlču se Je pričel okrog 9. ure dopoldne dne S. Julija 1922. leta.
Sodna dvorana je bila premajhna, da bi sprejela vse delavce v rdečimi trakovi na rokavih in delavke z rdečimi nageljni, ki so vsi priihtell, da prisostvujejo obsodbi delavskega voditelja. Mnogi so se morali stiskati tudi po hodnikih.
Sodišče so sestavljali: predsednik dr. Medakovtč, votanta Soler ln Kobaslca ter prlsednikl Puketa ln Bilič, javno obtožbo Je zastopal državni tožilec Miloš Grgič — Djura Dja-kovlča pa sta branila sarajevski advokat dr. Ivica Pavlčič ln beograjski odvetnik Rajko Jovanovič.
Djura DJakovlč Je bil nekoliko bled. Na njegovem obrazu so bili zarisani sledovi dolgotrajnega zapora. Videti Je bilo, da Je obtoženec oslabel, oblečen pa je bil v navadno obleko.
Že takoj na začetku sodne obravnave Je bilo opaziti, da bosta imela državni* tožilec in sodišče težave z obtožencem ln njegovima branilcema, ki ga nista samo branila pred obtožbo temveč Jo tudi napadala.
Brž ko Je predsednik sodišča razglasil začetek obravnave, sta branilca zahtevala od sodišča, da pove, če ima pooblastilo, da sme obdolžiti kaznivega dejanja narodnega poslanca Djura DJakoviča, in da Iziavl. po katerem zakonu ga bo sodilo.
Sodišče Je po kratkem posvetovanju Izjavilo, da pooblastilo ni potrebno, »ker Zakon o zaščiti države, na osnovi katerega Je sestavljena ob'oŽnlca, odgovarja formalno In stvarno zahtevi, da se Djura DJakoviča obtoži in obsodi.«
BRANKO DJVKIC (Dalje prihodnjič)

*
.
V
f
Trbovljah na smeien dogodek, postaji pa neka žena kar naen-ilk! — \
Prejšnji teden sem naletel Peljal sem se z avtobusom, na
krat zavpije: »Miličnik — Miličnik! — Meni je zmanjkala denarnica!« — No. še preden Je prišel železni varuh miru in reda, je ženska le malo pogledala okoli sebe in — našla pogrešano denarnico na tleh! — Sam pri sebi sem si mislil, ko sem bil priča njenega vpitja: nekaj krepkih bi ji dal po. . . no, po njenem najbolj spoštovanem delu telesa! Takšen hrup je napravila -denarnica pa je bila zraven nje na tleh!
Vsi tisti, ki so morali v nedeljo zjutraj k prvem vlaku iz Trbovelj proti Ljubljani Iti peš na trboveljsko postajo (ker je šofer avtobusa zaspal!) in potem niso več utegnili kupiti vozne karte, ker Je bil vlak že na postaji, se najlepše »zahvaljujejo« upravi Avtoprevozntštva Trbovlje. Plačati so morali zaradi nereda v tem podjetju na vlaku kazen po 100 din, ker pač niso več utegnili kupiti vozovnice. Ali jim bo podjetje to škodo povrnilo? Najbrž ne, čeravno bi bilo to pravilno in pravično.
Pred nekaj dnevi sem bil tudi na Senovem, kjer sem obiskal starega prijatelja. Potožil ml je to in ono. Med ostalim mi je povedal, da so tamkajšnji gledališčniki, med katerimi se je najbolj trudila tov. Ambroževlčeva, uprizorili že za novoletne praznike ob obisku Dedka Mraza za domače cicibane lepo igrico, in sicer »Začarani gozd«. Ker so tamkajšnji kulturniki to igro dobro Izvedli v zadovoljstvo vseh svojih najmlajših državljanov, so jo v nedeljo ponovili še za starejše državljane. »In veste,« — mi je potožil ta prijatelj, ki se mu kulturniki smilijo — »kaj se je zgodilo? v dvorani je bilo 300 stolov, na njih pa je sedelo ko so gledali igro. reci in piši: 42 ljudi .. .« — Seveda sem se močno začudil: — Kaj Je na Senovem res samo 42 odraslih ljudi? No, treba bi bilo, da bi Dedek Mraz prebudil še tiste, ki dremljejo ln Jim pokazal pot tla, kjer drugi nesebično delajo, da izrečejo zahvalo tistim, ki hočejo našim malim pripraviti vesele in srečne trenutke, na katere se bodo, ko bodo odrasli, radi spominjali. Pika.
Ob zaključku pa bi naspotno v Trbovljah lepo prosil nekatere tamkajšnje gledališčnike, če kritik v našem listu kakšnega Igralca premalo pohvali ali pa sploh ne, naj kot misleči ljudje pač pomislijo, da Ima vsak pravico povedati, kaj mu je bilo pri kakšni igri všeč in -kaj ne. Tudi »užaljeni« Imajo pravico povedati. kaj Jim je všeč in kaj ne. Ali ni tako?
Lepo pozdravljeni vsi!	Vaš Pepče
3
V Vidmu-Krškem najcenejši, kruh
Izmed spodnjepcsavskih občin je v Vidmu-Krškem najcenejši krtih. Pri določanju maloprodajnih cen so se namreč ravnali po odredbi okrajnega ljudskega odbora in so določili stroške peke v višini 14 dinarjev na kilogram moke. Tako sedaj pekarne prodajajo črn kruh po 53 dinarjev, bel pa po 65 dinarjev za kilogram.
V Novem mestu je črn kruh še vedno po 54 dinarjev, bel pa po 68 dinarjev za kilogram. Ali za novomeške pekarne ne veljajo določila odredbe istega okraja in navodila Državnega sekretariata za blagovni promet LRS?
fr.
SušmaHenie
Tržnemu inšpektoratu zadnje čase delajo hude preglavice šušmarji, ki jih je čedalje več. V mestih je med šušmarji največ čevljarjev, na podeželju pa kovačev, krojačev In šivilj. Vsa drobna zi-
MINUS - PLUS
(Nadaljevanje s 3. strani)
DOBRA VOLJA
refren Šolske reforme: ŠOLA NAJ POSTANE SOLA ZA ŽIVLJENJE. POUK NAJ POSTANE ČIMBOLJ NAZOREN, ŽIVLJENJSKI! — POTREBNA JE POZORNOST IZVENŠOLSKEMU DELU U-CENCEV.
Za vse to je treba resda dosti pripomočkov, ki jih naše šole šele počasi zbirajo. Tudi »prostorna*1 stiska je velika ovira hitrejšim korakom v tej smeri. Veliko pa pomeni tudi dobra volja.
V osemletki na Vodah za zdaj še ne morejo govoriti o prostoru, kjer bi lahko uredili delavnico in ostale prostore za izvenšolsko dejavnost pionirjev, zato pa si pomagajo drugače, včasih tudi na na videz nemogoče načine. Dosegli pa so že nekaj lepih uspehov. Med najuspešnejše krožke na šoli sodi gospodinjski krožek, ki je zavzel odločilno vlogo pri pocenitvi stroškov za pripravljanje šolskih malic in pri čiščenju nekaterih prostorov.
Pred kratkim so pionirji nanosili v šolo preko tri sto različnih razglednic, iz katerih bodo sami napravili učila — omeniti pa velja tudi številni pevski zbor, ki je po nekaj mesecih vadbe že nastopil v ljubljanskem Radiu .
Na II. osnovni šoli imajo kar se da skromno delavnico šolskih spretnosti, ki pa vendarle koristno služi nekaj sto učencem v pridobivanju osnovnega znanja in tudi že lepih ročnih spretnosti, kar kažejo že mnogi prikupni izdelki.
Obema šolama, zlasti voden-
ski, pa manjka še vrsta pripomočkov za napornejši pouk .v višjih razredih.
Tudi gimnazija m dosti na boljšem. Vendar sodi ravnatelj tov. Turk, da bo mogoče tudi na njej marsikaj izboljšati že v novem šolskem letu, ko bo imela nekoliko bolj sproščene prostore, ko bo znan nov učni program in ko učni kader ne bo več toliko obremenjen z delom po drugih šolah.
Vsi razredi v Trbovljah so prenapolnjeni z učenci, saj se suče povprečje okoli 45 učencev. Podoba pa se v bližnji prihodnosti še ne obeta izboljšati.
Vodenska šola. ki je že zdaj z več kot sto učenci v poslopju gospodinjske šole. pričakuje v novem šolskem letu spet rekorden vpis novih učencev. Edini osmi razred pa bo zapustilo 28 učencev. Ce nafnerava LO ustanoviti v poslopju Gospodinjske šole spet tako šolo. se poraja resno vprašanje, kam s toliko otroki na vodenski šoli?
Sola sicer predlaga rešitev z dozidavo nove telovadnice in nad njo nekaj razredov, zamisel pa. kakor vse kaže, ne bo uresničena.
Pravi pastorek je na večini trboveljskih šol telesna vzgoja, ki nima najosnovnejših pogojev za svoj razvoj. Mnogo si sicer pomagajo z iznajdljivostjo (telovadnico na šoli II so si uredili kar iz šolske učilnice), vendar to ne more ostati stalna rešitev.
Sicer pa bomo o problematiki šolske t?lesne vzgole na zasavskih šolah še oisali.
Šolski odbori se uveljavljajo. — Čedalje lepše
se vključujejo v življenje in problematiko šol tudi šolski odbori, ki so se do nedavnega, kakor drugje tudi v Trbovljah, le enostransko udejstvovali zlasti v reševanju različnih materialnih vprašanj.
Na gimnaziji je šolski odbor posebej razpravljal o obiskovanju pouka, o izvenšolskem udejstvovanju dijakov, imel pa je tudi skupen sestanek s profesorskim zborom in zastopniki mladine. Takšne sestanke nameravajo sklicevati na gimnaziji poslei vsako leto najmanj dvakrat. Tudi na obeh osemletkah sta šolska odbora pokazala mnogo vsestranskega zanimanja za delo in življenje na šoli.	-jak
darska dela pa sploh opravljajo sami zidarji — šušmarji, bodisi samostojno ali pa v okviru raznih režijskih gradbenih skupin.
Med šušmarji je mnogo takih, ki so zaposleni v tovarni po prihodu domov pa šušma-rijo. Razumljivo je, ,da s svojim delom negativno vplivajo na razvoj legalne obrti, ker ne plačujejo nobenih družbenih prispevkov in so zato njihove storitve nekoliko cenejše. Šušmarjenje pa je delno tudi vzrok pomanjkljivo razvite obrti, zlasti nekaterih kritičnih strok.
Tržni inšpektorat je v zadnjem času naznanil v kaznovanje šest ljudi, ki so se ukvarjali z obrtno dejavnostjo brez dovoljenja. Pričakovati je, da bodo primerne kazni u-godno vplivale na zajezitev šušmarjenja.
fr.
čez nekaj dni odprtje nove mlekarne
Na desnem bregu Vidma-Krškega so zgradili novo, sodobno mlekarno, ki bo te dni izročena svojemu napienu. Prevzela jo bo kmetijska zadruga, in sicer z obvezo, da bo v njej zagotovila redno, prodajo mleka, sadja in zelenjave.
Videmsko-krški potrošniki si od nove mlekarne mnogo o-betajo. Pričakujejo namreč, da preskrba z mlekom ne bo več tako klavrna in da ženam ne bo več treba trepetati za četrt litra mleka. V Vidmu-Krškem -je namreč preskrba sedaj z mlekom slabša kot v Ljubljani, čeprav ima močno kmetijsko zaledje. Mlekarna dobiva samo okrog 30 litrov mleka, kar je za potrebe mesta kaplja v morju. Tu bo res treba nekaj storiti, kajti zavedati se ie treba, da mesto Vi-dem-Krško ni več isto, kot je bilo pred desetimi leti. ker se ie v tem času močno pomnožilo delavstvo.
fr.
Z Zdol
Mladina na delu. — Mladina je pred kratkim napravila bodoči delovni načrt. Tako bo n. pr. KUD v kratkem začel študirati igro »Veseli dan«. Mladina je nadalje obnovila šahovsko sekcijo, prav tako bodo tamkaj organizirali gojitev namiznega tenisa. Mladinci so v ostalem na deiu, da pride čimveč mladih ljudi v odbor SZDL.
Praznovanje 40-letnice KPJ.— Za to praznovanje so na Zdolah že določili program. Pogovorili so se tudj o datumu, ki naj bi bil proglašen za krajevni praznik. Tako bodo obhajalj oba praznika skupaj. H kulturnemu sporedu bodo ob tej priliki prispevali posamezne točke mladinci in pionirji.
Gradivo VII. kongresa zdolska mladina predeluje. Za naslednjo temo bo povabila predavatelja iz Krškega, terenske organizacije pa bodo poskrbele za zadovoljiv obisk.
KUD je nadalje sklenil organizirat; v okviru zimskega izobraževanja vrsto predavanj za vaščane. Tako so pravkar imeli na Zdolah predavanje o živinoreji in poljedelstvu. Vaščani na takih sestankih radi posegajo v razpravo. — Tečaj RK se bo kmalu pričel. Mladina se bo ob pridnem delu praktično in teoretično marsikaj naučila.
Neuspeli zaradi slabega vodstva v »Mimi«
V podjetju z žabami in polži »Mirna« v Šoštanju so izmenjali direktorja, ki je neuspešno vodil podjetje in zagrešil več milijonov dinarjev izgube. Novo vodstvo podjetja zagotavlja, da bo spravilo podjetje spet na zeleno vejo, če bo uživalo podporo občine in če bo dobilo potrebna obratna sredstva. Tedaj bi se tudi obvezalo sanirati izgubo, nastalo pod prejšnjim vodstvom.
fr.
Tedensko poročilo iz Hrastnika
NOVICE IZ ZAGORJA
Novo trgovsko podjetje v Zagorju
Občinski ljudski odbor je na •voji zadnji seji razpravljal In sklepal o ustanovitvi trgovskega podjetja »Povrtnina«. Ker je bila preskrba zagorskih potrošnikov s kmetijskimi pridelki organizirana precej pomanjkljivo, bo moralo novoustanovljeno podjetje, ki bo imelo v začetku štiri poslovalnice, na podlagi doslej zbranih podatkov o potrošnji s kmetijskimi pridelki težiti za tem, da bo v vsakem letnem času razpolagalo z zadostnimi količinami teh življenjskih potrebščin.
V	zimskem in spomladanskem letnem času se bo podjetje zalagalo s kmetijskimi pridelki bržkone po ljubljanskem grosističnem podjetju »Sadje-zele-njava«, medtem ko jih bo v ostalih letnih časih podjetje odkupovalo v domačem okolišu ln nekaterih krajih Zasavja
Za razvoj strjlstva v Zagorju
V	množici občnih zborov organizacij in društev ne smemo pozabiti na letno skupščino
, strelske družine »Skvarča« v Zagorju. Malo je slišati o tet organizaciji, čeprav deluje že nekaj let In s svojim delom prispeva k splošni družbeni dejavnosti Zagorja.
Ko so letos strelci dajali obračun svojega dela- so spet ugotovili napredek v svojem delu Predvsem so dosegli lepe uspehe pri vzgajanju dobrih športnih strelcev. Opozorili pa so tudi, da strelec-športnlk strelja le v tarče, ne p# ugonablja ptic Zagorski strelci se,bodo prizadevali ustanoviti še nekaj družin po oko'iških vaseh, nato pa občinsko strelsko zvezo. V •roj načrt v letošnji sezoni so
med drugim uvrstili obvezo urediti letno srellSče ln posvetiti vso pozornost vzgoji mladih strelcev. Vsekakor jim je treba pri njihovem delu pomaga -1
(v)
Delo ljudske univerze. — V okviru LU je bilo v Hrastniku uspelo predavanje »ZDA v luči Evropejca«, povezano s krasnimi barvni-m. diapozitivi.
Vsi poslušalci so bili zelo zadovoljni z Izvajanjem. - Tudi za dolski sektor hrastniške občine so sedaj pripravljajo predavanja.
Delo ZB Hrastnik. — Na zadnji seji ZB Hrastnik so razpravljali o priključitvi k ZB Hrastnik. Prišli so do zaključka, da se za boljše delo organizacije ZB ustanove krajevni odbori, ki naj bi bili v Radečah. Zidanem mostu, Hrastniku ln na Dolu. — Konferenco občinskega odbora ZB bodo Izvedli do sredine meseca marca.
V okviru slovesnosti ob 40. obletnici ZKJ bo organizacija odprla Muzej NOV, ln sicer najkasneje do 3. julija t. 1., dneva borcev. Prostori so sedaj že na razpolago. ObLO Hrastnik je dal v ta namen tudi ie nekaj finančnih sredstev.
Organizacija ZB bo nadalje skupno z ZRJ Hrastnik priredila predavanja iz zgodovine NOV. Tudi ta predavanja bodo organizirali v okviru proslav ob 40-letnici ustanovitve ZKJ. — Tudi organizacija ZVVI bo v povezavi z Zvezo borcev priredila Invalidski teden, ki ga bodo izopopolnllt s kul-turnoprosvetniml in fizkultumtm sporedom.
Avtobusna zveza Hrastnik — Ljubljana. — Hrastnlški občani so zelo zadovoljni, da so mimo avtobusne proge Hrastnik — Celje dobili ie zvezo Hrastnik—Trbovlje—
Ljubljana. To progo je vzpostavilo Avtoprevozniško podjetje Trbovlje. Tako bodo Hrastničani sedaj lahko hitreje potovali v Ljubljano.
Steklarna Hrastnik je poskrbela, da bodo potrošniki letošnje poletje in jesen mnogo laže dobili kozarce za vlaganje ln vkuhavanje sočivja in sadja. Ze sedaj pripravlja kolektiv tovarne ogromno zalogo teh steklenih Izdelkov, ki jih letos ne bo tako primanjkovalo kot lani. Gospodinje in ostali pa naj že sedaj mislijo na izpopolnitev zaloge teh kozarcev, ki Jih je že dovolj na razpolago.
Delo Mladih proizvajalcev v Steklarni. — Na zadnjem zasedanju DS tovarne je poročal predstavnik Mladih proizvajalcev o delu njihovega kluba. Poročilo ie bilo obširno in so člani delavskega sveta obširno razpravljali o njem. Klub le dosegel obilo uspehov v preteklem letu. Vsa strokovna in politična predavanja v klubu so bila dobro obiskana. Več mladincev se je usposobilo za delo pri novih strojih v tovarni, prav tako so se mladi ljudje naučili izdelovati več novih izdelkov pihanega stekla. Opazi se pa, da imajo mladi proizvajalci skoro premalo časa za strokovno delo.
APZ SPET V TRBOVLJAH
Dne 24. t. m. — torej Jutri — bo v okviru III. študentskega festivala nastopil v Trbovljah Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« (APZ). Ta ansambel je star znanec trboveljskega občinstva in menda ne bo napak, če k njegovemu jutrišnjemu gostovanju pri nas povemo nekaj o njem.
APZ »Tone Tomšič« je bil ustanovljen leta 1946 na mladinski delovni akciji. Spočetka skromen ansambel se je iz bolj ali manj propagandistične skupine pod vodstvom prof. Radovana Gobca razvil v močno muzikalno telo ln skupno z dirigentom umetniško rastel od koncerta do koncerta.
Prvotno smer dejavnosti Študentskega pevskega zbora je določala doba- ko je nastal. V letih obnove je zbor sodeloval kot samostojna brigada na treh delovnih akcijah in si v vsakem pogledu pridobil sloves požrtvovalnega in delavnega kolektiva.
Svoj program delovnih in borbenih pesmi je zbor vedno bolj dopolnjeval z izbranim sporedom slovenskih umetnih in narodnih pesmi. S tako sestavljenim programom si je priboril vodeče mesto med slovenskimi amaterskimi pevskimi zbori. To sta mu omogočila barvit program ln vedno večji dotok mladih glasov. Vendar so šele stilni koncerti pokazali njegovo pravo vrednost. To so bili koncerti: Slovenska balada. Slovenske ženi-tovanjske pesmi Itd. Zaradi svoje živahne de-javnsoti in visoke umetniške kvalitete si je študentski pevski zbor v tem času pridobil tudi akademski naslov ln tako prevzel slavno tradicijo predvojnega MAROLTOVEGA AKADEMSKEGA ZBORA.
Svoj veliki uspeh je dosegel APZ ob svoji desetletnici z Izvedbo kantate »Stara pravda«.
uglasbene na ciklus Aškerčevih balad. S tem delom je APZ gostoval tudi v Trbovljah.
Za tem uspehom je nepričakovano nastopila enoletna kriza, ko so se v zboru izmenjale generacije. Tako je bil zbor popolnoma prenovljen, ko ga je v jeseni 1957 prevzel njegov sedanji dirigent prof. Janez Bole.
Z njegovim prihodom je delo v zboru zopet steklo In njegova zasluga je, da zbor skoraj ni občutil enoletnega počivanja, ampak se je z naglimi koraki povzpel do nepričakovane višine. V lanskem juniju je zopet stopil pred svoje poslušalce. Nedeljeno mnenje občinstvo in kritike je potrdilo, da je zbor dosegel kvaliteto svojega vzornika — Maroltovega akademskega zbora!
Menda je glavni vzrok popularnosti tega zbora pač to, da je vedno rad prihajal med delovne ljudi. To potrjuje njegovih dvajset nastopov na avto cesti, ki jo je lani gradila naša mladina, kjer je zbor sodeloval kot samostojna kulturna brigada, in številni nastopi po ljubljanskih tovarnah.
Lanskega leta je APZ Izvedel preko petdeset samostojnih in delnih, koncertov. Gostoval je tudi v Franciji, kjer je na mednarodnem študentskem festivalu v Strasbourgu dosegel svoj do sedaj največji uspeh.
Program, ki ga bo APZ »Tone Tomšič« jutri zvečer Izvajal v Delavskem domu v Trbovljah, je izbran spored renesančnih, modernih, umetnih ter narodnih slovenskih in tujih pesmi. Tako upamo, da bo vsakdo našel nekaj za svoj okus. Najbolj si pa želimo, da bi vam, dragi Trboveljčani In ostali, ki nas boste poslušali, ugajalo vse. #
Marko Čibej
Tudi bodoče delo kluba mladincev obeta sadove. Sklenili so, da bodo priredili še več predavanj — spomladi pa bodo mladi steklarji organizirali posvet mladih delavcev v tamkajšnji Tovarni kemičnih izdelkov.	•
Delavski svet v Steklarni se močno zanima za delo mladih proizvajalcev, saj le-ti povečujejo uspeh in vnemo za delo ostalih članov delovnega kolektiva.
Študij gradiva Vil. kongresa ZKJ. — Seminar za študij gradiva VII. kongresa ZKJ in programa Zveze komunistov je končan. Sedaj bodo začele tudi v osnovnih organizacijah ZK Hrastnik s študijem tega gradiva, zlasti pa programa ZKJ. Studii že dosega uspehe v nekaterih organizacijah.
V. R.
Zagorska kronika
•	Iz okoliških vasi. — V znani vasici Konjšlca so v nedeljo skon-čali šiviljski tečaj, ki ga je obiskovalo 20 deklet ln žena. Na tečaju so se dekleta ln žene naučile šiviljskih ln krojnih spretnosti, za zaključek pa so priredile tudi skromno kulturnoprosvetno prireditev.
•	Na Izlakah je bil oni dan seminar za predsednike oziroma upravnike kmetijskih zadrug, kmetijske tehnike in druge kmetijske organizacije. Tečaj Je priredila litijska poslovna zadružna zveza. Na seminarju so se pogovorili o nekaterih kmetijskih problemih In uvajanju mehanizacije.
•	V Sentgotardu pričenjajo naslednje dni šiviljski tečaj, ki ga bo obiskovalo nad dvajset deklet ln žena. -Potrebna sredstva bodo prispevale kmetijske zadruge s Trojan ln Izlak.
•	Iz Zagorja; Minuli petek Je bil v zagorski kino dvorani Izredni članski sestanek svobodarjev Zagorja. Na sestanku so se pomenili o dosedanjem delu društva ln nekaterih načrtih v zvezi z otvoritvijo novega Delavskega doma, Iz poročil upravnega vodstva povzemamo, da Je društvo od marca doslej pripravilo nad dvajset prireditev, da je začelo tudi strokovno dvigati posamezne tovariše, ki vodijo dramske ln pevske sekcije. Največ pozornosti so posvetili bodočim nalogam ln Izobraževanju. Razen šole za starše, ki uspešno deluje, bodo za prihodnjo sezono v okviru Ljudske univerze pripravili še več drugih Sol za odrasle In doraščaločo mladino,
•	Te dni so začeli z rednim delom noVolzvoljenl sveti pri občinskem ljudskem odboru. Prvi se Je sešel svet za blagovni promet, ki le obravnaval preskrbo Zagorjanov s kmetijskimi pridelki ln sprejel več sklepov za Izboljšanje potrošnlh dobrin.
•	Kot smo zvedeli, bodo 3. julija, na dan slovenskih rudarjev, izročili svojemu namenu novo rudarsko šolo. Sola, ki Jo zdal uspešno dograjujejo, bo nudila mladim rudarjem mnogo več možnosti zapoglobljeno teoretično delo.
•	V nedeljo bo Imel občni zbor
občinski sindikalni svet v Zagorju. Občni zbor bo ocenil celotno dejavnost zagorskih sindikalnih organizacij na vseh področjih dela ln hkrati nakazal najpoglavitnejše naloge sindikatov v tem obdobju. O zboru bomo poročal) več prihodnji teden.	(Konec)
TEDNIKOV OKVIR
Formalnost kot diagonalna spremljevalka te ulice, tega mesta ali tega podjetja: prisostvujemo sestankom zaradi »formalnosti«, poslušamo predloge za glasovanje zaradi formalnosti... Moderna formalnost! Na sestankih in drugod. Pa vendar ne živimo zanjo, niti nismo modernejši od ulic in mest, ki so ji brezkompromisno pokazala hrbet. V reporterjevi beležnici se je nabralo nekaj drobcev, ki jim lahko da karakteristiko »formalnost«, ki so odsev tega ali onega nesplošnega, a vendar značilnega primera s te ali one zasavske ulice, mesta ali podjetja.
»OCVIRKI« S CIKLOSTIRANIH LISTOV
Ko občinski ljudski odbori sprejemajo družbeni plan in proračun, leto za letom dodajajo k njima tudi dokumentacijo. Čeden skupek ciklostiranih listov nas popelje v pisani svet mesta in njegove okolice; kot nekakšen turistični priročnik za turiste se zdi družbeni plan priročnik načrtov za glave občinskih mož. Leto za letom se pojavljajo na nekaterih ciklostiranih straneh izpodbudni stavki s »treba bo«, »nameravali smo«, »skušali bomo« o ureditvi tega gospodarskega, komunalnega ali drugega problema. Dokumentacija pa vendar ni nikakšen dvomljiv sestavek, ampak napovedovalec določenih dejanj, ki se bodo in se tudi morajo opraviti od začetka tega in do konca tistega meseca, kakor je natančen in brez dvomov sprejet proračun in družbeni plan.
Zanimiv primer ciklostirane »cvetke« je tudi izpis odstavka z 21. strani petletnega perspektivnega plana v kmetijstvu v eni izmed naših posavskih občin.
»MEHANIZACIJA: čeprav se tega ne zavedamo, pomenijo kmetijski stroji in orodje važne postavke v gospodarstvu KZ in posameznih zadružnikov, če upoštevamo, kako zelo podraži proizvodnjo ročno delo. Zato je razumljivo, da si bodo KZ preskrbele večje število ogrebalnikov za obdelavo okopavin, kakor tudi ročnih bran za nego žit, dvakratno brananje krompirja z mrežno brano in 2—3-kratno okopavanje z okopavalniki, ki skoraj popolnoma nadomeste ročno obdelavo. Večji stroji, ki jih republiški plan predvideva na tem področju, ne pridejo v poštev, ker je precej obdelovalnih površin v hribovitih predelih. Nujno pa bo treba povečati število čistilnih strojev (selektorjev, trijerjev), saj še vedno posejemo okoli 65n/o vseh vrst žit, ki niso očiščena, še manj pa razkužena.«
Kot da bi plan mehanizacije prepisali iz nekega poljudnega članka o dobrih straneh kmetijske mehanizacije, hkrati pa »blešči« še nelogičnost med trditvijo republiškega plana in občine. Zakaj šele zdaj v petletnem t>er-spektivnem planu? Ali ni bilo dovolj časa za razjasnitev in natančno postavitev načrtov prej? Kakšne koristi sl lahko od takšnega plana obetamo v praksi?
smrt ne Čaka
Peljal se je s kolesom. Ni se znal dobro voziti. Ura pa je bila štirinajst in čudno bi bilo, ko bi bila glavna cesto prazna. Za njim je privozil avtomobil, nasproti motor. Zmedel se je in se znašel pod kolesi. Obležal je na tlaku. Tudi ostali. Ljudje so se zmedli, nekdo pa je le ohranil hladnokrvnost in skočil v bližnjo bolnišnico. Toda tu mu prijazno pojasnijo. Ponesrečenca ne morejo sprejeti. Prej »mora« ponesrečenec v ambulanto, da dobi »napotnico za bolnišnico«! Klicali so reševalni avto; prišel je, ga odpeljal v ambulanto, nato v bolnišnico. Dolgo je ležal v bolniški postelji, hudo se je polomil in sklenil, da se ne bo nikoli več vozil s kolesom.
Ljudje pa, ki so doživeli njegovo nesrečo, so razmišljali: čudna takšnale formalnost in varčevanje! Reševalni avto namreč ni zastonj, vsi pa tudi vemo, da smrt ne čaka niti minute.
»•HVALA LEPA, KER STE ME POSLUŠALI!«
Zapiski z dveh pbčnih zborov »Svobod«. Morda minula sezona ni bila tako uspešna kot prejšnja ln kakor so pričakovali društveni programi zadnjih delovnih dogovorov. Gotovo so tega krivi tudi objektivni vzroki. Te bi vsak razumel, najbolj pa člani sami, ki so se z njimi vse leto ubadali. Zato pa so toliko bolj presenetila poročila, ki so hotela na vsak način skriti to nedelavnost v okvir najrazličnejših številk in administrativnih jjodatkov. zunanjepolitičnih komentarjev in fraz, ki so nekaj ur morile • navzoče, jim ubile vsako voljo za razpravo in odkrite besede, ki bi postavile vprašaj nad resničnostjo -društvenega poročila«.
Lep dodatek k temu prispevajo še najrazličnejši zastopniki višjih ali pa sorodnih vej s svojim »zadovnti-tvom nad uspehi, prizadevanji in delom v minulem letu*, ki pa ga pozneje — včasih že takoj po končanem zboru — vadi prekličejo. Komu koristi takšno prikrivani? r-snic= in trenutno priznanje? Občnih zborov in ses*ankev n* sklicujemo zaradi slavospevov za vsako ceno. ampak z a to. da se na njih tovariško in predvsem odkrito pomenimo o tem in onem. Ali ne?
Dokler pa bodo ponekod še vedno mižali, bo občni zbor zgolj formalnost z dvournim generalnim govorom — pač zaradi govorjenja — je umesten p-ediog nekega člana, naj povočniki ob koncu besedovanj n»H“n°fo p*av lepo pohvalo, da jih je kdo sploh poslušal ..
ZAKAJ TEGA NI V ZAPISNIKU?
Ta in to delavski svet ugotavlja, da zapisniki njegovih sej niso natančni ali objektivni. Odbornik ne soglaša z zapisnikom s seje LO. Zadnje čase kar pogosto.
Kaj je pokazala naša »poskusna akcija« v nekem trboveljskem podjetju?
Udeležili smo se sestanka tovarniške organizacije ZKS. Ves razgovor smo pisali mi zase v beležnico in zapisnikarica za uradni zapisnik.
Cez nekaj dni smo primerjali njene in naše zapiske. Kaj smo ugotovili:
Površno izpisani ali nenatančno izoblikovani daljši govori posameznikov. Najzanimivejši so bili posamezni odlomki iz stavkov, ki jih Je na tem sestanku povedal zastopnik občinskega foruma.
Tako je lc-ta zastavil vprašanje o proučevanju pisma IK CK ZKJ in v zvezi s tem še, ali se je delavskj svet zavzel za to, če so nekatera službena potovanja umestna. V zapisniku ni niti z besedico omenjeno pismo IK CK ZKJ, pač pa le drugi del vprašanja, ki se zdi kot »nemogoče vmešavanje drugih v življenje podjetja«. Ali pa: »Se je že kdaj zgodilo, da bi kakšnega člana DS zaradi ugovarjanja na nekatere predloge DS prestavili na slabše delovno mesto?« — Na to vprašanje daje odgovor celotna osnovna organizacija: kaj takega se do danes še ni zgodilo In sodi, da do tega — dokler bo ta organizacija v podjetju — sploh ne bo prišlo.
To soglasno izjavo smo lahko prebrali samo na zapisniku, ker jo na seji pri najboljšem posluhu — žal — nismo slišali.
Zahteve po natančnejših, zlasti pa objektivnih zapisnikih naj postanejo še odločnejše. ZIast( pa Je treba poskrbeti, kdo bo pisal zapisnik in kdo bodo njegovi overo-vatelji.
TUDI TO JE VARČEVANJE
Nenadoma se je pred občinskim ljudskim odborom spet znašla prošnja nekega podjetja za kredit za skončanje poslovnega prostora. Med odborniki je za vreščalo: »Kako,« so se spraševali, »saj so vendar že pred meseci dobili ves denar, ki so ga potrebovali za izgradnjo tega objekta?« — Nekdo je pojasnjeval: »Da, res! Toda vmes so se pojavile nekatere težave. Investicijski načrt s predračunom je bil napravljen na hitrico in nepopolno. Tudi projektant He Se popravil nekaj stvari v projektu. 2e pozidano steno so morali podreti itd.«
Sklep odbornikov: premajhna pazljivost pri pripravi načrtov ln poznejša nedoslednost, kar ne pomeni varčevanje.
*
Borimo se proti formalnostim, ker pač ne živimo «*-radi nekih formalnosti in sestankarskih čvekarlj.
Naj bodo naši zapiski skromen prispevek k (emu boj«.
-J*
Veta stran
Med vrstami po svetu - Med vrstami po svetu
•	BO.000 nameščencev newyorških Javnih uradov ho tedenske plače prejelo iz »rok« avtomatičnega stroja. Središče teh operacij bo v neki veliki dvorani v tretjem nadstropju občinske palače. Za ureditev tega novega elektronskega stroja so tehniki porabili dva tedna. Stroj bo delil plače 26.000 nameščencem Policijskih uradov, 13 000 gasilcem, 14.000 nameščencem zdravstvene službe, 33.000 nameščencem v bolnišnicah, 40.000 uradnikom, vštevši tiste, ki so zaposleni na državnem pravdništvu in na drugih uradih. Hkrati bo ta »troj plačeval tudi 40.000 nameščencev prosvete, ki »o doslej prejemal' plače drugje. Ravnatelj nove službe bo sedel na posebnem odru v središču dvorane.
•	Rimski finančni urad je objavil seznam ljudi, ki »o priglasili največji osebni dohodek v letu 1968. Na vrhu seznama je industrialec Franco Parma, ki Je priglasil 124 milijonov lir letnega dohodka — katerega Pa je finančni urad ocenil na 150 milijonov lir. Sledi mu veleposestnik in grof Alessamdro Torlonia, ki je ocenil svoje dohodke na 46, finančni urad pa kar na 860 milijonov l.r! Profesor Galeazzi-Lisi, kateremu »o v Italiji prepovedali opravljanje zdravniške prakse zaradi njegovih zapiskov o papeževih zadnjih urah, Je priglasil 3 milijone, finančni urad pa ga Je »ocenil« na is milijonov lit. Prijavo dohodkov znanega filmskega režiserja in igralca Vittoria de Sice v višini 69,9 milijona pa je finančni urad ocenil kot točno.
•	Španski kipar Juan Chrlstobal snuje že pet let ogromen kip, ki predstavlja jezdeca na konju. Naročnik in model je Dominikanski diktator, predsednik Rafael Trujtllo. Spomenik bo visok osem metrov — na 20 metrov visokem podstavku, na največ Jem trgu prestolnice Dominikanske republike Ciudad TruJillo. Rok za postavitev je dve leti — če bo do tedaj T ruj lilo še vedno diktator ...
•	Neka angleška tovarna Je izdelala prototip novega motornega kolesa. Motor je obložen s kovino, ki pri padcu ščiti vse občutljive dele. Novo vozilo zmore 135 km na uro. Ima posebnega »nadzornika za nevarnosti« ki voznika opominja na mokri cesti. Baje so na novem vozilu tudi specialne zavore.
•	Ameriška »National Aeronauticus and Space Administration« Je pred kratkim začela pogajanja s
nekim zasebnim podjetjem za zgraditev vsemirskega tulca, s katerim bi izstrelili človeka v krožno pot okoli zemlje in ga nato zopet privedli na zemljo. Vsi stroški skupaj z Izstrelitvijo bodo znašali 15 milijonov dolarjev. Načrt za izstrelitev človeka v vesolje so Američani imenovali »načrt Merkur«. Sodijo, da bo treba za Izdelavo tulca vsaj dve leti.
PRAKTIČNI TEDNIK
Nekaj o srcu. — Z vsakim dnem se veča število ljudi, ki tožijo zaradi različnih neprijetnosti, ki jim Jih povzroča srce. Taki bolniki — ker gre vendarle za bolnike — sodijo, ali pa Jim je tako dejal zdravnik, da. bolehajo za »nervozo srca«. Čeprav je z znanstveno medicinskega stališča takšna diagnoza netočna (znani nemški internist, berlinski profesor dr. G. von Bergman. bi tako diagnozo uvrstil v skupino »napačnih diagnoz«), ker neki organ, pa naj bo že katerikoli, ne more biti »nervozen«, ampak more neka oseba le bolehati zaradi motenj živčne funkcije, vendarle se danes v medicni sprejemajo diagnoze nervoze srca, s čimer se razume nervoza, od katere oseba boleha, ki pa »e zlasti izraža s spremembami v funkciji srca. Nervoza srca označuje stanje funkcionalne motnje srca, pri čemer ne gre za neko njegovo organsko bolezen. Značilno pa je. da se bolniki z »nervoznim srcem« čutijo boli bolnike in bolj trpe kot resnični bolniki na srcu. Zaradi tega je s praktičnega stališča zelo važno ugotoviti, ali neki bolnik boleha od »nervoznega srca« ali pa je resnično bolan na srcu.
Da bi z gotovostjo postavili diagnozo o »nervoznem srcu«, je potrebno vedeti, da ne gre za organsko bolezen srca. To pa ni vedno lahko. Zato Je predvsem pomembno točno izprašati bolnika o vseh neprijetnostih in težavah, ki jih občuti. Na žalost je za to potreben celo nujen razgovor med bolnikom in zdravnikom, večina zdravnikov pa nima danes za to niti zadosti časa niti volje. Razen tega pa imajo mnogi, zlasti mlajši zdravniki, mnogo več zaupanja v sodobne tehnične naprave za ugotavljanje bolezni srca kot v podatke, ki Jim Jih bolnik sam nudi o svoji bolezni. Res je da so tudi gornji načini za proučevanje bolezni srca zelo dragoceni, toda zaradi njih ne
smemo odkloniti vrednosti, ki jo ima za diagnozo neposreden razgovor z bolnikom.
Bolnik z »nervoznim srcem« navadno toži, da doživlja močno bitje srca. pritisk v prsih, vznemirjenost, pogosto tudi občutje strahu, težko dihanje, znojenje itd. Vsako od teh znamenj bolezni more biti tudi simptom organskega obolenja, toda če se pojavljajo skupno in če zdravniški pregled Izključuje organsko bolezen, tedaj gre v takem primeru najver Jetneje za funkcionalno obolenje kot posledico motnje v funkciji vegetativnega živčnega sistema. Taki bolniki pogosto tožijo tudi nad veliko utrujenostjo Njihov arterijski krvni pritisk se spreminja (včasih je večji, včasih Je manjši), kakor se spreminja tudi njihovo duševno stanje. Vedeti je treba, da tudi elektrokardio-graf, eden od naj zanesljivejših in najobjektlvnejših meril za nekatera organska obolenja srca. more dati včasih in v primeru funkcionalnih motenj isto krivuljo kakor tudi v primeru organske poškodbe srca Zdravnikovo znanje m izkušnje morajo odločiti, kakšno diagnozo bolezni je treba postaviti v konkretnem primeru.
V medicini se še vedno vodi živahna razprava o vzroku za nastanek »nervoznega srca«. Medtem ko so nekateri mnenja, da ta nervoza nastaja kot posledica v funkciji vegetativnih centrov v hipotalamusu, v možganih, drugi sodijo, da je to rezultat delovanja žariščne infekcije iz obolelih kotnikov, pokvarjenih zob obolelih sinusov (votlin v lobanji) itd Pretežno število strokovnjakov sprejema mnenje da Je »ner > vozno srce« posledica notranjih duševnih motenj, čustvene ali seksualne narave, nezadovoljstva ali tež-koč v poklicu, hudih gmotnih skrbi in drugih živ. ljenjskih neprijetnosti.
Za zdravljenje »nervoznega srca« niso potrebni niti praški niti injekcije, celo niti vitamini. »Nervozno srce« je moč naj-orej to najbolje ozdraviti če zdravnik govori z bolnikom odkrito in če mu razloži, v čem je vzrok njegove bolezni. Samo razgovor seveda ne bo odpravil glavnega vzroka obolenja, toda v večini primerov je tak razgovor zmožen ublažiti srčne motnje. Strokovnjaki soglašajo, da se nevrotiki z zna-menji bolezni na srcu mnogo hitreje in bolje pozdravijo od drugih živčnih bolnikov. Povedati Je treba tudi to. da se organska obolenja srca in ožilja pogosto pojavljajo tudi z znaki funkcionalnih motenj. V takem primeru je zdravnikova dolžnost, da ne spre. gleda organskega obolenja da ne b* opustil pravočasnega zdravljenja bolezni.
Funkcionalne motnje srca In ožilja so velikega praktičnega pomena, ker predstavljajo primer »speci flčno človeških bolezni«, kakor pravi profesor Juarez: človeških zaradi tega, ker jih je moč tolmačiti in razumeti samo s človeško problematiko. »Zaradi tega.« pravi prof. Heglin, »je moral dober zdravnik že iz časov starih Grkov biti ne le dober prlrodoslovec-znanstvenik, ampak tudi filozof.«
NAS REPORTER POROČA S TELOVADNEGA DVOBOJA SRBUA : SLOVENIJA

mm > •
tf 1:1

sEr
V SOBOTO STA NASTOPILI V TRBOVLJAH ZENSKI TELOVADNI REPREZENTANCI SRBIJE IN SLOVENIJE. ZMAGALE SO SLOVENKE
Tekmovanje se Je pričelo v soboto, a to, kar je nujno za celoten uspeh in smisel take prireditve, se Je pričelo že prejšnji dan, no — morda že malce prej, saj so organizatorji v priprave vložili mnogo truda In dela, da bi bilo tekmovalkam bivanje v našem kraju čim prijetnejše. Namen takih tekmovanj niso le zgolj številke ln rezultati. Takšni nastopi naj razvijajo in čvrste tovarištvo, vzbujajo smisel za plemenitost v telovadnem tekmovanju, odpirajo pot novim prijateljstvom Itd. Resnično smo lahko veseli ln ponosni, saj je prirediteljem povsem uspelo, da »o s požrtvovalnim delom ob pomoči organizacij in ustanov dosegli svoj namen. TD Partizan Je v tem popolnoma upra-
OD PETKA DO PETKA
ROJSTVA:
Brežice:	Marija B rudar, Malo
Mraševo 28, hčerko; Terezija Mirt, Zakot 46, sina; Jožefa Pertinak, Veliki dol 20, hčerko; Ana Ban, Sremič lil, hčerko; Marija Jurlčko, Bistrica ob Sotli 20, sina; Cecilija Vodopivec, Dolenja vas 37, hčerko; Jožefa Stipanič, Bučeča ves 31, hčerko; Marija Pintarič, Stara vas .6, hčerko; Milica Kralj, Pavlova" Vas 48. hčerko; Marija Klako-čar,' Brd. Prigorje 30 — Zaprešič, sina,-"......
POROKE
Brežice: Stanislav Turšič, gradbeni tehnik. Zupeča vas 21 in Te-, režija Priveršek, uslužbenka, Cmc 33; Franc peterkovič, mizarski pomočnik, Mali vrh 14 ln Marijana Vogrinc, uslužbenka. Cmc 11.
Radeče: Franc Medvešek, rudar •z Hrastnika ln Ljudmila Skorja, hči posestnika lz Zagrada pri Radečah.
SMRTI
Brežice: Ivan Hervol, star 75 let, Bukošek 56; Bara Drčič, stara 60 let. Bobovec 28 LRH; Jožica Ban, •tara 8 dni, Sremič 11.
Dekleta v plemeniti hosti.
ZAHVALA
Ob Izgubi našega očeta, brata ln
strica
MARKA REPA
se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki •o sočustvovali z nami, se poslovl-'I od njega In ga spremili na nje-B0V1 zadnji poti. Posebna zahvala zdravniškemu osebju bolnišnice v Trbovljah za vso nego In skrb. — Obenem se zahvaljujemo darovalcem vencev, kolektivu materialne Uprave, smučarski zvezi, sindikatu rudarjev, društvu upokojencev, delavski godbi in pevcem »Zarje«. Žalujoči: sin Marko, Jožko z ženo, hčerka Marica, brat Jožko z družino ter ostalo sorodstvo.
Zahvaljujemo se vsem, ki so JJzemlll na zadnji poti našo drago *®Oo, mamo ln staro mamo ANO KAVŠEK
Nadalje se zahvaljujemo vsem za »ence, delavski godbi ln vsem, ki totm Izrazili sožalje.
Žalujoči mož Anton, sinovi: Edo, Leon, Konrad In Viktor z družinami In ostalo sorodstvo.
**ali OGLASI
Prodam čevljarski stroj. — Na-‘°v v upravi lista.
. izgubil se Je svetlorjav pes, brak j«bečar. Vrniti ga proti nagradi eopoldu Jeršetu, Dobovec.
»i^/ejšnji petek se Je našel ženski Prstan. Dob| se v upravi na-*eR« lista.
OBVESTILO
Obveščamo, da priredi Gostinska zbornica okraja Ljub-jja,la' poverjeništvo Trbovlje, 23. I. 1959 predavanje o •J1 neslovanskem paviljonu m Poslovanju restavracije na Votivni razstavi v Bruslju«.
Potovanje bodo spremljale i*toptične slike. Pričetek ob *■ "ri 30 minut v dvorani re-'»vraelle »Turist«, Trbovlje. Vljudno vabljeni!
POPRAVEK
„ V zadnji številki »Zasavske-“a tednika« smo na prvi stra-li1 objavili članek »Milijoni jih*8 Mraza«, Številke, ki navajamo o prometu v po-
faJtieznLh
letom,
Jetjo
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA 7 DROBCIH
SVET ŠTEVILK
Pričakali smo sneg, s tem pa nočem reči, da bodo slovenski nogometaši sedaj počivali in da ne bodo začeli s treningi. Ljubljanska moštva so namreč že začela. Kaj pa revirski predstavnik v tej ligi. Rudar, ki je po zaključku sezone postal jesenski prvak z dvema točkama prednosti? Ali bo to prednost obdržal tudi v spomladanskem delu prvenstva?
—	Igralci Rudarja so že začeli z rednimi treningi v telovadnici brez žoge. Te vaje so bile v januarju. Mnogi med igralci nogometa so tudi smučarji. Šele v februarju se bo začel trening z žogo. Pred pričetkom prvenstva pa bo moštvo Rudarja odigralo nekaj prijateljskih tekem z ostalimi moštvi v Sloveniji.
Slovenska liga se je izkazala kot dobra in lahko trdimo, da imamo razen Odreda v Sloveniji še 12 dobrih moštev. Prvo mesto, kakor že omenjeno, ima Rudar, sledi Branik bi ostali.
Slovenska nogometna liga je v glavnem tudi finančno dobro prebrodila težave. Vseh vstopnic je bilo prodanih 49.892
—	toliko kot na eni tekmi Crvene zvezde v Beogradu! Zanje
pa so gledalci plačali 3,101.420 din. Povpreček izkupička na 1 tekmo je okoli 47 tisočakov, več kot 50 tisoč pa so pobrali le »veliki«; Rudar. Branik, Maribor, Kladivar.\ Rudar je dosegel tudi nad 100.000 din na nekaterih tekmah, dokler mu niso zaprli igrišča...	(
Najtežavnejšo nalogo v jesenskem tekmovanju je Imelo moštvo Rudarja, ki je zaradi kaznovanja moralo Igrati vse svoje tekme na drugih igriščih. — Branik je tehnično dobro moštvo s solidno obrambo. — »Maribor« je presenetil z vrsto mladih igralcev. — Kladtvar, kolikor Ima možnosti, bi lahko pokazal več! — »Izola« je zelo nevarno moštvo, ki preseneti tudi na tujem igrišču. Pri Krimu so imeli razne razprtije, kar je vzrok, da ta ni dosegel boljšega mesta. »Ljubljana« je popolnoma pomladila moštvo, ki pa bo imelo verjetno še veliko besedo. Grafičarjl so sicer simpatični fantje, toda za sedaj še ne pomenijo kaj posebnega. »Sobota« ima najboljši napad, a veliko porcijo smole. — Na repu lestvice je Triglav iz Kranja, ki pa se je žal odlikoval bolj po surovi igri ln nedisciplini. — »Jesenice« so imele v glavnem moštvo hokejistov — Slovan pa je edini, ki ni dosegel nobene zmage.
Najboljši strelci so bili Mavčec (Sobota) z 22 goli, kateremu sledi RudarJevec Knavs (13 golov) ter Vidic In Brezigar z 9 goli.
Sodniki so Imeli polne roke dela, saj so izključili kar 21 nogometašev, med katerimi Je bil tudi naš Hladnik.
Sedaj ne kaže nič drugega, kot počakati do 15. marca. Takrat bomo v spomladanskem delu tekmovanja videli, kdo bo najbolje začel in katera moštva so se na bližnje prvenstvo najbolje pripravila.
Branik, Maribor, Kladivar in drugi se že urijo za naskok in za naslov prvaka. Torej — Rudarjevcl, pozor!
vlčil zaupanje glavnega odbora PS, ki mu Je poveril organizacijo.
DEKLETA V PLEMENITI BORBI
Tekmovalke Iz Srbije so prispele v Trbovlje že prejšnji dan. Prisrčen sprejem, ki so jim ga pripravili člani TD Partizan, potem drugi dan skupen sprehod po dolini. ki skoro na vsakem koraku kaže lice uspele socialistične preobrazbe, nadalje sprejem pri predsedniku ObLO in še mnogo drugega je navdušilo vse tekmovalke, da so se — kakor so rekla - počutile kot še nikjer in nikoli. Se večje pa Je bilo njihovo veselje In navdušenje, ko so si ogledale tekmovalni prostor — oder gledališke dvorane v Delavskem, domu, ki je bil za ta dan temu tudi primerno pripravljen. Mnenje strokovnjakov ln tekmovalk je bilo enotno:	odličen prostor za take
prireditve in tudi edinstven v naši državi. Prav zato se nam zdi predlog tov. Rupnika, da bi se oder lahko pripravil tudi za nastope moških ekip, zelo umesten, saj bi tako v zimski sezoni, ko so letna telovadišča »premrzla«, velikih telovadnic pa pri nas nj, večkrat videli naše vrhunske, kakor tudi druge telovadce In bi to bil prav gotovo lep prispevek k napredku telovadbe ln njeni množičnosti v našem revirju, -r;
V soboto zvečer šo se tekmovalke predstavile občinstvu (ki pa
žal, ni bilo ravno številno). V reprezentanci Srbije sta nastopili Curčičeva, ki je bila že 14-krat članica državne reprezentance in Maričeva, ki jo je ta čast doletela 11-krat, zato ni čudno, da so se slovenske tekmovalke odločile za skrajno požrtvovalno borbo, in res so v izvedbo vaj vložile toliko truda, da so vsi gledalci povsem upravičeno večkrat navdušeno ploskali. Pogačnikova (7-krat državna reprezentantka) in mladinska državna prvakinja Prusenikova (obe članici Nar. dom. Ljubljana) imata največ zaslug za zmago slovenske vrste, a tudi ostale tekmovalke so se izkazale z velikim požrtvo-vanjem, tako da ta velik uspeh kljub precejšnji smoli ni Izostal. V vseh disciplinah so bile borbe med tekmovalkami vseskozi napete, saj so bile razlike v točkah vedno zelo majhne. Sodnicam se je včasih malce zataknilo, drugače pa sta bila organizacija in tudi sam potek tekmovanja v redu.
Rezultati;
SLOVENIJA : SRBIJA 204,95:202,40 čez konja
preskok
gred
bradlja
parterna
54,05:49,15
46,45:51:15
51,70:50,25
52,75:51,85
Največ točk je dosegla Curčlč — Spasič Nada (Srb.) 36,75, njej pa slede Vera Marič (Srb.) 36,60. Renata Stromar (SL). Pogačnikova in Prusnikova pa sta ravno zaradi smole na gredi zasedli 6. in 7. mesto.
Slovenskim telovadkinjam čestitamo za doseženi uspeh.
Zasavsko prvenstvo v veleslalomu in slalomu
Nedelja, IS. januarja. — Danes Je
bilo v izvedbi Smučarskega društva Trbovlje na Partizanskem vrhu prvenstvo Zasavske smučarske podzveze v veleslalomu ln slalomu. Kljub temu, da Je le malo bnega. Je bila smuka odlična in tekmovalne proge zaradi ledu precej zahtevne. Zasavska smučarska podzveza sicer združuje smučarska društva ln sekcije od Brežic do Litije, vendar so na prvenstvu nastopili le člani SD Trbovlje, SD Kum-Dobovec ln SD Zagorje. Iz neznanih vzrokov ni bilo tekmovalcev ostalih društev. Tudi razpisano tekmovanje v tekih ln skokih Je moralo zaradi slabe udeležbe oz. snežnih razmer odpasti In bo predvidoma v sredini februarja.
V veleslalomu, ki Je Imel 34 vratič, bil 900 m dolg ln Imel 250 m višinske razlike. Je nastopilo 26 tekmovalcev. Ravno toliko tudi v slalomu, ki Je imel 180 m višinske razlike, 64 vratič in Je bil okrog 600 m dolg. Opazili smo lep napredek mladih tekmovalcev. Najboljši tekmovalec je bil mladinec Ivan Dolanc z Dobovca (član SD Kum), ld je v slalomu dosegel najboljši čas dneva In Je tudi sicer boljši od članov. — Naj omenimo še to. da le ta mladi tekmovalec v sestavu naše mladinske državne reprezentance.
Zasavska smučarska zveza Je preskrela za prve trt plasirane v vsaki disciplini lične plakete.
Rezultati: veleslalom, člani: 1, Ivče Berger (SD Trb.) 1:11,8; 2.
OPOZORILO
Opozarjam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila Marija Novak-Zibert, Kolodvorska c. 3. — Vili Novak, 1. maja 32, Trbovlje.
Ivan Strgaršek (SD Kum) 1:11,7; 3. Adi Rajšek (SD Trb.) 1:12,8.
Mladinci: 1. Ivan Dolenc (SD Kum) 1:11,8; 2. Zdravko Ačkun (SD Trb.) 1:15,5; Franc Glavač (SDTrb.) 1:22,6.
Slalom: člani:	Ivan Strgaršek
(SD Kum) 1:12,9; 2. Ivče Berger (SD Trb.) 1:16,9; 3. Jani Odlazek (SD Kum) 1:16,0.
Mladinci; i. Ivan Dolanc (SD Kum) 1:09,0; 2. Zdravko Ačkun (SD Trb.) 1:28,5; 3. Franc Glavač (SD Trb.) 1:32,4.	r.
REŠITEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. Srečno novo leto, 14. korenje. 15. ovinek, 16. agave, 17. zo, 19. imena, 20. Karl, 21. Ankara, 23. OM, 24. lč, 25. Javanka,
27.	ure, 28. titanlt. 29. mlin. 30. ara, 32. Alec, 33. najsi, 34. telo, 36. aceton, 37. T(esla) N(ikola), 38. Ines, 39. Erle, 41. NT, 42. ke, 34. dota, 45. Edam, 48. E(dvard) K(ardelj), 49. novost. 54. nuna, 55. Domen, 57. pliš. 59. tat, 60. epik, 61. gravura, 63. kar, 64. kravate, 65. Z(idani) m(ost), 66. mv, 67. Viktor, 68. kola, 70 Ribar, 72. in, 73. sokot, 74. anatom. 76. citrato, 78. Zasavni tednik.
Navpično: l. skakljati, 2. rogač, 3. erar, 4. čevlji, 5. NNE (north-north-east), 6. oj, 7. neznanec, 8. vo, 9. ovira, 10, Lima, 11. ene, 12. tenorist, 13. »kamenine, 18. oknice, 21. Avala. 22. akt. 26. ata, 27. ulj,
28.	talent. 29. Maneken, 31. Ren, 33 no, 35. ostanek. 40. reduta, 43. Dedek Mraz, 44. okopavina, 46. Ana. 47. matematik, 50. on, 51. oprati. 52. Slavonci, 53. Tivar, 56. mir, 58 Sut, 61. Grk, 62. rekord, 64. Kirov, 65 zloti, 67. vata, 69. okan, 71. bas. 73. ste, 75. M(urska) S(obota), 77 I(van) T(avčar).
Rešitev nagradne uganke za pionirje
Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata, ki smo ga prinesli v predzadnji številki našega tednika, se glasi: l. KOS. 2. OKO, 3. SOL.
Žreb je prisodil nagrado za rešitev uganke Mariji BAJC, učenki III. razreda osnovne šole Gabrovka, pošta Gabrovka pri Litiji. Knjižno darilo ji bomo poslali po pošti.
Vsem ostalim rešiteljem magičnega kvadrata, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano pošto in pozdrave prisrčen pozdrav.
Uredništvo
Nova nagradna posetnica za pionirje
AL. J BULJAH
V zgornji vizitki je skrito ime nekeg;-. velikega mesta v Jugoslaviji. Poskusite ga sestaviti iz črk le posetnice!
Za pravilno rešitev imamo pripravljeno spet 1 lepo knjižno nagrado, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba.
Rešitev nam pošljite do nedelje, 1. februarja opoldne.
Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Uredništvo
KINEMATOGRAFI
KiNO »DELAVSKI DOM- V TRBOVLJAH: 23. do 26. januarja jug.-ital. barvni film »VELIKA MODRA CESTA«; 27. do 29. januarja sovjetski film »VIŠINA«; 30. jan. do 2. februarja amer. barvni kinoskopski film »INTERPOL«.
KINO »SVOBODA-TRBOVLJE H«; 23.-26. jan. franc, film »LJUBIMEC LADV CHATTERLEV«; 27. do 29. januarja amer. barvni kinoskopski film »REKA, S KATERE NI VRNITVE«; v nedeljo 25. jan. ob 10. uri matineja barvnega filma »SNEŽNA KRALJICA«.
KINO »SVOBODA — ZASAVJE V TRBOVLJAH: 24. do 26. jan. mehiški glasb, film »NE IZPOVEM SVOJE PRETEKLOSTI«; 31. jan. — 2. februarja amer. barvni cin. film »INDIJANSKI BOREC«. Predstave: sobota in nedelja ob 17. in 19.15, ponedeljek samo ob 18. uri, za mladino v nedeljo ob 15. uri.
KINO »TRIGLAV ZAGORJE: 24. do 26. januarja amer. barvni film »NA OVINKU REKE«; 28. in 29. januarja sovjetski barvni film »SIVI RAZBOJNIK«. Predstave ob 17. in 19. uri.
KINO »SVOBODA — KISOVEC«: 24. in 25. jan. ruski barvni vohun.-pustolovskl film »TAJNOST DVEH OCEANOV«; 28. in 29. januarja češki barvni film »LJUBEZENSKA LEGENDA«.
KINO »PARTIZAN« V SEVNICI: 24. in 25. jan. amer. film »STEZA SLONOV«; 31. jan. do I. februarja franc, film »RDEČE IN ČRNO«, I. del.
OTVORITEV REDNE AVTOBUSNE PROGE
HRASTNIK—TRBOVLJE—LJUBLJANA
Odhod iz Hrastnika 6.30. Trbovlje trg ob 7.00, prihod v Ljubljano 8.45.
Odhod iz Ljubljane 12.30. prihod v Trbovlje 14.19, prihod v Hrastnik 14.50
Proga je začela obratovati 15. januarja (obratuje samo ob delavnikih!)
Avtoprevozništvo Trbovlje
IZŽREBANJE REŠEVALCEV NAŠE NOVOLETNE KRIŽANKE
Na našo novoletno križanko, ki smo jo objavili v prvi"1 številki našega lista X. L, smo prejeli več sto pravilnih rešitev. Rok za vposlanje rešitve križanke je potekel 15. januarja t. 1.
Iz kopice poslanih rešitev smo izžrebali 7 denarnih nagrad, kakor smo jih razpisali. 1. nagrado 2.000 din prejme Rudi Pušnik, Hrastnik 323; 2. nagrado v znesku 1.000 din prejme Milena Štricelj« Sevnica, Florjanska 3: 3. nagrado dobi v enakem znesku Milka Jerman, Trbovlje III, Gabrsko 4, medtem ko je žreb nagrade od št. 4 do 7 po 500 din prisodil naslednjim: Vinko Kramar, Zagorje. Ulica talcev 18. Ernest Jazbinšek. Bolnišnica Valdoltra, pošta Ankaran, Istra. Mira Glažar-Zaje, Brežice. Kajuhova 7. Karel Riedel, dijak GS5, Leskovec pri Krškem.
Vsem izžrebancem bomo poslali nagrade po pošti.
UREDNIŠTVO
RAZPIS
RISARSKI TEČAJ V TRBOVLJAH
Investicijski biro Trbovlje organizira v okviru ESŠ tečaj za tehnične risarje. Tečaj bo trajal tri mesece. Prvi pogoj za vpis; dovršena osemletka ali nižja gimnazija z veseljem do risanja. Vpišete se lahko do 10. februarja na Ekonomsko srednjo šolo v Trbovljah, Gimnazijska cesta. Po zaključku tečaja je možna takojšnja zaposlitev v Investicijskem biroju In drugih gospodarskih organizacijah.
RAZPIS
Upravni odbor Industrijske rudarske šole v Trbovljah razpisuje delovno mesto za;
VODJO PRAKTIČNEGA POUKA NA ELEKTRO ODDELKU
ŠOLE
Pogoj: dokončana srednja tehnična šola, elektro odsek, ali mojstrska šola, elektro odsek, in petletna praksa.
Plača po pravilniku o plačah delavcev in uslužbencev
šole.
Stanovanja ni na razpolago.
Prošnje z opisom dosedanjih delovnih mest in navedbo strokovno izobrazbe pošljite do 31. I. 1959 na naslov: Industrijska rudarska šola Trbovlje.
?Jjf • tlft:
mmmm
dneh pred novim ki ga ja opravilo pod-1 »Izbira«, sodijo k pod-' 'u Preskrba, ki je 13 IIlesecu decembru I« 'bilijonov din blaga in ne milijonov, kakor smo poetoma poročali.
UREDNIŠTVO
e.
prodalo za pieko
OMAHNIL SEM. »SVOBODA, KAKO BLIZU SI! BOŽAŠ ME S SVOJO NEŽNO ROKO IN ME USPAVAŠ, SVOBODEN SEM, REŠEN MUK IN SREČEN!« — ČUTIL SEM ROKO NA ČELU IN SLIŠAL GLAS: »PREBUJA SE! POMAGAJ, TONE!« — KREPKE ROKE 80 ME VZDIGNILE. RJ&ILA STA ME DVA PARTIZANA.
»Nemci, Nemci so za mano — sem izdavil. Razumela sta oba, me vzela medse in že smo vsi trije hiteli skozi gozd, — »Tone! Brž naprej, v brigado! Borci morajo vedeti za nepričakovan obisk! — Kako tl Je Ime?« se je obrnil k meni. — •Janezi«
In že se je Tone izgubil med gostim drevjem. — Brigada je bila močna In vedno pripravljena. Utrujeni borci so vedno našli nove moči. Komandant in komandir sta odločila: »Napad iz zasede!« — Nemci verjetno niso slutili, da bi bili tu močnejši partizani.
Komandant je sklepal pravilno: Nemcem se ni niti sanjalo, da bi lahko naleteli na partizansko brigado. V mesto so privlekli svoje zadnje sile in počutili so se varne. Iskali so bolnišnico. Vedeli so, da je tu — a kje? — Gozdovi pa so čuvali skrivnosti.
Ko sva s »Starim« dospela do čete, so bili tamkaj že pripravljeni. Občudoval sem njihovo orožje in bil ponosen, ko mi je Stari dal puško. »Pazi, ko pridejo!« — mi je pomežiknil. —• Težko sem čakal, bal sem se, a tega nisem smel pokazati.
*. <A
u
Ulili«
Bu . ..
* 'Wk i */IW
f i
KAKO BO GEZ 30 LET
Mladost, uglajenost In eleganca ...
Ko so nedavno izročili namenu novo poslopje rervije »Look« v ZDA, so v veliki dvorani vzidali tudi dvoje cevastih kovinskih škatel, v katerih bodo shranili napovedi nekaterih ameriških industrijskih in drugih strokovnjakov o življenju na naši zemlji čez 30 let. Škatlo bodo namreč odprli v januarju leta 1989.'
Ti strokovnjaki, ki napovedujejo, kakšno bo življenje ljudi na našem planetu čez trideset let, pravijo, da bo imel takrat vsak človek svoj žepni telefon z radijsko zvezo — da bodo do tedaj izdelali posto-
človeka pa bo po njihovem mnenju trajala 80 let.
Predsednik newyorške borze Funston je rekel, da' bodo ZDA štele takrat okoli 275 milijonov ljudi. Rekel je, da se bomo tiste čase lahko menili po televizijskem telefonu s komer koli na svetu, elektronske naprave pa bodo odstranjevale tudi sedanje razlike med jeziki!
Nam preostane do tedaj le še, da se skczi vsakdanje skrbi in težave prerinemo do tistih krasnih časov...
VZOREN
V
OCE
Lipe je služil vojaški rok v Črni gori. Kar dobro se je že navadil vojaške suknje. Spoznal je prijatelje, s katerimi je v prostih urah rad zahajal v mesto. Življenje v tem mestu je bilo zanj novo. Rad je opazoval stare »čiče«, ki so kadili pipe in posedali po »kafanah«, prav tako kjnete, ki so s svojimi oslički prihajali v mesto in barantali na »bazarju«. Dosti je bilo tamkaj tudi Turkov in ciganov. Vendar se je Lipe najraje zanimal za lepi in mladi »nežni« spol, pa naj so bile to Črnogorke, Turkinje aU Ciganke. Od teh mu je posebno ugajala ena in tudi najbolj dostopna se mu je zdela, saj je bila Ciganka. Bila je majhna In drobna, z lasmi, črnimi ko oglje. Če se je nasmejala, je pokazala vrsto belih zob — oči pa so ji tako prijazno sijale, da je bila Lipetu zares všeč. Po nakitu in obleki, ki jo je nosila, da sodi med premožnejše cigane. Ciganki kajpak ni ušlo, da se fant zanima zanjo. In tako sta se kmalu zmenila, da je njej ime Tamara, njemu pa Lipe.
Fant je komaj čakal, kdaj bo prost, da se bo lahko sešel z dekletom. Prvič, drugič, je kar lepo šlo. Potem ga je pa začelo jeziti, da ga dekle ni hotelo »uslišati«. Vabila ga je, naj gre z njo na njen dom. Njenega očeta mu je nekoč predstavila, ker se srečanju z njim ni mogel izogniti. Da bi pa šel z njo v tisto cigansko kolibo? No, to je pa že preveč! Že tako ga prijatelji zbadajo, da ima za ljubico — ciganko. Kaj bi še rekli, če bi vedeli, da hodi z njo kar v »tri dni«!
Drugi dan, ko so vojaki prišli z vaj, je Lipe zagledal na dvorišču kasarne moškega, oblečenega v lepo črno obleko. Bil je gologlav in njegovi črni lasje so se kar svetili v soncu. Pogovarjal se je z oficirjem. Lipe je moža le bežno pogledal, a kljub beli srajci in lepi kravati je v njem spoznal Tamari-nega očeta! Ta ugotovitev je nanj delovala kot mrzla prha; takoj je vedel, da obisk moža velja njemu.
Čigan je prosil in zahteval, naj mu pokažejo Slovenca Lipeta. Samo to je vedel, kako se piše — v kateri enoti pa služi, mu ni bilo znano.
Kmalu je mučno tišino — za Lipeta seveda! — pretrgal glas trobente: »Zbor!«
Vsi vojaki so bili tako) na dvorišču. Cigan in dva oficirja sta hodila od moža do moža in iskala skesanega Lipeta. Ta bi se bil tedaj rad napravil malo drugačnega, manjšega, toda kljub vsemu prizadevanju je kakor omotičen zaslišal, ko so prišli do njega: »Ovaj!«
Moral je stopiti iz vrste. Cigan je prosil, naj dajo fantu štiri ure dopusta, ker mora z njim urediti zelo važne stvari. Čeprav si je Lipe vroče želel, da s ciganovo prošnjo ne bi bilo nič — sta vendar oba odšla.
Tamarin oče ga je povabil v gostilno, kjer je naročil vina in pečenke — na mizo pa je položil nož in samokres... Ko je fant to opazil, sta mu prešla žeja in tek, cigan pa je prijazno začel:
»Vem, da ti je všeč moja hčerka Tamara. Toda dobro premisli, če jo imaš tako rad, da bi jo poročil. Imej jo, ker te tudi ona ljubi! Ako pa misliš, da tl bo Tamara samo ljubica, dokler boš pri vojakih, potem boš Imel opraviti z menoj!« Ko je to izrekel, je hladno pogledal na orožje na mizi in dodal:
»Ne misli, da mi boš ušel! Kar sta imela do sedaj z mojo hčerko, ti ne zamerim, ker vem, da je dekle pošteno in se lahko nanjo zanesem. Ce se boš zanjo odločil in jo poročil, ti bom postavil hišo, kakršne bi bil vesel vsak Slovenec!« —
in je pokazal na rejeno mošnjo tisočakov. »Sedaj sem ti povedal rse — ti pa izbiraj! Toda govori iz srca!«
Resne besede cigana so Lipetu vzele ves pogum. Rajši bi bil kjer koli, samo tu ne. Plaho je pričel:
»Veste, prav rad imam vašo Tamaro ... Toda doma imam mater, ki računa name... Oče je bolan... Sestra je še majhna...« Napeto je premišljeval, kaj bi si še izmislil v obrambo. Spet je začel: »Naše posestvo ...«
»Dovolj!« — je siknil cigan. »Torej ne! Nič zato! Glej samo, da od danes dalje moje Tamare ne poznaš več!«
Nato je plačal, vzel orožje z mize in odšel.
V kasarni so vsi zelo težko čakali na. Lipeta. Radovedni so bili, kako je opravil s ciganom. Ko se je vrnil, so ga kar obsuli z vprašanji. Vse resnice jim Lipe seveda ni upal povedati, ker bi se mu posmehovali. Zvečer pa, ko je legel, kar ni mogel zaspati. Pred njim so namreč gorele grozeče ciganove oči in ga svarile:
»Fant, ne igraj se z dekliško častjo, pa četudi je dekle ciganka!«	<ta>
pek, po katerem bo kruh vedno svež in da se bo do tedaj že močno uveljavil mednarodni jezik. Tekstilne surovine bodo tiste čase tako poceni, da oblek sploh ne bo treba več čistiti in prati, naša stanovanja pa bo tedaj grela ali pa hladila sončna energija. Zanimivo je nadalje in seveda razveseljivo, da ti preroki za bližnjih 30 let sploh ne napovedujejo kakega pomembnejšega spora ali spopada med državami ozir. narodi.
Elektronske kontrolne naprave bodo preprečevale prometne nezgode, avtomobili bodo iz plastičnih snovi, trdih ko jeklo — s pritiskom na gumb pa jih bo mogoče spremeniti v potniška letala. Medicinski izvedenci prerokujejo za tiste čase odpravo raka, zdravljenje duševnih bolezni t kroglicami in injekcijami, povprečna življenjska doiba
KAJ JE SEX-APPEAL
Ameriška sexbomba Jane Russell je, ko jo je neki novinar vprašal, kaj je sex-ap-peal, dala tale odgovor:
»Sex-appeal je sposobnost izzvati radovednost moškega za tisto, kar ta že dobro pozna. Vsaka kuharica ve, da je treba posvetiti vso pažnjo ne samo kuhanju, temveč tudi serviranju!«
GOSPODINJAii SE OBETAJO LEPI ČASI
V	zahodnih državah so vrgli na trg nov avtomat za gospodinje. V aparatu, kjer se peče meso, ni treba napraviti drugega, kot določiti debelino zrezka in stopnje prepečenosti, Ko je zrezek pečen, se na aparatu užge signalna žarnica!
LEP POKLON MARILKN MONROE
V	Salzbivv^M je nekdo vdrl v tamkajšnjo papirnico. Tamkaj je vzel nekaj denarja in pisalni stroj, zraven tega pa samo sliko Marilyn Monroe ...
Lepšega poklona lepa Mari-lyn Monroe pač ni mogla doživeti !
Očarljiva Gina Lollobrigida ugaja tisočem ...
NOVI RAČUNI ANGLEŽEV
Dva ugledna britanska Časnika — »Sudmey Times« in »Ob-server« — se zavzemata za to. da se London na Srednjem Vzhodu nasloni na prijateljstvo — Naserja. Stvar bi bilo treba pozdraviti, ker je čas, da bi tudi Britanci sprevideli, da kolonialna politika ne vodi k ničemur. Na žalost pa so tudi v tem predlogu stari računi:	—
boljše je «- pišejo tamkaj — iti k Naserju kot pa s pristaši komunistov. — S© jasneje je povedal »Obeerver«, ki pravi: »Zgrešen ponos naj nas ne zaslepila toliko, da ne bi videli lastnih koristi!«
POVSOD PRI ISTEM POSLU
Kadar kdo drči po hribu navzdol- je jasno, da bo padel. Tako le tudi e Kuomlntangom Po porazu v proti narodni politiki v Kinu je prišlo do sodelovanja z imperialističnimi krogi proti lastni državi, nato pa še zmeda v Burmi. — Sedaj Je razgaljeno njihovo delo v Indoneziji: komandant garni-
zije v Džakarti ie izjavit, da so
v njegovih rokah dokumenti, ki pričajo o obstoju kuomintan-ške zarote, da se vrže Indonezijska vlada.
Oblasti so. jasno, reagirajo ostro...
DOBRI STARI ČASI
Da vlada po celem svetu bojazen zaradi ogrožanja miru, ie znano, zato nam besede kanclerja Adenauerja, ki jih je ta mož spregovoril pred nedavnim (bilo je o božiču), ne povedo nič novega. Zanimivo pa ie v tej njegovi poslanici, ker ioka po »starih dobrih časih«. !;i so — kakor pravi — minili že leta 1914. Vendar obstaja za to zdravilo, pravi zahodnonemškl kancler: »Ako bomo slavili boga, potem se bo obljuba o miru na zemlji iznolnila«
»Hudobneži« pa so nato Pristavili, da je Adenauer tisti mož. ki - je najbolj priganjal k oborožitvi Zahodne Nemčije ln ie on kriv. da na svetu m mliu — za katerim sedal oretaka solze ..
PUSTOLOVŠČINE FRANCOSKE VOHUNKE GABRIELE DE X
jaeiem pluse
Gospodična M. je bila abonirana v restavraciji, ki je bila v kletnih prostorih ustanove. Opoldan je bila njena pisarna prazna celo uro. In v tem času bi morala Gabriela izpeljati svoj načrt.
Nekega dne, ravno v času opoldanskega počitka, je Gabriela »po naključju« stopila v njen urad. Vse je kar najbolj natanko preračunala.
— Pojdite z menoj kosit — je predlagala gospodična M. — Z vašo dovolilnico lahko jeste v restavraciji.
— Ne morem iti z vami; nič kaj dobro se ne počutim... Ce mi dovolite, vas počakam tu.
Zgodil se je čudež: gospodična M. je pustila Gabrielo samo v uradu, Se več; pozabila je celo zakleniti predal, v katerem je bila zelena knjiga.
Brž ko je Nemka odšla, je Gabriela skočila k pisalni mizi, iztaknila zeleno knjigo in na njeno mesto položila lažno. Naglo je odšla k izhodu, kjer jo je čakal Pierre in mu predala dragoceni plen.
— Odlično ste izvedli; ostanite tu najmanj dvajset minut! Knjigo bom takoj fotografiral in jo vrnil.
Gabriela je vsa zasopla vstopila v pisarno gospodične M., ki je že sedela za pisalno mizo. Dvignila je glavo in začudeno pogledala Gabrielo.
— Moj bog!... Saj vam je slabo! Bledi ste kot smrt. Tokrat se Gabriela res ni pretvarjala. Res se je skoro onesvestila. Kaj se.je zgodilo medtem? Cernu se je gospodična M. vrnila iz restavracije?
— Moram ven, — de Gabriela. — Verjetno spet moj želodec ni v redu.
Nemka odpre neki predal pisalne mize:
— Tu imam odlično zdravilo ... toda kam sem ga vtaknila?
Odprla je še en predal in potem vse druge. Prišla je tudi do tistega, v katerem je bila zelena knjiga. Vzela jo je v roke. Gabriela je začutila, da jo bo konec
Končno Nemka najde iskane tablete
in zapre predal, še prej pa postavi knjigo.
—	Ali vas resnično lahko pustim samo? Ali je bolje, da pokličem zdravnika?
—	Ni nujno, zelo ste ljubeznivi. Čutim, da mi je že bolje.	/
—	Prav! Cez pol ure se vrnem. Poslala vam bom skodelico čaja iz restavracije!
Minilo Je več kot dvajset minut. Pierre je že dolgo čakal na njen prihod. Zaustavljanje pred nemškimi ustanovami je vedno nevarno ... Gabriela je to vedela in pohitela do lifta. Toda kot zanalašč se je lift ustavil v predzadnjem nadstropju. Pohitela je po stopnicah. Nenadoma zasliši, kako nekdo pridušeno kliče:
— Zeleni plašč, zeleni plašč!... Gabrieli se meša.
Toda glas uporno ponavlja:
— Zeleni plašč, zeleni plašč!
Naposled se je obrnila. Nekoliko stopnic više je stal strežaj dvigala. Delal se je, kot da ne vidi Gabriele, e se. *-gonetno nasmihal. Napotila se je proti dvigalu in pri vhodu vanj začutila, da ji je nekaj potisnil v roke. Preden se je utegnila zbrati, je bila že v uradu gospodične M. Ni se mogla načuditi: torej tudi strežaj dvigala je bil njihov agent! Toliko mesecev sta delala drug ob drugem, ne da bi vedela za to!
Sele čez več tednov so Nemci ugotovili, da nekdo dešifrira vse njihove tajne poslanice. Spremenili so šifre, a pre-
pozno. Med tem časom so namreč francoski agenti Pokreta odpora odkrili mnoge njihove tajnosti in storili vse, da so jih spravili na pravo mesto, kjer so jih kajpak pošteno izkoristili.
Gestapo je vse natanko preiskal, a na Gabriello ni padla niti senca suma.
NENAVADNI DUET
Nekega popoldneva, približno ob petnajstih, je Pierre na kratko sporočil Gabrieli:
— Draga gospodična, nujno potrebujem dve vstopnici za nocojšnjo predstavo v operi Comiquc. Rad bi imel dva prostora v loži številka 1. Ta je navadno rezervirana za okupatorske funkcionarje. S pomočjo vaših zvez bi lahko dobili vstopnici!
Gabriela pohiti h gospodični M. Imela je srečo: neki polkovnik je tisti hip vrnil dve vstopnici, ker je bil nujno poklican v Berlin. Prostora v loži št. 1 sta bila torej zagotovljena. Toda, zakaj pravzaprav gre?
To je zvedela, ko je Pierru dala vstopnici.
— Odlično, zares odlično! — si Je mel roke Pierre. — Zvečer, Gabriela, boste odšli v opero! V vaši družbi bo najboljši francoski žepar ...
Slovesno oblečena Je Gabriela zvečer sedela v loži št. 1. Poleg nje je sedel neki gospod Genotier, ki je prišel iz Marseilla (tako je vsa) trdil Pierre). V Isti loži je sedel tudi neki major Iz kontmobveščevalne službe, zelo visoka
»živina«, precej bolj važna, kot je bilo moč sklepati po epoletah.
— Poskušajte ga očarati, jaz pa se bom pobrigal za vse ostalo! — ji prišepne neznani spremljevalec.
Gabriela se je takoj lotila pomenka na preizkušen način. Kmalu je bil ves razvnet, da se je spoznal s tako dražestno Francozinjo.
Ko se je začela predstava, je začutila Gabriela, da ji neznanec daje sveženj ključev.
— Pojdite med predstavo ven in predajte ključe Pierru, ki vas nestrpno čaka pred opero! Vrnil vam jih bo med drugim odmorom.
Po končani predstavi so bili majorjevi ključi na starem mestu.
Ta sploh ni ničesar opazil. Se manj je slutil, da je medtem nekdo v njegovi hotelski sobi odpiral dva jeklena zaboja ...
USPESEN LOV
Rezultati preiskave majorjevih zabojev so bili naravnost presenetljivi; deset francoskih Izdajalcev je bilo likvidiranih, odkrili so vohunsko šolo, ki je bila v nekem gozdu v Bretagni, končno pa je bila razbita tudi mreža nemških vohunov, ki so pod krinko vdanih rodoljubov delali v Angliji.
Toda razen pustolovščin, ki bi se utegnile končati bolj ali manj tragično, je Gabriela doživela tudi nekaj šali podobnih dogodkov.
14. decembra 1943. leta je blln Gabriela povabljena na velik, sprejem, ki
ga je prirejala nemška direkcija Radia Pariz. Gabriela se je okrog ene zjutraj vračale v nemškem vozilu na svoj dom.
Z njo je bil neki visok nemški funkcionar. Tudi on se je vračal domov. S seboj je nosil veliko torbo, ki jo je postavil poleg Gabriele. Ko je vstopila Gabriela v avto, je povsem neopazno dala čez torbo svoj veliki šal.
Vozilo se je ustavilo pred njeno hišo. Častnik ji je zaželel lahko noč. Gabriela vzame šal s torbo vred... Voznik je pritisnil na plin in avto je odhitel v noč.
Sele naslednji dan, med Pierrovim obiskom, je Gabriela odprla torbo. Mislila sta, da bosta med množico dokumentov našla še kaj bolj zanimivega. Toda najmanj sta pričakovala, da bosta med nepomembnimi dokumenti našla svežnje francoskih, angleških in ameriških bankovcev. V skupni vrednosti treh milijonov! To je bil torej bogat lov, ki je bil porabljen za finansiranje novih operacij. Medtem pa je »nasajeni« Nemec po vsem Parizu iskal izgubljeno torbo...
KONEC IGRE
Na dan osvobojenja Pariza je major de X. vkorakal s svojo enoto v prestolnico. (Gabrielin mož je iz ujetništva pobegnil v Anglijo in tam vstopil med oborožene sile.) Le kje neki je njegova žena. ki jo jo zadnjikrat videl še leta 1940? Kdo ve, če še živi? Ali je postala ena izmed mnogih žrtev nemilostljivih obračunov med obveščevalnimi službami?
Ne, Gabriela ni padla v boju s sovražniki. Pričakala je svojega moža v Parizu. Tuda drugi so poginili v viharju vojne. Pierre je poginil ob neki diverzantski akciji, Kmek, Janoš/ dr. Šoti er ... Vsi so v zadnjem letu padli v kremplje Gestapa, ki jih je ustrelil. Pierre je imel prav, ko je dejal:
— Naš poklic terja žrtve ...
(Konec)