Poštnina »Mat-Hi.«* Y guttNttttf
Leto XXIII.
Ljubljana, 27» novembra 1941-XX
fosmrnezna številka cent. flO
štev. 47
Upravništvo ln uredništvo »DOMOVINE«, Ljubljana, _ , .	-	_	Naročnina za tuzemstvo: Četrtletno 4.50 L, polletno
Puccinijeva ulica št. 5, U. nad., telefoni od 31-22 do 31 -26 lZll313 VS3K iGOCll 9 " U celoletno 18,- L; za Inozemstvo: celoletno 30.40 k Račun Poštne hranilnice, podruž v Ljubljani št. 10 711	*	Posamezna številka 50 cent.
USttftftlE Stran/ee $e obisfcat £*tuhtf€insfic poicrafine
Izrazi vdanosti jubljanskega župana — Veliko zborovanje delavskih in delodajalskih združenj
obrtnikov in drugih poklicnih združenj je zagotovil trdno voljo vseh za sodelovanje pri gospodarski obnovi pokrajine. Delovne sil« pokrajine bodo tudi v znak hvaležnosti za delo, ki ga je opravila in ga opravlja Italija ▼ prid delovnim slojem pokrajine, storile svojo dolžnost skupno z ostalimi pokrajinami Kraljevine, da se bo zmagoslavno končala borba fašistične Italije za njene pravice in za novi red v Evropi.	. jj
Predsednik Zveze delavcev dr. Alujevič j« visokega gosta pozdravil v imenu slovenskega delavstva in mu izrazil vdanost kot prvemu sodelavcu Duceja, ki je s svojo naklonjenostjo prebivalstvu pokrajine omogočil nadaljno delo in življenje v trdem času vojne. Delavci bodo zmerom pravično vrednotili ukrepe za gospodarsko ureditev pokrajine in bodo dokazali svojo vdanost. Javna dela, rodbinske doklade, povišanje plač, ureditev prehrane, ustanovitev sindikalnih združenj in vsi drugi ukrepi socialnega in gospodarskega značaja so ustvaritve, za katere bomo zmerom hvaležni in zaradi katerih odkritosrčno pozdravljamo zastopnika države in stranke.
Minister in Tajnik Fašistične stranke je odgovoril na pozdrave in izjavil, da je vesel, ker je na tej krepki in velikodušni zemlji, ki je postala nova, lepa pokrajina Italije. Zbranim je sporočil pozdrave Duceja in izrazil prepričanje, da se bo Ljubljana izkazala vredno zaupanja in skrbi, ki jo kaže vladavina. Minister Serena je nato govoril o kor-poracijski in sindikalni organizaciji in z veseljem ugotovil, da se v Ljubljani tipična organizacija fašistične države srečno uveljavlja. Tajnik stranke je nagiasil moč korpora-tivne vladavine, ki je s svojim uveljavlje-njem dokazala zgrešenost demokratičnih in boljševiških miselnosti.
Besede Tajnika so navzočni večkrat prekinili z vzkliki Duceju.
Ekscelenca Serena je nato odprl Dom Fašija v palači bivšega italijanskega konzulata. Kot zvezni Tajnik mu je Visoki komisar Ekscelenca Grazioli predstavil inšpektorje, tajnike in druge fašistične hierarhe v pokrajini.
Zatem se je visoki gost s spremstvom na« potil v sedež GILL v prvem nadstropju Na>
prispodoba prosvetljenosti, kulture in pravičnosti in najsvetejših tradicij Srečen sem, da Vam lahko izročim najvdanpjši in najhvalež-nejši pozdrav mesta Ljubljane Kar je Duce storil za Liubljano. ne bo pozabil in ne more pozabiti naš narod, ki noče biti nehvaležen in izraža po meni obenem z dobrodošlico svojo hvaležnost za ukrepe, ki jih je fašistična vlada izdala v korist Ljubljane in njene obnove Čast, ki pripada beli Ljubljani z obiskom Ministra in Tajnika Fašistične stranke in naivišiega sodelavca Duceja. nas navdaja s ponosom v orepričanju da Vam bo ostal v dobrem spominu kratek obisk med nami in da nam boste ohranili naklonienost tudi v bodoče kakor v preteklosti!«
Tajnik se je zahvalil in izrazil svojo gotovost glede izrazov vdanosti. Tajnik je nato šel skozi špalir fašističnih žen. ki so mu izkazale tople počastitve in vzklikale Duceju in fašistični Italiji.
S postaje se je visoki gost napotil v vladno palačo, kjer mu je Visoki komisar predstavil svoje sodelavce in zastopnike. Po razgovoru z generalnim vikarjem Nadrahom, ki je zastopal odsotnega škofa, je Minister Serena sprejel župana, ki so ga spremljali mestni svetniki in načelniki' mestnih uradov. Zupan je Ministru poklonil plaketo zaščitnika mesta sv. Jurija. Nato je Tajnik v zborovalni dvorani sprejel zastopnike delavcev in delodajalcev. Velika dvorana je bila polna slovenskih zastopnikov, ki so pozdravili zastopnika Duceja z navdušenimi klici »Živel!«. Klici so se ponovili, ko je zastopnik delavcev vzkliknil Kralju in Cesarju in Duceju.
Prvi je nato govoril predsednik Zveze de-lodaialcev dr. Slokar. V imenu industrijcev
V nedeljo je Tajnik Fašistične stranke Ekscelenca Adelchi Serena obiskal Ljubljansko pokrajino. Ljubljanska pokraiina ie pozdravila visokega gosta, ki ie prišel, da spozna življenje slovenskega naroda in tolmači nie-gove potrebe in prizadevanja za kar najbolj vdano sodelovanje na najvišjem mestu v Rimu.
Od Postojne, kjer je Visoki komisar Emilio Grazioli sprejel Ekscelenco Sereno do Ljubljane, so se zbrali v vseh večjih kraiih zastopniki oblastev, šolska mladina, združenja in skupine narodnih noš kakor tudi oddelki vojske, da so izkazali Tajniku vojaške časti. Na Rakeku in v Logatcu je Ekscelenca Serena stopil iz vlaka in so se mu poklonili župani in zastopniki duhovščine, medtem ko ga je šolska madina sprejela z »Giovinezzo«. V vseh krajih so se počastitve zaključile z vzkliki Duceju.
V Ljubljano je prišel vlak z visokim gostom kmalu po 10. uri. Z njim se je pripeljal tudi poveljnik armijskega zbora general Ro-botti. Ljubljanska postaja je bila okrašena z zastavami. Tajnika so sprejela fašistična zastopstva, zastopniki krajevnih oblastev in oddelek vojske z godbo in zastavo. Ko je stopil iz vlaka, je vojaška godba zaigrala državno himno, ki so jo vsi navzoči poslušali odkritih glav in z rimskim pozdravom. Minister Serena je pregledal na peronu razvrščeni častni oddelek vojske in je nato v spremstvu z Visokim komisarjem in visokimi predstavniki Ljubljanske pokrajine odšel proti izhodu, kjer ga je sprejel in pozdravil mestni župan dr. Jure Adlešič.
»Ekscelenca! Srečen sem, ker imam veliko čast sprejeti Vas kot zastopnika Rima, ki je
rodne galerije. Tu sta ga pozdravila zvezni podpoveljnik GIL profesor Cassani in šef Pertoldi. V sedežu GILL si je ogledal vse pisarne in se zanimal za razvoj združenja.
Ekscelenca Serena je obiskal nato vojaško pokopališče pri Sv. Križu, popoldne pa je v spremstvu Visokega komisarja, poveljnika armijskega zbora in divizijskega poveljnika pregledal čete v vojašnici grenadirjev.
Od tod je visoki gost odšel v sedež Dopo-lavora, nato pa je prisostvoval zborovanju fašističnih prvakov v vladni palači ob izročitvi prapora fašističnih žen iz Trsta ljubljan-
skemu fašiju. Tam je tudi Visoki komisar kot zvezni Tajnik Ljubljane poudaril, da je obisk nagrada za vse tiste, ki delajo v novi pokrajini v službi stranke in po ukazih Duceja. Visoki komisar je poročal o delovanju zveze in minister se mu je zahvalil ter nagovoril fašiste Ljubljanske pokrajine, katere usoda je zvezana z Rimom Tajnikove besede so zbudile veliko navdušenje. Zborovanje se je zaključilo s petjem »Giovinezze«
Ekscelenca Serena ie odpotoval iz Ljubljane proti večeru. Visoki komisar Emilio Grazioli ga je spremljal do Postojne.
Visoki komisar
slovenskemu delavstvu
Dne 21. t. m. so se v palači Visokega ko-misarijata zbrali številni delavski odposlanci pod vodstvom predsednika Pokrajinske delavske zveze dr. Alujeviča. Navzočna sta bila tudi zvezni podtajnik Gatti in izvedenec Delavske zveze Vagliano. Visoki komisar je prvikrat sklical k sebi predstavnike delavstva, da bi jim prikazal stanje, kakršno je našla Italija v novi pokrajini, in razložil delo ki ga je nova vladavina že izvršila za obnovo pokrajine. Visoki komisar je povedal, da ie bilo najkočljivejše vprašanje prehrane. Skladišča so bila izpraznjena, zato je bilo potrebno iz Italije uvoziti velike količine moke. riža in masti. Visoki komisar je navedel nekaj številk: iz Italije je prispelo v Ljubljansko pokrajino do konca oktobra 106.440 metrskih stotov krušne moke, 1622 metrskih stotov turščične moke, 17.840 metrskih stotov bele moke, 16.661 metrskih stotov riža. 11.300 metrskih stotov sladkorja in 3861 metrskih stotov maščob Na osnovi teh navedb je Visoki komisar zavrnil zavijanje partizanov, ki trdijo, da je Italija pri nas oropala skladišča in pustila ljudi stradati. Ekscelenca Grazioli je potem označil delež, ki ga ima Fašistična vlada pri obnovitvenem delu v pokrajini.
Vlada se ie posebno lotila vprašanja brezposelnosti delavstva in je to zadevo zgrabila pri korenini Velika javna dela so se že začela, še več pa jih je v pripravi Pri tem je omenil, da bodo stala razširitvena dela v ljubljanski bolnišnici 15 milijonov lir, dela za izpopolnitev vseučilišča pa 22 milijonov lir
Smešno je trditi, ie izvajal Ekscelenca Grazioli, da bi bila ta dela izvedena v korist Italijanov. kakor trdijo partizani kajti ltalnani gotovo ne potrebuieio zastarele ljubljanske bolnišnice, pa tudi ne slovenskega vseučilišča Iz besed Visokega komisarja so ored-stavniki delavstva lahko spoznali da se >e vlada lotila omenjenih vprašani 7 resnostjo in razumevanjem pri čemer io ie vodila skrb za socialno pravičnost Visoki komisar ie potem orisal napore za izravnanie razmerja med plačami in cenami Mnogo je bilo tudi v tem pogledu že storjeno Povedal Da je tudi, kaj še misli v tej smeri ukreniti Ima pa prebivalstvo dolžnost da pri tei zadevi sodeluje z oblastmi Oblastva bodo zmerom varovala delavske koristi da se bo delavstvu njegov zaslužek oravično in v redu izplačeval.
Visoki komisar se je znova povrnil k staniu v Ljubljanski pokrajini in ožigosal delovame peščice komunistov ki povzročajo orebival-stvu samo nepopravljivo škodo in zlo. Visoki komisar je zavrnil komunistično slepomišeme z besedami, ali ie mogoče smatrati ia tlači-telja tistega ki je prebivalstvu zagotovil hrano in varuje red? Prav gotovo so ljudstvu nevarnejši tisti, ki kradejo živila in vdirajo iz gozdov in raznih skrivališč in si iščeio hrano pri ljudeh Da ie tako res. govore številke o ropih in vdorih oartizanov Oblastva bodo napravila tudi v tem pogledu red toda bati se je treba da ne bodo novi strogi ukrepi izdani zavolio teh dogodkov zadali tiHi
nedolžnega prebivalstva. Če bo potrebno, bo Visoki komisar ukrepe po potrebi poostril. Ko je Italija zasedla novo pokrajino, ni od prebivalstva terjala nič drugega kakor dostojno vedenje in vdanost spričo ugodnosti, ki jih je nova vladavina naklonila. Če se bodo vse dobrohotne težnje vladavine spremenile, bodo temu krivi ljudje, ki počenjajo neumnosti in delajo zločine ne meneč se za prebivalstvo, ki hoče mir in red.
Visokemu komisarju se je zahvalil predstavnik delavstva in rekel, da slovensko delavstvo razume njegove besede in svarila in čuti hvaležnost za vso pozornost in podporo, ki jo je delavstvo deležno od Visokega komisarja in organov oblastev Zastopnik delavstva mu je zagotovil, da bo vse delavstvo v tem smislu delalo tudi naprej v svojo korist in v korist prebivalstva, katerega del sestavlja da bi s tem dvignilo blagostanje Ljubljanske pokrajine. Naposled so delavci z navdušenimi pozdravi izrazili svoje spoštovanje do Visokega komisarja in do Italije.
Stari fcigipčani so na podplate siikali svoje osebne sovražnike. Starinoslovc; so zbrali podatke o tem. kakšne čevlje so nosili ljudje v starodavnem Egiptu, odnosno, kateri so bili tisti izvoljenci, ki so si lahko privoščil) to razkošje. Iz zbranih podatkov se lahko sklepa, da so čevlji v nekdanjem Egiptu res veljali za razkošje, kajti nosili so jih le najbogatejši ljudje Pravijo, da so bili v starodavnem Egiptu čevlji tako dragi, da bi bila njihova cena. če bi jo preračunali v zdajšni denar, tako visoka, da bi celo milijonarji zastokali ob njej Egipčani so nosili sandale, izdelovali pa so jih iz palmovih listov in iz lesa Uporabljali so sicer tudi že tedaj usnje, toda le kot postransko potrebščino Podplate so vedno delali iz palm Znotraj so čevlje obložili z volno ali celo s svilo, da so bili bolj mehki. Imeli pa so Egipčani še to čudno navado da so na podplate naslikali svoje osebne sovražnike S tem so menda hoteh povedati da bi jih najrajši pomadrall.
X Kako telo izkorišča kalorije. V najnovejšem času so podrobneje raziskali vprašanje, kako izkorišča telo kalorije, ki mu jih dovajamo s hrano. Ugotovili so, da potrebuje telo 80 odstotkov teh kalorij za to, da nam neposredno podaljša življenje, ostalih 20 odstotkov pa se v mišicah spreminja v silo, ki jo mišice potrebujejo za svoje gibanje
I. A.:
Draga o sveta
Zgodba iz časov prve svetovne vojne
Ko se je Tone Kolar prebudil, ni mogel verjeti lastnim očem. Ležal, odnosno čepel je med kopo sebi enakih v vagonu, ki je v enakomernem, nekoliko lenem tempu vlekel svoj tovor v smeri proti bojišču.«
»Torej je le res.«
Po tej edini modrosti, ki so jo bile tisti trenutek zmožne njegove misli, je nekaj časa strmel v somrak, ki je ovijal njegove tovariše.
Bilo mu je dolgčas in takšna tesnoba ga je mučila, da bi človek zavolio nje najrajši zdivjal, tesnoba, ki jo občutiš, kadar si v dno duše uverjen, da se ti godi krivica.
Sunil je tovariša na desni: »Stefuc, daj no! Sodni dan se bliža.«
Tovariš se je zganil v spanju in se je hotel stegniti. Tedaj se je zganila in zamajala vsa živa kepa ljudi, ki so bili stlačeni v vagonu in dremali. Eden izmed starejših }• celo planil pokoncu in zarjul:
»Hura, huraaa...«
Tedaj je mahoma zavalovilo po vsem vagonu. Ljudje so planili kvišku, suvali drug drugega, segali po orožju in rjuli.
Vse to je trajalo le nekaj kratkih trenutkov, vendar dovolj dolgo, da se je Tone Ko-1 s še večjo jasnostjo zavedel, kam ga vleče vlak.
Mehak glas. skoro glasek. Čisto nič bojevitega ni bilo v njem.
Tone Kolar je pomislil:
»Toliko jih gre isto pot kakor jaz, pa še pojejo.«
Potem so se njegove misli nadaljevale:
Črno na belem sem imel zapisano in od tolikih komisij potrjeno, da nisem sposoben za bojišče. Čemu me potem vlačijo tja?«
In ga je zaskelelo globoko nekje v duši, kakor da je kanil vanjo jedek strup: narednik Stržen! Stisnil je pesti. Vlak je enakomerno drdral dalje, dalje, čedalje bliže proti onemu strašnemu kraju.
»Nikar ne razmišljaj,« se je spet začel iz-podbujati Tone Kolar, »in vdaj se v usodo!«
Bilo je zaman. Misel ni hotela mirovati. V ognjeni jasnosti so se dramili v njem spomini, kako je prišlo do tega, da mora na boiišče, čeprav je bil spoznan za nesposobnega.
Bil je droben, šibek dečko, človek bi mu prisodil vse, samo vojaške suknje ne. V tistih dneh pa, ko je besnela vojna vihra, so mu prisodili tudi voiaško suknjo. Potem pa. ko je prišel k vojakom, so le spoznali, da v boj ne spada. Poslali ga sicer niso domov, pač pa so ga pri flflili stražam. Lepo v miru je stražil kako skladišče, most ali karkoli. Če je imel denar in drugače ni bil preveč neroden, si je že tu in tam priboril kak griž-
ljaj. S tem si je lahko za silo potolažil glad, druge nadloge pa si je preganjal z nado: »Saj vojna ne bo trajala vekomajl«
Tako je preživel Tone Kolar v uniformi leto dni in se je čisto privadil takšnemu življenju Pisal je domov taka običajna pisma, kakor so jih pisali tisoči in tisoči: da je živ in zdrav, da mu ni nič hudega in da se mu dobro godi.
Narednik Stržen je služil pri isti četi. Tudi doma sta bila oba iz iste župnije, če že tudi ne prav iz iste vasi. Tako sta se nekam dobro razumela in je bil Tone Kolar deležen še zdaj pa zdaj kakšne olajšave in ugodnosti s pomočjo narednikove naklonjenosti. Marsi-kak večer je tedaj sanjal e domači vasici, ki je razpeta po holmičasti pokrajini v naročju solnčnih goric tam daleč na Dolenjskem. Kakor sramežljive deklice so hišice skrite med zelenjem vrtov, polne cvetja in tihega, toplega miru. In v eni tistih hišic sanja dekle, mlado dekle, sania in una in čnka. Bogve koliko prečutih noči je že Anica posvetila njemu v svoji lepi, zvesti, mladi ljubezni.
Časih, kadar je mislil Tone Kolar nanjo, mu je bilo tako sladkobridko pri srcu. da bi zakričal in zbežal domov, domov, naravnost domov. In je potlej sedel in napisal nismo, kako jo pozdravlja »čez hribe in doline, čez gore in vode«. V prostem času pa je pel o svoji vasici, kako mu je hudo, ko je moral zapustiti
»preljubi, preljubi, preljub domači kraj..."
Vsak košček zemlje
mora biti obdelan
Sefmo dobro seme — Priskrbimo si pravočasno ametea
gnojila
Vse naše dejanje in nehanje in vse naše misli se sučejo danes okoli prehrane. Vsi kmetovalci so dolžni ne samo obdržati pridelovanje na dozdajšni višini, temveč ga še povečati do skrajnih mej možnosti. Kaj naj storimo in kako naj gospodarimo, da bomo prebili te hude čase, da bo preživel kmet svojo lastno družino in da bo razen tega pomagal tudi drugim, ki sami ne pridelajo hrane. Za našo pokrajino je to vprašanje toliko bolj pereče, ker je zavoljo dozdajšnega načina obdelovanja zemlje in pa zavoljo razmerno visokega odstotka mestnega prebivalstva v pridelovanju hrane visoko pasivna. Kljub temu pa so možnosti, da se dvigne pridelovanje ljudske hrane, hvala Bo'tu, še zelo velike.
Predvsem moramo do skrajnosti povečati površino za obdelovanje. Pri nas je še mnogo zemljišč, ki ne donašajo skoro ničesar k prehrani živine. To so predvsem zanemarjeni travniki, kjer zrase komaj polovica ali še manj od one množine krme, ki jo po pravici pričakujemo od dobrega travnika. Še mnogo slabši so pogosto pašniki, ki po večini tega imena niti ne zaslužijo. Ker se travniki in pašniki ne oskrbujejo ter ne gnojijo pravilno in zadostno, njihova ruša peša in namesto žlahtnih trav se naselita na njih mah in plevel. Nujno svetujemo vsem kmetovalcem, da take slabe travnike še to jesen, ko bo vreme količkaj dopustilo, preorjejo in pognoje s hlevskim gnojem, da bodo lahko pomladi na teh zemljiščih posadili krompir ali pa vsejali proso ali turščico. Ako boste ostale travnike pošteno pognoiili, ne boste pridelali nič manj krme, če nekaj travne površine spremenite v njivo. Nasprotno, lahko pridelate še več krme, ako vsa svoja zemljišča pošteno pognoiite. Gotovo je, da več donaša manjša površina zemlje, ki je pravilno oskrbovana in gnojena, kakor pa večja, a zanikrno oskrbovana površina
Prav tako bo treba še to jes^n preorati čim več steljnikov. to je onih nerodovitnih površin, ki niso ne gozd ne pašnik in ne dado skoro nikakega užitka. Ti steljniki so najbolj raz-
kdor podpiše vojno posojilo Joj, kako se je zganilo v Tonetu! Domov, domov, pa četudi za eno samo kratko urico, vendar bo doma, doma in bo govoril z materjo in z očetom, z obema sestrama in ž njo, ki mu je vse na svetu, s svo^o izvoljenko Anico!
Ali v istem trenutku se je mrko oglasilo v njem:
»Kje dobiti denar?«
Da, denar! Bogve. ali doma premorejo toliko, kolikor znaša grenka odkupnina za nekaj dni svidenja? Morda bi oče v skrajni sili kje vzel na posodo, ako bo mogoče dobiti.
Žalosten in potrt je taval okrog in sam ni vfdel, kaj naj naredi.
»Kaj pa tuhtaš, Tone?« se je tedaj oglasil narednik Stržen.
Kolar se je zdrznil in ga skoro splašeno pogledal. Tako je bil ves v mislih, da prvi trenutek rojaka ni poznal, ampak ie samo iz navade salutiral, se postavil v pozor in začel:
»Pokorno javljam, da ...«
»Kaj pa se lomiš, Tone,« ga ie s smehom prekinil narednik. »Ali si se ga kje navlekel?«
Tedaj se ie Tone Kolar šele prav zavedel in mu ie bilo prvi trenutek skoro malo nerodno. V zadregi se je nasmehnil in zardel, ko ie priznal:
»O voinem posoiilu premišliuiem ...«
»Menda ne boš pustil lepe prilike za dopust v nemar?« ga je vabil Stržen.
»Bi že, seve,« je jecljal Tone, »ampak...«
širjeni v Beli krajini in so pravi znak zaostalosti in tudi vzrok gospodarskega pešanja te pokrajine. Če bi se kmetovalci malo potrudili in bi vsako leto vsaj majhen del teh steljni-kov iztrebili in preorali, bi steljnikov že davno ne bilo več. Zdaj, ko so kmetijski pridelki tako dragi, je gotovo najugodnejši čas za to, da se spremenijo te ničvredne površine v rodovitno zemljo. Saj ni treba drugega kakor posekati grmovje in redko drevje, iztrebiti korenine in zemljo nekoliko globlje, vsaj 20 cm globoko preorati. To velja v prvi vrsti za steljnike na dobri, globoki in nekameniti zemlji. Ako pre-orjemo na primer samo pol orala zemlje, nam na tej površini lahko zrase 4000 do 5000 kg. pa tudi več krompirja, ki je vreden prav toliko lir in ki se z njim lahko preživi sr dno velika družina vse leto. Pri tem ostane še potrebno seme za prihodno leto in nekaj krme za svinje. Kaj pa dobimo na polovici orala steljnikov? Tako rekoč nič ali kvečjemu malo stelje. Skoro isto velja tudi za zanemarjen travnik ali še bolj za malovreden pašnik. Zato se je treba zdramiti vsaj zdaj v teh hudih časih ter storiti vse, kar je le -togoče, <ia se obdela in poseje čim več zemlje in čim bolj koristno izrabi za pridelovanje človeške hrane. Vsak, kdor ima zemljo, bo s tem koristil predvsem samemu sebi, ker bo pridelke lahko drago prodal. Je pa tudi njegova sveta dolžnost, da dela za narodno skupnost.
Razen tega obdelajmo tudi sicer vsak ko šček zemlje, ki je ležal doslej prazen ali ki smo ga kakor koli uporabljali v druge namene Ta ka neizkoriščena zemljišča so zlasti v bližini bivališč, predvsem pa po trgih in mestih. Vsakdo, bodisi kmet ali meščan, bogat ali miroma šen, je dolžan, da po svojih močeh in po svojih sposobnostih doprinese k skupni koristi
Pridelke bomo pa lahko še močno dvignili zlasti s temeljitejšim obdelovanjem zemlje in z močnim gnojenjem Zdaj ko ?e orje zimska praha, je pravi čas, da na to opozorimo. Upamo, da bo ta sneg še skopnel. Naši kmetovalci orjejo po veliki večini jeseni mnogo preplitvo
mogoče nimajo toliko, jaz sam pa že celo ne...«
»Malenkost,« je malomarno zamahnil narednik z roko. »T.stih nekaj kronic vendar nima take vloge, da bi človek zavoljo tega.. .«
»Ze res Ali kaj naj storim če pridem domov in vidim, da ni mogoče?«
»Je tudi lahko pomagati,« je odvrnil narednik »Skleneš pač virnoocsojilno zavarovanje To stane malenkost Prispevke pa potem doma lahko plačujejo na mesec ali na četrt leta. kakor jim bolje kaže Ko se vrneš, predložiš potrdilo o takem zavarovanju, pa je tvoj dopust upravičen in zadeva v redu«
Tonetu je veselo zažarel obraz:
»Ali res?«
»Ce ti rečem!«
Naslednji dan je že stal Tone Kolar pri raportu in zaprosil za dopust, češ da bo podpisal vojno posojilo Sub^ati stotnik ie zadovoljno prikimal in vprašal narednika Str-žena, v katero skupino naj bi bil dodeljen v vrstnem redu dopustov.
»Lahko gre z isto kakor jaz, ker sva ožja rojaka in imava povsem isto pot,« je pokorno javil Stržen.
Stotnik je prikimal, narednik pa je po-mežiknil Tonetu, ki je ves gorel od same blaženosti in sreče.
Tretji dan za tem sta bila Tone !n narednik Stržen že na potu Kolar je dotlei narednika vikal in mu pokorno javljal, kadar je govoril z njim. Med vožnjo sta se potem čisto drugače pobotala.
»Kaj boš tako soldaški, ko se pelješ domov! V Brdici bi se nama še krave sme-
in tako zimska praha ne prinaša one velik«
koristi kakor bi jo lahko. Globoko oranje pa nikoli ni tako koristno kakor prav pred zimo, ker zimski mraz drobi preobrnjeno zemljo, da je pomladi rahla, četudi je bila prejšno leto trda in zbita. Tako nastane globlja plast rahle zemlje, da morejo predirati korenine v večjo globino in da se močneje razrasejo; tudi zrak prihaja v večjo globino in ustvarja nove plasti humusa (sprstnine); pozimi in pomladi se more v globlji plasti rahle zemlje nabrati več vode, ker ob deževnem letnem času ne zastaja na površini, ampak lahko v večjih množinah pronica v zemljo. Zato ima zemlja v suhih dobah nabrane večje zaloge vode in ne trpi zaradi suše. Koristi globokega obdelovanja zemlje za zimsko praho so torej nepregledne in bi morale biti vsakemu kmetovalcu jasne. Or-jite zato zimsko praho kolikor morete z navadnim plugom globoko, to je vsaj 20 cm. Le tedaj vam bodo prihodno leto turščica, pesa, krompir, fižol, detelja in drugo dobro obrodili. Na plitvo zorani zemlji pa pridelki ne morejo biti dosti visoki, niti ne, če zemljo močno in pravilno pognojimo.
Na težkih in kislih zemljah tudi ne pozabite na apnjenje. Te zemlje moramo redno in izdatno apniti. da s tem boljšamo njihove slabe lastnosti. Samo če take zemlje redno apnimo, jih ohranimo rodovitne in sploh sposobne za obdelovanje. Pravi čas za apnjenje njiv in travnikov je jesen. Apno trosimo na zorane njive, in sicer na one, ki bodo prihodno leto posejane z rastlinami, katere terjajo mnogo apna; to so zlasti detelja, lucerna, fižol, pesa, turščica, ječmen in pšenica. Ne smemo pa trositi apno, če bodo pomladi na dotični njivi krompir, jara rž ali oves. Ako sejemo pod oves deteljo ali lucerno, je boljše, da potrosimo nekaj apna prihodno jesen. Krompirju, rži in ovsu namreč bolj ugaja, če je zemlja malo kisla.
Z nobenim drugim ukrepom pa ne boste pridelkov tako hitro in izdatno povečali, kakor če pravilno uporabljate umetna gnojila. Medtem ko delujeta apnjenje in globoko obdelovanje počasi in več let, delujejo umetna gnojila naglo in močno. Če je zemlja dobro obdelana in pripravljena, so za neposredno hiter dvig pridelkov umetna gnojila najuspešnejše sredstvo, zlasti še, ako imamo dobro, selekcionirano (odbrano) seme. Pri nas se dobijo zdaj tale umetna gnojila: amonijev sulfat (žveple-nokisli amonijak), superfosfat in kalijeva sol.
Amonijev sulfat je dušično gnojilo, ki nam
jale, če bi me napletal z gospodom narednikom in bi mi morebiti celo še kaj pokorno javljal. Saj veš, da sem Miha. ali ne? No vidiš, od krsta dalje slišim na to ime.«
In sta si segla v roko in se jela pomenkovati o tem in onem Odslej se je Tonetu zdelo vse lepše in lepše Ko sta se pripeljala na Koroško in dosegla Celovec, je sploh mislil. da je že v malih nebesih Kakor upodobljen smehljaj se je potem razgrnil pred njim Rož tisti lepi košček slovenske zemlje, ki vsakogar omami, kdor ga je le enkrat videl.
Ko sta prišla v Brd<eo sta se prijatelisko poslovila in odšla vsak proti svojemu domu.
Bilo je pod noč, t'"sti opojno lepi čas. ko že močno zori grozdje in vse noči prepevajo črički Tone je bil tako vesel, da skoro ni čutil tal pod nogami ko je korakal proti domu Uro hoda dolgo pot je prehodil v polovici ure, pa se ni niti zavedal, da hitro bodi.
Me-sec se je že smejal z neba, ko je doma potrkal na okno.
»Kdo je?« se je oglasil znotraj materin, nekoliko snlašeni glas »Jaz. Odprite!«
M?ti ni verjela lastnemu sluhu. »Križ boži i « se je preplašila, »pa se vendar našemu Tonetu ni zgodilo kaj hudega« Tn z drhtečim naglpsom ie še vprašala: »Jej, Tone. ali si res ti. ali ie spomin'« fone se je zunaj r»a v°s glas zasmejal: »Kaj pa m;s1!te. mati! Odprite mi ro!« To^ai ie mati Sinila k vratom in t^sti trenutek je že bil Tone med svoumi. Nerionisno VPc;"1ie je zavladalo v hiši. Oče je bil brž pokoncu, sestre so hitele skupaj in vsem so
jako dobro nadomešča apneni dušik; učinkuje hitreje in se pri nekaterih rastlinah, zlasti pri krompirju, bolje obnese kakor apneni dušik. Trosimo ga tik pred setvijo in ga plitvo zakrijemo z zemljo. Na en hektar krompirja računamo 150 do 250 kg amonijevega sulfata poleg zadostne količine hlevskega gnoja, za žito pa 100 do 200 kg na hektar. To gnojilo je zlasti potrebno za one rastline, ki naj bujno rasejo (rastline za krmo) in ki naj dado veliko množino tvarine, in v onih zemljah ki niso dosti založene s sprstnino. bodisi da jih premalo gnojimo s hlevskim gnojem, bodisi da se humus (sprstnina) v njih prehitro razkraja. Tudi za žito je amonijev sulfat izvrstno dodatno gnojilo, ker poveča pridelek zrnja in poviša tudi odstotek beljakovin v zrnju.
Superfosfat je, kakor že ime pove, fosfatno gnojilo in je posebno važen za vsa žita ne sme ga pa manjkati tudi krompirju. Na en hektar ga potrosimo 300 do 600 kg.
Kalijeva sol (kalijevo gnojilo) je potrebna v posebno visoki meri krompirju in pesi; na lahki zemlji se izplača kalijeva sol tudi za žita. Na en hektar potrosimo 150 do 250 kg kalijeve soli, in sicer pred setvijo.
Kmetovalec mera že zdaj misliti na pomlad-
no gnojenje in čim prej naročiti gnojila pri svoji zadrugi, da bo mogla ta ukreniti vse potrebno in pravočasno dobaviti gnojila. Zaradi prometnih in drugih težkoč je danes prevoz po železnici počasnejši in ne moremo računati z rednimi roki dobave. Če hočemo torej imeti pomladi kalijevo sol pravočasno pri rokah, moramo že zdaj zbirati naročila, da jih morejo Gospodarska zveza, Kmetijska družba ali kako drugo večje združenje dosti zgodaj odposlati. Ako se pravočasno ne pripravimo, bomo pomladi spet ostali brez zadostnih množin umetnih gnojil.
Pozivamo nujno in še enkrat vse lastnike zemljišč, da se v svojo lastno korist in v korist vsega prebivalstva poslužijo vseh sredstev, ki so jim na razpolago in da zlasti store vse to, kar smo zgoraj navedli, da bodo tako do skrajnosti izkoristili zemljo in dosegli pri-hodno leto kar največje pridelke. Gre predvsem za to, da se zviša pridelek krušnega žita in pa krompirja kot dveh najvažnejših živil in v naši pokrajini poglavitnih njivskih pridelkov. Z večjim pridelkom krompirja pa bomo obenem posredno povečali tudi pridobivanje živalske masti, ki je osnovne važnosti za prehrano dežele.
PfmlB
o n h ii političnih dogodkov
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja 24. novembra nasledno vojno poročilo. Tudi včeraj, peti dan velike bitke v Marma-riki, se je borba med italijansko-nemškimi in britanskimi silami nadaljevala brez prestan-ka od jutra do večera; srdite borbe na kopnem in v zraku so se neprestano ponavljale na velikem puščavskem četverokotu Tobruk-Dir E1 Gobi-Sidi Omar-Sollum
Nove izpade sovražnika iz tobruske trdnjave, ki so bili izvršeni z veliko uporabo oklopnih in motoriziranih i sredstev, sta naša pehota in topništvo v tesnem sodelovanju z nemškimi oddelki uspešno zadržali.
V tem odseku, kjer je sovražnik utrpel velike človeške izgube, je bilo izločeno iz borbe najmanj 50 tankov in drugih oklopnih vozil. Na jugu in jugovzhodu trdnjave so italijanske divizije, povezane z nemškimi moto-
riziranimi edinicami in ob sodelovanju letalskih oddelkov osi uničile znatne mehanizirane sovražne sile, pri čemer so uničile in težko poškodovale mnogo tankov in avtomobilskih sredstev raznega tipa, zajeti so bili ■> t-niki in pnzadejane sovražniku hude izguoe. Zapadno od Solluma so Angleži v spopadih 22. in 23. t. m. z nasprotnimi motoriziranimi silami utrpeli velike izgube: nekatere edini-ce so bile močno prizadete ali popolnoma uničene, kakor se je na pr zgodilo z četrto motorizirano brigado, katere poveljnik general Sperling je prišel v ujetništvo Na bojišču pri Sollumu, kjer je od popoldne 22 t. m. divizija »Savona« močno zaposlena spričo delovanja sovražnih sil. ki jih podpira silovit topniški ogenj, a jim pomagajo tudi motorizirane in letalske edinice, so se napadi in protinapadi menjavali brez prestanka:
Številna mehanizirana sovražna sredstva so h'ls> ?#» uničen« Mi >Tlo?onn i/
borbe in mnogo izgub so napadalcu povzročile naše čete,
ki se trdno branijo. Protiletalske baterije te divizije so sestrelile v plamenih dve sovražni letali. V številnih zračnih bitkah so nemški lovci doslej sestrelili že deset sovražnih letal. Naši lovci pa so jih v plamenih sestrelili 14 ter uspešno obstrelili s strojnicami več drugih. Neka motorizirana britanska kolona, ki se je pomaknila v cirenajško puščavo, je napadla neko našo malo predno posadko severno od zelenice Djala. Posadka je bila po trdoglavi obrambi in potem, ko je povzročila sovražniku izgube, premagana. V Vzhodni Afriki na bojiščih pri Gondarju krajevno omejene akcije naših prednih oddelkov in učinkovit ogenj topništva iz te naše trdnjave. Naši lovci so obstreljevali s strojnicami sovražna taborišča južno kraja Azozo. Zapadno od kraja Marsa Matruha je bila zadeta velika sovražna ladja, ki so jo spremljali štirje rušilci in letala, in sicer z dvema torpedoma naših torpednih letal, ki so sestrelila tudi neko letalo in se vrnila na oporišče navzlic poškodbam. Ladja se ie pri priči ustavjla in se potopila Zapadno od To-bruka ie bila s posadko vred zaieta oborožena angleška motorna iadrnica
Iz poročila nemškega vrhovnega poveljstva ie razvidno, da je bilo pretekli teden
zavzeto mesto Rostov in da so nemške in zavezniške čete ta teden dalje napredovale.
Zavzele so mesto Solnec-Nagorski, ki stoji 50 km severnozapadno od Moskve. Uspešni letalski napadi so bili. kakor iavlja poročilo 24 t m., usmerjeni proti železniškim napravam na področiu okoli Moskve Z bombnimi zadetki ie bilo pretrgano več železniških zvez Pred Petrogradom so se izialovili poskusi izpadov nasprotnika s hudimi izgubami zanj Uničeno ie osem sovražnih oklopnih voz Težko topništvo ie nadalievalo obstre-lievanie voiaško važnih ciljev v Petrosradu.
Madžarski list »Pesti Hirlap« objavlja članek madžarskega generala Suhaya, ki podaja pregled delovnosti italijanskega vojaškega zbora na vzhodnem bojišču. General poudarja predvsem
popolno oborožitev in opremo italijanskih čet, ki so od svojega prihoda na vzhodno bojišče dalje sodelovale pri vseh odločilnih bitkah med Bugom in Dnjestrom in med Dnjestrom in Don-cem, boreč se vedno z odločno voljo do zmage
blestele solze v očeh, tiste blažene solze iskrenega veselja, ki tako do dna duše prevzame človeka, da za nekaj časa pozabi vse težave in živi samo v edini zavesti tople sreče.
Brž je bila miza belo pogrnjena in na mizi vse dobrote, kar jih je premogla hiša. Oče tam je šel v hram in se je vrnil s pošteno mero domače kapljice, ki se je v svoji rubi-nasti rdečici tako vabljivo iskrila v kozarcih kakor da hoče še ona biti danes bolj slovesna in praznična, ko se je vrnil Tone.
Potem se je začelo pripovedovanje. Kaj vse Je moral povedati Tone. In vsaka malenkost se je zdela staršem in sestram tako važna in imenitna, da so jo hoteli slišati tudi po trikrat in po štirikrat. Naposled je omenil, da ima dopusta šest dni in kako ga je dosegel. Oče je malo pomislil:
»Ce ni hujšega, to bomo že spravili skupaj. Lahko mi verjameš, da mi ni nobena žrtev prehuda, samo da te ohranim in obvarujem.«
S tem je bilo za Toneta najvažnejše pričakovanje tako nenadno in ugodno rešeno, da je postal razigran in prav židane volje.
Preden so legli počivat, je vprašal starejšo sestro Mimico:
»Kaj pa Anica?«
Sestra se je nasmehnila:
»Ali je še nisi pozabil?« ' »Ti!«
Sestri je igral poreden smehljaj okrog ust.
»No, kaj pa, če bi si bila medtem izbrala drugega? Leto je dolgo.«
Tone je prebledel. Ko je Mimica to opazila, je brž spoznala, da tu ne kaže uganjati šal.
»Saj veš. da misli nate boli ko sama nase.«
To je Toneta tako.) spet pomirilo in drugo dopoldne je že bil pri Sladinovih, kjer bi bila Anica skoro omedlela od veselja, ko ga je zagledala Toliko sta prej oba mislila in se pripravljala, kaj si bosta vse povedala ob prvem svidenju, zdaj pa, ko sta stala drug drugemu nasproti, jima ie bila beseda kakor zaklenjena. Vendar so to bili zanju trenotki brezimne sreče. Pa da sta tudi govorila o letini in vremenu, o rekviziciiah in boleznih in nadlogah, srce ie govorilo srcu vse kaj drugega, kakor zmore okorna beseda.
Tako so minevali dnevi od četrtka do nedelje. Izginili so kakor dih V nedeljo so šli potlej popoldne v gorice, kjer so kakor svat-beniki pohajali iz hrama v hram Vsa Br-dica je vedela, da sta spet prišla pogledat domov dva in da ni bil še nobeden od teh dveh ranjen niti poškodovan. Kmetje so romali zdai k enemu, zdai k drugemu, da kaj izvedo o svojih sinovih in — če bo kmalu konec te strašne vojne. Sli so tudi v Sla-dinov hram, kamor je poleg Toneta prišel še Miha Stržen. Prijateljsko sta si segla v roko in vzajemno pravila radovednim poslušalcem novice, ki so bile včasih, zlasti Str-ženove, precej iz trte zvite. Tone seveda ni oporekal, samo nasmehnil se je tu in tam, kakor bi hotel reči:
»Blagor njim, ki verujejo ...«
Miha mu je skrivnostno namežiknil, va-ščani pa so strme poslušali krvave in strahotne zgodbe.
Stregla je v hramu Anica, ki je bila ta dan tako prikupljivo domača, da je človek moral biti omamiien. Kakor gibka veverica se je sukala sem in tia, postregla temu, po-nagajala onemu in se zmerom smejala. Vse
ji je prišlo prav in vse je znala obrniti tako, da je vleklo v dobro voljo
Miha Stržen jo je gledal in gledal in se jI začel bolj in bolj dobrikati Kadar je le mogel, ji je rekel prijazno besedo, jo pobožal i vabljivim pogledom ali jo celo skušal ujeti za roko, ki pa jo je Anica vselej spretno odmaknila.
Tone se izprva ni dosti menil za to. Ko pa se mu je zdelo, da je le že preveč, je začel mrko gledati in je tudi Anico ošinil nekajkrat 7 neievoHnirr ^"ledo*" Dekle ga je razumelo in se je takoj zresnilo.
»Ali si hud?« se ie mimogrede sklonilo k njemu in mu tako toplo stisnilo roko, da se je takoj umiril Medtem pa Miha Stržen ni maral odnehati. Zbudila se je v njem tista vojaška natura, ki ne more dopustiti, da bi bil navaden vojak več kakor feldvebelj. Bolj in boli toplo ie govoril Anici, vendar vse zaman. Mladenka je bila zdai izza Tonetovega nemeea svarila naenkrat hl^na ko kamen.
»Le čakaj,« jo je dražil Miha, ki ga je tudi vino že dokaj ogrelo, »drevi boš videla.«
Tone je zaškripal z zobmi, a se je takoj spet nasmehnil.
»Samo skusi, je pomislil, »pa da si sam general, ti bo slaba predla ...«
Pod večer so odšli na vas in so se razšli po domovih. Ko pa je vse obmolknilo in so nočno tišino oživljali samo še črički, sta se napotila dva proti Sladinovim Z ene strani je šel Tone, z druge Miha Stržen. Tone. ki je že veljal za ženina, je potrkal na vrata in mati Sladinka sama mu ie odprla. Poklicala je hčer, pa so lepo vsi triie sedli v n;?ko ku-binio tn >rqmliali.	(Dalje.)
Italijanske čete so premerile neverjetne razdalje pri zasledovanju sovražnika, kateremu so zadale hude-izgube. Italijanske čete so dosegle že več zmag in zajele velik vojni plen.
Iz Rima poročajo: Minister Eden je govoril te dni na zajtrku, ki se ga je udeležil tudi sovjetski veleposlanik Majski. V svojem govoru
je slavil angleško-rusko sodelovanje, ki ga je označil kot zelo tesno,
ter je jasno povedal, da smatra angleška vlada zdajšno ofenzivo v Libiji za ofenzivo, ki naj pomaga sovjetom. Eden je nadalje dejal, da ni nobenih razlik med Sovjetsko zvezo in Anglijo v presojanju mednarodnih vprašanj in da hočejo Angleži doseči s sovjeti nele med vojno, temveč tudi po vojni najtesnejše sodelovanje. Eden je pripomnil, da je bil tega mnenja že od 1. 1935. dalje in da je vesel, ker so dogodki 1 1941 dokazali, da je bilo njegovo tedanje naziranje pravilno Eden je naposled zatrdil, da je trdna volja angleške vlade, dati sodelovanju med obema državama značaj stalnega mednarodnega sodelovanja. Te izjave ministra Edeha kažejo pač čisto jasno, da bi Angleži radi prepustili velik del Evrope boljševiškemu vplivu.
Kakor poročajo iz Vichyja, je bil general Weygand. poveljnik francoske afriške vojske, upokoien.
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki rabnikov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad predložil Visokemu komisariatu najvišje cene za tržno blago v Ljubljani za teden od ponedeljka 24. t. m. zjutraj do nedelje 30. t. m. zvečer. Visoki komisariat je cene odobril. Cene so nastopne:
Dbmači krompir na drobno 1.30, zeljnate gUiVe>na drobno izpod 10 kg 0.60, zeljnate glave na debelo 0.50, kislo zelje ljubljanskih ■'Mj&PjfeV^bbttnimi'listi na drobno 2.50 kmečko kislo zelje na drobno 2, repa na drobno izpod 10 kg 0.70,, repa. na debelo 0.50 kisla repa 2, rdeče zelje 1. ohrovt 1, cvetača 3.20, brstfei ohrovt 5, koleraba 1, debela koleraba do štirih kosov na kilogram 2, rumena kole-raba'0.50, rdeča pesa 1.75, rdeči korenček brez 'zelenja ■2.50, rumeno korenje 0.50, šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.20, peteršilj 2 50, por .3, zelena 2.40, črna redkev 1.20, osnaženi hren , 3, domača čebula 2, šalota 2. česen (25 glavič ria kilogram) 4, otrebljena endivija 3 rdeči radič (cikoriirO 3, veliki otreblieni motovileč 6, mali otreblieni motovileč 8, mehka špinačft 2.50 trda šninača 1.50. liter siihih bezgftvih jagod 3, kilogram suhega šipka 8,
—	Nove cene italijanskih vin. Z veljavnostjo'od 15. t. m. so bile v Italiji določene nove cene vina v trgovini na debelo, in sicer za dobo enega leta, to se pravi do 15 novembra 1. 1942. Vino je bilo razdeljeno na tri kategorije in četrto posebno kategorijo, v kateiro spadajo prvovrstna italijanska vina. Za to posebno kategorijo je določena cena -480 lir, za ostale kategorije pa: za prvo 420, za drugo 340 in za tretjo 260 lir hektoliter. Če nrodaja vinogradnik vino neposredno rabniku, se zviša cena za 30 do 90 lir pri hektolitru.
= Prodaja oblačilnih predmetov. Visoki konvsariat obvešča, da je z objavo naredbe s predpisi za racionirano oddajo manufak-ture, oblačilnih predmetov in obutve prestala veljati zapora prodaje omenjenih predmetov. Ti predmeti se zato lahko prodajajo na predlaganje osebnih nakaznic, ki so že razdeljene prebivalstvu, skladno s predpisi, ki jih vsebuje zadevna naredba. Trgovec pa je zmerom dolžan zahtevati od kupcev osebne legitimacije in vpisati prodajo v poseben register v skladu z določili naredbe Visokega komisariata.
—	Povečano italijansko pridelovanje bombaža. Leta 1935. je znašala v Italiji površina bombaža komaj 3000 hektarov. 1. 1939.
mmmmmmmmmmmmmmmtmmugmmmmmmmm
Za poveljnika severne Afrike je bil imenovan armadni general Juin, za poveljnika zapadne Afrike pa armadni general Barrau.
Mesto glavnega pooblaščenca za Afriko je bilo pri vladi ukinjeno. Guverner Alžira je postal Chatel. Izdano je bilo tole uradno obvestilo: »General Weygand je bil upokojen po 36 letih službe. Kot zaslužen za domovino je bil pohvaljen v dnevnem povelju maršala Petaiha.« General Weygand je že zapustil Vichy in se naselil v nekem manjšem kraju v Franciji. V Londonau hočejo vedeti, da je general Weygand moral iti na pritisk Nemčije.
Iz Carigrada poročajo: General Jahsan Sabis piše v listu »Tasviri«
o angleški zahtevi, naj bi se podredile angleškemu vrhovnemu poveljstvu tudi ruske čete na Kavkajru. in pravi, da je ta zahteva zelo kočljiva, kajti dozdajšne skušnje ne govore za enotno poveljstvo nikjer, kjer gre za Angleže. Tako opozarja med drugim, da se angleške sile, ki so bile postavljene pod francosko vrhovno poveljstvo, niso izkazale in so se preko Dunkerquea umaknile v Anglijo. Tudi v Grčiji so se Angleži umaknili navzlic drugačnemu mnenju grškega poveljstva.
kilogram letošnega suhega lipovega cvetja 20 jabolka I.: kanadka, dolenjska voščenka, Har-bertova, šampanjska, landsberška, Baumanno-va in kaselska reneta, vse brez napak, 4.50, II.: navadni kosmač, zelenec, tafelček, rožma-rinček, carevič 3.40, III.: drobna in zdrava jabolka vseh vrst 2, IV : obtolčena, črviva, na-gnita jabolka za vkuhavanje 1.50, domače kutine 23 lir, domači kostanj 3 lire, gobe: a) rumeni in rjavi ježek štorovke liter 1, b) i liter lisičk in večiih zimskih kolobarnic (mraz-nic, sivk) 1.50, c) liter sirovk. možkov (jelenovega jezika), žemljevca. ovčjega vimena 2,
d)	liter malih sivk za vlaganje (mraznic) 2.50,
e)	kilogram mladih čebulariev ali maslenk 3,
f)	kilogram jurčkov z zaprtimi klobuki 10,
g)	kilogram iurčkov z odprtimi klobuki 6, kunci 10 lir za kg žive teže.
Kier ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram Opozarjamo pa, da vse te cene veliaio samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokraiini, ker je za blaeo, uvoženo iz drugih pokrajin, v veliavi drug cenik.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo hiti vidno označene pri vsem ^niku navedenem blagu.
pa že 40.500 hektarov. Zdaj pa cenijo površino bombažnih nasadov že na 100.000 hektarov. Tako je Italija v pridelovanju bombaža že nadkrilila Turčijo, kjer je površina dosegla šele 60 000 hektarov.
= Hranilna moč orehov, lešnikov in mandeljnov. »Eco di Roma« deluje za gojitev orehov, lešnikov in mandeljnov zaradi visoke hranilnosti, ki jo to sadje ima. Tako so ugotovili strokovnjaki, da je v 100 gramih orehov prav toliko redilnih snovi kakor v 680 gramih govejega mesa brez kosti ali v 461 gramih suhe polenovke ali v 109 gramih kravjega mleka ali v 203 gramih juhe ali v 249 gramih kruha ali v 1060 gramih krompirja in naposled toliko, kakor v devetih kokošjih jajcih. Za orehi pridejo po količini hranilnosti na vrsto praženi lešniki, potem sladki posušeni mandeljni, suhi lešniki in presni orehi.
,	NAROČILO
Mati (naroča na sejmski dan svoji starejši hčerki): »Francka, glej da se kmalu vrneš, Bog varuj, pridružiti se tistim, ki na trgu zijala prodajajo!«
Zadne besede sliši mala Ančka in vpraša: »Mama, ali so zijala tudi v zlatih papirčkih, kakor so sladkorčki?«
Slaba letina dolenjskih iebeianev
St. Jernej, novembra
Okoli Št. Jerneja je bila letos tako slaba čebelarska letina, kakršne ne pomnijo niti najstarejši čebelarji. Čebele so pozno rojile in nato v brezdelju in pomanjkanju životarile skozi vse poletje. V avgustu in septembru smo imeli hladne in deževne dni, ajda, zadni up čebelarjev, je čisto odpovedala. Prve dni septembra je ajda sicer za kratko dobo odprla svoje medene vire, a donos je bil tako skromen, da so najmočnejše družine nabrale komaj po nekaj kilogramov medu. Čebelarji so morali panje združevati in iz treh, štirih družin sestavljati po eno samo, ki bo ob skromni zalogi hrane morda preživela zimo.
Sneg, ki je nastopil v drugi polovici oktobra, je neljubo presnetil čebelarje, ker jim je zaradi mraza poginilo mnogo mladih čebel.
Da poskrbe čebelam vsaj zimsko zalogo, so čebelarji naročili sladkor v nadi, da ga bodo še jeseni lahko pokrmili. Toda zaradi mraza je pitanje onemogočeno in v teku zime bo zato pomrlo mnogo najboljših družin.
Naši čebelarji so včlanjeni pri Slovenskem čebelarskem društvu in imajo svojo podružnico v Št. Jerneju. Letos šteje podružnica 19 članov, kar je vsekakor premalo. Sladkorja za krmljenje čebeljo naročili skupno okrog 400 kg. Podružnico uspešno vodi posestnik Recelj Franc z Razdrtega, ki ima čez poletje po 100 do 150 panjev, a zmanjša število družin jeseni na 50 panjev. Zelo razsežno čebelarstvo vodijo tudi kartuzijani v samostanu Pleterjah.
Čebelarstvo je pri nas precej razvito. Po vaseh pa je tudi mnogo praznih čebelnjakov, kar priča, da so naši očetje in dedje z veliko ljubeznijo in vnemo gojili čebele, medtem ko mlajši rod nima več pravega smisla za to panogo narodnega gospodarstva.
Z neba pada včasih kaj čuden dež
Vrtinčasti vihar se včasih prav čudno igra. Ko je lani divjal nad Florido v Ameriki tako zvani tornado, niso padale izpod neba samo strehe, ki jih je vihar bogve kje odtrgal od hiš, temveč so" precej na gosto deževale tudi kopalne kadi. Pri neki drugi priliki je silen vihar zavlekel v svoj divji ples med drugim tudi veliko skladišče živilskih konzerv. Nekaj kilometrov vstran, od tega kraja je kmalu potem začel padati dež trdih pločevinastih škatel.
Pa še razne doruge vrste dežja so ljudje že imeli priložnost opazovati, če ne celo čutiti na lastni koži. Silen orkan se je nekoč spravil prav nad tvornico, kjer so izdelovali železne blagajne. Težke železne blagajne so zaplesale v trenutku po zraku, kakor bi bile iz perja, potem pa čisto nekje drugod začele padati na tla, ko se je bil vihar polegel. Še sreča, da so treskale na kraj,- kjer ni bilo tedaj ljudi.
Na Madžarskem so nekoč deževale celo žabe. Zračni vrtinec je zaplesal prav nad neko veliko mlako in potegnil s seboj v zrak ves kvakajoči zbor, ga nosil nekaj časa po zraku, potem pa ga spustil nekje drugod na tla.
Še mnogo drugih takšnih primerov čudnega dežja se je že primerilo. Svojevrstni sneg je na primer ognjeniški penel, ki ga leta in leta nosi veter po zraku. Šele naposled, ko se sape pomirijo, začne naletavati čisto nepričakovano ta čudni »sneg«, ki ga ljudje v tistem kraju še niso nikdar videli.
Precej pogosto dežujejo v nekaterih krajih nairaznovrstnejše morske ribe. Na morju so pač pogosto divji viharji, ki odnašajo v zrak morsko vodo z njenimi prebivalci vred in jo spuščajo potem kje drugje na zemljo.
PRI BRIVCU
Jaka: »Koliko sem dolžan?« Pa tudi ure-zali ste me!«
Brivec: »Nič ne dene, saj od ureza vam n« bom nič posebej računal.«
60SP0DARSTV0
Najvišje cene na ljubljanskem trgu
BlTVA-N t>
8t. 47
Keitskl vestni
Sirovo kislo želje je odlično živilo
Menda še ne vedo vse gospodinje, kako izvrstno živilo je sirovo (nekuhano) kislo zelje. Vedo pa, da ji hočejo otroci pogosto pojesti kar sirovo kislo zelje. To je znamenje, da je v kislem zelju nekaj, kar nujno potrebuje človek za svoj razvoj in za svoje zdravje. Otrok, ki se razvija, to takoj zavoha in zato Ima kislo zelje rajši nekuhano, saj se s kuhanjem uničijo vitamini. Prav vitamini, in sicer predvsem vitamin C, je tista snov, ki je lina kislo zelje v veliki množini in ki je tako važna za Človekovo zdravje. Razen tega vsebuje tudi mnogo rudninskih soli (natrija, kalija in kalcija).
Vse te snovi boljšajo kri in poživljajo pre-mavljanje. V kislem zelju so še nekatere druge snovi, ki so vse koristne. Zato ga uporabljajo za zdravljenje protina, sladkorne bo-
Za kuhinjo
Mlečna ajdova kaša. V poltretjem litru vrelega z vodo razredčenega mleka zakuhaj nekaj manj ko pol litra ajdove kaše. Ko je že malo mehka, jo osoli in jo pusti vreti, da se dovolj skuha. — Ajdovo kašo si pripraviš takole: Ajdo na pol skuhaj, operi in stresi na rešeto, da se oteče. Nato jo razgrni na sonce ah na peč, da se posuši. Posušeno daj v mlin pod stope, da jo mlinar obdela kakor pro-aeno kašo. Ajdova kaša je prav dobra tudi aa klobase namesto riža.
Torta iz krompirja. Ce že moraš kdaj napraviti torto, si lahko pomagaš s krompirjem, če ni moke. Brez jajc pa vendarle ne gre. Mešaj pol ure pet rumenjakov in 18 dekagramov .sladkorja. Potem primešaj sneg iz petih beljakov, 10 dekagramov zdrobljenih Orehov in 20 dekagramov kuhanega in skozi •ito pretlačenega krompirja. To zmes deni v pomazan model in počasi peci. Ohlajeno torto prereži in pomaži z marmelado, kakršno pač
Olje dobiš tudi iz lipovih sadov. Lipa ima tako skromen sad, da kar ne verjameš, da bi se iz tega sadu dalo kaj napraviti. Kakor
V Travniku, lepem mestecu v Bosni, je opravljal dolžnost hodže (nekakega duhovniškega učitelja) Šalih Okič. To svoje visoko opravilo pa je moral nedavno naglo prepustiti drugemu. Nikoli več se ne bo s svojimi sedemdesetletnimi in vendar še tako krepkimi nogami vzpenjal po strmih in ozkih polževsko »vitih stopnicah vitkega minareta (stolpa mohamedanskega svetišča), da bi se daleč naokrog razlegala njegova večerna molitev (ikin-daja). Nikoli več ne bo zrl navzdol na dvorišče mošeje (mohamedanske cerkve), kjer so se verniki po njegovih besedah sklanjali k tlom in proti Meki. Nikoli več ne bo gledal na slikoviti travniški trg, kjer stoji lepa povzročiteljica njegove največje sreče in njegovega najglobljega ponižanja, ki ji je ime Fatima.
Stari Šalih Okič si je naložil na hrbet pokoro in živi kot sveti mož v podzemski jami. V skalovju nad reko Plivo je njegova jama. Le ozka kozja steza drži do nje. Kdor jo zgre-ii, se mu rado zgodi, da strmoglavi v Plivo. Komur se pa le posreči, priti do jame in raz-draži svetega moža, je sprejet s točo ostrega kamenja. Vse preradi dražijo svetega hodžo. Zlasti pocestna otročad mu ne da miru.
Zgodovina postanka njegovega svetega pu-ščavništva pa prav za prav ni nič sveta. Naposled se more tudi najpobožnejšemu možu zgoditi, da se enkrat zaljubi, čeprav se to zgodi šele po sedemdesetih letih, preživetih v največji pobožnosti brez ženske. Zgodilo se je namreč, da je Šalih Okič šel nekega večera kakor vsak dan preko trga, vesel zaradi za-
lezni, želodčnih in črevesnih bolezni. Zaradi mlečnokislinskih bakterij, ki jih ima kislo zelje (dobi jih namreč pri kisanju), je to živilo naposled tudi odlično čistilno sredstvo. Obče velja kislo zelje kot čudežno zdravilo za podaljšanje življenja in pomlajevanje.
Kuhano kislo zelje nam sicer glede okusa navadno bolj prija, toda sirovo ima za nas neprimerno večjo vrednost. Napravljajte si ga kot solato z oljem, sesekljano čebulo in sesekljanim česnom. Dodaš lahko limonovega soka. Čebula, česen in limonov sok imajo tudi sami mnogo za zdravje potrebnih snovi. Ce imaš dovolj kislega zelja, ga uživaj vsak dan napravljenega kot solato. Seveda pa se ga ne smeš preobjesti, ker to želodcu ne prija. Zadostuje vsak dan majhna porcija.
pa beremo v listih, imajo lipove kroglice precej olja. Nekdo je te jagode zmlel na mlinčku in nalil nanje kisa. Cez tri dni je vse skupaj stisnil v majhni stiskalnici. Na vrhu tekočine, ki jo je tako dobil, je plavalo olje. Spodaj pod oljem je seveda bil kis. Pravijo, da ima lipovo olje prav dober okus. Zapomnite si torej za drugo leto ta recept.
Praktični nasveti
Odrgnjene usnjene temne rokavice prenoviš, če tista mesta, ki kažejo belkaste lise, namažeš z mešanico petih kapljic ricinovega olja in ene kapljice tuša. Olje in tuš morata biti dobro zmešana. Namažeš s koščkom vate in pustiš posušiti.
Steklenica ne bo prepuščala zraka, če jo zamašiš z zamaškom, katerega si pustila dalje časa namakati v olju. Zamašek, ki je ves prepojen z oljem, lahko malo osušiš.
Zdravilo za mozolje in rdeči nos. Mozolji po obrazu in rdeči nos so po navadi posledica bolnih živcev. Zato mazanje z raznimi žav-bami nič ne zaleže. Več ti pomaga pitje čaja za- pomirjenje živcev.
vesti, da bo v nekaj minutah stal visoko gori na minaretu in videl vse te s fesi pokrite može in s tenčicami zakrite ženske spodaj na trgu zapasti v molitveno pobožnost pri zvoku njegovih besed. Med potjo so njegove oči dobrohotno kakor vedno drsele po postavah ob vodnjakih. Zdajci pa je temen pogled skozi tenčico priklenil prijazno oko modrega moža. Šalih Okič je zdaj podnevi in ponoči mislil na ta pogled in na lepo Fatimo. Njej je bila namenjena njegova prva in zadna misel, njej je veljala njegova večerna molitev in dobro prebivalstvo Travnika se ni moglo načuditi nenadno mladostno zvenečemu in čustveno tresočemu se glasu svojega muesina (klicalca k molitvi). Njegova nenadna pomladitev jim je bila uganka in bi bila ostala, če bi se ne bilo zgodilo nekaj usodnega.
Nekega večera je hodža sredi ikindaje zagledal spodaj ob vodnjaku Fatimo, kako je prisluškovala njegovim molitvam. To je bil njegov konec. Iz svetih besed korana, ki jih je govoril, je zdrsnil, komaj se sam tega zavedajoč, v besede ljubezni, klicanje Alaha se je spremenilo v klicanje Fatime. »Oči moje,« je zadonelo zminareta daleč vmesto. »Fatima, oči moje!« Sledile so zanosne besede ljubezni, verniki so prekinili svoje pobožnosti in s strahom zastrmeli na minaret, kjer ni njihov muesin iztegoval kakor sicer svojih tresočih se rok k nebu, temveč navzdol proti trgu. Nenadno je sveti mož tam gori izginil, v divji naglici Itekel po polževskih stopnicah navzdol k vodnjaku, k Fatimi, da ji je zdaj, ko mu je bil
Alah odprl njegova molčeča usta za veliko priznanje, zašepetal iste besede tudi v zarde-vajoče uho.
Toda Fatima je zbežala in se od sramu skrila v nekem temnem kotu in zajokala. Ni pa izginila poulična otročad, zapodila se je za obupujočim muesinom in vpila, posnemajoč njegov tresoči se starčevski glas: »Oči, moje oči, kje si ti Fatima, zakaj ne prihitiš k svojemu Salihu?« Ubogi hodža je omedlel. Odnesli so ga nezavestnega domov. Ko so ga drugo Jutro iskali, ga ni bilo mogoče več najti.
Zdaj so ga spet odkrili: v vlažni duplini nad Plivo, pregnanega v samoto, kjer moli k Alahu in sanja o Fatimi.
Ljudje, ki spijo po več let ali pa sploh ne spijo
Spanje je učenjakom še zmerom nekaka zagonetka. Med dolgo spečimi ljudmi je zbujala pred leti posebno veliko pozornost lepa Patricija Maguire, ki je umrla pred štirimi leti in o kateri se je govorilo po vsem svetu. Nekega dne se je vrnila od igranja tenisa domov. Legla je in takoj zaspala. Spala je nepretrgano pet let in pol. Vsa sredstva znanosti so uporabili, da bi jo zdramili. Zdravniki so ji dajali vbrizge, obsevali so jo in jo skušali zdramiti s pomočjo prenosa krvi, toda vse njihovo prizadevanje je bilo zaman. Njena mati je v teh letih osivela, Patricija je pa ostala lepa in mlada, kakor je bila, ko je zaspala. Vsak dan je prihajal k njej njen ženin v upanju, da se bo nekega dne prebudila in se mu znova nasmehnila. To se pa ni zgodilo. Lepo dekle je spalo do svoje smrti.
Se zagonetnejši je bil primer Betine Pieri-jeve, 881etne starke, ki je spala s kratkimi presledki od svojega 15. leta.
Mnogo se je govorilo tudi o mali Macini Yarringtonovi, ki je spala nepretrgoma dve leti in pol, potem je pa umrla.
Zena nekega srbskega železniškega uradnika ie spala nepretrgoma 865 ur. Ko se je zbudila, kar verjeti ni hotela, da je spala tako dolgo. Zatrjevala je, da nima prav nobenega občutka, da bi bila spala več kakor navadno.
Medtem ko terja telo spanec še z večjim poudarkom kakor jed in pijačo in medtem ko se človek navadno po petih dneh, odnosno nočeh, brez sna zruši, poznamo čudne primere popolne nespečnosti. Nedavno je šla po vsem svetu vest o obupnem prizadevanju nekega bogatega indijskega trgovca, ki že tri leta ni mogel zaspati. Ponujal je veliko vsoto tistemu, ki bi ga rešil nespečnosti. Od vseh strani je dobival nasvete. Pomagati so mu hoteli zdravniki in tudi drugi ljudje, toda nobeno priporočeno sredstvo ni zaleglo.
Vsi ljudje, ki jih muči nespečnost, pa ne trpe tako zelo. Ameriški listi so nedavno poročali o godbeniku Chatmanu, ki gre vsako leto spat samo dvakrat, pa še tedaj ne zaspi. Mož pravi, da leže k počitku samo zaradi iz-premembe. O nekem vojaku pa pripovedujejo, da je bil v svetovni vojni leta 1915 ranjen v glavo in da od takrat ne more več spati.
X Rak je ozdravljiv. Nemški xd»avnik dr.
Salzborn trdi na podlagi svojih mnogoletnih izkušenj, da je v vsakem primeru dana možno za ozdravljenje, tudi če je boleaen tako težka, da ne dovoljuje operativnega posežka. Takšne bolnike je on sam obravnaval s posebno dieto, ki je bila včasih tako stroga, da je mejila na poet. V vseh primerih se j« bolnik počasi privadil nove oblike prehrane in uspehi so biil skoro čudežni. Z njegovim načinom diete so mnogi bolniki živeli še celo vrsto let brez vsakih težav, a drugi so naravnost ozdraveli.
X Povprečna starosta narašča. Ameriški urad za ljudsko štetje je ugotovil, da se je povprečna doba človeškega življenja podaljšala v primeri s prejšnim desetletjem za tri leta in pet mesecev. V Zedinjenih državah je zdaj povprečna starost belih ljudi 62 let in pet mesecev, dočlm so živela ljudje pred letom 1914. povprečno samo 58 let. Povprečje torej stalno narašča, na drugi strani je bil pa ugotovljen tudi porast števila smrtnih nesreč, ki jih povzročajo prometna sredstva.
Ljubezen vzame človeku pamet
Zaradi lepe Fatime ga je mohamedanski sveti mož silno
polomil
»DOMOVINA" in mladina
Sova mu ;e uicradla (c i obute
Stanko je bil že od otroških let plah dečko. Ko je doraščal, ga plahost ni nič minevala. Ponoči ga nisi dobil iz hiše, niti skozi okno se v temi ni upal pogledati.
Ko je štel osemnajst let, je moral nekoč k sorodnikom v sosedno vas. Sel je tja podnevi, a vračal se je zvečer, in to skozi gozd, o katerem so ljudje govorili, da strašijo v njem čarovnice.
Bila je topla pomladna noč, ko je stopal po gozdni poti v velikem strahu, dasi so mu sorodniki pred odhodom prigovarjali, naj nikar ne bo tako plašen, ko je vendar krepak fant in ker je »strah okoli in okoli votel, v sredi pa ga nič ni«. Ko je bil nekako sredi gozda, je zdajci nekaj zašumelo v zraku in nad njegovo glavo ter mu odneslo klobuk.
Takega dogodka bi se bil prestrašil še kdo drug, ne pa samo naš Stanko. V prvem trenutku je obstal kakor okamenel, nato pa jo je ubral, kar so ga noge nesle, proti domu. Prepričan je bil, da mu je klobuk vzela čarovnica. Se doma so ga v tem prepričanju potrdili, ko jim je povedal, kako je prišel ob klobuk.
Drugega dne, sta oče in Stanko šla iskat klobuk v gozd. Mislila sta, da ga je čarovnica morda spet kje spustila na tla, a nista
Če se boš potrudit, boš prav izračunal
Boštjanček in Gašperček imata oba brihtni glavici. Zgodilo se je nekoč, da je Boštjanček nesel polno veliko posodo mleka. Kar osem litrov ga je bilo v njej. Srečal ga je Gašperček, ki je šel po mleko z dvema posodama. Ena je držala tri, druga pa pet litrov.
Ko sta se kot stara prijateljčka malo pogovorila, j'e Boštjanček dejal Gašperčku, da ni več mleka v mlekarni in da je zato njegova pot zaman. »Sicer ti pa lahko jaz polovico mleka odstopim, ker ga doma ne potrebujemo kar osem litrov,« je menil Boštjanček. Gašperček je bil s tem zadovoljen, češ: »Saj ga imamo tudi mi štiri litre dovolj.«
Dečka sicer nista imela nobenega litra s seboj, pa sta vendar s prelivanjem sem in tja prav na polovico razdelila vseh osem litrov mleka. Posluževala sta se samo posod za osem, za pet in za tri litre. Kako sta to storila? Račun ni prav lahko rešljiv, čeprav je zelo preprost. Najprej skušaj račun sam rešiti, nato šele poglej na spodne številke.
Rešitvi sta dve (številke v prvi zgorni vodoravni vrsti pomenijo posode z njihovo vse-
Stari Govnač z Gričev, Polde Poloviček iz Hudih ravni in Mošnjičkov Nejče so daleč po Dolenjskem znani strokovnjaki za izkopavanje zakladov.
Nekoč je oglar Pepe žgal v Mrtvaškem hribu oglje. Prav ko je hotel spet napraviti novo kopo, mu jo je neka neznana sila razkopala, da so drva kar po zraku letela. Ko se mu je to menda trikrat ponovilo, je prestrašen prestavil kopo na drugo mesto, kjer je imel več sreče.
Za ta dogodek je izvedel Mošnjičkov Nej-te in se mu je takoj zazdelo, da mora imeti tukaj vrag prste vmes. Vzel je s police štiri iibe, enoletne leskovke, blagoslovljene na cvetno nedaljo, štiri rogovilice, tudi leskove, katere je nataknil na konce šib, se odpravil od doma, poiskal prestrašenega oglarja in ga povabil na mesto, kjer je Pepetu sam vrag razmetal kopo. Tam mu je dal v roke dve šibi, ki ju je moral prijeti in ju nastaviti na prsi. Isto je storil Nejče z drugima dve-
našla ničesar. Zdaj je bil Stanko še bolj boječ. Niti podnevi se ni upal več sam v gozd.
Kakšen mesec nato je Stankov oče ugotovil, da je lesena cev pri vodnjaku zgnila in da bo treba postaviti novo. Zaradi tega sta se oče in Stanko napotila v gozd, da posekata primerno drevo. Izbrala sta si visoko in debelo hojko. Ko sta jo ogledovala, sta ' opazila visoko na drevesu v temni goščavi vejevja veliko gnezdo. Začela sta močno tol-či po deblu in kmalu je zletela z gnezda velika sova. Stanko je bil dober plezalec in je hitro splezal do gnezda, kjer je v svoje največje začudenje našel svoj klobuk, položen na staro vranje gnezdo, in v njem mlade sovice. Pobral je živalce, ki so jezno pihale vanj, iz pokrivala in zdeval v vranje gnezdo, klobuk pa vzel s seboj.
Tako se je strašna zgodba o čarovnici iz-prevrgla v smešen dogodek. Ni bila čarovnica odnesla Stanku klobuka, temveč le sova, da je napravila prijetnejše gnezdo svojim mladičem. Oče in Stanko iz usmiljenja do živalc nista posekala te hojke. temveč sta si izbrala drugo. Pravijo, da Stanko od tega časa naprej ni bil več tako bojazljiv. Zdaj je , bil res prepričan, da je »strah okoli in okoli votel, v sredi pa ga nič ni.« Bolfanski
bino v litrih, spodne vrste pa so vmesne postaje prelivanja, da sta lahko razdelila mleko na dve polovici):
3	5	8	3	5	8
0	0	8	0	0	8
3	0	5	0	5	3
o .. ..	-3-	5-......	..-g —	T'""	
3	3	2 „	0	2	6
1	5	2 '	2	0	6
1	0	7	2	5	1
0	1	7	' 3	4	1
3	1	4	0	4	4
p	i	4			
Za m/ode w^oft£ar;e
&krit pregov&e
Kad, bor, lan, žep, tat, krt, Rade.
Črtaj v vsaki besedi eno črko in se ti bo pregovor razkril.
*
Rešitev ugank iz zadne številke. Zložil-n ic a : Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Posetnica : Vojskovodja. Do-polnilnica: Ksaver Meško.
ma šibama. Potem sta morala stopiti drug proti drugemu, tako da so se rogovilice uprle druga v drugo. Sibe so se začele tresti in so vlekle tja, kjer naj bi bil zakopan zaklad.
Nejče je nato svečano spravil šibe in rekel: »Tukaj sem so, kakor vidiš, pokazale šibe. Tu je zakopan zaklad, a ne majhen. Kakor vem, je tod pred sto leti bežala iz naših krajev francoska vojska, ki je imela s seboj en meter visoko železno blagajno, katero je neki oficir dal zakopati prav na tem mestu z upanjem, da se še kdaj povrne sem in izkoristi njeno vsebino. Toda usoda je hotela tako, da je blagajna še danes tu in čaka srečnih ljudi, da jo odkrijejo. Zdaj je pa prav po tebi hotela, da se je našel kraj, kjer je zakopano bogastvo. TVoja drva je pa razmetal vrag, zato ker ima zaklad rn v oblasti od časa, ko je preteklo prvih sedem let.«
Nejče je že »e^e1 Vjvtou oglarju y roko
in mu zagotovil, da mu ne bo treba več žgati oglja, ko bo dvignjen zaklad. Ves zasopel je pritekel Nejče domov, odložil šibe in začudeni ženi povedal, kaj je ugotovil. Ko je po-malo južinal, je vzel palico v roke, dal kučmo na glavo in odhitel na Griče h Govnaču.
Ko je stopil Mošnjiček Nejče v hišo starega Govnača, je ta pravkar preštel denar, ki ga je dobil na pošti kot pokojnino od rudnika v Nemčiji, pri katerem je služil pred leti. Zena je pa baš začela brati zgodbo o »perkmandeljcu«, ki je nosil kmetu cekine. Imel je rdečo kapico in zelene hlačke. Zena je nehala čitati, moža sta se pa prisrčno pozdravila, saj sta se poznala že izza večkratnega skupnega kopanja zakladov in skupne usode: da oba nista še nič izkopala. Nejče mu je takoj povedal, da sta imela prav, ker še nista vrgla puške v koruzo. Razložil mu je, kako in kaj, ter mu še naročil, naj zbere pet mož, ker trije so premalo, v parih pa biti ne smejo, če hočejo imeti kaj uspeha. Določila sta še noč, kdaj naj bi se zaklad vzdignil. Nato je Nejče šel.
Se istega dne zvečer je prišel k Govnaču v vas Hribarjev Stefic, ki je bil tudi silno navdušen iskalec zakladov. Temu je povedal Govnač, kako sta se dogovorila z Nejčetom. Naročil mu je, naj dobi še dva, da jih bo vseh pet.
Stefic je ugibal: Do Polovičkovega Poldeta je predaleč, bom pa povabil Pibernikove-ga Mihca in Astonovega Metoda. Storil je tako in oba sta^ bila voljna iti sreči naspro-sproti.
Približal se je jesenski kvatrni petek, dan, ki je posebno naklonjen zlatokopom. Tudi naši junaki so si izbrali ta dan za kopanje zaklada, ki jih bo rešil vseh skrbi. Govnač, ki je bil že prileten, si je dal v torbo potico, steklenico vina, kladivo, dleto za odpiranje blagajne in še nekaj potrebnega orodja, predvsem pa močno vrv in veliko platneno vrečo za zlatnike in srebrnike. Ker je počasi hodil, je šel že popoldne z doma, da je bil pravočasno na mestu Kramp mu je pa nesel Hribarjev Stefic ponoči, kajti če bi Govnač podnevi nesel to orodje, bi bilo očitno, kam gre. Potem bi bilo nemogoče kopati, ker žensk in radovednežev ne sme biti pri tako važnem poslu zraven.	|
Nejče je nekako istočasno prilezel na mesto kskor Govnač. Potem je priropotal Astonov Metod, pol ure nato sta jo pa primahala še Stefic in Mihec.
Zdaj se je začelo. Predvsem so se dogovorili, da ne sme pred koncem nihče črhniti niti besedice, temveč molče delati, sporazumevati se pa z znamenji.
Govnač je vodil vse delo. Ostali so kopali in odmetavali prst pri rudarski svetilki, katero je prinesel Astonov s seboj.
Kopali so že kaki dve uri. Bližala s6 je že polnoč. Molčeči ljudje so se spogledali in zmajali z glavami. Začeli so drezati z železno palico v zemljo v upanju, da bodo zadeli na železen pokrov, toda zaman. Da si malo oddahnejo, so prenehali z delom. Govnaš jim je ponudil steklenko, katero so nočni veščald molče izpraznili. Nato so spet nadaljevali kopanje. Hribarjev Stefic, ki je bil največji, se že ni več videl iz jame, tako globoko so že bili prišli, a kramp ni hotel zadeti v železen pokrov. Prostor na dnu jame se je manjšal in tudi odmetavanje je bilo že težavno, tiako da je samo po eden lahko delal.
Po preteku še dveh ur so nehali. Spoznali so, da na tistem mestu ne bo nič in da bo treba dobiti bolj zanesljivo sredstvo za kazanje zakladov, kakor so šibe. Kar je bilo dobrega v Govnačevi torbi so zdaj pojedli Dleto je tudi prav prišlo, ker se je enemu izmed kopačev odlomil kramp, da so ga spet zagozdili. Vrv in vreča sta pa šli prazni domov v upanju, da bo drugič sreča bolj naklonjena. Možje so ugotovili, da bodo po preteku sedmih let spet kopali, ker se je zdaj zaklad po-greznil sedem metrov v globino, zaradi česar ga ni mogoče dobiti. Čez sedem let da p^ b" spet na isjem mestu. Želeli so si za drugič več sreče, voščili so si lahko noč in se razkropili na domove.
Govnač je komaj do jutra prispel domov, kjer ga je sprejela žena z malodušjem, ker se i« vr.nii <3 cmco vrečo, kaiti ona le
<0€a£o so tta d$o1&nfsteetn Skopali vafitade
da si bosta lahko zgradila novo hišo. V tolažbo je dala možu krepkega zajtrka in menila, da naj bi bil vsaj toliko izkopal, kolikor je za.voljo kopanja zaklada zapravil.
Mož je samo zarenčal in naročil svoji ženi, naj mu bere povest o »perkmandeljcu«. Sam namreč ni znal čitati.
*
Za drugič si je izbral Govnač Griče za smoter. Tam naj bi bil zakopano rešeto srebrnih tolarjev. Baje jih je zakopal neki škafar, ki je imel tam nekje pred davnimi leti hišo. Tod okoli je Govnač že vse prebrskal, a vedno brez uspeha. To pot si je izbral gomili podoben hribček. Tudi tokrat so šibe pokazale kraj, kjer bi moralo biti zakopano tisto rešeto denarja.
Ko je pa prišel na mesto, je takoj začel vihteti kramp. Ker so pa bila tla kamenita, so se razlegali udarci gor do prvih hiš.
Steklasov Aleš je prav tedaj pri Zenkovih obtrgaval korenje, ko je zaslišal, da je nekdo kopal. Prav za prav je mislil, da je nekdo sekal. Takoj je sklical nekaj ljudi v vasi. Trije vaški navihanci so se odpravili na lice mesta, češ da bodo Govnača splašili. S seboj so Vzeli stare kmečke plužnjice, katere so vozili okoli grmovja. Kolesa so cvileč odskakovala od grudastih tal in lomila grmovje, toda Govnač je ostal trden in ni hotel bežati. Zato mu je eden izmed onih treh vrgel bučo v zadno stran. Ko so navihanci videli, da ne gre, so ga pustili. Naposled je že Govnač godrnjaj e odšel. Spoznal je, da bi bilo najboljše, če bi bili vsaj trije.	.
In res so se še v istem tednu tam sešli Šte-fic, Mihec in Govnač. To pot je eden stražil, druga dva sta pa vneto kopala trdo gmoto.
V najbližji hiši so kmalu slišali, da spet nekdo koplje zaklad. Gospodar se je v samih spodnih hlačah napotil na kraj kopanja in izza grmovja gledal zakladokope, če bodo kaj izkopali, da bo planil med nje in da bo še on deležen kakšnega tolarja. Toda čakal je zastonj, spet niso ničesar izkopali. Odpravili so se tiho domov. Gospodar, ki je bil samo v spodnih hlačah, se je naposled tudi rad vrnil domov, ker je bil že ves trd od mraza.
*
,,, Z& precej časa je minilo od takrat, ko je stari Mejmulavruš pripovedoval: »Ko sem prebival še pod Molom, mi je nekdo zaupal, da je pod tisto skalo, ki se vidi iz zadnega okna, skril lonec denarja.«
Ko je Stefic izvedel za to, se je takoj odpravil , k Mihcu. Brez oklevanja sta poiskala s šibami prostor, kjer naj bi bil lonec. Šiba pa ni pokazala pod skalo, temveč nad skalo pod. korenine rogovilastega maklena.
Dobila sta še Novogorčenovega Tinčka in neke noči so se odpravili kakor kakšna uče-njaška odprava kopat zaklad. Nažgali so luč in kopali precej dolgo. Ko so jim začele nagajati maklenove korenine, je bil takoj storjen sklep: ven z maklenom. To se je kmalu zgodilo in maklen je zletel čez skalo. Kmalu zatem so dokopali do žive skale ln spoznali, da v skali ne bo nič. Odšli so s praznimi žepi.
Drugi dan je pa vprašala Pamakajeva iva Šmentovo Micko, kako je to, da je njen mož prejšnjo noč pri luči sekal drva v gozdu. Micka je začudeno odvrnila, da je bil njen dedec doma. Radovedni sta šli gledat in sta videli veliko jamo. Pogruntali sta takoj, da je moralo biti v jami silno mnogo denarja. Bili sta kar jezni, da nista bili prav nič deležni tega zaklada.
*
Cim več neuspehov je bilo, tem večje poželenje se je lotevalo naših junakov. Pa je spet izvedel Mihec, da so v Mokrem dolu pod nekim orehom že večkrat kopali in da so vselej, kadar je kateri iskal tam zaklad, gnojne vile letale po zraku. Vile, da je metal vrag, ker se je bal, da bi mu ne iztrgali zaklada. Hribarjev Stefic je poizvedel vse podrobnosti od Mihca, potem je pa sam šel in ugotovil, da bo Mihčeva izpoved veljala. Domenil se je na tihem z Govnačem, Nejčetom, Polovič-kom in Mrhačevim Urhom, da pojdejo pomladni kvatrni petek vzdigat zaklad: svinjski pisker denarja in zlato uro. Toda Mihec je zaznal za nakano one petorice, povedal to No-vogorskemu Tinčku in oba sta jo že na kvatrni četrtek mahnila kar sama v Mokri dol.
Cez poldrugo uro sta bila na kraju. Začela sta kopati in kmalu sta zagledala kamenito ploščo, ki je ležala vodoravno v zemlji. Takoj so jima zažarele oči, češ da prav pod to ploščo mora biti iskani zaklad.
Da pa ima res vrag zaklade v oblasti, sta tudi ta dva možaka takoj spoznala, zakaj v trenutku, ko je Mihec hotel privzdigniti kamenito ploščo v tihem upanju, da se mu bo prismejal pred oči lonec, poln denarja, je pocukal Tinček tega za rokav in pokazal na bližno pot. Ta je pogledal tjakaj in videl žensko postavo, korakajočo naprej in ozirajočo se nazaj nanju. Res, nesreča, da jima je vrag v trenutku, ko bi bila morala dvigniti zaklad-poslal tisto prikazen v obliki ženske. Možaka sta videla, da je šla ženska proti vasi, in sta se zbala, da ne bo sklicala vaških fantov, ki bi jima mogli kaj naložiti čez grbi. Jadrno sta jo odkurila proti domu. Doma za pečjo sta pa modro ugotovila, da je ženska šla v usodnem času bosa tam mimo, kajti če bi bila obuta, bi se njeni koraki slišali. Na koncu sta sklenila, da je bila tista ženska le duh, poslan od vraga zato, da mu nista iztrgala zaklada iz krempljev.
šestindvajseta vaja
Prislovi (avverbi)
Prislovi izražajo pri glagolih način delavnosti, pri pridevnikih stopnjo lastnosti.
Večina prislovov se izvaja iz pridevnikov in deležnikov. To se dogaja takole:
1.	Če se končuje pridevnik na e brez predhodnega 1 ali r, prideneš kratkomalo končnico -mente. Na primer: Pridevnik se glasi felice (srečen, srečna); če obesiš nanj -mente, dobiš besedo felicemente (srečno). Prudente (previden, previdna), prislov prudentemente (previdno). " - 1 Utakvitif*	h
2.	Če pa stoji pred končnim e kakšen 1 ali r, odpade e in se mente privesi brez e. Na primer: pridevnik je facile (lahek, lahka), prislov pa facilmente (lahko); difficile (težek, težka), prislov difficilmente (težko), interiore (notranji, .notranja), prislov interiormente (notranje), esteriore (zunanji, zunanja), prislov esteriormente (zunanje), particolare (poseben, posebna), particolarmente (posebno).
3.	Če se končuje pridevnik na o, se prikjuči končnica -mente na žensko obliko a. Na primer: sencero, -a (odkritosrčen, -čna), prislov sinceramente; certo, -a (gotov, -a) prisloV certamente.
.,4. Mnogi pridevniki se rabijo hkratu kot prislovi brez priveska, in sicer v moški obliki. Takšni pridevniki so: presto, -a. (hiter, -ra), s prislovom presto (hitro, kmalu, zgodaj); fal-so, -a (napačen, -na, lažen, -na, hinavski, -ska) s prislovom falso napačno; reče se tudi falsa-mente kar pomeni lažno, lažnivo, hudobno; basso, -a (nizek, -ka, globok, -a) s prislovom basso (nizko, globoko; reče se tudi bassamen-te, kar pomeni prostaško); alto, -a (visok, -a) s prislovom alto (visoko); piano, -a (tih, -a) — piano (tiho, počasi); prčprio, -a (resničen, -na) — prčprio (resnično); certo, -a (gotov, -a) in sicuro, -a (gotov, -a) — certo ali sicuro (gotovo); forte (močan, -na) — fčrte (glasno, močno); caro, -a (drag, -a, ljub, -a) — caro (drago) in tako naprej.
Un uomo falso = hinavski človek. Egli can-ta falso ~ on poje napačno.
Kakor pridevnik ima tudi prislov tri stopnje (pozitiv, komparativ, superlativ). V slovenščini rečemo na primer: srečno, srečneje, naj-srečneje. V italijanščini se to glasi: felicemente, pid felicemente, felicissimamente. Druga stopnja (komparativ) se tvori torej z dodatkom piu (bolj) ali pa meno (manj), kadar hočemo reči na primer: manj srečno (meno felicemente). Tretja stopnja (superlativ) se tvori tako, da odpahnemo pridevniku končni o ali e in mu pritaknemo žensko obliko -issima in nato še mente. Ponovite vajo o stopnjevanju pridevnika!
Drugi večer je šla ona petorica kopat zaklad. A ko so prišli na lice mesta, so bili presenečeni. Seveda so takoj ugotovili, da jim jo je bil Mihec zagodel. Kopali niso nič, ker so menda mislili, da je zdaj zaklad že sedem metrov v zemlji.
Če kdo ve kje za kak zaklad in si ne zna pomagati, naj se kar pri naših strokovnjakih javi, da ga temeljito poučijo o vsem potrebnem. Potem pa naj izkoplje zaklad, ki mu bo
v teh časih res prav dobrodošel.
*
Večja sreča je bila naklonjena posestniku Repovžu. Ko je poleti delal na travniku, mu je krt pred nosom porinil na vrh krtine star rimski srebrni novec. Seveda ga je pobral in shranil. Kopal pa ni, ker menda ni verjel v zaklad. Drugim pa tudi noče povedati, kje je našel novec. Nekaj izmed gori omenjenih strokovnjakov je že vse travnike v Longar-jih preluknjalo z železnimi palicami, toda našli niso ničesar. Na koncu samo kratka ugotovitev: Ni vztrainejšega človeka, kakor je zakladokopni strokovnjak. Čeprav še nobeden ni ničesar odkril, vendar nobeden ne opusti iskanja zakladov	G. T.
Neredno stopnjevanje imajo nastopni prislovi: bene — dobro, meglio — bolje, meglio — najbolje in benissimo — zelo dobro (meglio j(i torej bolje in najbolje; kdaj velja kot najbolje, je razvidno iz smisla; včasih se mu pristavi še »di tutti« — izmed vseh, če je potrebno; na primer: egli canta meglio di tutti = on poje najbolje izmed vseh); male — slabo, peggio — slabše, peggio — najslabše in malissimo — zelo slabo; molto — zelo, mnogo, di piu — bolj več, di piu, piu — največ, najbolj in moltissimo — zelo mnogo; poco — malo, meno — manj. meno — najmanj in pochis-simo — zelo malo.
Glede rabe piu in meno si zapomnite: Io hd piu di trenta lire = Imam več kakor trideset lir. Io ho meno di quindici lire = Imam manj kakor petnajst lir. »Piu di« pomeni torej »več kakor« (dobesedno »več od«) »Meno di« pomeni »manj kakor« (dobesedno »manj od«).
Nekaj stavkov za vajo
Giulio ha piu denaro di Carlo, ma Carlo ha piči ingegno di Giulio. II servitore fu ricca-mente ricompensato. Questo lavoro e prčprio trčppo difficile. Voi troverete facilmente la strada della cittš.. Andate sempre diritto; fra cinque minuti vi troverete davanti la stazione. Parlate adagio, signore! Un proverbio italiano dice: chi va piano va sano. La po vera nčstra madre e continuamente ammalata. —Prevod: Julij ima več denarja kakor Karel, toda Karel ima več razuma kakor Julij. Služabnik je bil ob'lno poplačan. To delo je zares (resnično) pretežko. Vi boste lahko našli mestno cesto (cesto mesta). Idi te zmerom naravnost; v teku petih minut se boste znašli pred postajo. Govorite počasi, gospod. Neki italijanski pregovor pravi: kdor hodi počasi,, hodi zdravo (varno). Uboga naša mati je nepretrgano bolna. — Razlaga besed: 1'ingegno (beri lindži-njo) = razum; il servitore = služabnik; fu ricompensato = je bil poplačan (ricompensare = poplačati; ricompensato je deležnik); ricco = bogat, obilen (riccamente je prislov); il lavoro = delo; prčprio = zares, resnično; troppo = preveč (trčppo difficile = preveč težek, pretežek); trovare = najti (troverete = boste našli je prihodni čas) ; la strada = cesta; diritto = naravnost,, direktno; fra = med, v teku; il minuto = minuta (v italijanščini moškega spola); trovarsi = znajti se (dobesedno najti se) davanti = spredaj, pred; la stazione = postaja; adagio = počasi; il proverbio = pregovor; va — hodi (od nepravilnega glagola andare = hoditi, iti; spregatev zdajšnega časa: vado ali vo„ vai, va, an-diamo, andate, vanno); piano = tiho, počasi; pčvero, -a = ubog, -a; continuo, -a = nepretrgan, -a (continuamente je prislov), amma-lato, -a = bolan, -a.
Hitro nekaj italijanščine
ovice
* Posebne ugodnosti za hribovske kmetovalce. Italijanska vlada je na ukaz Duceja dovolila posebne ugodnosti glede plaMa davkov in raznih drugih dajatev državi tistim kmetovalcem, ki obdelujejo zemljo v hribih nad 800 metrov nadmorske višine. Za vse te kmetovalce bodo dajatve manjše, manjši pa bodo tudi prispevki, ki jih bodo kmetovalci plačevali za svoje najete dninarje raznim socialnim ustanovam. Zraven pa je bilo objavljeno, da navzlic manjšim prispevkom socialnim zavodom pravice delavcev ne bodo prav nič okrnjene. Ugodnosti je Duce naklonil hribovskim kmetovalcem zato, ker so mnogo prispevali za uspešno žetev. Po drugi strani pa naj bi jim ugodnosti dale novo izpodbudo, da bodo še vestneje obdelovali svojo zemljo.
Opozarjamo cen j. čitateije
da ima uprava Usta tel. št.: 31-22, 81-23, 31-24, naš inseratni oddelek pa tel. štev.: 31-25, 31-26!
*	Tržaški župan na obisku v Ljubljani.
Tržaški župan dr. Ruzzier se je te d.u mudil v Ljubljani in si je v spremstvu z ljubljanskim županom dr. Adlešičem ogledal mesto, mestne naprave in urade. Obiskal je tudi krasno urejeno vojaško pokopališče, kjer počiva nad tisoč italijanskih vojakov, ki so umrli v Ljubljani za časa svetovne orne. Na spomenik je položil lovorjev venec, okrašen s trobojnico in z barvami Trsta. Prav tako je tržaški župan položil venec na spomenik ob kostnici slovenskih padlih voiakov.
*	Imenovanje predsednika Pokrajinske zveze delodajalcev. Te dni je bila v Ljubljani ustanovljena Pokrajinska zveza delo dajalcev in je Visoki Komisar Escelenca Grazioli določil za predsednika g. dr. Ivana S 1 o k a r j a. Fašist dr. Silvio Marche-soni pa je odrejen, da kot strokovnjak podpira organe Pokrajinske zveze delodajalcev
*	Novih pripovednih knjig se zdaj malo tiska. Tednik »Domovina«, ki se bo preuredil v družinski list za mesto in deželo, bo s svojimi romani, povestmi, krajšimi povesti-cami, novelami in mladinskim romanom nadomestilo za pomanjkanje takšnih knjig. »Domovina« bo imela tudi za ženstvo dosti zanimivega. Nov naročnik, ki plača v naprej vsaj četrtletno naročnino (4 50 lire) od novega leta dalje, bo dobival decembra list zastonj. Uprava je v Pucciniievi ulici 5, Ljubljana.
*	Vodnikova pratika za leto 1942., ki izide hkratu z Jarčevo povestjo »Jalov dom«, objavi letos poleg drugega pisanega gradiva tri izredno zanimive in koristne članke iz gospodarskega področja: članek nadzornika Andreja Škulja s številnimi slikami »Več skrbi za naše sarf arstvo!«, članek strokovnjaka »Gospoda;/ke koristi kuncereje« in članek nadzornika Josipa Štreklja »Obiski pri kmetijstvu koristnih živalih«. Na te poljudno in sodobno pisane članke opozarjamo številne zanimance. Vodnikove knjige izidejo ob koncu meseca, zato je treba kar pohiteti z naročbo. Vsi v letošni krog Vodnikovcev!
*	Klic ljubljanskega škofa k narodni spravni pobožnosti devetih petkov. Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman je pozval vernike svoje škofije, naj zaradi strašne stiske zdajšnosti, ko ne trpimo samo mi, ampak vsi narodi Evrope, opravijo pobožnost devetih petkov. V svojem vabilu pravi: »Ponižno moramo priznati, da je Evropa mnogo grešila in bila v mnogočem lažikrščanska. Stoletja je zameta-vala velikanske milosti Kristusove in si je tako sama spletla bič, ki jo zdaj tepe. Usmiljenje božje ifi s tem konec hudih preizkušenj upamo doseči, če skušamo Bogu nuditi odkritosrčno zadoščenje za vse grehe in žalitve sveta, in sicer tako, kakor to želi presveto srce Jezusovo«. Pobožnost devetih petkov se začne prvi petek v decembru. Pred tem pa se bo obhajala devetdnevnica, ki se bo začela 26. novembra in bo traial« do 4. decembra. Devetdnevnica
se vrši v ljubljanskih cerkvah zvečer, na deželi pa zjutraj.
*	Prvi italijanski list v Črni gori. Na Ce-
tinju je izšla prva številka italijanskega lista »La Voce di Montenegro«. V prvi številki je priobčen prvi pozdrav italijanskega guvernerja Črne gore Pirzia Birolisa na črnogorski narod.
*	Nagrade staršem za dvojčke. Iz sklada, ki je bil od Duceja izrecno določen v ta namen, je Visoki komisar podelil nagrado po 600 lir ob rojstvu dvojčkov temle staršem: 1. Nučiču Francu in Darinki v Zgornji Zadobrovi; 2. Možku Ludviku in Angeli na Turjaku; 3. inž. Podgorniku Rudolfu in Celestini v Ljubljani, Smarska cesta 11; 4. Crčku Antonu in Amaliji, Sadinja vas; 5. Cerniču Nikolaju in Mariji v Boginji vasi; 6. Verbiču Francu in Gabrijeli v Stožicah.
*	Za osem lir si boste lahko nabavili letoš-ne Vodnikove knjige, to je Vodnikovo pra-tiko za leto 1942., ki prinese mnogo sodobnih, zanimivih in zabavnih člankov in lepih slik, in odlično povest Mirana Jarca »Jalov dom«. Naj letos ne bo slovenske družine brez knjižnega daru Vodnikove družbe, zakaj knjiga nam mora biti vedno plemenita opora in blago zatočišče, obenem pa potrje-valka vere v našo kulturo in bodočnost. Izdajo Vodnikove družbe naročite takoj pri svojem krajevnem poverjeniku, Ljubljančani pa v knjigarni Tiskovne zadruge, Se-lenburgova ulica 3, ali pa v pisarni Vodnikove družbe, Puccinijeva 5/1, v poslopju Narodne tiskarne.

Dobite jo pri pooblaščenih zastopnikih, za Julijsko krajino pri Giovanni Parovel, Trieste, Via Fran-cesco Denza 5, ali pa direktno pri založnici J. Blasnika nasl., Ljubljana, Breg 10.
*	Polnočnica bo letos popoldne. Odkar je vojna in je nočno življenje v mestih in vaseh zaradi predpisov o zatemnitvi precej utesnjeno, se je po posebni papeževi odredbi v vojujočih se deželah uvedla navada, da se polnočne cerkvene slovesnosti, ki jih krščanski narodi leto za letom obhajajo na praznik božjega rojstva, opravljajo že v času pred zatemnitvijo. Tako je papež tudi letos naročil škofom, naj se v vseh krajih, kjer veljajo predpisi o zatemnitvi, opravijo polnočnice tako, da bodo končane že pred nastopom teme. Tudi pri tej popoldanski službi božji bodo verniki lahko sprejemali zakrament sv. obhajila. Duhovniki, ki bodo opravljali službo božjo, in pa verniki, ki bodo pristopali k sv. obhajilu, se bodo morali postiti štiri ure pred službo božjo.
*	Smrt stolnega kanonika Huša na Reki.
Te dni je umrl na Reki stolni kanonik mon-signor Mihael Hušo. Pokojnik je bil med naj-odličnejšimi predstavniki slovenske duhovščine v Primorju. Rodil se je 1. 1882. pri Sv. Ivanu v Trstu. Po novi maši 1. 1905. je ka-planoval v Brezovici in Hrušici v Istri, nato pa je deloval kot kurat v Podgradu, kjer je sezidal lepo cerkev sv. Cirila in Metoda Leta 1915. je postal župnik v Hrušici. kjer se je posebno posvetil zadružnemu delu. Leta 1924. je prišel za župnika in dekana v Jel-šane, kjer je z velikim uspehom deloval do leta 1935., ko je bil imenovan za stolnega kanonika na Reki. Njegovo truplo so prepeljali v Jelšane. Blag mu spomin!
*	Smrt uglednega Ribničana. Te dni je v
visoki starosti 84 let preminil znani ugledni ribniški gostilničar, posestnik in tvorničar g. Podboj Andrej, po domače Cene. Pokojnik je bil kremenit značaj, dober in usmiljen. Za vsakogar je imel lepo besedo in dobro srce. Bil je mož vztrajnega dela. Zapušča ženo Ano in pet otrok, ki so vsi na povoljnih mestih. Bodi mu blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Smrt uglednega pomorščaka. Sredi oktobra je preminil v Beogradu naš rojak g. Avgust Stros, kapetan Rečne plovidbe v Beogradu, sin ugledne rodbine Štrosovih v Idriji. Zapustil je vdovo in hčerko. Ob mnogoštevilni udeležbi beograjskih Slovencev, zlasti Idrijčanov, je bil ugledni pokojnik položen k večnemu počitku. Svojcem in vsej rodbini iskreno sožalje, posebno še staremu očetu, kateremu je ob bombardiranju na cvetno nedeljo 6. aprila ubilo tudi edino hčerko Marijo, ženo uglednega podjetnika in trgovca g. Milivoja Djuriča v Beogradu.
Nov zdravnik v Ribnici. Dr. Brumen Fran je odprl privatno ordinacijo v Ribnici na Dol. v hiši znane gostilne Podboj Slavko. Ordinira od 10. ure dalje.
*	Podaljšanje veljavnosti legitimacij železniških upokojencev in njihovih družinskih članov se bo vršilo na postajah od 27. t. m. ob priliki podaljševanja legitimacij aktivnih uslužbencev. Opozarjamo železniške upokojence, da se nemudno zglase pri šefih pristojnih postaj, kjer dobe točna navodila in se jim bo sporočil dan, kdaj se bodo njihove legitimacije podaljšale. — Direkcija železnic Ljubljana.
*	K razglasu o preselitvi Nemcev z dne
20. oktobra je Visoki komisar izdal važen dodatek, da bodo oni Nemci, ki nameravajo ostati v Ljubljanski pokrajini, pridobili italijansko državljanstvo po določbah, ki bodo v ta namen še izdane, če imajo od prej državljanstvo bivše jugoslovenske države. Oni pa, ki so imeli že na dan 6. aprila letos nemško državljanstvo, bodo lahko ostali nemški državljani. Eni in drugi lahko še nadalje prebivajo v Ljubljanski pokrajini in v smislu zakonov svobodno opravljajo svoja opravila.
*	Vladarjeva zahvala Visokemu komisarju Nj Vel. Kralj in Cesar je blagovolil izraziti Visokemu komisarju Ekscelenci Grazioliju svojo toplo zahvalo za čestitke, ki mu jih je poslal o priliki njegove 72-letnice v imenu Ljubljanske pokrajine.
*	Nove cene za mleko in drva v novomeškem srezu. Na podlagi odredb maksimalnega cenika Visokega komisariata je okrajni civilni komisar gospod dr. Ottone Griselli izdal za območje novomeškega sreza nove maksimalne cene za prodajo mleka in drv na drobno. Odslej se sme prodajati mleko v Novem mestu po najvišji ceni 1.30, v ostalih krajih novomeškega sreča pa po 1.20 lire liter. Cene drvam so na-sledne: bukova in gabrova drva prve kakovosti 70, druge kakovosti 65, tretje kakovosti 60, ostala trda drva 54 do 63 lir za kubični meter. Mehka drva so do 50 odstotkov cenejša. Cene drvam se razumejo za nerazžagana in ne na dom kupca postavljena. Kdor se ne bo držal teh cen, bo strogo kaznovan.
*	Promocija Slovenca na beograjskem vseučilišču. Te dni je bil za doktorja vsega zdravilstva promoviran na beograjskem vseučilišču naš rojak g. Martin Ko lene iz Zagorja ob Savi.
*	Sprememba okoliša pošte Ježice. Kraji Brod, Črnuče, Dobrava, Gmajna, Ježa, Nad-gorica in Podboršt se izločijo iz okoliša pošte Ježice. ker so zasedeni od nemške vojske.
*	Diplomirani agronomi, absolventi kmetijskih šol in absolventi nižjih kmetijskih šol, ki bi želeli takojšne zaposlitve (po večini za dva do tri mesece; v kočevskem okraju (pri zelo ugodnih pogojih, naj se takoj obrnejo osebno na Kmetijsko zbornico, Ljuhljana, Gosposvetska cesta 2/1.
*	Hranilna vrednost konjskega mesa. 100 gramov konjskega mesa ustreza po svoji hranilni vrednosti 110 gramom govejega mesa brez kosti, 121 gramom telečjega mesa brez kosti, 94 gramom svinjskega mesa brez maščob in kosti, 75 gramom suhe tonine, 178 gramom kravjega mleka, 49 gramom sira in enemu kokošjemu iacu Najboljši del so rebra. Konjsko meso razvija mnogo kalorij in ima mnogo vitaminov, zraven pa ie lahko prebavljivo.
*	Pozna izselitev divjih golobov z Dolenjskega. Iz Št Lovrenca na Dolenjskem poročajo. da so tam blizu videli še 5 t. m nekaj divjih golobov med vranami Prav tako ie bilo videti več divjih golobov še 9. t. m.
*	V dimu se je zadušil. Te dni je nastal v Ljubljani manjši požar. Začelo je goreti v Abulnarjevi delavnici za vulkanizacijo na Bleiweisovi cesti. Delavnica je bila zaprta, zato se ogenj ni mogel zelo razgoreti. V delavnici je prenočeval neki Debevec. Najbrž Je ogenj zanetil on po neprevidnosti. Gasilci so bili obveščeni o požaru. Prihiteli so gasit poklicni in prostovoljni gasilci in je bil ogenj kmalu pogašen. V delavnici so našli zadušenega delavca Debevca. Poklicni reševalci so ga skušali obuditi z umetnim dihanjem, a vse prizadevanje je bilo zaman.
*	Podtalna propaganda na tehnični fakulteti ljubljanskega vseučilišča. Predzadni ponedeljek dopoldne je krajevna kvestura v Ljubljani izvedla nenadno preiskavo v poslopju tehnične fakultete ljubljanskega vseučilišča in zaplenila številno tvarino za podtalno propagando. Prijeto je bilo 29 dijakov. Visoki komisar je s svojim odlokom odredil, da se za nedoločen čas ukinejo vsa predavanja in delo na tehnični fakulteti. Zraven tega pa je odredil, da se zapre tudi poslopje tehnične fakultete.
*	Sporočila o strahovalnih dejanjih. Zvečer 10. t m. je bil na pragu vratarske hišice tvorni ce »Motvoz in platno« v Grosupljem ustreljen s štirimi streli iz pištole 291etni vratar Anton Hren. — V skladišču sporo-voznega blaga na železniški postaji v Ljubljani je bil ubit železničar Peter Zlatnar od razpočenja bombe, ki jo je pripravljal v zločinske namene. — Te dni zvečer je skupina kr. karabinijerjev, finančne straže in črnih srajc srečala v bližini Trebnjega gručo komunistov. V spopadu sta bila ubita dva stra-hovalca, enega pa so aretirali. Ostalim se je posrečilo pobegniti v nastopajočem mraku
—	Pred svojim stanovanjem v Ljubljani je bil zavratno ubit policijski stražnik Josip Koželj, Slovenec po rodu. Imel je že nad enajst let službe in se je vedno vzorno vedel. Znan je bil kot vesten vršilec dolžnosti in dober družinski oče.
*	Kazni za navijalce cen. Na okrožnem so dišču v Ljubljani je bilo v času od 1. avgusta do 20. novembra pred sodnikom poedincem zaradi navijanja cen in verižništva obsoienih že 92 oseb, tako mesarjev, pekov, gostilničarjev, branjevcev in drugih prodajalcev na skupno 651 dni zapora, na 23.750 lir denarne kazni in na 4427 lir povprefnine. Od teh je bilo samo 14 oseb obsojeno poffojno. drugi pa vsi nepogojno
*	Navodila za dopisovanje z vojnimi ujetniki. Poizvedovalni in posredovalni urad pri Rdečem križu v Rimu sporoča nasledna navodila za dopisovanje z vojnimi ujetniki: Pisemske pošiljke (dopisnice in pisma) se lahko vržejo v vsak poštni nabiralnik, vendar ne smejo biti brez znamk. Ni dovoljeno pošiljati razglednice s slikami krajev in dopisnice s slikami. Pisma morajo biti napisana na lahkem papirju. Prav tako mora biti kuverta lahka, ne podložena in naj nosi na hrbtu naslov pošiljatelja. Na vrhu kuverte je treba napisati: »Posta dei prigioneri di guerra«, pod tem napisom pa je treba napisati čin, priimek, ime in številko vojnega ujetnika, naslov ujetniškega taborišča v državi, kjer so ujetniki. Za ujetnike, o katerih svojci še niso dobili natančnega obvestila, niti njihovega naslova in ne številke, niti ni ujetnik navedel taborišča, je treba pisma nasloviti takole: za ujetnike v Vzhodni Afriki, Egiptu, Keniji in Palestini: Prisoners of War Postal section Middle East Egypte; za ujetnike v Indiji: POW General Pos. Office Britsh India Bombay; za ujetnike v Ju?ni Afriki: POW Camp Union of South Africa
—	Normalna pot je preko navadne pošte in je zdaj zadosti hitra. Pismo ali dopisnico je treba vreči v kakršenkoli poštni nabiralnik Dovoljeno se je posluževati zračne pot' za pošiljke v Avstralijo (šest kuponov), v Južno Afriko (štirje kuponi), v Kenijo (trije kuponi) in na Jamajko (trije kuponi). Mednarodne kupone, po 2.50 lire vsakega, prodajajo v vseh poštnih uradih v kraljevini V teh primerih je neogibno potrebno uporabljati najlažji papir in ovitek. Največja dovoljena teža je pet gramov Pisemski ovitek je treba dati še v drug ovitek, v katerega je treba dati tudi kupone. Ta druga kuverta mora biti zapečatena in mora biti na njej i
naslov: Croce Rossa Italiana, Ufficio prigio-nieri guerra, Via Puglie, No. 6, Roma. Izjemo tvorijo take pošiljke v Veliko Britanijo in Kanado (preko Lizbone), ker se kr. poštni urad poslužuje zračne poti, ne da bi pošiljke bilo treba frankirati ali vanje devati kupone.
Iz Trsta in Gorice
Izredno visoka starost. V Zapužah pri Štur-jah na Vipavskem je preminila ga. Marija Brecljeva, mati zdravnika in pisatelja g. dr. Antona Breclja v Ljubljani. Dočakala je izredno visoko starost 92 in pol leta. Pridna in delavna je pri skromnem posestvu in z majhno trgovino lepo v slovenskem duhu vzgojila svojo številno družino. Blag ji spomin!
Trikrat dvojčki. Iz Ducejevega sklada je podeljena Maksimilijanu Kerinu nagrada 700 lir za dvojčka, Staliu Matteu nagrada 600 lir za dvojčka in Francu Lavrenčiču iz Doberdoba 800 lir za dvojčka.
Pobuda tržaškega župana za rejo malih živali. Tržaški župan je že letošno pomiad dal pobudo za ureditev vojnih vrtov v Trstu. Vse javne mestne nasade je mestna občina dala preurediti v vrtove in jih je zasadila s koristnimi pridelki, kar je dalo ostalim lastnikom vrtov, parkov okrog vil in praznih parcel pobudo, da so zemljo obdelali in tako mnogo pripomogli k boljši prehrani mestnega prebivalstva. Zdaj pa je dal mestni župan pobudo tudi za večjo gojitev kuncev, svinj in perutnine v mestu Pri znani mestni vili Fer-nandeu na vrhu Bosketa je dal urediti moderno farmo kucev, kateri se bo pridružilo še vzrejevališče za svinje, gosi in race. Podobno vzrejevališče urejajo zdaj v mestni oskrbniš-nici. Na ta način bo omogočena lažja preskrba z mesom za razne mestne socialne zavode. Obenem pa bo občina s tem dala pobudo tudi zasebnikom, naj se z večjo vnemo oprimejo reje nialih živali in svinj. Marsikatero gospodinjstvo, ki razpolaga z lastnim vrtom, bi lahko redilo v mestu svinjo, nekaj gosi in rac, ker ima vedno dovolj zelenjave na razpolago Prehrana mestnega prebivalstva bi bila s tem precej olajšana.
Smrt najstarejšega Nabrcžinoa. Pred dnevi je umr) v častitljivi starosti 92 let upokojeni železničar g. Jožef Pavšner. Bil je najstarejši Nabrežinec. Številni družini ie bil dober oče. Od svoje mladosti se je nepretrgano udej-stvoval Dri nabrežinski godbi na pihala in ori orkestru. Igral je klarinet, ki ga je dobro obvladal. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi, posfcbno njegovih stanovskih tovarišev. Nabrežinska godba je svojega zvestega in zaslužnega člana na njegovi zadni poti počastila z žalostinkami. Naj v miru počiva, pre-oc,alim naše sožalje.
Župnijski praznik v kraški Kostanjevici.
! V Kostanjevici na Krasu imajo za cerkvenega zaščitnika sv, Martina. Kakor vsako leto so tudi Jetos njegov god slovesno obhajali Letos so ga priznovali kar tisti dan, ki ga določa koledar, in niso prekladali slovesnosti na nasledno nedeljo. Pri slovesni sv. maši je pel domači pevski zbor v zmanjšani izdaji, ker je nekaj dobrih pevcev pri vojakih
Požar pri Senožečah. V nedavni noči je nastal pri Sv. Mihaelu pri Senožečah požar, ki je upepelil dve poslopji. Na pomoč so prišli gasilci iz Trsta in od Sv. Petra na Krasu, ki so z velikimi napori • obvarovali naselje večje oesrp*"
Iz Gorenjske
Nova imena uiic in trgov v Kranju. Do-
zdajšni Glavni trg v Kranju se imenuje po Adolfu Hitlerju, Trg prestolonaslednika Petra pa do Horstu-Wesselu. Prekrščene so tudi drus?e ulice in ceste. Enako kraji v predmestju. Primskovo se zdaj imenuje Falkendorf, Huje Am Hang, Struževo pa Am Strand.
Smrt uglednega gostilničarja. V starosti 77 let je umrl v Bohinju daleč naokrog znani gostilničar in lesni trgovec g. Anton Res-man. Pred 40 leti, ko so gradili bohinjski predor, je kupil podjetje v Bohinju in ga
Iie zelo razširil. K večnemu počitku ga je spremilo veliko število znancev in prijateljev. Blag mu spomin!
Dva nova politična komisarja. Te dni je odšel politični komisar kamniškega okraja dr. Fritz Dullnig. Njegov naslednik je do-zdajšni radovljiški politični komisar dr. Doujak. Naslednik dr. Doujaka v Radovljici je višji vladni svetnik dr. Hierzegger.
Iz Spodnje štajerske
Prvi Kočevarji v novi domovini, »Marbur-ger Zeitung« prinaša pod gornim nasiovom članek, v katerem govori o tem, kako je Hitler odkazal Kočevarjem posebno častno nalogo, da kot kmetje Varujejo nemško mejo na jugu. Nato pa med drugim poroča: »Te dni je že prišlo na Spodno Štajersko 30 družin iz kočevske vasi Hohenegga. Na krški postaji so jih sprejeli pooblaščenci za naseljevanje. Pozdravili so nas pričakovanja polni in veseli obrazi. Kmečke družine so to. .Hitler nas ne bo pozabil,' so govorili. Naši in naših otrok otroci ne bodo gledali pred seboj negotove prihodnosti. Pred seboj imajo življenje v Nemčiji, in sicer za vse večne čase.« Petdesetletni možaki nosijo kroje kočevskih formacij. Naglo poprimejo za delo in razkladajo. Kmalu so vsi vozovi naloženi s prtljago, ki so jo prinesli s seboj s Kočevskega. Konji potegnejo. Pot jih vodi v novo usodo. Ne boje se nobene težave, ne smrti, ne hudiča. Kakor v dozdajšni domovini bodo tudi tukaj Kočevarji skupaj prebivali in delali. Sosed ostane sosed. To lajša začetek. Ciste in prijazne hiše in kmetije prevzemalo. Prihodne dni in tedne pridejo še druge družin*1 Skoraj bodo vsi.«
45 tečajev nemščine v Celju. V Celju imaio zdaj 45 tečajev nemščine ki jih obiskuje 1171 prebivalcev. 15 tečajev je v tvornicah. Povprečno ima vsak tečaj 4r' obiskovalcev.
Spodnoštajerski Hrvati se izselijo. Štaier-ski upravitelj Ueberreiter in hrvatski pooblaščenec dr. Turina v Gradcu sta sklenila dogovor, da se Hrvati, bivajoči na Spodnem Štajerskem, vrneio na Hrvatsko. Za Hrvata velja tisti, ki je hrvatskega pokolenia. ki 20-vori hrvatsko materinščino i^ t.».•>■— i Hrvata. Zidje so izključeni. Za izvedbo preselitve se ustanovi mešana nemško-hrvatska komisija.
Civilne poroke pred županom »o bile v teku zadnih mesecev sklenjene v raznih krajih. Ponekod se je dotrovorPo kar po več parov, da so skupno stopili v zakon. Poročni obredi imajo zdaj čisto drugačno sliko. Zdaj je po navadi občinski urad. kk>r se sklene poroka okrašen, in ko prideta ženin in nevest"1 s svojima pričama pred župana, jima ta razloži pomen in namen zakonskega življenja v narodno socialistični državi. Obred poroke je zelo skromen; kakor hitro je listina o poroki podpisana, ie obred pri kraiu. Pred dnevi je bila taka Poroka v Selnici ob Dravi, kjer sta se poročila trgovski pomočnik Albin Žunko in Š*efani-'a Kristanova. Poročil ju je župan Bruderman.
Smrt mlade učiteljice. Umrla je gdč. Tončka Radejeva, bivša učiteljica na Senovem pri Rajhenburgu. Smrt jo je ugrabila v najlepših letih. Mlada pokojnica je bila hčerka uglednega veleposestnika nad Dolskim pri Senovem. Bila je močno priljubljena pri otrokih in pri vsem prebivalstvu. Naj ji bo v prezgodnem grobu lahek počitek! Žalujočim svojcem iskreno sožalje!
Vlak ga je povozil. Nedavno zvečer se je pripetila v Poljčanah huda nesreča. V Slovenski Bistrici zaposleni 631etni delavec Ivan Brumec se je peljal z večernim vlakom v Poljčane. Ker se mu je pa mudilo, je skočil z vlaka, preden se je ta na postaji ustavil. Nesreča je hotela, da je privozil po sosednem tiru tovorni vlak in njegova lokomotiva je treščila v Brumca. Nesrečnež je dobil tako hude poškodbe, da je že med pre-v070i"n v mnriViorsko	umrl.
Smrt pod vlakom. Na železniški prod blizu Šmarja pri Jelšah so našli truplo neke 20-1 et ne mladenke. Kakor kaže, gre za nesrečo. Pokojnica ni imela nobenih listin pri sebi. zato po-izveduieio oblastva po njenih svojcih.
NA TRGU
Gospa: »Vaše piške pa so salamensko suhe.« Kmetica: »Kaj mislite, da bom mokre prodajala.«
Iz Hrvatske
Domovinska pravica Slovencev na Hrvatskem. V »Narodnih novinah« je bila objavljena zakonska odredba o pridobitvi domovinske pravice oseb iz Slovenije. Odredba določa: Člen 1. Osebe iz bivše Slovenije, stalno nastanjene na področju nezavisne države Hrvatske, ki doslej niso imeli domovinske pravice v nobeni občini Hrvatske, pridobijo domovinsko pravico v občini svojega bivališča, ako to od dotične občine zaprosijo z nekolkovano vlogo v dobi šestih mesecev po uveljavljenju te zakonske odredbe. Člen 2. Osebe iz bivše Slovenije, preseljene na področje Hrvatske s področja, ki je bilo sestavni del bivše kraljevine Jugoslavije, pridobijo domovinsko pravico v tisti občini, v kateri so trajno naseljene. Člen 3. Občine so dolžne izdajati listino o pridobljeni domovinski pravici osebam, navedenim v členu 1„ v teku enega meseca po prejemu vloge, onim, ki so navedeni v členu 2., pa v roku enega meseca po uveljavljenju te zakonske odredbe, odnosno po preselitvi. Zaključni člen 4. določa, da je stopila pričujoča zakonska odredba v veljavo z objavljenjem v »Narodnih novinah« (12. t. m.), izvršiti pa jo mora notranje ministrstvo.
Počastitev spomina dr. Anteja Trumbiča. Te dni so minila tri leta, odkar je umrl znani hrvatski rodoljub dr. Ante Trumbič. Pokojnikovi prijatelji so v počastitev njegovega spomina priredili v Zagrebu v veliki dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda spominsko slovesnost, na kateri je govoril o osebnosti in življenjskem delu dr. Trumbiča profesor Lukas. Žalno mašo je v zagrebški stolnici ob tej priliki daroval nadškof dr. Alojzi1' Stepinac.
Breganski župan je prisegel. Ob nedavni razmejitvi med Nemčijo in Hrvatsko so bile vasi Bregansko Selo, Jesenice na Savi, Nova vas. Obrežje in Raje prikliučene Hrvatski. V Bregani je bila ustanovljena nova upravna o>iS;na ki ie priključena okraiu Samoboru. Za breganskega župana je bil imenovan Ni-kola Kiepach, posestnik iz Luga. za njegovega namestnika Martin Frigl. delavec z Jesenic. v posvetovalni odbor pa so imenovani Josip Kalin, gostilničar iz Bregane. Anton Berce, Marko Plaščevič, Mika Ivkovčič in Stjepan Vugrinec. Pred dnevi so sprejeli svoje posle in prisegli zvestobo Hrvatski in po-glavniku.
Zamenjava bivšega jugoslovanskega de-
, narja na Hrvatskem. Hrvatski državni zakladnik Košak je te dni odredil, da bodo na Hrvatskem do 29. t. m. zamenjavali bivši ju-goslovenski denar po 10 in 20 dinarjev Pri zamenjavi dinariev v kune bodo na zahtevo oblastev imetniki morali dokazati, kie so si ta denar pridobili, po potrebi pa bodo morali dokazati tudi svoio istovetnost Bivši jugoslovenski denar po 20 in 10 dinarjev, ki je bil prifbotanlien na Hrvatsko, je naj-s+~r>že p*-'*DOvedano zameniavati
Hrvatski vojni ujetniki iz Italije se vrnejo drniov. Vsi vojni ujetniki bivše jugosiovenske vojske hrvatske narodnosti, ki so prišli v italijansko vojno ujetništvo, se bodo zdaj po Duceievi odredbi vrnili domov Gre za 2486 uie+nikov v ujetniških taboriščih v Italiji in Albaniji.
Iz Srbije
Javne mentve za rešitev srbstva. V kragu-jevski pravoslavni cerkvi, so bile pred dnevi molitve za rešitev srbskega naroda iz zdajšne nesreče in za povrnitev miru v deželo. Po končanih molitvah je imel v cerkvi govor pravoslavni duhovnik Sretenovič, pred cerkvijo sta pa Govorila vojaška poveljnika Petrovič in Nikič.
Slovenski grob v Krupnju. Sredi oktobra je umrl v Krupnju ob Drin slovenski izseljenec g. Jožef Barle. Rajnki se je izselil iz Naklega 6. julija v Kamenico zapadno od Valieva. (srez podgorski). Ker ie ta srez zelo siromašen in ni mogel vzdrževati slovenskih gostov, so bili Barle in tovariši preselieni v Krupanj, srez radievski. kier po rudn;ki, železna in lesna industriia. Pek«^'ku. ki je bil slušatelj prava, bod^	' siv-
min, njegovim svojcem pa naše iskreno sožalje!
Božič Jože je umrl. V Valjevu je preminul za angino g. Jože Božič, tovarniški mojster z Jesenic. Pokojnik je bil po rodu Ljubljančan, kjer se je tudi izučil v ključavničarski stroki. Zatem je delal na Dunaju in v Pulju, potem pa je bil 47 let v službi Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Naposled je bil delovodja do 1. aprila, ko je stopil v pokoj, 8. julija pa se je izselil v Valjevo. Pokojnik, ki je bil značajen mož in na Jesenicah zelo priljubljen, je zapustil užaloščeno vdovo, dva sina in dve hčerki. Pogreba na valjevskem pokopališču so se udeležili vsi valjevski Slovenci in je bil položen v grob poleg pokojnega Ivana Potrata. V slovo mu je spregovoril ing. Cvetko Kristan, slovenski pevci pa so zapeli prelepo »Vigred se povrne«. Bodi rajnkemu žemljica lahkia, njegovim preostalim pa izrekamo iskreno sožalje!
Nesreča v prostorih »Obnove« v Beogradu.
Zaradi močne košave, ki je divjala v Beogradu, se je zrušil od aprilskega bombardiranja razmajani zid znane beograiske gostilne »Šumatovac« in padel na streho po-slopia bivše »Politike«, v kateri zdaj izhaja »Obnova«. Streha ni mogla vzdržati toliko težo in ie popustila. V uredniške prostore »Obnove« se je nato zrušil strop in pokopal pod razvalinami dve uradnici, zaposleni pri tem dnevniku. Znani srbski novinar Miča DimHr^PiHč ce ie na še n^avočasno rešil.
Angleški oficirji med komunisti. Beograjska »Donauzeitung« poroča, da je pri vasi Junko-vac neki srbski oddelek uničil komunistično gručo. Pri preiskavi listin mrtvecev se je ugotovilo, da sta bila dva med njimi Angleža, ki sta se ob zlomu Jugoslavije zatekla v gozdove. Kakor zatrjujejo v Beogradu, je med komunisti v Srbiii skrito še devet angleških oficirjev. Med njimi so nekateri člani angleške tajne službe.
Domači zdravnik
Sladkorna bolezen ni danes več tako nevarna
Pravijo, da človek dobi sladkorno bolezen, če uživa preveč dobrot. To pa ne drži zmerom. saj so pogosti primeri te bolezni, ko o
X Prebivalstvo zemlje šteje zdaj blizu 2500 milijonov. Leta 1910 so prebivalstvo zemlje cenili na okroglo 1620 milijonov Deset let pozneje se je to število zvišalo že na 1811 milijonov, leta 1930. pa na 2175 milijonov. To veliko porast zemskega prebivalstva razlagajo predvsem z napredkom zdravstva in zdravniške vede. kar ima za posledico, da je umrljivost med dojenčki zelo majhna. Danes šteje človeštvo najbrž že blizu 2500 milijonov duš Vsemu temu človeštvu je na razpolago 145 milijonov kvadratnih kilometrov zemske površine, ki pa ni vsa primerna za naselitev, kaiti v to površino so všteta tudi polarna, puščavna, visokogorska in druga neplodna ozemlia Kar se tiče prebivalstva posameznih celin, ie štela Aziia leta 1930. 1196 miliionov duš Evropa 581 miliionov. obe Ameriki 277 miliionov, Afrika 161 miilionov in Avstralija 11 milijonov.
X Zatiranje Degastega lesarja. V aprilu 1. 1940 je bil odprt v Krakovu zavod za preučevanje pegastega legaria (tifusa). Naloga zavoda je bila zagotoviti čimprej kar največ seruma proti pegastemu legariu. da bi bili voiaki na vzhodnem boiišču obvarovani te nevarne bolezni. Ko ie nemSka voiska zasedla Lvov, ie bil ondotni zavod za zatiranje pegastega legaria združen s krakovskim. Zdai dela na pridobivaniu seruma okrog 500 zdravnikov in kemikov. Krakovski zavod je
X Irak je prekinil državniške zveze s Francijo. Iz Vichyja poročajo: Iraški posU-
prevelikih dobrotah ni nič videti. Odkar je zdravniška veda odkrila insulin, je prej nevarna sladkorna bolezen izgubila mnogo svoje nevarnosti. Pa tudi sicer je zdravniška veda to bolezen že zelo temeljito preučila v korist vsem nesrečnikom, ki obolijo zanjo.
Sladkorna bolezen povzroča, da se sladkor in hranila ne razdeljujejo pravilno po telesu. Prebavila slabše delujejo in zato se jim mora bolnik s primerno prehrano prilagoditi. Treba pa se je strogo ravnati po zdravniških predpisih. Če je bolezen lažjega značaja, bolnik niti nepotrebuje vbrizgov insulina. Drži naj se le predpisane hrane in živi zmerno.
Četudi je bolezen tolikšna, da brez vbrizgov ne gre, lahko sladkornobolni doživi tolikšno starost kakor vsak drug zdravi človek. Paziti mora strogo na prehrano in sploh paziti nase. Ogibati se mora vseh priložnosti, ki so škodljive zdravju, in biti mora v nekaki trajni zdravniški oskrbi. Ta njegova trajna pazljivost pa ne sme biti krčevit strah, temveč le pametno sodelovanje pri zdravljenju. Bolnik se mora zmerom gibati, kaiti delovanje mišic povzroča pravilnejšo izrabo sladkorja. Bolnik mora biti natančno poučen o svoji bolezni in mora natančno vedeti, kaj vse mora storiti. Če si bolniki sami dajejo vbrizge insulina, morajo vedeti, kdaj je to potrebno. Pameten bolnik si zelo olajša svoje težave in je lahko veder in sposoben za delo
kakor vsak zdrav človek.
*
Kako je treba streči ležečemu bolniku. Osebe, ki negujejo bolnika, naj natančno izvršujejo vsa zdravnikova navodila. Meriti mu morajo toplino, dajati ob določenem času zdravila, pomagati bolniku pri jedi, spreminjati F položaj v postelji, rahljati posteljo, pomagati mu pri opravljanju telesne potrebe in tako naprej. Bolnik mora imeti mir in dobivati mora ob pravem času zanj določeno hrano. Perilo se mu mora pogosto menjati, posebno če se znoji. Prav tako moramo paziti, da bolnika perilo ne tišči. Perilo bolnika ne smemo shranjevati s perilom ostalih članov družine. Tudi prati ga moramo posebej in ga razkuževati. Perilo razkužimo tako, da ga namakamo pred pranjem približno šest ur v vodi, ki smo ji pridali na en liter eno žlico lizola. Po tem namakanju lahko peremo perilo kakor navadno. Bolniška postelja mora biti dostopna od vseh strani. Vzglavje naj bo udobno. Potrebno je, da posteljo vsaj enkrat na dan prezračimo Še boljše je, če jo prezračimo dvakrat do trikrat.
nik je uradno obvestil francosko vlado, da je njegova vlada sklenila prekiniti državniške stike s Francijo.
X Nov angleški poveljnik v Egiptu. Iz Lizbone poročajo, da je bil za naslednika generalu siru Robertu Finlaysonu kot poveljnik zapadnih oboroženih sil (v Veliki Britaniji) imenovan poveljnik angleških oboroženih sil v Egiptu sir James Marshall Cornwald. General Finlayson zapusti svoje mesto zaradi starosti.
X »Norcem je treba vzeti puške.« Londonski »Daily Mirror« je začel ostro gonjo proti angleški narodni straži, ki so jo ustanovili, da bi deželo varovala pred nenadnim vpadom. List terja naravnost, naj se ta narodna straža razpusti, kajti v svoji vnemi in v svojem strahu pred sovražnimi padalci je ubila že mnogo starcev, žensk, otrok in domačih padalcev, ki so se urili. »Tem norcem je treba puške vzeti in jih oborožiti z balončki, privezanimi na palico, da bi ne bili več tako nevarni.« pravi londonski rlnevn!V
X Na Črnem morju potopljena madžarska ladja. Na Črnem morju je zadela ob mino madžarska motorna ladja »Uncvar« (1200 ton), ki se je takoj potopila. Dvanajst mož posadke je utonilo.
X Potres ie razdejal 17 vasi Na področju od Ersidžana in Terdžana v Turčiji ie bil te dni strašen potres, ki ie napravil hudo škodo. 17 vasi je bilo čisto razdejano V niih so našteli okoli 30 mrtvih in mnogo ranjenih Na I železniški Drogi so se sesuli trjie nredori.
<Pt> strnem svetu
Straeh Je zdrahe
Zrušilo st le tudi neko večje skladišče kmetijskega ministrstva, polno živeža, ki le ostal pod ruševinami
X Silen vihar na Danskem. Nad Dansko je divjal te dni silen vihar s hitrostjo 100 km na uro število mrtvih in ranjenih ie ore-cejšnje Mnogo hiš ie veter porušil Vihar ie treščil več oseb ob tla in jih poškodoval Mesti Aabenraa in Faaborg ie morie preplavilo
X Oklep kralja Gustava Adolfa so našli V Stolnici v Straennaesu so našli pozlačen' oklep Gustava Adolfa. švedskega kralia Oklep je bil izdelan leta 1620 v Arborgu Švedski zgodovinarji so dolgo iskali ta pomembni Tipf.rtovinski in umetniški izdelek
X V drožih je snov, ki nas varuje sivih las Če hranimo črne Dodgane nekai časa s hra no brez vitamina B postane niihova dlaka siva Ce potem primešamo hrani drožni izvleček. postane dlaka kmalu spet črna Isto so opazovali tudi na srebrnih lisicah in čr-nobelih podganah. krmlienih s hrano brez vitamina B Učenjaki pa so hoteli tudi dognati. ali je starostna osivelost človeka enako v zvezi s pomanikaniem vitaminov Neka oseba ie imela že nekai sivih las. ko ie začela iemati drožni izvleček Kmalu so dobili sivi lasie spet prvotno barvo, poleg tega so pa postali vsi lasie boli blesteči.
X Pri 20 letih trikrat vdova. Med vdovami si ie menda priborila svetovno prvenstvo 201etna sospa Gudruna Helbergova iz Humu-neje na švedskem, ki ie te dni postala že tretjič vdova Pred poldrugim letom se ie mlada Gudruna prvič poročila z nekim elek-tromonterjem ki pa ie že po dveh mesecih umrl. Ubil ga ie električni tok. Kmalu po tei nesreči se ie drugič poročila. Tokrat ie vzela nekega mizarskega moistra, ki pa ga ie tudi brž izgubila V neki tvornici ie polagal pod in ie pri tem tako nesrečno padel, da ie čez nekai ur izdihnil. Gudruna ie dobila še tretjega moža. nekega konierejca. Tega pa ie te dni žrebec brcnil s tako silo. da ie tudi umrl.
X Pozlačeno navadno kovino je prodajal za zlato. V Vichviu so v nekem hotelu detektivi državne policije aretirali 511etnega Ludena Gagnaira ki ie opozoril policiio nase z razmetavanjem denaria Policija ie ugotovila, da je možak iskal kupca za 4.2 kg težak kos zlata, za katerega ie zahteval 670 000 frankov Neki detektiv se ie izdaial za kupca in kupil zlato za 600.000 frankov Ko ie bila kupčiia na videz že sklenjena, so Gagnaira aretirali Mož ie hotel pobegniti in ie na begu vrgel proč zlato, pa so ga dohiteli in odvedli na policiio Tam se ie izkazalo, da sploh ni prodaial zlato, temveč dobro pozlačen kos neke navadne kovine. Cagnaire ie iziavil, da je prodaial zlato za nekoga drugega, ki mu je obljubil 60.000 frankov provizije. Aretira-nec ie doma iz Pariza, kier ie zahaial v nai-bolišo družbo.
Razen človeka sanjajo tudi višje vrste živali
Splošno smatrajo sanje za lastnost človeka, ki izraža v njih svoje vtiske, skrite želje, toda tudi nekatere živali imajo dar sanj. Pri psu. zlasti pri lovskem, lahko opazujemo, kadar spi, kako premika noge in glavo, kakor bi tekel za zajcem. Večkrat pa tudi zalaja ali zatuli. Poznavalci zatrjujejo, da lahko po kret-nah spoznamo, kaj pes sanja, da teče za zaj-sanje, da so potrti, ko se zbude. sanje, da so potrti, po se zbude.
Naravoslovci pravijo, da sanjajo tudi lisice. Do tega sklepa so prišli na podlagi opazovanj, ko so ueotovili, da tudi speča lisica giblje z nogami in glavo.
Enako sanjajo včasih ptice. Nekatere ptice pevke drže glave v spanju pod krili in tiho po-jo kakor v saniah. Človeku se večkrat zgodi, da začne v spanju mahati z rokami ali brcati. Tudi pri živalih taki pojavi niso nič poseb-neea. Pač na ne vidimo pri plezalkah, dvoživkah, in mehkužcih nobenih znakov, ki bi kazali na to, da lahko tudi sanjajo. Sanje so tor^j pridržane človeku in višjim vrstam živali.
Stara navada železna srajca
Goreč je muzikant Andrej Porenta, na pumprdum svoj vsak večer trobenta. In zmerom isto se pri njem ponavlja, ko po zaključku instrument pospravlja:
<G>
Z desnico robec k ustom si ponese, z levico iz trobente vlago strese Po vsakem kosu, ki ga odtrobenta, že veš, kai bo storil Andrej Porenta.
Brez ljubice Andrejček tudi ni, v naročju ko trompeto jo drži, poljublja io, ko pihal bi v trobento. Je križ z navado staro in s Porento...
Naenkrat stike izgubi z resnico in kot trompeto zavihti devico. Mladenka v strahu splašena zavrisne, a on še robec k ustom si pritisne.
NAJPAMETNEJŠI NASVET.
Neki časopis je imel običajno posvetovalnico. Naročniki so kar deževali z vprašanji za razne nasvete. Tako je neki kon.ierejec vprašal list, kaj naj stori s konjem, ki je zdaj krepak in zdrav, zdaj pa spet bolan in kilav.
Posvetovalnica časopisa mu je odgovorila: »Kadar ie videti vaš konj zdrav in krepak, ga prodajte!«
TAKŠEN JE CAS
Mati: »Dana, ah si se že odločila, koga boš vzela, Dušana ah Zorana?«
Dana: »Zorana.«
Mati: »Saj je vendar Dušan prijetnejši fant.«
Dana: »Bil je nekoč, zdaj pa ga Zoran zelo prekaša.«	a
Mati: »Kako to?«
Dana: »Dušan mi prinaša samo cvetje. Zoran pa prinese poleg cvetja včasih tudi kako kranisko klobaso...«
NA SODIŠČU
ka na državne stroške.«
Obtoženec: »Ali bi ne mogel dobiti na državne stroške rajši nekaj dobrih prič?«
PREPOVEDAN VHOD
Ravnatelj: »Cemu prihajate? Ah niste videli na vratih zapisano, da je vhod prepovedan?«
Berač: »Videl sem, gospod, videl, zato pa sem jih prišel vprašat, zakaj je prepovedan.«
PRI ZDRAVNIKU
Zdravnik: »Pri takšnem kašlju ne smete kaditi in ne piti alkoholnih pijač.«
Gašper: »Torej smem zdai samo še kaš-ljati?«
PRAŠEK PROTI PIJANČEVANJU
Valpurga: »Kupila sem prašek proti pijančevanju in ga vsula možu v kavo.«
Kunigunda: »Ali je kaj pomagalo?«
Valpurga: »Tako ie pomagalo, da zdaj več ne pije kave.«
Izdelujem
razna vrete-na za krožne žage.
Avtomatične
brusilne stroje
za brušenje gaterskih ln krožnih žag.
FRANC LONČAR
izdelovatelj avtomatičnih brusilnih strojev CELOVŠKA C. 43 — LJUBLJANA VII
VEČ HARMONIK
klavirskih, diatoničnih in kromatičnih (tudi otroških) je ugodno naprodaj pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve). (Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled.)