Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvoruko ulice fitev. 15.
Z urednikom ao moro govoriti VBak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi ae no vračajo.
Inserati:
ŠMtstopn« petit-
T™ta 4 kr., pri
Teokiatnom po-navijanji dajo ae popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov oh 5. nri zvečer.
za IJubljano
v upravništvu:
7.a colo leto 6 gld., za pol lota 3 gld., za četrt lota 1 gld. 50 kr., na mesec 50 kr., pošiJjatev na dom volja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo loto 10 gl., za pol leta 5 gld., za čotrtlota 2gld. 50 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 146.
--
V Ljubljani v soboto, 23. avgusta 1884.
Tečaj I.
Zakaj je dr. Zarnik izstopil iz deželnega zbora?
Naša doba je hladnokrvno-prozajična, skozi jf1 skozi praktična, a vender se navzlic jedno-hčni vsakdanjosti še dandanes čestokrat pri-Petf, da narodna domišljija izumuje svoje bajke ter mitologični zimzelen obdaja in zakriva dobro znane prikazni realnega življenja. Kdor tedaj misli, da vsaj med Slovenci ni več novodobnega bajeslovja, vpraša naj notranjska sotrudnika radikalnega dnevnika ali kakega Potnega agenta banke »Slavije" o povodu or. Zarnikovega izstopa, in čul bode dobro osnovan in urejen mytbus, o mamelukih kranjskega deželnega zbora, o hudobni vladi in samosilniku baronu Winklerji, o grozovitem ztiaji, kateri je s 600 goldinarji, — pardon t>00 zobmi, nameraval pohrustati slovensko narodno šolo ter o vitežkem sv. Juriji — »dr. Zarniku, kateri ga je liotel prebosti z ostrim mečem svoje zgovornosti, toda se je •tencler s,v	n pravem času ter si pri-
nranu gigantični nestvor za mastno večerjo pri rugem deželnozborskein zasedanji. Toda kei -»o preskeptični, da bi verovali vsaki pripo-,e(*ki, vsaki radikalni legendi, pričakovali smo aj zeljno, da bode mnogoslavljeni dr. Zarnik ^am na postojinskem shodu volilcem razjasnil, zakaj da mu ni bilo več izhajati v Okuženem ozračji narodnega kluba in deželnega zbora. Žalibog, Notranjci so pili premalo radovedni ali pa, po genijalni interpretaciji »Slov. Naroda" preveč zavzeti za bivšega svojega poslanca, da bi dr. Zarnik v Vičičevi krčmi mogel spečati pripravljeni svoj govor. _ Nadejali smo se, da bode der ''(indidat ivider Willen vsaj v kakem časniku rftzglasil to svoje oratorično delo, ali tudi ta veri6 ^ P° vod’’ ~ *n tedaJ nas Pomora
•ika važnost tega vprašanja, da s svoje strani s0aV razložimo nam znane vzroke, kateri Prisilili dr. Zarnika, da z nova vznemirja _otl'anjsko s svojo kandidaturo.
Listek.
»Gorjanski Dom.“
V	Ljubljani 20. avgusta.
Megleno, skoro neprijazno je bilo jutro smo se odpravljali iz radovljiške rnv P'°ld Bledu, od koder smo se name-ali podati v bližnje Gorje k otvorenji A	»Narodnega Doma" na Gorenjskem.
kran-ik0 Smo bili na obalib bisera dežele Driin	-iel0 seje nebo vedriti in nam obetati
tern 6ga solnca za narodno svečanost, ka-dušn80 obbaJab v,’li Gorjanci. Napojivši si k	8 krasnim pogledom na zelene valove,
sel smo daUe Proti prijaznemu planinskemu Dn «V katerem Ponosno stoji novi »Gorjanski h, • .Voz nam je drdral memo praznično oiečenik tolp ljudstva, ki je romalo z nami j	rJp.) da so udeleži veselja svojih sosedov
j z njimi slavf za celo okolico pomenljivi ?' Gospevši v vas, podamo se takoj k „Na-dvj"emu Domu". Tam, med šolo in cerkvijo st	86 ,b.^na hišica med mnogobrojnimi za-
vami, ki j0 za prvi pogled skoro odtegnejo
Jeden razlog dr. Zarnikovemu izstopu razkrili smo uže včeraj ; najbolj ga označuje nemška beseda: Popularitatshascherei. Mož se je uže pri zadnji volitvi uveril, da mu je na Notranjskem tal zmanjkalo pod nogami, pre-sitno se mu je zdelo, priboriti si izgubljeno zaupanje notranjskih volilcev s tvornim delovanjem, tedaj so jo zanašal na dobro po-znato narodno odločnost svojega volilnega okraja in nameraval je, s tem huzarskim činom hipoma si zopet pridobiti nekdanje simpatije. Misel ui bila slaba, toda v ponedeljek stoprav bomo izvedeli, če bode burka tudi ugajala domačemu, takih pikanterij še nevajenemu občinstvu.
Drugi glavni motiv, da je dr. Zarnik lansko leto odvalil breme deželnega zastopnika, ima se iskati v njegovem razmerji k ogromni večini narodnih poslancev. Med temi je njegov ugled po polnem izginil, njegov vpliv po polnem se izgubil. Saj ima poslanec mnogo več prilike, ocenjati tovariša, kojega dan za dnevom opazuje pri pravem parlamentarnem delu, v odsekih, nego občinstvo, katero ga le gleda z galerije sli ga le po umetnih poročilih strankarskih časnikov presoja. In v tem oziru, —■* to smelo trdimo, ne boječ se nobenega ugovora, — splavala je dr. Zarnikova veljava uže z davna po vodi. V deželnem zboru treba najprej spretnih in vestnih delavcev, in baš takim se dr. Zarnik nikakor ne more prištevati. Dober migljaj moralo je tedaj biti zgovornemu doktorju, da narodni poslanci njega, bivšega klubovega predsednika, lani niso več marali voliti ne načelnikom niti njegovim namestnikom v narodnem klubu. To se je zgodilo ob času, ko se še nikomur niti sanjalo ni
o	tem, da vlada toliko važnosti pripisuje oni malenkosti, votirani drugemu deželnemu jeziku. Dr. Zarnik izgubil je simpatije tudi v Parlamentnih krogih, - in kako bi tudi ne? Ce se bode kedaj našel kak slovenski Biich-mann, kateri bode nabiral »Krilate besede" in znamenite izreke naših velmož, naših mis-
našim očem — to je Gorjanski Dom! S čuti, ki se težko dajo popisati, ustavili smo se pred tem spričevalom narodne probujenosti in požrtvovalnosti krepkih naših Gorenjcev; nebotč so nam uhajale misli tjil doli proti središču našega nšroda, kjer ima tudi zrasti jednaka stavba v zrak; a kar je tu uže dovršilo navdušenje in je napravila čilost naših planincev, to nam je v beli Ljubljani pač še leta m leta oddaljeno. . . .
A proč z jeremijadami! Pasimo si rajši pogled na »Gorjanskem Domu", ki se tako prijazno vzdiguje pred nami k višku. Poslopje stoji tik šolskega vrta in je nekoliko metrov oddaljeuo od ceste ter stoji tudi nekoliko više kakor je vozna pot — kar jako pristuje novi zgradbi. »Gorjanski Dom“ je pritlična hiša; srednji del je nekoliko vzdignen in ima prvo nadstropje z dvema oknoma, pod katerima so vrata. Na vsako stran uhoda sta dva velika pritlična okna; na konceh hiše sta tudi jednaka dva okna, nad katerima se nahajata v kotu strehe še dva druga iste velikosti. Poslopje je pobarvano z rumeno barvo; vogli hiše in obližje vrat pa so slikani tako kakor bi bili iz rezanega kamenja — kar jako prijeten vtis napravlja in zelo povzdiguje
lecev in učenjakov, bode sigurno z veseljem uvrstil tudi klasične besede notranjskega poslanca, s kojimi je on, stari, izkušeni Mentor, posvaril mladega kolego. Le ta, hrepeneč po resnem delu, dal se je voliti v oni odsek, kateri ima toliko dela, kakor vsi drugi skupaj, v finančni namreč.* Karpriderepo volitvi dr. Zarnik za njim ter zarohni pomenljive besede, katere priporočamo v resnipreudarek zlasti notranjskim volilcem : »Ali ste od h . . . ča neumni, da se pustite voliti v finančni odsek? kaj bodete pa iineli od tega? Delo, nič kot delo! Jaz vsaj sein se uže naveličal, zastonj delati, mene ne spravite več v tak odsek." Sprachs und gieng, — mladi poslanec pa je osupnen stal in debelo gledal možaka, katerega novinarski Sancho Panze v »Slov. Narodu" in »Slovanu" tolikrat predstavljajo kratkovidnim vernikom kot vzor narodnega zastopnika. To se je zgodilo lansko leto, dokaze za popolno istinitost te svoje trditve imamo na razpolaganje — in sedaj se morda vender nikdo ne bode več čudil, da se dr. Zarnik v resnih političnih krogih nikakor ne spoštuje v oni meri, kakor ga, na videz vsaj, časte in spoštujejo radikalni uleme v svojih svetiščih!
Baš to pa je najbolj peklo silnega ljudskega tribuna! Novodobni Cola di RienZO hrepenel je po časti, zavzemati vzvišeno mesio prerano umrlega dr. Bleiweisa, postati priznanim voditeljem cele narodne stranke. Ker kolegi njegovi v deželnem zboru niso imeli niti najmanjšega nagnenja, podvreči se oblastni njegovi diktaturi, hotel jih je k slepi pokorščini prisiliti z glasno izjavo najbolj narodnega volilnega okraja. Vpreči je hotel notranjske rodoljube pred triumfalni voz, kateri ga naj popelje do zaželjene višine, do vrhunca narodnega kapitola. Domišljuje si, da bode vo-
* Dostavljamo, da prof. Šuklje ni bil član finančnega odseka, in da tudi ni bil priča interesant-nemu pogovoru.	Op.	pis.
ličnost male zgradbe. Pred hišo je nekoliko vrteča in konečno plot, ki ga meji do ceste. Nad vrati je vrezan napis:
Gorjanski Dom 1883.
Iz našega ogledavanja nas vzdrami mogočno zvonenje in pokanje možnarjev — slavnost se je pričela s slovesno deseto mašo. Ljudstva je bilo ogromno veliko, tako da obilna množica ni dobila prostora v božjem hramu. Pri sv. opravilu peli so domači pevci mešan zbor, ofertorij pa so y izvrstno izveli gg. Maly, Mayr, Razinger in Žirovnik. Ko je bila maša končana, pričelo se je vnovič pritrkavanje in streljanje v znamenje, da se ima vršiti otvorenje »Gorjanskega Doma". Iz cerkve pomikal se je slovesni sprevod proti poslopji. Najprej orjaški zastavonoša s širokim trobojnim trakom čez prša, noseč krasno svileno zastavo; za njim domači pevci in pevke, ki so bile vse jednako opravljene s prelepimi pečatni. Potem je stopal odbor »Gorjanskega Doma" in belo oblečene deklice, ki so spremljevale čest. gosp. domačega župnika, kateri je šel blagoslovit narodno svetišče. Za njim pa se je pomikalo na tisoče ljudstva, ki
tum notranjskih volilcev zadušil vsako pro-tivje proti njegovi oblasti v deželni sobani, v istih domišljijah se ziblje vsa stranka njegova in tedaj napenja zadnje svoje sile. da bi izid dopolnilne volitve 25. avgusta ugajal časti-lakomnosti nominelnega voditelja slovenskih radikalcev. V istini, besede starega pesnika: Dum delirant reges, plectuntur Achivi, ima se odslej glasiti slovenski: „Čestihlepnost prevarala je dr. Zarnika, a drago bode morala plačati zmoto njegovo siromašna Notranjska!1
To sta poglavitna razloga k pomenljivemu sklepu, s kojim je dr. Zarnik iznenadil svet slovenski. Njima se je pridružil tretji: prav človeška bojazen, s poročevalčevega mesta braniti in zagovarjati lastni nestvor: poročilo o občinskem štatutu ljubljanskega mesta. Dr. Zarnik sam je stavil do-tični predlog, vender je kaj debelo gledal, ko je odsek njemu kot predlagatelju izročil nalogo, poročati zbornici o tej zadevi. Nolens volens je moral prevzeti to delo, in tedaj hrani stenografični zapisnik poročilo njegovo (stran 257 do 259) trajni in neizbrisni spomenik malomarnosti in plitvosti onega, kateri ga je pregrešil. Smelo trdimo, da to poročilo, datovano z dnč 15. okt. 1883, jedini večji akt, s kojim se ponaša 141etno parlamentarno delovanje dr. Zarnika, nima para v analih vseh evropskih parlamentov. Odsek, sestavljen večinoma iz parlamentarnih novincev, ni ugovarjal trditvi izkušenega veterana, da sklep deželnega zbora s 14. oktobra 1871, zadevajoč isto vprašanje, dosihmal ni bil predložen Najvišji sankciji.
Ali poročevalec je tako daleč zagazil v svoji nebrižnosti, da niti p reči tal ni postavnega načrta, kojega je nasvetoval visoki zbornici. To se jasno razvidi iz onega passusa, v katerem priporoča (po prvotnem Costovem načrtu, kojega je pa uže deželni zbor leta 1871 bistveno spremenil), naj se drugi volilni razred ljubljanskega mesta razkroji v dva oddelka z naslednjo motivacijo: „Po Bachovem volilnem redu so bili davkoplačevalci dvuzega razreda do sedaj zmirom v kot potisueni, ker imajo po svojem številu odločilno moč jedino volilci. zapopadeni v § 1 pod 2. točko, črke d, Ž, e, f in pod 3. točko (novega statuta).
Ako se ni v drugem oziru mnenje davkoplačevalcev o kandidatih z mnenjem ravnokar omenjenih volilcev skladalo, bili so kakor volilci mrtvi iu ijiso imeli nobene nade, uiti z jednim svojim kandidatom prodreti.
Tej krivici novi štatut s tem v okom pride, da je uvrstil volilce druzega razreda v dva oddelka, katerih vsak zd-se ima voliti pet novih odbornikov.
Sedaj pak vzemite v roke novi štatut z leta 1871, na kojega se poročevalec samo-svestno sklicuje: v celem zakonu niti sledu ni
je v lepem redu jelo polniti prostore krog „Gorjanskega Doma". Ko je sprevod med vednim zvonenjem in pokanjem strelov dospel do hiše, vtihnili so zvonovi, pevci postavili so se pred vrata in sedaj zadonela je krasna pesen: „Lepa naša domovina." — Čuli smo to pesen čestokrat, po mestnih odrih in od umetnih pevcev, a moramo reči, da tacega vtisa nikdar ni naredila na nas, kakor to pot; tu, v morda najlepšem kraji slovenske domovine, peta pod milim nebom od priprostih pevcev, pravih sinov svojega naroda, imela je pesen velikansk vtis, katerega ne bode kmalu pozabil, kdor se je vdeležil svečanosti!
Ko so umolknili glasovi, blagoslovil je g. župnik notranje prostore narodnega hrama, potem pa so zapeli pevci: „Oče naš“ — tudi jako ubrano in izborno. Komaj so potihnili zadnji glasi, stopil je prof. Šuklje na mali oder in pričel slavnostni govor. Ljudstvo je pritisnilo še bolj skup, tihota je nastala in verno je poslušal narod govornika, ki mu je z navdušenimi, daleč donečimi besedami slikal pomen »Gorjanskega Doma". Njegovega govora tu ne bodemo ponavljali, vsaj je čita-teljem »Ljublj. Lista" uže znan; le toliko omenimo, da je bil vtis njegov velikansk. Gromoviti živio-klici doneli so govorniku na-
one razkrojitve, kojo je nebrižni poročevalec ravnokar utemeljeval, temveč tudi po tem zakonskem načrtu obstoji drugi razred iz jedil ega samega oddelka, obsegajočega davkoplačevalce in one ljubljanske volilce, kojim gre volilno pravo vsled njihove uradne službe ali akademičnega dostojanstva!!
O	pravem času še so zapazili drugi narodni člani dotičnega odseka gorostasno to hibo in popravek je prišepal v prilogi 42, a (str. 282). Ali dr. Zarniku so potem povedali nekateri kolegi, da je bil načrt vender uže predložen od deželnega predsedništva na višje mesto, katero ga je pa vrnilo als sur Aller-hochsten Sanction nicht geeignet. In morda mu je kak dober genij na uho zašepetal še razlog, zaradi katerega se nobena vlada na vsem svetu ne bi več mogla ozirati na načrt te postave, namreč, ker je deželni zbor, ki je sklenil omenjeni načrt, sam dejanjsko se bil odpovedal svojemu delu, sklenivši premembo § G8, katera je tudi zadobila Najv. potrjenje ter proglašena bila v deželnem zakoniku V, štev. 10, z leta 1876!!
To, rojaki notranjski, je gola resnica, o kateri se lahko prepričate, ako le površno pregledate dotične letnike stenografičnih zapisnikov. Dr. Zarnik, navzlic temu, da uže 14 let poseda po deželnozborskem fauteuilji, pač po našem prepričanji malo razume o resnem parlamentnem delovanji; toliko pa je tudi njemu bilo jasno, da nasproti ironičnemu in izvedenemu Deschmaunu ga čaka neizogibna iu nesmrtna blamaža. Skrivati se po hodniku, kakor je to storil pri vprašanji 600 goldinarjev, v tem slučaji nikakor ni mogel: poročevalčevo mesto je na poročevalčevi tribuni ! In tedaj, ako se sam ni hotel na milost in nemilost dati v roke neusmiljenemu sovražniku, bil je prisiljen, odpovedati se poslanstvu ter na ta način rešiti se gotove sramotne blamaže.
To je t*daj oni vzor nepokvarjenega narodnjaštva, to je malik za kojega deluje peščica izgubljenih duš, brezvestnih ali zaslepljenih hujskačev, to so pravi razlogi njegovemu izstopu, vse drugo je gola pretveza. Dolgo smo molčali, uverjeni, da bode dr. Zarnik sam spoznal istiniti položaj ter se prostovoljno umaknil z bojišča. Dalje molčati bi bila p regreha: sodite sedaj sami, razboriti Notranjci, vsa dežela težko pričakuje votum notranjskih kmetskih občin 2 5. avgusta!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Ker se je kolera počela širiti tudi po Italiji ter je nevarnost za našo monarhijo vsled tega mnogo veča, zaključilo je minister-
sproti. Iz stolpa zadoneli so zopet zvonovi in mogočni streli oznanjevali so Gorjanom, da je njihovo narodno svetišče otvorjeno, da imajo sedaj kot spomin na lanski obisk Nj. veličanstva prelepo narodno središče, ki bode še poznim vnukom pričalo o udanosti in probuje-uosti vrlih gorjanskih sinov!
Pevci so zapeli cesarsko pesen, katero je ljudstvo z burnimi klici nazdravljalo; potem pa se je pomikal sprevod v istein redu nazaj proti cerkvi, med pritrkavanjem in streljanjem.
Ko je bila slovesnost pri kraji, hiteli so tuji gostje ogledat si notranje prostore »Gorjanskega Doma". Ko stopiš v prijazno vežo, vidiš na levi strani uhod v „dvorano", na desni pa v »bralno sobo" in v stanovanje sluge. Pri tleh so tedaj tri sobe, jedna velika in dve manjši. Pod streho bodo tudi trije prijazni prostori, ki pa sedaj še niso dodelani; »Gorjanski Dom" bode imel torej pet sob — več nego dovelj za domače razmere!
Pregledovaje narodni hram, se pač nismo mogli načuditi na jedni strani vztrajnosti in neomagljivi energiji onih mož, ki so delovali in agitirali za zidanje, na drugi strani pa požrtvovalnosti in navdušenosti naroda, ki si jo postavil svoje svetišče — oboje je jednako občudovanja vredno. A o tem pozueje,
stvo, da se ima odrediti onim ladijam iz italijanskih luk, katere so po polnem proste kužne bolezni, desetdnevna karantena, pri onih pa, kjer bi se opazil najmanjši sled kolere, dvajset-dnevna karanteua, katero more pomorska oblast v Trstu eventualno tudi podaljšati. Iste mere smejo se uporabiti tudi proti ladijam, došlim iz Francoske, iz algerskih in tunežkih luk.
Nemški liberalci zagnali „so velik krik, da so v kmetskih občinah na Štajarskem bili izvoljeni tudi štiri kandidati nemško-liberal-nega „Bauernvereina". Kakor „Grazer Volks-blatt" poroča, bili so ti kandidati izvoljeni le vsled tega, ker so odločno obljubili, da bodo v vseh važnih vprašanjih postopali solidarno s konservativno stranko. Torej je ta zmaga, ki je liberalce tako navduševala, prav problematične vrednosti.
Konservativni volilni odbor v Gorenji Avstriji postavil je za veliko posestvo sledeče kandidate: Achleuthner, Moser, grof Diirck-heim, Heyden, grof Revertera, grof Harrach, Peter Kilian, baron Pereira in dr. Naschberger. Volitve v kmetskih občinah gorenje-avstrijskih vršilo se bodo prihodnji ponedeljek. Zmaga konservativcev je gotova.
Danes sestal se je iirvatski sabor v kratko zasedanje; imel bo samo tri ali štiri seje. Zadeva lonjsko-poljska in pa novi volilni red so jedini predmeti, ki stojč na dnevnem redu.
V	teku prihodnjega tedna uže zaključil se bode sabor s prestolnim govorom. — Nove volitve vršile se bodo uže meseca septembra. Obe opoziciji, Starčevičeva stranka in neodvisna narodna stranka, započeli sta uže sedaj strastno agitacijo.
Tuje dežele.
Ruski car nastopil bode du6 5. septembra svoje potovanje v Varšavo. V Varšavi ostal bode štiri ali pet dnij; pote... pa se podd v pokrajino donskih kozakov. — Mesto umrlega Baranova postal bode bivši finančni minister Abaza načelnik državno-gospodarstve-nega oddelka.
Cerkveno - politična razpravljanja med rimsko stolico in Nemčijo so nekako potihnila, ker je pruski poslanik na papeževem dvoru sedaj na odpustu; no čim se vrne, začno se razpravljanja z nova. Tudi se bode kmalu imenoval naslednik kardinalu Ledochovv-skemu za nadškofijo poznanjsko. V istem kon-sistoriji imenovalo se bode tudi osem kardinalov, med ostalimi nadškof dunajski, dr. Co-iestin Ganglbauer.
Zelo važna novica prihaja nam iz Pariza: vojska med Francijo in Kitajsko je ne-izogibljiva. Kitajski državni sovet odbil je definitivno zadoščenje radi izdajstva pri Lang-Sonu. Francoska je vsled tega zahtevala, da v 48 urah Kitajska odgovori, hoče-li plačati
Ogledavši si podrobnosti »Gorjanskega Doma“ in vzemši seboj najboljši vtis primerne in praktične uredbe cele stavbe, podali smo se v bližnjo gostilno nad vasjo, kjer je bilo pripravljeno kosilo za tuje goste. Na prostoru pred hišo, od koder se podaje radostnim očem krasen razgled po gorenjski ravnini krog Lesec in Begunj, stala je dolga miza, ki je bila kmalu zasedena. Še le zdaj smo imeli priliko, videti na jednem prostoru goste, ki so se udeležili slovesuosti, prišedši deloma iz dalnjih krajev. Nad sedemdeset se jih je bilo zbralo, kakor mi je ponosno poročal gorjanski pevec, ki ni mogel prehvaliti današnjega, za Gorjance toliko častnega dnč. Še celo odlično damo počastile so bile planinsko selo — med druzimi soproga ces. svčtnika Murnika, ki je bila došla iz Radovljice. Izmed gospodov omenjam slavnostnega govornika prof. Sukljeja in njegovih kolegov prof. VViesthalerja in Senekoviča iz Ljubljane, gosp. Majdiča, predsednika kranjske čitalnice, in kar nas je posebno veselilo, mnogobrojno število gg. učiteljev, ki so se od blizu in daleč zbrali, da se udeležb redke slovesnosti, dokazavši s tem vnovič, kako da so vneti za omiko in prospeh naroda, katerega uč6!
(Konec prihodnjič.)
80 milijonov odškodnine ali ne. Kitajci odbili so francoski zahtev. Vsled tega dobil je admiral Courbet nalog, da precej začne ofenzivo. Kitajski poslanec v Parizu dobil je od Francoske potni list ter precej odpotoval v Bero-lin. Tudi zastopnik Francije odpotoval je iz Pekinga.
Dopisi.
Iz Kranja dnč 22. avgusta. (Izv. dop.) Živahna doba pričenja se za naSe prijazno mesto in okolico njegovo. Kakor je uže znano, vršile se bodo tu prihodnji teden velike vojaške vaje in nadaljevale do 5. septembra, kojih se bode nad 8000 vojakov mnogoterih čet udeležilo. Vsa višja poveljstva, oddelki pešpolka št. 97, jezdecev, topničarjev in zdravstvenih vojakov vstanovljeni bodo v Kranji, pešpolki št. 17 in 7, jeden bataljon polka št. 47, deželni brambovci, lovci, topničarji itd. pa bodo po občinah Kovor, Križ, Naklo, Predoslje, Predvor, Hrastje, Šenčur in Stražišče nastavljeni.
Ker se je pri zadnjih enačili tukajšnjih vajah le redkokje kakšna poljska škoda pro-vzročila, koja se je pa takoj poplačala, se ljudstvo omenjenih vaj tem manj boji, ker je uže poučeno, da se bodo zopet slučajne škode takoj poravnale ter da se imajo iste nemudoma naznaniti.
Pogreb gospč Edmunde Savnik-ove bil je veličasten; kajti takšno število pogrebcev, tako število vencev (okolo štirideset) se tu uže davnej ni opazovalo in je gotovo najlepši dokaz, kako Čislana je bila pokojna in kako obče priljubljen in spoštovan je soprog nje, gospod dr. Ed. Šavnik.
Iz ilirsko-bistriškega okraja 21. avgusta. (Izv. dop.) V nekaterih dneh bodo zavedni notranjski volilci izrekli svojo sodbo „o pravem narodnjaštvu" in, kakor smo trdno uverjeni, v zmislu narodnega dela in ne narodnega samopaštva in lenobe. Zagovorniki dr. Zarnika vedno trdč, da gre pri tej volitvi za Princip, in s to frazo so uže nekatere vo-lilce ujeli. In kakov princip zastopa dr. Zarnik? Mi poznamo ta princip, in baš zaradi tega ga ne bodemo volili. Vašemu kandidatu ste vi volilci in sploh Notranjska deveta briga! Kedo se pa tudi navdušuje za dr. Zarnika v našem okraji? Nihče drugi, kakor nekateri mladeniči iz onih krogov, kateri so bili pod prejšnjo vlado najmenj zanesljivi v narodnem oziru in katerim je „Slov. Narod" dan za dnevom očital kruhoborstvo. In sedaj si ti možje želijo nazaj onih časov, v kojih niso smeli prosto dihati ter naravnost trdč, da bi
za Slovence boljša prejšnja vlada, kakor Sedanja. To je slepa strast. Ali ste uže kedaj premislili vse posledice, če se podere sedanji vladni sistem? Ali smo Slovenci res samo zato r°jeni, da hlapčujemo? Ali ste uže pozabili na one čase, ko je vlada svojim podložnim kategorično zapovedovala, kako morajo voliti ter jim grozila z disciplinarnimi preiskavami, ako ne slušajo? Vidi se, da nekaterim gospodom, kateri so bili vajeni hlapčevati, sedanja prostost uže preseda. Obnašajo se, kakor oni kmetje, koji trd6, da je bilo takrat boljše življenje, ko se je graščinam dajala desetina m delala tlaka.
Nemška ustavoverna stranka veliko bolje spoznava, kaj je nji sedanja vlada, to se razidi iz njenega strastnega nasprotovanja, ^mcip, za katerega se po vaših mislih posujete, vas ne bode rešil, treba je človeku tudi pameti. Ako se z glavo v zid zaletiš, se [! bode razbila. Bog daj, da bi se nepremišljen^ koraki nekaterih prenapetežev kedaj nad nami ne maščevali!
Nek dopisnik iz našega okraja v „Slov. Narodu" svari, da ne smemo zaupanja našega ljudstva zlorabiti. A vprašam vas, kedo je to zaupanje bolj zlorabil ter ljudstvo smešil, *akor ravno vaš kandidat? Vaša stvar mora stati na slabih nogah, ako ne veste druzega povedati za svojega kandidata, kakor „da gre za princip". Sev6da ima oni, kateri jedino le
na to dela, da si polni svoj žep, kaj praktičen princip, a za občni blagor ta princip ni vreden piškavega oreha.
Konečno naj še omenim, kako zagovarja ta princip dopisnik iz Cčrknice v „Slov. Na-rodu“ št. 191. Izpovedati moram, da take bedarije še nisem čital v nobenem listu. Dotični dopis je gola ironija na dr. Zarnika, bolje bi se ga ne moglo lehko smešiti, čuditi se moram le, da je urednik mogel tak dopis sprejeti. Gospod doktor je gotovo debelo gledal, ako je ta dopis čital, in prepričan je gotovo uže zdaj, da ga bode narod v jedenajstih dneh trikrat obsodil.
Razne vesti.
— (Petelin — ubij aloc.) Iz LObaua (Dolenje Avstrijsko) se z dne 15. t. ra. poroča: Pred kratkim umrl je tukaj poldrugoletni deček Jurk. Vzrok smrti jo bil: Dnč 2. t. m. skočil je dečaku na vrtu petelin na glavo in ga kljuval ter močno ranil. Vsled tega je pri dečku nastal krč zaradi strahu in vnela so mu jo možjanska mrena.
— (Sramotilno za človeštvo) je ta-le statistika: Če se računi prebivalstvo celega sveta na 1200 milijonov, imelo bi prostor na zamrzneni površini Bodenskega jezera, in gneča bi cel6 ne bila velika, kajti vsaka oseba bi imela štiri šti-rijaške čevlje prostora. Če bi se udrla ledena sko-rija in bi se potopili vsi ljudje, bi se voda jezera vzdignila samo za 6 palcev.
— (Neronovo letovišče.) Iz Rima se poroča v „Athenaum“, da so med Subiacom in Tenami našli Neronovo letovišče, katero se odlikuje s krasno ležo. To letovišče jo osebito zaradi tega zanimivo, ker je prvo izmed do zdaj znanih, katero priča o rimljanski ljubezni do naravine krasoto; Rimljani imeli so namreč navado vse uravnati po strogi simetriji, tudi letovišča so stavili na vzvišena mesta; pri tem letovišči pa so je oziralo tudi na to, da so je postavilo sredi naravine krasote. To letovišče so našli nekoliko pod samostanom Santa Scolastica, kjer gorska reka Fosso di Santa Croce pada v jezero. Stene tega poslopja so šest čevljev visoko z marmorjem prevlečene tor poslikano. Našli so tudi kip, izvrstno delo grškega dleta.
— (Nov vzrok gluhoti.) Francoski zdravnik dr. Moure trdi, da jo zavozavanje robcev pod brado, kakor jih nosijo kmetice, zelo škodljivo za poslušne organe. Robec tišči laso na uho, to se vedno bolj in bolj stiska na glavo in tako so zožijo doli ušesnih organov. Gluhost, katera na-staje vsled tega, se posebno mnogokrat nahaje pri nunah, katero svojo trdo pokrivalo skoro nikdar raz glave ne vzemo.
— (Prebrisana tatica.) Iz Pariza se poroča naslednja vosola dogodbica: Pri bogati družini služeča hišina prišla je oni dan zelo razburjena k svoji gospodinji in ji pripovodovala, da so je pri čistenji nožev in vilic ubola z vilicami. „0j gospa!" zakliče deklica, katera je še le kratek čas služila v hiši, „bojim so, da se bode rana unela!" —^Neumnost !* odvrne gospodinja, „kako bi bilo to možno?" — „Nu, če bi bile vilice iz kake take kovine. ..." — »Pa so od srebra, kakor vsa naša jedilna oprava 1" — MAli za gotovo veste, gospa?" — „Gotovo! Umiri se, dete moje!"
—	„Zopet lažje diham, gospa!" — Drugi dan pa je ranjena hišina izginila iz hiše in vzela vso srebrno jedilno opravo s seboj.
— (Vse zaman.) Sodnik:	„Kaj	želite,
mož?" — „0 moj Bog, žena noče več pri meni ostati." — »Ali niste poskusili, jo odvrniti od te misli?" — »Vse, vso sem storil, gospod sodnik. Zmerjal sem jo, Tzel ji jed izpred ust, oni dan sera jo colč prav dobro pretepel, da bi jo spravil k drugi misli — nič no pomaga — vsakrat pravi naposled: „Pri tebi no ostanem več, grom zopot domov."
— (Sežgala se je.) „Now. Wremja“ poročajo, da se jo v Moskvi pred kratkim sežgala trgovčeva soproga Krasavinova. To pa so je zgodilo na ta način: Ob polu deveti uri, ko jo odšel nje soprog po poslih, vzela jo soproga skledico vode ter se podala v stransko sobo, kajti imela je navado polivati so vsako jutro z vodo. Slekla so je polnem in se polila mestu z vodo s kamenouim
oljem ter ga zažgala. Misliti si je lehko, kake so bile posledice. Bila jo mlada, vesela, razumna in gostoljubna žena, živela je uže jednast let s soprogom srečno in zadovoljno in je bila mati štirim otrokom. Kaj jo je napotilo, da si je na ta način vzela življenje, se ne vč.
Domače stvari.
— (Hudo telesno poškodovanje.) Včeraj zvečer ob 7. uri skregala sta se delavca Turšič Matija iz Borovnice, 35 let star, in Ignacij Tro-janšelc iz Loke, 25 let star, ko sta na travniku poleg Tržaške ceste kosila. Turšič popal jo Tro-janšeka za vrat ter ga potem hotel s koso udariti, a Trojanšek zgrabil je koso in je Turšiča tako nesrečno po glavi mahnil, da ga jo hudo ranil. Trojanšek ovadil se je sam policiji, trdeč, da je le v samobrambi proti Turšiču ravnal. Turšiča odnesli so v bolnico.
— (Tatvina.) Dne 15. t. ra. prenočili so fantje J., St. D., A. Ž. in J. B., vsi s Kala, na skednji imenovanih D. Zjutraj zbudivši se B. pogreši svoj mošnjiček, v katerem je imel 8 gld. 37 kr.; sum letel je na Ž., kajti ta je bil uže 6 mesecev zaradi tatvine zaprt. Ko je B. po ukradenem denarji jadikoval, odstranil se je Ž. rekoč: „ Meni je tudi 3 gld. ukradel!"
— (Tatvina v uradu.) Pretečeno noč vlomil je neznan tat v uradno prostore deželnega odbora ter odnesel tri suknje, ene hlače in on dežnik.
— (Spremembe t štajarsko-kranjski provinciji čč. oo. kapucinov.) Čč. gg: P.Friderik Inglič, gvardijan v Celji, pride za gvardi-jana v Celovec; P. Dionys iz Celja v Celovec; P. Kajetan iz Celja v Švanberg; P. Gregor, do-zdaj gvardijan v Celovci, za gvardijana v Celjo; P. Ladislav v Celje; P. Odilo za gvardijana v Škofjo Loko.
— (Godba v „Zvezdi“.) Jutri opoludnč svirala bode v „Zvezdi“ vojaška godba po naslednjem vsporedu: 1.) Koračnica; 2.) overtura k operi „ An n a von Landskron", Abertova; 3.) „Die ersten Curen“, valček Straussov; 4.) marche iz „Flambeaux“, Mayerbeerova;	5.)	„Pappacoda",
franc, polka Straussova; 6.) „Passepartout“, brzo-polka Straussova.
— (Prepovedan zemljevid.) Tržaško de-žolno kot tiskovno sodiščo prepovedalo jo nov italijansk zemljevid, kateri deli Italijo v 69 provin-cij (La nuova Carta deli' Italia spartita in 69 Provincic).
— („Slo boda“ ,) v Zagrebu izhajajoč list Starčevičijancev, je prepovedan za dežele v državnem zboru zastopane.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Pariz, 23. avgusta. Li-Fong-Pao še ni zapustil Pariza „Matin“ poroča celo, da je Li-Fong-Pao dobil brzojavko od Tsung-Li-Yamena s formalnim ukazom, naj ne zapusti Pariza. Iz Fu-Čeva ni nobenih poročil.
Rim, 22. avgusta. Včeraj je v raznih krajih provincije Bergamo obolelo 14 oseb, umrle 3 osebe za kolero, v provinciji Campo-basso 3 bolniki in 6 mrličev, v provinciji Como
1	bolnik, v provinciji Cuneo 12 bolnikov in 6 mrličev, v provinciji Genovi 1 mrlič, v provinciji Milano, in sicer v Lodi 1 bolnik, v provinciji Parma jeden mrlič, v provinciji Turin
1	bolnik in 3 mrliči in v provinciji Massa Carrara 9 bolnikov in 4 mrliči za kolero.
Pariz, 22. avgusta. Francija in Kitajska sta se zdaj po polnem razdvojili. Kitajski poslanik izročil je včeraj Ferryju odgovor svoje vlade na francoski ultimatum; odgovor je za-nikalen. Kitajska je odrekla plačilo odškodnine in hoče rajša prevzeti nevarnosti vojske. Admiral Courbet se je torej obrnil proti Fu-čevu. General Millot ima v Tonkingu ekspedicijski korps, broječ 15000 mož, kateri bodo vzeli trdnjave v Tonkingu in napali potem kitajsko provincijo Kuang-Si.
Pariz, 22. avgusta, popoludne. V slednjih 24 urah v Marseillu 13, v Toulonu 3, v okraji Kčraulta 4, Auda 5, Garda 2 in vzhodnih Pyrenej 21 mrličev za kolero.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 23. avgusta.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih......................80'70
p »	»	» srebru......................81'56
Zlata renta.........................................103'60
5% avstr, renta..........................................95-55
Delnice ndrodne banke............................... 858- —
Kreditne delnice....................................... 308-40
London 10 lir sterling..................................121-60
20 frankovec............................................ 9	"65
Cekini c. kr........................................ 6-75
100 drž. mark............................................59-50
Meteorologično poročilo.
S o	Čaa opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
22. avg. |	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737-50 736-50 737-24	+14-2 +23-5 +16-4	vzh. sl. » »	mgl. d. js. js-	0-00
Zahvala.
Za vse mnogobrojne izraze gorkega, odkritosrčnega sočutja med dolgo boleznijo in o smrti svoje preljubljene žene, kakor še posebno darovateljem toliko prelepih vencev, p. n. gg. uradnikom, mestnim odbornikom, slav. požarni brambi, slav. čitalnici in njenim pevcem, prijateljem iz okolice, iz Laškega trga, Ljubljane, Kamnika, Novega Mesta, in vsem, kateri so predrago ranjco 21. t. m. spremili na pokopališče; izrekam v svojem in svojih sorodnikov imeni najtoplejšo zahvalo.
Dr. Edvard Savnik.
V Kranji 22. avgusta 1884.
(77) 3
Št. 7813.
Razpis ustanov.
Na c. kr. visoki šoli za poljedelstvo na Dunaji razpisujejo se za učno leto 1884/85 štiri ustanove za poljedelske in tri za gozdarske študije v letnih zneskih po 200 gold.
Prosilci za te ustanove naj svoje, na visoko c. kr. naučno ministerstvo nadpisane prošnje uložijo do 2fi. septembra 1.1. pri rektoratu omenjene visoke Sole.
Na Dunaji v avgustu 1884.
Predbežno naznanilo.
%
Usojam se s tem visoko čislanemu občinstvu mesta ljubljanskega in okolice udano oznaniti, da moja
menažerija
najve^ja na svetu
dospe sim v sredo v dan 27. t. m. s posebnim vlakom, koja bo videti le 14 dnlj.
V menažeriji se nahajejo sledeče živali:
1 povodnji ali nilski konj (hippopotamos), 1 nosor6g iz Indije, 2 slona iz Afrike in Azije,
1 tapir iz Amerike, 15 levov in jeden srebrni lev, 2 črna pantra iz Indije, 1 jaguar, 3 leopardi iz Afrike, 3 tigri iz Indije, 30 raznovrstnih opic, 1 čebra ali progasti konj iz Afrike, 3 Akscis-jeleni iz Afrike, 1 tora ali kravja antilopa, 1 orel s Tirolske, 1 jelenska antilopa, 1 jarec skakač iz Afrike, progaste in pegaste hijene, 1 dolgodlaka hijena, 2 kenguruja, 1 beli ali polarni medved, 1 rjavi medved, sibirski, ruski in ogerski volkovi,
2 šakalja ali zlato-volka, 3 pelikani ali nčsiti iz Egipta, 2 rakuna (medveda), 1 tigrasta mačka, 1 gepard ali lovski leopard, 2 mravljinčarja ali medveda rilčkarja, 2 ježevca, 1 afrikanska koza, 1 jastreb, 6 nilskih krokodilov razne velikosti, 3 velikanske kače iz
južne Amerike.
Za mnogobrojno pohojevanje prosi
F. Kleeberg,
v (78) 1	lastnik	menažerije.
Ttijci.
Dne 21. avgusta.
Pri Maliči: Dr. Elias, zdravnik, z rodbino, z Dunaja. — MUller, trgovec, iz Remscheida. — Duma, posestnik ; Circovich, posestnica, in Predane, zasebnica, iz Trsta. — Kaufmana iz Čakovca. — Meditz s hčerko iz Kočevja.
Pri Slonu: Schneider, trgovec, z Dunaja. — Riegl, trgovec, iz Prage. — Mastiovich, c. kr. namestn. svetnik, s soprogo, iz Trsta. — Melzer, poslovodja, iz Maribora. — Hiitner, c. kr. nadingeneur marine, iz Pulja. — Skerbinc, nadučitelj, iz Višnje Gore.
Pri Južnem kolodvoru: Natterer, doktor zdravilstva, z Dunaja. — Widerwohl, trgovec, in Gherschitz z rodbino iz Trsta.
Pri Avstr, carji: Starki iz Ptuja.
Najboljše naramnice
na svetu, ugodne za hojo, jahanje, lov, popotovanje, telovadbo, veslanje, streljanje in vsakovrstno kretanje. Ame-rlkanska izumba. Prodaja
Ant. Krisper v Ljubljani.
• MU o .
o a > —5
. cu
C/l O) CD <72
s?§5 «
z® 3'°
I kj ^ 'bn . *» .
> 5 £
O £ ^ co
QO .N 1 ^ CM £» <i> OJ O C
o > c .-5 • .“H co d M
£ ta a ° 'E?>h < rt (M
° 1 CA
CVE »O — - ^ <M 6
.S •
3 N « aia g •M u
9 , a e jc
O 1	C/3
Q< . s
CD CO Ki u IZ?
a'EL o
O x/l p-l
o ~
17) 03 I>
M 0*0) >
5 •“ jž ® £ = S 'c5
'TJ o
3 o i; M -9 O
-C-i
* “11 ‘O e n ■4-> a B u “
tr.*Q m
20 sodarjev
za- ZESel^o
se vzprejme. Dnevna mezda 1 gld. 50 kr. Več se izv6:
v tovarni za lim v Ljubljani. (75) 3
A. Hayerjeva
trgovina piva
v steklenicah
v Ljubljani
priporoča Izborno
Z iz pivovarne bratov Koslerjev
> v zabojčkih po 25 in 50 steklenic.
^ Cena 7/,o ht. steklenici ... 16 kr.
»	‘/.o	»	»	...	12	»
Zabojčki in steklenice franco nazaj ali se Y pa najceneje vračunavajo.	(66)	4
s
d oM c •C
ra M T3 _5 ° M l> o
n N »O
> -OJ
<!)>.-n 'Ti ■*?
m g-i s a §*
e* S
1*1 :9
=11-1 II s.§
f" S«5 o
Ql .	-	3
s g s«
o-a’
C ' 'mt W n.>
3 CO
>£ » m -jz
M "g m • S ® g.b 5 .S 0,0 iS:s-g ^
s
°N»
ITU ^-StlSL £ s
'otios
g P (n n
o .	>
°1&§, § •a.a S »
P o oi
« S Q .S
Račune, nakladne liste, kuverte, vizitke, splohvsako-vrstne
tiskovine
izgotovlja v mični izvršbi in po nizkih cenah
tiskarna
v Ljubljani.
1
MARIA-ZEiLERl /TROPFEN
NUR ECHT BEl
APOTHEKER TRNK0CZY LAIBACH 1 STiiCK 20,
J. pl.TraMczy, Mar jri pri zlalem samtap'
priporoča in razpošilja s postnim povzetjem
marijaceljske kapljice
za želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mank&nje slasti pri jedi, slab žolodeo, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobdl, krč v želodcu, bitje sroa, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. — 1 Sklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. f'MF~ Sva/rilo I Opozarjamo, da se tiste istinite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri „Samorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J.pl.Trnkoozy-ju. Razpošiljava se le jeden tucat. Brez te varstvene znamJce, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po dr. 2n/*Ea,li6-u. je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živoih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Ma-—	liču“	■	zraven	stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
*H«r	Zahvala.
Gospodu pl. Trnkoczy-ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpali in razna domača zdravila brezvspeano rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinskl cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinskl ovet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prlsrčnejio zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
Fran X-u.gr, posestnik v Šmariji pri Celji.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratohol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Poinuhljevo (Dorscli)
olje
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. I steklenica 60 kr.
Salicilna nstna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kri čistilne kroglice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah h 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se tekoj v lekarni pri ..Samorogu"
Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani.
Odgovorni urednik prof. Pr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.