GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ÍTEV*—NUMBER 223 Chicago, IUn četrtek, 23. geptembra (Sept 23), 1926 Okrodni pravdnlk je dobil na ■▼Ojo stran bivio veleporotnl-co, ki je odkrila nova Intrigo dnine pastorice Almos Me-Pheraon. Bsldwinova vlada aa bavl i vpra-ianjoat priananja vseh kitajskih roilmov. 8 Um ao iao-gns težkemu problemu Inter-/venci jo. Finančni tajnik pant podal eetav-ko, ko oo njegovi uradniki pro-težlrall klerikalce-^Sto ubitih ▼ bojih s spornimi Indijanci. Adolfe Huerta vodi vsUjo. Mexico CHy, 22. sept—Pol-uradni lUt "BI ImparcUr je da-nes naznanil, da je finančni minister Alberto Pgni podal osUv-ko. Neuradne Testi se pa glaae, da je Pani realgniral vsled spora a deUvakim ministrom Luis Moroneeom, ki je obenem predsednik Mehiška delavska fade-racije. Moronea. socialUt in odločen svobodomlalec, je interveniral v finančnem oddelku vlade in dosegal, daj morajo mnogi uradniki, ki ao jlužili pod Pani-jem, ostavitl evoja mesU ii raa-loga, ker ao aktivni katoličani in na delu v klerikalni propagandi. Prodaednik Callaa je nato odredil, da ad ves finančni department izčisti; vsi uradniki, ki ao aktivni tyarikald, morajo zapustiti vladna urade. Mnogo teh uradnikov tfe te odstopilo, ne da bi čakali pa odslovitav. Mexico City, 22. sept—Zunanji urad mehinte vlade poroča, da je naproail Vlado Zdruienih držav za prepeljan je mehiiklh vojaških čet čez ameriikl teritorij v Sonoro, kjer ao aa uprli jakviški Indijanci. Mehiška vlada pošlje čet* iz Juareza čez Texas in Arterao. . V bojih, ki si se vršili aadnje dni med zvezhimi četami in upornimi Indijanci v okolici Ki-thaye v SonorUje bilo okrog sto mo* ubitih M °beh straneh, k .Vlada jo ddblkl informaciji da sO voditelji upornikov v zvezi s > Adolfom da U Huertonv ki aa nahaja v Kaliforniji. Bojni klic Indijancev ja "Vive de la Huer- . ur Los Angeles, CaL—Asa Key-son, okroini pravdnik, je v torek zaslišal žensko po, imenu Edith Holmes, ki je sluiila na zadnji veleporoti v Los Angele-su in prisostvovala prejšnjim preiskavam v zadevi paatorioe Aimee Semple McPherson. Preiskave so se vodile glede paato-ričine izjave, da je bila ugrabljena in v avtu odpeljana v Mehiko ter glede misterijoznih dogodkov v ljuba vnem gnezdu v Car-melu ob morju. Med dokumen-tarno evidenco pred veleporoto eU bila tudi dva 1UU popisanega papirja, ki sta bila najdena v omenjenem gnezdu. Ta UsU sta bila vaina, ker piaava na njima je biU do plčice podobna pisavi pastorice Aimee. - Nekega dne pa sU oba liata nenadoma izginila. Vse iskanje je bilo za-stonj. Vsled izgube te evidence je baje okroini pravdnik u-s t* vil preiskavo meseca avgu-sU in celo zadevo položil na polico. > ■ Edith Holmes je pa zdaj informirala Keyeaa, kako ata omenjena lista izginila. Informacije še niso znane javnoetl, ampak vse kaže, da je Aimee doaegla neko drugo veleporotnlco (na veleporoti je bilo 17 moških in sedem žensk), ki je lista Umaknila in ju vrgU v stranišče. Prišle so na dan še rasne druge intrige, katere je pletU dušna paetiriea Aimee a pomočjo svojih advokatov in priataiev Sag prUtattaj. da zakrije evoj ljublmeki izUt v Carmel in uve-ri javnost, da je biU rea a alio odpeljana v Mehiko. Pastorica In njena mati zdaj molčita. Njuni odvetniki so jima prepovedali govoriti pred reporterji. Nabiranje prispevkov med "suckerji" za "pobijanje hudiča" je zelo uspešno. Nabranih je že mnogo tiaočakov. Waahington, D. C. — Waah-ingtonaki polltičarji vidijo možnost, da bo poleg aeoUlisU Ber-gerja Izvoljen le aoclallst Malina v kongresno zbornico pri letošnjih jesenskih voHtvah. Kajti v četrtem volilnem kongreenem girani lelesnlčarjl, "Labor", glaailo železničar-aklh organisacU, odobruje Melmsovo kandidaturo preti Shaferjevl, Ta liat pravi, da Je Shafer čakal do dnfva, ki je bU sadnji sa prlglaeitev kandidature v republikanski stranki sa primarne volitve. Ko je U dan minil, je vstal v oposlcljl proti napredni glaeovnlgl. ki jo je delavstvo odobrilo. NJegpva unija in njegova mati aU ošigoaall njegovo akcijo. Dalje pravi llat, da ima Melma delavski rekord» kar pomeni, da ga Melmeu ne more očIUtl, da ae je on kdaj igneveril delvstvu. RavnoUko je bil Melms javni turadnik. O Bh afer ju pravi, Mat, da dobi prav malo glasov, Llat opisuje tudi Bergerjeve-naaprotnega> kandidata fitaf-forda, kot republikanskega ata-rokopitneža, o Bergerju pa prn-vi, da Ima dober rekord v kongresni zbornici. To so znamenja, aaradl katerih pravijo washlngtonski peti-tlčarjl, da bodeta v Jeseni ia-voljens is Wisehonaina dva ao-clglisU v kongreeno zbornico. Pariz, 22. sept.—Poincarejeva vlada je včeraj daU zunanjemu ministru Briandu polnomočno pooblastilo, ds lahko nadaljuje pogajanja z nemškim zunanjim ministrom Stresemannom, kaU-ra ja začel v Ženevi med akup-ščlno lige narodov. Prihodnja konferenca ae bo vršila v Parizu. Pogajanja gredo za tem, da Nemčija finančno pomaga Franciji. Francija bo pa IzprazniU nemški teritorij in dala še druge dalekoaelne koneealje. bo avtonomnost v vseh zadevah, ki se tičejo aevernega dela otoka. Obe ekaekutlvi bodeta obdr-žavali skupno letno konferenco, in vsaka ekeekutiv^bo zastopana v ekaekutlvi druge ekeekuti-ve. Močnejša etranka na jugu bo podpirala avojo aesterako organizacijo ni drugi Strani meje, da bo lahko vodila uepešno agitacijo v UUterju, v katerem Izredne razmere posebno otežko-čujejo agitacijo. Vsak, kateremu je zgodovina Irake znana, bo lahko razumel potežkoče, ki se nahajajo v filozofičnem in verskem nazlranju, ki loči šest severnih okrajev od ostale Irske. Vsak poizkus, ki se izvrši v sedanjem času za odatraniUv teh potežkoč, Je na mestu in ga js treba pozdraviti in podpirati. Zdi ae, da bo dogovor, ki ae Je izvršil zdaj, veliko pripomogel, da ee poječa etranka v severnem delu Irake. Kontno *a mogočo povzroči združenje obeh ločenih dežel. AU 80 SE DELAVSKE RAZMERE OBRNILE NA BOLJE? Wssklngten, D. C. — Poročilo Federalne službe za posredovanje dela poroča, da je bilo v mesecu avgustu na polju mehkega premoga, v tekstilni la čevljarski industriji zapoeUnlh več de-Uvcev ket v prejšnjem meeecu. Tudi v splošnem Je biU več de-Uvcev zaposlenih v mesocu av-r„tu ket v Juliju. Iz MonUne poročajo, da primanjkujejo kovinski redarji. ftpsnake lete v KnUlenlJI ee e spopad« a dlkUterJeve civilne gsrdo. Kralj Alfonao Je ae-psi v konflikt« g Rivera. Hendave, francosko - španska maja, 22. sspt.—Tukaj poroda-Jo, ds js šimnakl dikUtor Primo de Rivsrs prsdleiO kralju Ajfon zu na konferenci v Ban Bebaatin-nu načrt za nov In omejen španski perUmant Alfonao ae pa protlvl temu načrtu. l*ndon, 22. sept^Vsetl e no-vem rsvoiueljenarnem kipenju v Španiji zopet prihajajo vsako ure. Brodlšie klpenja Je provfa-ca Katalonija, kjer ae vojaške čete puntajo In governer ae pri-previja na pué. Civilna garda, ki je sednja zaalembe diktatorja Primo ds Rivera, Je v spepedu s rebelnlmi vojaki v Barceloni. Tientsin, KiUj. -r Letos v Jeseni niae odprli v tem mestu nobenih šol razen dveh univerz. EUekciJonami milltarUtl ao u-stavlll laplačevsnje plače učiteljem. V mestu ostane velika armada vojaških najemnikov pod poveljnlštvom generaU Vupej-fuja, ki je bil plašen v centralnih provincah. UčilišCe sa juriapredenoo Je bilo lepramenjeno v vojaško bolnišnico. Konservativni general Sun-čuangfang Je odredil, da dijakinje ne smejo več pohajaU v srednje šole. Uvedel Je oetro cenzuro ga šolske knjige. ■ ZZCT •m PROSVETA GLASILO SLOVENSKI NA KODNE PODPORNI JEDNOTE lastnina SLOVENSKE NAEODNE PODPOENE JEIMIOTB M Wtümitm Sri««« (Ima Qüm«o) lito iS Hü m tri MWNi Chicago ia Cfeero *040 as tot«. SM» aa pol I HjSI m tri ny. In u lansssMl» ffrOS. NoWt m raa, kar Ima rtik s -PROSVETA" M74» So. LawaSale A «THE ENLIGHTENMENT" Orvoa of Um Sloraae Natloaol BmmTU Soctoty. .aa^MMMMMMM^MMaMMMB« im ■ » 11 OwaaS kf tfco Slovaao Weslarns! Baoartt lodaty. Advcrtialna ratoa oe ........mi rn,-.T**miÉt*»m*iÊmm ^_ _ Unitod States ( tmrj Cbicnso I6J0. and forticn countries Chicago) «ad I i $8.00 oor raor MEMBER of T HB FEDERATED PRE88" Doto« v aklopaja a. pr. (Aa«. Sl, ltSI) pole« raioga«"ja-I, da va« J* s to« daorosi potekla naročnina. Poaortto Je vasi aa aatavt Bat. _____ MUSSOLINI BO KMALU V SPORU Z V8EML trpeti tujezemcev, ker so po njih mnenju vsi tujegemci faAietom sovražni. Ti /akti pričajo, kam pride ljudstvo, ki se uda fanatizmu. Fanatiki so pa zreli za vse, le za no- "Kralj na ben pameten ¿in niso! Cleve« »—— MaanHiliM v«aaa«paiL iecco-imzenijn utovoraw k FKIztro if? « iiwk cl Joâî i^e E. Lowel za F. P. Mussolini, "Veliki," bo kmalu skregan z vsemL Po porodanem bombnem napadu na Mussoiinija, o katerem ve zunanji svet le toliko, kolikor mu dovolijo vedeti Mus-sollntjevi cenzorji, je fašistovsko časopisje pričelo napa-dati Francijo kot gnezdo, ki daje zavetje atentatorjem na Mussoiinija. Francija se zaradi te kritike ni vznemirila. Merodajni faktorji so se le spomnili umora fran-coskega predsednika Sidi Carnota in omenili, da je bil morilec Italijan, a francosko časopisje je bilo toliko dostojno, da ni trdilo, da je Italija gnezdo morilcev, ker je kil morilec Sidi Carnota Italijan. Francija n* nadleguje tujezemcev, dokler šive v Franciji in po zakonih, se je glasilo nadaljno poročilo oficijozov. Za akte, jih iz-vrie tujezemd v Italiji, pa Francija ni odgovorna. Ampak to pojasnilo, ki je zadostovalo za vsakega pametnega človeka, ni bilo merodajno za fašistovske časnikarje. Gonili so svojo pesem dalje, da je Francija gnezdo, v katerem kujejo italijanski izgnanci zarote proti Mussolini-ju. Ti uredniki in oficijelni fašisti so vedeli, zakaj tako trdno vztrajajo pri svoji trditvi. Mussolini bi rad dobil v svojo pest vse protifašistične elemente, ki so toliko v prijateljski zvezi z napadalcem na Museolinija, kot sta ogenj in voda. MislU je, da Francija izžene vse Italijane, ki so se količkaj zamerili Musaoliniju, da z njimi obračuni po svoji volji. To je bil namen te pisave in mogoče tudi bombnega "napada". Kdo ve? Mussolini je obračal, njegovi zvesti so pa obrnili. Mussolini je mislil dobiti v svojo pest vse italijanske izgnance, da bo znosi nad njimi, njegovi zvesti so pa mislili, da morajo po fašistovsko pretepsti vsakega, ki ga srečajo na ulici in je po njih mnenju tujezemec, ne glede nato kdo in kaj je, da slutijo Mussoliniju. Oseba konzulov in poslancev tujih držav je bila od nekdaj «veta celo pri divjih narodih. Ce je kdo položil roko na oeebo, ki je pripadala k diplomatičnemu zboru tujega naroda, je s tem razžalil tuj narod in doatikrat je takemu razžaljenju sledila vojna. Ta stari običaj, ki je postal sčasoma mednarodni zakon, pa najbrž ne velja za fašistovske tolpe, kajti njih edina vera in nauk sta fašizem, in Mussolini je njun edini prorok. V soboto dne 11. septembra je bil po poročilu velikih dnevnikov ameriški podkonzul Earl Brennan na potu iz urada ameriškega generalnega konzulata v palačo GJiigi, da sliši govoriti Mussoiinija. Na potu se je ustavil in ku pU nekaj filmov za svoj fotografični aparat Ko je prišel it prodajalne, je padla po njem tolpa lopovov, ki je bila identificirana, da sestoji iz samih pravih čmosrajčnih fašistov, ki tvorijo fašistovsko milico. Ta tolpa jO s palicami in najbrž z vrečicami, v katerih je bil pesek, ali z bi kovkami tako pretepla ameriškega podkonzula, da je obležal nezavesten. Ddgodek so skušali poročati v Ameriko. Toda Mus-solinijevi cenzorji so bili tako uspešni, da se je za ta dogodek izvedelo šele po enem tednu. V To pa ni prvikrat, da je ameriški konzul razžaljen ali napaden na cesti. Poročilo, ki pripoveduje o tem dogodku, dodaja, da se je nekaj sličnega dogodilo v južni Italiji. Tam je bil razžaljen ameriški podkonzul na ulici in kasneje je bil proglašen kot "pernona non greta." Nam ni znano, kako se bo ta dogodek v Rimu porav nal med ameriškim državnim departmentom In fašistovsko vlado v Italiji. Ampak fakt ostane ta, da v Italiji vlada teror proti vsem, ki ne smatrajo Mussoiinija za edl no prsvičnega, modrega in vsevednega proroka. Mua-solinijevi cenzorji skrbi«, da zunanji svet ne izve skoraj ničesar o dogodkih v Italiji. Ampak po potih, ki jih ne poznajo Musaollni javi cenzorji, uhajajo čez mejo vesti, ki govore o spopadih meni fašisti in liberalci, aocialiatl in drugimi elementi, kl ne verjamejo v fašistovsko izvell-čanje. Pri takih napadih pa faiiati ne delajo nobene razlike J^^T.tM? ki so dodeljene diplom stičnemu štabu. Fašisti ne morejo pričala porot« ter itrokla svojo Za Časa zaslišanja zadnje vloge za penovno obravnavo Sacca in Vaneettija je William O. Thompson, ki ju zagovarja, najbolj po vda r j al, da ja on urgiral zs akupno pregledavo obeh strank vseh prič, ds bi se ns ta nsčin u posta vilo nesporazum, češ, da kaj se je govorUo. On vstraja, da bi bilo to postopanje edino pravlno in pošteno ter o* stro napada drŽavo Massschu-aetts la njene iunkci jonarje ter trdi, da es niso ti ljudje brigali zs restoico, pač pa eo osmo gledali, da oni dobe tožbo. On ns dolžl distriktnegs prsv-dniks tega prestopka. Vso težo krivde zVrača na njegovegs nad-zomlka Wllbarja in pe ns državnega pravdnika Bentonu. Bentoh ni niti trenil, da bi po* skusil skliesti akupno posvetovanje in zaslišbo, Wilbar pa jo enostavno zavrgel tako proceduro. Thompson še posebno napada prejšnjega diatrlktnega pravd* nika Katzmanns in pa njegoter gs asistenta Williamaa. Ta dve ota namreč prosek utirala Sacca ln Vansettija pri obravnavi lete 1921. Williams js sedsj zvezni pravnik ln bi ssdsj lahko dale! ns to, da bi Banton predložil vso bootonske listine v pregledu, o te obravnavo, da os jih predloži zveznemu juatičnemu depart-msntu, ako bi ns bilo nič v njih, kar bi pričalo v prid obtožencema. Toda Willlamo niti Katz-msnn ne ssnikata afidavita prejšnjih federalnih sgentov Way-ands In Lethermsns. Kstzmsnna dolfce, da je on V mel ovoje prste vmes z ostalinv zveznimi agenti, ki so skupno delali ns to, da oo podžgali Sao-ca ns radikalni govor ko je bil ns zatožni klopi, da so a tem potrdili namišljeni umor. Thomp-son pravi, ds so to storili zato, ds bi lahko z gotovostjo nastopali proti Ssecovim zagovornikom. Iz njegovega govora so povzeli gotove frsze in ns ts na* čin so dobili "informacije", ki oo jih rsbill proti obtožencema. Da so Imeli tudi svoje špijone proti 8accu, seveds še ni razgaljeno od atrani države, ps tudi ni skoro upati, da jih podajo. Sacco se Je z vso pravico bal prvih zbližanj s Medeiroaom, kl mu je poslal obvestilo, ko sta oe oba nahajala v zaporih, in mu nsananil, da je on (Medelroo) bil v Usti družbi, ki Jo uamrtila bančnegs ursdniks v South Bralntree in za kateri umor sta blls obdolžens Sacco in Vansettl. Thompaon odprto In ootro napada vladne agente In jih kon-demnira, "ker so delali zaroto napram bresmočnl ženaki dvema otrokoms ter oo spravili veliko gorjrf fied ljudmi rsdl rdečkarjev." Citateljem je še dobro snano, da js bilo to takrat, ko so se vršili Pslmsrjevi pogrešil proti rdsčksrjem v letu 1980 ln ravno tskrat sta bila Saeoo in Vsnzsttl aretirana. "Ni čuda potem,** pravi Thompson, "da so je Baeeo bal špljonov. Ali bi oo. vaak izmed ves ne proatrašil, ko bi izvedel, da Ima pred aeboj vladne Sgen-te-ŠpIjone, ki so zmožni nastopati na najpodiejfti način? Af niso Imeli ti vohuni pogum* dovolj, ds obsodijo Seeca in Vat^-zettlja? Da ss ju osvobodi je pač treba imeti dovfclj moralnega poguma, kl pa ga nI najti pri teh vladnih agentih.** Vse je zglede lo, da oi šell državna vlada usmrtiti ti dve žrtvi, rajtfe kot pa de bi se podsla v prelakavo in dognala vae fnkte ter kasnovals tisto kl ao storili zločin. Pa pustimo Saoes in Vanzet-tU* zs nekaj čsss na stran Thompaon je silil oodniks Thay erjs. da naj dobro premisli vse dokaze, kl jih js imel pred seboj še prooaj pri zadnjem zašli šaaju ter da asj pove, ako še voe to ni dovolj, ds ao obdolži Mo- obsodbo, prsko kstere bi tudi sodnik ne mogel iti. Ako bi sodnik Thayer poxl.mal Thompson*, tedaj bi ne bilo treba nikakih nad si j nih argumentov in novo zaallšanja bi t>ilo avtomstično dovoljeno. Medeiros pravi, ds je bH umor storjen po bsnditih, ki ao oe shajali pod Moreliasovo gango, katere ¿lan je bil tudi on. Thompson ps je tudi poatsvil v kašo državo, ko je vprašal, kako morajo verjeti Medeirosovim izpovedbam o zločinu, ki ga jO izvršil še prej in radi katerega je obsojen na smrt, la zakaj bi ne verjeli njegovim izpovedim oedaj radi utaora bančnega u-radnika? Medeiros je namreč obsojen na električen otolec, da plsčs a smrtjo za zločin, kar je umoril kkrka Wrentam banke. Thompson je tudi ksrakterizir ral državne priče — neko žensko ln ps gangeže, ki sa člani Ho* rellisove bände — kot najnižje vrste ljudi. On je tudi zahtevni od države, nej pove, kako mora verjeti taks vrste pričam. Vsekakor pa je čudno, da ni nobene policije nastavljene ser dsj v sodnijskem poslopju, ki ps je bila Vri prvotnih zaolišsr njih Sacca ln Vanzettijs vedno prisotna. Seveda imajo vsepoU no nastavljenih detektivov. Sao cova žena Bosins, suhljsta, ble-da ženska, čska še vedno potrpežljivo in pride dnevno s sva-im sinčkom Inezom obiskat mož*- Felix Frankfurter, haiv vardski piofesor prava, prihaja redno in razpravlja z zagovora*-com Thompsonom in Herbert Ehrmannom. Jstotako je pri vaar kern zaslišanju predsednik Državne delavske federacije, John Van Vaerenwyck. Prijstelji Sac-ca in Vanzettija vedno napolni-o klopi v sodni dvorani. Toda dva moža, delavca, za katere ae bojuje ves delavski razred vsega sveta, ta dvs moža sta še vedno v zsporih — Sacco v občinski jetnlšnici, oddaljeni dvš milj daleč v jetnišnici v Char-estownu. Sodnik Thayer posluša z zanimanjem, tods njegov obraz je bled in zgleda podoben bolj kaki prikssni kakor živemu človeku; njegov obraz kaže znamenja nervoznostl. Medtem ko ota Sacco in Vanzetti v dveh rsz-ičnih zaporih, ee o njiju usodi razpravlja v njih odsotnosti. A-ko bi se delavstvo sveta ne bilo zavzelo zanju, tedaj je okoraj getovo, da bi bila že davno po krivem usmrčena. Toda Paimer-jeva drhslaka justica se je zbala protestov delavstvs in jo tsko odklanjala ln zavlačevala obaod-bo in uamrčenje. Tudi oedaj, ko imajo dovolj dokazov, da sts o-na dvs nedolžna, ae še vedno obotavljsjo assllšati pravega morilca, ki se je oam izdal. ; CETMfTEK, 23 Betsjnovi* laadu. "Kralj na Betajnovi" tride-janska Cankarjeva drama, s Jca-tero otvori dramsko, društvo "I-van Cankar" v nedeljo 26. septembra zvečer letošnjo igralne sezono ter proslavi petdesetletnico Ivana Cankarja, je dram* v kateri je pokazana napeta borba med materij slizmom in b> dealizmom. , ' i Materi j alizem predstavlja v tej, brez dvoma najboljši Cun? ksrjevi drami, tovarnar Kantoi; kateremu nasproti stoji študent Maks Krneč. Kantor ni v izbir ran ju sredstev za dosego svojih etijev, namreč bogastva in časti, prav nič izblrčsn. Umori ovojegs bratranca ter oe polasti njegov vegs premoženja, njegovo hčer Nino pa hoče poslati v klošter, O njegovem zločinu meščan j o sicer skrivaj šepetajo, nihče razen Maksa Krnca pa nima poguma, da bi ga razgalil. Situacija postane tembolj zapletena, ker je Maks zaljubljen v Kantorjevo hčer Francko. To vzbudi v njem hud notranji boj: ali slediti ljubezni ter ao podvreči KantorjevJ volji ali slediti diktatu dolžnosti in evoje vesti ter nsdaljevati boj za pravico. Jsko značilen značaj te drame je župnik, ki predstavlja komer-cijalizirhno, oziroma "praktiš-nono" krščanstvo. Dialog med Kantorjem in župnikom je karakterističen za vlogo, katero i-gra uradna cerkev v današnjem družabnem i^du. Treba je po-vdariti, da Cankar v črtanju vseh karakterjev nikdar ne zal de v ekatrem in da ti karakterji niso nikake karikature, temveč ljudje iz mesa in krvi. Sliks, katero Cankar podaje v tej drami, je docela objektivna. On ne mo-ralizuje, temveč aamo pokaže oliko, kot bi hotel reči: Poglejte in sodite sami! Društvo oe je potrudilo, da to Cankarjevo delo vprizori v soglasju z njegovo veličino in ups, ds bo občinstvo znalo ceniti ter to pokazalo z mnogobrojnim ob- UBOftTVO, GI.AD IN ZLOČIN. Pregled nave knjige*—D. Tower. ¡Harry Elmer Barnes je pisatelj knjige, ki je pravkar izšla v založništvu Doran družbe. Knjigi je naslov "The Repression of Crime". On »ledi v tej knjigi zgodovini zločina in za- živalski svet?" sem ga vpraša ¡»kom. Veliko je ljudi med nami, bloka od sodnije,' Vanzetti pa 18 ki smatrajo Cankarja ss nera- zumljivega, kar pa je jako zmotno. O tem ee bo prepričal vaak, ki bo prišel na pradotavo ter prinesel svojo glavo s oeboj. Udeležba na tej predstavi naj bo merilo za našo toliko opeva-jio kulturo in naprednost Ako imamo smissl za resnično kultu ro in naprednost, pokažimo to v dejanju! — Vatro Grill, režišer. 80C1ALI8TICN1 SHOD V DVORANI 8. N. P. J. IV petek dne 24. t. m. zvečer oo bo v dvorani S. N. P. J. vršil ahod čeških ooeialiotov. Shod prične ob osmih. Sklican je od čsŠko sekcije Ameriške socisli stične etrsnke. Glsvni govornik bo i. Martinsk, urednik češkegs socialističnega lista "Americke Delnlcke Llety** v Cl*velendu. Govoril bo tudi dr. Pole Iz Chica-ga. Tema govorov bo: Konflikt med katoličani In mehiško vlado. Na ahod ao vabljeni tudi olo-venaki somišljeniki. , STAVKUJOCI UR A RJI IZZI VAJO RODNUSKO PREPOVED. NewYeHi.-.r P.) —V govoru. kl ga Jo posdra Zijalo nafl tisoč pet sto stavkujočih urar-Jev v Webster dvorani, je Louis Hymsn. predsednik generaln^a komiteja aUvke, Izjavil, ds "zs-čaana aodnljska prepoved, ki oedaj prevladuje proti pOrotira nju vseh 40 tisoč aUvkarjev i tej stavki, bo popolnoms tfno-rlrana. Ako gre v zapor pr» H sodnik Morris SigiMan, sil če mene pošljejo v zapor, ker smo prezrli prepoved, tedaj je pri- Ka vi jenih na tisoče drugih, da vzamejo naša mesta.** Jt dejal Hymsn. ? ? V ? ? t ? ? t porov v Ameriki, o jetnikih.v industriji, o zločinu v luči moderne sociiObe vede, kako zspori umorijo človeški razum, o sodbi, o evoluciji zločinskega pravo» znanstva in o različnih drugih stvareh. Toda nikjer Burnea niti ne črtiAe besodlča, da je nefepoefte»-noat vzrok zločinu. Pa tudi ne OBSMja» da je ubottvo vzrok tet Ki zapieal niti besede, da je glad tudi često vzrok zJočiaoin. On ne Omenja ljudi, ki oo vsi izžati od dela v raznih industrijah, v katerih delajo, ki so Vrženi na eesto radi neznanska hitrosti v Industrijah« v katerih so pohabljeni in pušdeni sebi ns milost. NsjveČ kar je rekel ter se v resnici dotaknil omenjenih fslo-tov je bilo to, ko je dejal, cl* smo bi)Lprisiljeni opustiti idejo, da je človek svobodno moralno bitje ter smo prišli do zaključka, da je človeško obnašanje rezultat večjih zunanjih vplivov prav tako kakor njegovo podedovanje in izobrazba, ki nam narekujejo naše akcije v vseh slučajih ter jih popolnoma odločujejo, prav tako, kot naj šibo katerikoli naravni fenomen. On nadaljuje, da oe je pokazalo znanstveno, potom študije psihiatristov, da je kriminslni akt absolutno določen zs individuja ter da je ts odločba bazirana na njegovem blologičnem podedovanju, na njegovih proilih ali «edanjih iskušnjah ali pa na obeh. Kdo bo zanikal, da nezaposlenost, uboštvo in pa gladine privedejo ljudi do zločinskih dejanj? Barnesova knjiga je v nekaterih pogledih vredna, da se jo prečita. Toda v glavnem je Barneo zgrešil namen ko se je ognil pravega vzroka, ki povzroča zločin. In to je,.napravil, "ko še je podal v razpravo o vzrokih .zločinskih dejanj, brez da bi jih navedel. a i - "UčenJakova" učenost sega r vakuum. Nekako pred osmimi meseci je g. Trunk zapisal: "Človek ga telesno v živalski svet." * Zakaj človek sega telesno y Ni bilo odgovora. Ko aem vprašanje ponovil tretjič, je odgovo-ril, da — ne bo odgovoril. Ns ta "odgovor", v katerem je Trunk naznanil ovoj bankrot, asm enkrat meseca julija po jas-nil v tej koloni, z-Jcaj g. Trunk noče in ne mora odgovoriti na maja vprašanje. * ** • i Dva .meseca je Tmak premišljeval, kaj bi rekel, zd^j pa pra-vi, da je moje pojasnilo v celoti pod vsako Kritiko! Vzlic temu, da je namreč pod vsako kritiko, je on porabil eno kolono prostora! Smatram torej, da njegov odgovor ni nobena kritika, najmanj še -znanstvena, pač nava-den zmazek kot je voe drugo, kar on opiše. ^ t* 7 , Medtem pa vprašanje "Zakaj Človek sega telesno v živalski ovet?" še čaka na Trunkov odgovor. Vsakdo, ki se količkaj zanima za znanotvena dejstva, lahko odgovori nanj, samo Trunk ne more! o • o VPLIV KORUZE NA STARO-DAVNE AMERIÖKE CIVILIZACIJE. KOLIKO VESTE? vprašanja la elgoveH. (Israšlta in ahranite, morda vam kdaj prav prida.) ? ? r t ? t t r ? r 1. Kako to, da so oči bsrvsne? 2. Zakaj ss včasih barva oči aprsmeni, ko človek postane eta-rejši? 8. Kako bacili povzročajo bolezni? Poskusite osmi odgovoriti, prodno pogledate oledeče odgovore? 1. Pred očesom ae nahaja premična zavesa, ki urejuje mno-šino svetlobe, katera vstopa v oko. Ts zavesa je delove seotsv-ljens is barvnih pigmsntov. Brez dvoma je narava opremila to zaveso o pigmentom v svrho, da jo nepresojn, tako da ae mere nobena svetloba prodreti akozi njo, rasen akosi odprtino v sredini zavese. 2. Ker pigment v očosai zavesi obledi, kakor na primer oblode barve valed starost i ali pe če 00 bile dolgo izpoetvljene svetlobi. Včasih vsebujejo človekove oči mešan pigment, namreč pigment. ki je oeotavljen iz dveh barv, na primer iz modre in sive. V takem olučju se barva očeaa spremeni iz modrosive v modro, ako oiva barva prej obledi kot modra. 8. Bacili ao drobčkana Živa hltja. vsak Zase neodvisne celica. Živijo in tetejo v krvi ln v neksterih teloonih vlaknih. Ne-ksteri bacili nam škodujejo « tem, da uničujejo vlakna v katerih ae razvijajo. Drugi so Ikod-Ulvi rad) kemičnih utrupov, ki jih proizvajajo ter ilh sptft&jo v kri ali v druge tekoče telesno snovi. Prva žetev koruze v Ameriki in na evetu sploh, oe je vršila v jeseni pred kakimi $000 leti v gorskih planotah centralne Mehike, ko je kak prvotni človek iznašel, da se korusa da prav lahko saditi in 4» nudi dobro hrano. O tem pradavnem začetku poljedelstva, na katerem temeljijo vse višje civilizacije v Ameriki, je pred par dnevi predaval dr. Morley od Carnegie Institucije v poletnem tečaju šole za ameriške raziskave. "Maize" ali "Indian corn" — kakor se po angleški pravi koruzi — ee je pa bržkone razvil že mnogo poprej kot divjs po-lutanka. Rastlina oe je razvila, ko oe jo neka aemenasta trava, z imenom "teosinte", ki še danes raste v Mehiki, slučajno skrižala z drugimi divjimi zelišči prooaate vrste. Koruza vsebuje družinske poteze obeh ovojih etsršev. Vendsr ao bili do oedaj vsi pookuol, da bi ss Is Izvirnih zelišč potom umetne hi-bridizscije (spojitve dveh vrst v polutanko) ustvarilo ono, na kar je prazgodovinski Indijanec naletel po golem eluČaju. y Poljedelstvo kakor povsod je prisililo nomadska plemena qa naseljevanje in tako na začetek civilizacije. Nomadski ali ko-čujočl človek je hodil okoH in sl iskal primerne hrane, šel je koruzo, kjer jo je našel. Clm pa jo je začel eejati sam, Se je na-selil blizu zaaejanega polja bi ovoj proati čas je začel posvečat 1 finejšim umetnoatlm življenja. Tako Je v Ameriki Civilizacija napredovala vzporedno z, rejo koruze. Arheologične Izkopnine so pokazale, da so se najnaprednejše izmed raznih civilizacij, ko so oe razvile v Ameriki, vse osnovale na koruzi. Najrazvitejšo civilizacijo v pradavni Ameriki je gotovo doseglo pleme Maya v Cenrtalni Ameriki. Podrtine njihovih veli- Vesela veot. Mr. Stanko Skrlvanski, demokratski kandidat za okrajnega sodnika, je v nedeljo prišel malo pozno domov. Misleč, da so vrata zaprta, se je uprl, toda vrata so bila odprta in Skrivanski je telebnll z vso silo, z glavo ob peč. Vsa družina je bila vesela, ko je videla, da je železna peč ostala nepoškodovana. • * • Pesem o komarjih. V milvvauški se mlaki N izlegel je komar^ ki znani črni luni v Sheboyganu je dober par. Zahajal osla je komar v frančiškanski iliki. . Odgovora i\e,morem dati v drugačni pu obliki. Premlatil lansko slamo, on res prav dober je mlstič; po alami venomer se valja, za drugo osel ae ne briga nič. V PtoosveU čital je dopis, Cernetova krtača. Imena znal ni čitati, je šel Ukat tolmača. V-Sheboygsn brž odleti: Povejte, prečaotiti, kaj neki črka ta na koncu more biti. Preljubi zvesti moj komar, to prav lahko se pogodi. Ne beli glsve si nikar, na koncu je angleški "i". (Hi, hi, hi . . .) Ker lešnikov ni več, komar odfrčal proč. Zopet Valentine. • * * Smodnika manjka v glavi. Cenjeni Žarkomet! Posveti malo v Armo, Kana. in videl boš bo&aa iz Bavarske, ki ima v najemu rov št. 18 Sherrldan Coal Co, Ta boes oe raskorači nad vsakim rudarjem, pri katerem najde količkaj premogovegs prahu v proatoru, Češ ds devajo preveč smodnika v luknjo. Ce bi njegova puhla glfiva vssj prej povedala, koliko smodnika je treba, pa ne bi bilo te pritožbe. —Nekdo, ki še ni prizadet. častnih stavb in mest vabujsjo prilîa flo ozemlja Mays îndbf čim dalje večjo pozornost rgodo. cev. Irl so tedšj IHretl oh vinarjev in atarinoslovcev in 0 0 0 Kazimir deli. Frančiškanski člsnksr pik. da ayst se deli v dvs dela: en del je zs Boga, drugi jo proti. V kateri dol oveta pa spadajo oni katoliški delegatje, ki so vo-lfli proti frančiškanskemu vitezu Kazimirju, ko je kandidiral za duhovnegs vodjo? \ , K.T.B. Maya civilizacija se ds po svojem razvoju in starosti prirsv-hali staroegipčanakl dvflszicij> Ko je Kolumb O^ril Ameriko, je bila civilizacija M*y* že zdavnaj propala. Dr. Moriey je Pokazal. da je začelapropadati, ko jo zmanjkals zadostna zsloga koruze. Nastala Je draglnjs. ki J* bila tedaj, kot danes, mov^ činjenica v življenju nsrodm Mehikanska koruzs oe je ** širna proti severu In prišla Je &> jugozspada Združenih držav o-kol! štiri do pet tisoč let nazaj-Istočasno sli morda le poprej * kaaskem zalivu. — P. U L ameriška r Baseball. /JJ Igralci stranke, ki zaseda po-'sedaj je konšn»:*moni bise- Ije, se postavijo vsak na dolo-ijj tekem. Meseca oktobra igra- čeno mu mesto. Lovilec žoge ali . ilovito kolo za svetovno pr- catcher (izgovarjaj: kečer) se pgtvo (world series). Ogromno postavi tik za home bazo. Metač F"» ---------slavju«. i0Ke aW pitcher (kg . pičer) Me postavi 56 čevljev daleč od jhome base" sredi ravne črte ¡¡¡¡¡njeimeriškega občin tvs v te tekme (match) je ne| Hj nepojmljivega za novodošle- ! v Ameriko. Osupnjen gleda med to in drugo bazo. Po en i gralec zasede enega izmed treh , velike množice ljudi, ki ae jutejo pred uredništvi velikih pevnikov, zasledujoč z napelo številka, ki se prikazujejo i visoko razObešeni Ubil in ki znanja jo potek baseball (iz-ovarjuj bejzbol) tekme. Sodeč 0 razburjenosti in napetem za-l^nju teh mas, bi tujec miti ds gre za stvar, ki se tiče Ulovih najbolj življenskih in- ,*ov. Novodošlec ae tudi ne ure načuditi zanimanju, s ka-erim Amerikanci segajo po sortni prilogi v časopisih, ki feo in široko poročajo o tek ah. Ksk radovedni tujec bo id segel po onih športnih po-¿ilih in skušal prodreti v. taj- 1 onega čudnega športnega irgona (narečja), v katerem i ti članki večinoma spisani. Se olj bi se novodošlec načudil, če i prisostvoval eni izmed "veli-¡h tekem. Osupnjen bi gledal i ogromne mnošice gledalcev, i 10 plačali precej, drago vstop-¡oo, da prisostvujejo eni izmed oogih tekem tekom športne seme. Do 75,000 ljudi se je že kležilo ene same igre. Zbegan j gledal na te množice, kako sdijo igri z napetim razburje-jem in kričijo do Mripavosti, i čemur se starejši ljudje ob-sšajo ravno tako divje kot mla-l Marsikak priseljenec, ki ne iore razumeti razloga vsega ga razburjenja, je že zmajal z bvo nad tem v znak resne ije. Kaj sličnega ni videl brž-nikjer na svetu, izvzemši razburjene gledalce nogo-¡tne (footjjall) tekme na An-kem/Na vsak način so šport-dogodki na evropskem konti-entu navadno Jako mirna in *xna stvar v primeri s kako lino baseball tekmo v Združe- ih državah..... Razlog za vse to izredno za-imanje je morda^ta, da je base-ill, ameriška narodna igra, ravzaprav mladinska igra, za itero je treba le malo orodja, i si ga vsak deček lahko naba-L Vsak človek, ki se je rodil Združenih državah — in sinovi riseljencev ravno tako — je i-ral to igro v svoji mladosti. Ni uda torej* da sezona velikih Aem oživlja v srcu vsakega A-trikanca moškega spola aladke pmine iz mladosti in ga tre-*tno prešinja z mladentškim ivdu&enjem. V svojem bistvu ni baseball Uličen od raznih žogometnih i-ki se v starem kraju igrajo totom in žogo, ali tam le po tfkih z batom, ki utegne biti ivadna gorjača ali odlomljena Glavna razlika je ta, da siogometne irfre evropakihVieč- konvencija tekstilnih delavcev pomaga stavkarjem. New York. — (F. P.j. — Ko so tri delegatje iz Willimantice, Conn., povedali na konvenciji združenih tekstilnih delavcev o situaciji, ki prevladuje med stavkarji American Thread kompanije, je takoj konvencija _ ------------------ izvolila delegacijo žena, da jih ostalih kotov (base), tako ima- P°šlje po vsej Ameriki in Kana-mo: first baseman, second base- dl, da bodo povedale ljudstvu man in third baseman. Poleg 'akte. Posebno pa se je zato za-Hjih se med drugo in tretjo ba- vzemal predsednik MacMahon, zo postavi igralec, zvan "short da aa pove ljudatvu, da je ome- _ A___II A , t, . . . . . __J _ 1 «t - stop." Ostali trije igralci te stranke, zvani "outfielders", se utrgala na plačah za deset od-nahajajo zunaj na polju izven atotkov prt njih mezdah, med-kvadrata. Srednji izmed teh tem ko je iela kompanija maat-(centerfielder) se postavi v neki ne profite. daljavi za drugo bazo; daleč na —— ' «« «.uHvrucijit je uaia eKHeKuu-njegovi desni atnmi se nahaja vi nalog, da takoj podvzame vse "right fielder" in levi "left -1---------- fielder". Igro začne "pitcher" tem, da vrže žogo lovilcu (catch er) preko home base, zvane tu- korake ter da se pomaga stav-kujočim v Willimantici, da bodo - lažje vatrajali do končne zmage. Stavka se je pričela pred 19 me- di "homeplate." V žogometu seči. Izmed 2500 delavcev, ki jih razvija "pitcher" velikansko jcšlo na stavkof se jih je vrnilo spretnost, kajti on je v stanu dajati žogi različno smer in hitrost; žoga dostikrat napravi ja v zraku najbolj neverjetne boke. Žoga je krogla treh palcev v premeru, napravljena iz probka, gumija in prediva in pokrita z usnjem. O tej stranki se pravi, da je na polju (field); o nasprotni pa, ki odbij? žogo z batom (v angleščini je slučajno ista beseda: bat), se pravi, da je notri (in) ali gori (up). Ko igra začne le en igralec druge stranke nastopi; ostali čakajo, da pridejo zaporedno na vrsto. Igralec odbi-jalne stranke se z batom v roki postavi na home bazo. Tik za njim — kakor smo že omenili — se nahaja "catcher" protistran-ke, h kateremu "pitcher" zaluča žogo. Naloga odbijalca pa je, da ulovi to žogo, ko leti mimo njega, s tem da jo odbije z batom, tako da Žoga odleti v nasprotno smer. Odbiti žogo se pravi "to strike the bali." Ako se odbijalcu (batter) posreči odbiti žogo v zrak, ali dden ali drugi izmed protistranke jo u-lovi, predno udari na tla, je odbijalec "ven" (out), t. j. on je izigral in drugi igralec njegove stranke pride na vrsto. Ako se Wildwood, N. J. — (p. p.) — Pcf sedemnajstih letih službe kot tajnik new-jersiške Državne delavske federacije je bil Henry Hilfers poražen ko je ponovno ksndidiral. Na njegovo mesto je ___.■! _J bil izvoljen Hug Reilly. Obs sts mu trikrat zaporedoma ne po- iz Newarka. Opozicija napram niso nikdar dosegle dosto- en pojnt (run). Ako pa kdo od ¡utvenosti baseballa in niso 1« nikdar urejene po strogih Kvilih. V obeh slučajih je kllaga ta, da treba odbiti žogo batom in jo zalučati zadosti da utegne odbijalec dote-cilja, predno nasprotnik J*ra žogo in z njo zadene od-. Jalca. k «ledimo baseballu z zani-je treba »poznati ae a ¡»«Ijnimi pravili te igre. I-^ pri vsaki Igri je vaega ^J i«, t. j. vsaka atranka jih ima po 9. Na igrišču ' tačrtan Štirikoten prostor, JJr vsaka Rtran meri po 90 ta kvadrat se imenuje J»<'nd." N* vsakem kotft se ■JJJ nizka vrelca,* zvana ' ki oziuia dotičen kot. " n* notranjem koncu igrišča '■Jenuje "home baae" ali eno-"h"me'\ Prvi kot na dea-£ home" ae imenuje ¡J* OsUla d>a kota 7J*ta m» .menujeta "aecond ^ ,n "third baae." Radi laž-Z rtrumevanja hočemo vpo-^koliko poslovenjene Iz-t on,i baza, prva T Ukr* in tretja baza. " 'amenM» vlogi. , *** "tranka (team) i_ Hj J: ,fi*»d>, druga odbija J Krvs ae brani, druga na- za-Do- sreči udariti žogo, je tudi v tem slučaju ven. Ako odbijalec zažene žogo izven črte med home bazo in prvo bazo ali izven enake črte med home in tretjo bazo, tedaj je žogomet neveljaven (foul) in sploh fce šteje, razun ako kdo od protistrank ulovi žogo, predno udari na tla, v katerem slučaju je odbijalec "out." Ako pa se odbijalcu posreči zagnati žogo na pofje sredi onih dveh črt, tedaj hitro .priteče (runs) od home baze na prvo bazo in potem takoj, ako je čas za to, (ali pa kasneje ob slični priliki) na drugo, tretjp in nazaj na home bazo. Ko se je povrnil nazaj na home bazo, on oziroma njegova stranka dobi protistranke ulovi Žogo in jo zažene igralcu, ki stoji ob bazi, in dotični "baseman" jo ulovi, predno odbijalec (batter) doteče tja, tedaj je ta-le izigral in je "out." Ravnotako v- slučaju, da ga zadenejo z žogo, ko drvi od baze do baze. Vsi igralci odbijalne stranke prihajajo drug za drugim na vrsto, dokler trije izmed njih niao izigrali (put out). Ko se je to zgodilo, si stranki zamenjata vlogi. Odbijalna stranka se poeta vi na polje (fleld) in druga pride na "bat". Partiji, pri katerih je vsaka stranka (team) imela priliko biti enkrat na polju in enkrat odbijalec, tvoriti en "innkig". Devet "In-nings" tvori eno igro (game), in ona stranka, ki je dobila naj. več poj n tov (runs), je zmagala G rosen aamomer belgradake študentke. Na belgradskem kolodvoru se je Duianka Stojano-vič, alušateljtee na tehnični fakulteti, vrgla pod zagrebški br-zovlak, ki jo je grozno razme-naril. Motiv obupnega čina—ne- gačnik, lena vpokojenega ru- 6evelj. darja v Hrastniku, je doma tako nesrečno padla, da si je zlomila desno roko. AffÜrajt« u "tomte"! njena kompanija lanskega leta Konvencija je dala ekaekuti- manj ko 800. Louis P. Budenz, urednik lista "Labor Age", je govoril o kompanijskih unijah ter je citiral stanje; ki prevladuje sedaj v Passaicu, Bethlehemu, v Bayon-nu in na I. R. T. poduličnih železnicah v New Yorku. Predsednik Federation banke v New Yorku je govoril o predmetu delavskih bank. United Textile delavci ao ponovno izvolili svoje medarodne uradnike in pa svoje unijske uradnike. Brzojavka iz Manvilla je naznanila konvenciji, da je Nourse Mills kompanija, ki je ena največjih, pristala na zahtevo stavkarjev, ki so zahtevli 48 urno delo mesto 54 urnega dela na teden. hugh reilly je postal tajnik federacije v new jersey ju. HUfersu je rastla iz kritike od strsni unijskih delsvcev, ko je vodil dvo dnevno stavko pivo-varnarjev v Newarku preteklo spomlad. DrugI uradniki, ki so bili izvoljeni, so: A. Quinn, predsednik; Reid, podpredsednik in J. >Buckly, blagajnik. Prihodnja konvencija federacije se bo vršils prihodnjo leto v Camdenu, New Jersey. calhun. bo poučeval na delavski Boli v new„ yorku. New York. — (P. P.) — Arthur C. Calhun je bi! imenovan za Člana fakultete na Delavski šoli v New Yorku na 108 E. 14th atreet. Calhun je inštruktor na Brookwood delavski šoli. Sedaj bo imel dva tečaja na Delavaki šoli v New Yorku. Poučeval bo štiri šolake tečaje v letu. Njegov predmet bo v glavnem "The Problema of American Working Women". Calhuno-vi drugi tečaji bodo krili predmet "The History of the Working Class In the United States" Rszredl se bodo obdržsvsll po enkrat na teden akozi tri mesece, ker bo leto razdeljeno na štiri dele. Delavska šola pošlje na zahtevo vsakemu poseben buletin. _ 20,000 let star kip ženske Iz sle-nove kosti. Berlin, Nemčija. — Dr. Bayer, ravnatelj predhistoričnega muzeja na Dunaju, poroča, da so fri Wlllendorfu v Avstriji izko-p»|i kip ženske iz slonove kosti, ki je star že 20,000 let. Ravno na tem mestu so našli ženski kip ie leta 1908. Takratni kip je bil izkleaan iz kamna, sdajftnj! pa je izrezljan iz ma-mutovegs zoba. Prša ae pogre- r rečna ljubezen. ■ ____ Marija Sene- šajo. Kip je malo manjši kot en O novem ienakem kipu pravijo, da je bil izrezljan koncem !< lle potrebe člo-veka. ' Nedvomno bodo krščanski sli drugi zmožni učenjaki potrdili, da se Jezus, kakoršen je v tradiciji, nikdar ne ujema z zgodo-dovinskim. Večini se še vseeno zdi, ds kakor ae ^fe okoli Jezusa nabrala eela gora mitologije, Uko je tudi mogoče, da Je bilo nekaj zgodovjjpkega na vsej stvari, okoli Aeear ae je mitologija razvijala. Danes nimamo niti najmanjšega dokaza, da js Jezua kdaj živel. Pred kratkem ie Ml najden prevod Jošefa, v katerem ae spis nansša na Jezuaa in o katersfl» spisu prsvijo, da je star. kakor ima biti sUr Je-zus po dotlčnih zapiskih. Ce Je dotični spis ms toliko star, tedaj bo mogoče še pomagal verskim piscem pri njih trditvah o zgodovinskem Jezusu. Vročina v Južni ftrMJL Valsd velike vročine, ki js vladal* v zadnjem čssul v Južni Srbiji, je nastala občutna suša. Zlasti v Skopi ju Js veliko pomanjkanje vode. Ikopljanaka železniška postaja le a težavo fte oskrbuje lokomotivo s potrebno vedo, POGOVOR MED ŽENSKAMI • * ••' in I • * (Is Oscar WildeJeve drame "¿enaka brez pomena.") Mrs. Allonby: Kako udobno I ao čeljuati katerega moškega se počutimo, da nas sa kratek prevogljate?' Jas mislim, da bi čas zapuste moški. vsak moški moral izgledati jako, Lady Stutfield: Da, moški so nam strašni tirani, kajne? Mrs. Allonby: Tirani? Ruda bi videla, da bi bili. Lady HunsUnton: Draga moja! u ' Allonby: Najbolj me draži to, ¿Ia ne mqrejo biti popolnoma srečni brez nas. Radi tega mislim, da je dolžnost vsake žen« ske, da ne pusti moškega niti za trenutek samega, razun pri oddihu po kosilu, brez kateregg mislim, da bi ženske onemogle do skrajnosti. HunsUnton: Onemogle? Allonby: Da, lady Hunstanton. Ta oddih je, ki še obdrši moške. Oni vedno hočejo pobegniti od naa. Stutfield: Jaz pa miallm, da me hočemo vedno proč od moških. Moški so Uko neusmiljeno brezsrčni. Zavedajo se svoje moči in izrabljajo jo. Lady Caroline: Kake bedarije pa govorlU o moških? Me moramo skrbeti, da so moški vedno na pravem mestu. Allonby: Ksj ps je njih prs-vo mesto? Caroline: To, da vedno stikajo sa nami, kje smo Šenske. Allonby: Res? In kaj, Če niso poročeni? Caroline: Ce niso poročeni morajo gledati po nevesUh. Naravnost škandal je, da je toliko samcev v današnji drušbi, Spre* JeU bi morala biti posUva, da bi se morali v dvanajstih mesecih vsi poročiti. Stutfield: Pa 6e je moški sa ljubljen v kako šensko, katera je navesans na drugega? Caroline: V Ukem slučaju, lady Stutfield, bi ga morali 5 Uku enega tedna poročiti s ka ko priprosto In dostojno deklico, ki bi g| znala naučiti, kako se ima zadrUti do tuji lastnine. > AUonbV: Mislim, da bi ne bile smele govoriti o tuji lastnini. Vsi moški so lastnina poročenih šensk. to Je edina definicija, kaj je pravsaprav lastnina po ročene ženske. Toda me ne sps damo nikomur. Stutfield: Kako zelo me vese •11, da vas slišim tako govoriti. Hunstanton: Toda ali v resnici mislite, draga Caroline, da bi zakoni lahko isboljšali razmere Pravijo ml, da dandanes vsi poročeni moški šive kot samel in vsi samci pa kot poročeni moški Allonby: Jas v resnici ns poznam nlkake razlike med njimi Stutfield: Po mojem mnenju prav hitro lahko spoznamo, katerega moškega teži dom. Na obrazih mnogih poročenih Ino-ških sem že videla Jako žalostne izraze. Allonby: Vse, ksr sem Jaz opazila, je bila velika ustruje nost n an jih obraslh, posebno če so bili proglašeni za dobre može. HunsUnton: Jas mislim, da so ae moški čisto ispremenili od U krat, ko sem bila Jas mlada, am pek vendar lahko rečem, da je moj soprog najdražja stvar nu svetu, dober kot zlsto. Allonby: Moj je ps kakor zs sUvna menica. Utrujena sem, kadarkoli se s nJim seaUnem Caroline: Ampak vi ga od časa do časa poživiU, mar ne? Allonby: Nikakor ne, lady Caroline. Samo enega aoprog« sem še IffUla In mislim, da gledate name kot na amaterko. Carolln: Čudim se, kako da sU se sploh mošfls s vašimi nazori o življenju. Allonby: Jaz se tudi. HunsUnton: Dragi moj otrok. Jaz pa verujem, da sU silno srečna v zakonu, ampak radi skrivate svojo srečo pred drugimi. Allonby: ZagoUvljam vas, da sem strašno varana s Ernsstom HunsUnton: Upam. da ns, draga. Poznala sem njsgovo mater dobro. Bila js is Strs-toaa, sslo ptemeaiU krvi, , Caroline: Viktorija ftUaton. .Spominjam se je tudi jas debro. Imela |e velike lase, smpak bila srečna s moškim, ki nepreaUno je skoraj brez čeljusti. Allonby: Emsst pa ima čeljusti. Ims jih jako močne, voglJate. Njegovo čeljusti so veliko prevogijgte. Jako močan In da bi njegove Čeljusti morale Izgledati selo, aelo vogljste. Allonby: Potem bi gotovo morali poinatl Emesta. Ampak povedati vam morem naprej, da je za vaak pogovor neaposftben. Stutfield: Jsi imam rada moU čeče moške. Allonby: Oh, Brneat ni mol-čfč. Vea Čas govori. Ampak Sa pogovor Je neapoaoben. Ne vem, o čem sploh govori. 2e dolga leU ga ne poslušam ve&~ Stutfield: Ali mu nikoli ne odpustite? žalostno je to. Vse Življenje je Žalostno, selo, zelo žalostno, kajneda? Aliobny: Življenje, lady Stut-fieldova, je komaj Četrt ure, katerega sestavljajo vrsteči ss trenutki. Stutfield: Res, trenutki so. Toda alt je gospod Allonby ns-.pravil kaj tako strašno napačnega. AH se je razjezil ns vss, aH vam je ksj rekel, da nI bilo ulj ud po aU resnično? Allonby: Na, drags, net Ernest je nepoboljšljivo miren. To je vzrok, ds se ml vedno uplrs. Nič nI bolj mučnegs kot njegovs mirnost. V resnici je nekaj neznansko bruUlnsga v tsh do brih temperšmentlh veČine mo-dernlh moških. Čudim se, kako moremo ženske vse to prensšsti. Stutfield :< Da, moški dober temperament nam dokazuje, da oni niao Uko občutljivi, kakor smo me. RsVno njih dobro ras-položenje Je Oestokrst krivo spo-rs med mošem In ženo. Vendar bi rada vedels, ksj je bilo tisU, s čemur ss vsm je vsš mož Uko zsmerll. Allonby: Dobro! Povedsla vam bom, čs ml resno obljubite ds bosU povedali vsem ljudem. Stutfield: Hvala! Hvala! Ob ljubljam vam, Allonby: Ko sva as s Ernes torn zaročila. Je pokleknil pred me na kolena ln ml sveča izpovedal, da v vsem svojem liv J jen Ju še nI imel opravka s nobeno žensko. Blls sem salo mls-ds, zato mu Ukrat nisem verjele. Vender ml Je danes neizmerno žal, da se nlaem prepričala in nikogar povprašala, če je res, kar ml Je ispovedsl. Ko sva ss čez pet mesecev poročit*? sem ,ps eposnala, da vse, kar ml Je .Izpovedal, Je bilo dosledno resnično. Kaj Ukega napravi moškega neizmerno odvratnega ln nezanimivega. HunsUnton: Drag* moja t Allonby: Moški vedno hočejo biti prva ljubesen ženski. To Js njih nerodns domlšljsvost. Ms Ženske Imsmo drugačen nagon. Me smo rade sadnja romanca v življenju moškega. Stutfield: U vidim, ksj mislite. Jako, jsko lepo je to. HunsUnton t Draga moja, pa mi ne mislite tags dopovedati, da ne boste nikoli odpustili va-Semu možu, ker ni nikoli ljubil nobene druge ženske? Ali ste Ae slišsli ksj takegs. Csrolfne? Zelo me prosensčsU. Carol i he: Oh, šenske ao po-sUle Uko visoko naobrašene, da nss ne sme dsndsnes nič več is-nensdft! razen morda srečni zakoni, Očlvldno postajajo zalo redki. Allonby: tudi moderni niso več. Stutfield: Rszen morda med srsdnjlmi razredi CsroHns: čs Js res, ksr nam pripovsdujete o srednjih rasrs-dih, Je zaslugo pripisati njim samim. Keaati as moramo, da mora biti žsnsks Is naših vrat tako lahkomiselna, ksr miali, da mora biti Uka. Uhkomiaslnost j* tudi vzrok nesrečnim zakonom. katerih toliko poznamo v naši drušbi. Allonby: Jaz pa mislim, ds ženska lahkomiselnost nima s Um ničssar oprsvitl. Vsč zakonov Js danes razbitih radi treznega mišljenja soprogov kakor radi časa drugega. Kako si morete misliti, da bo mm postopa s njo kot z bitjem, ki Je vnako razsodno kakor on. HunaUnton: Draga moja! Allonby: Mo«, ubogi, zaneslji-vi, potrebni mož, spada v spol. Stutfisldt Ali rss mislite, ds fsterl Je Ml rszsoden še miljone Ia miljone let. On si ne more pomagati. To Je v njegovi krvi. Zgodovina Šenske pa je popolnoma drugačna. Bile sme vedno slikovir protest proti mnenju, da mora biti na svetu samo mri-prost razum. 2e naprej vidimo nevarnost prlprostega razuma. Stutflekl: Da, prlproatl rasum pri moških je za šenake utrudljiv. Povejte ml. kakšen je Vaš Idealen mol. Mislim, da nam bo to veliko korlatllo. Allonby: Idealen mož? Kaj takega je nemogoče. Ze naprava je napačna. 8tutfleld: Povejte nam idealnega meša s oslrom na njegove odnošaje napram lanski. AJlonby: Idealen mol. Oh. idealen mol bi moral govoriti s nami. kakor da smo 'bdglnje. Odbiti bi moral vsako relno prošnjo ali sahtevo In poveličevati bi moral šenake muhe. lajati bi nam moral pogurtn; da bi imele le več kapric In prepovedati bi nam moral vsako nalogo ali dolžnost. 'Vedno bi moral povedati veliko več kakor misli in misli veliko več kot govori. HunsUnton: Ampak kako bi mogel storiti oboje? Allonby: Nikdar bi ne sms! prezreti lepe šenske. To bi sna-čilo, da nima okuat. Ampak tudi pokazati bi ne amel, da Ima preveč okusa. Lepo bi vesti nspram vsem, v reči, da ga druge ne aanli Stutfield: Da, to Je vedne lo, selo prijetno slišalo drugih 1 ženskah, Alionby: Ce moškega vprašamo o čem, bi nam moral odgovoriti nekaj o nas. Bres preaUnka bi mol moral hvaliti svojo leno radi dobrih lasUostl, o katerih pa bi prav dobro vedel, da jih lena rritris. Vendar bi moral biti brezsrčen, ko se leni približuje • pripovedovanjem o krepostih, o katerih se leni nikdar še njs ne. Nikdsr bi moš ne smel Eoksisti, da veruje, da vemo, sj Js koristno. To bi bilo ne-od pusti J Ivo. Vedno -bi moral tudi prihajati s zshtevaml, o katerih da jih lena ne mara. Carollne: Po mojem bi pa soprog ne smel početi drugega ka-kor plačevati račune ln deliftl komplimente. Ai!onby: Vedno bi moral o leni govoriti v Jsvnosti, s šego, ko ste sama, pa spoštljivo nastopiti, Vendar bi moral biti vedno priprsvljsn na najbolj strašen družinski prizor, kadarkoli bi ss sljubilo leni ln bi moral noststi skrajno nesrečen. Obkladati bi tedaj moral tono s prošnjami za odpuščanje ln biti tudi nasilen. Pripravljen bi tudi moral biti sa vedno sapustitl Še-no, tudi ob četrt do osmih, Ako imaU ob osmih skupaj iti #a kosilo. Ko Js po sporu g leno od-' klonil sprejeti vsako rtŠ, ki Ji je podaril ln ko Je obljubil, do Ji ne bo nikoli več niti piaal ali se kako drugače akušal Ji približati, bi moral bKl popolnoma potrt in uničen. Brzojavljatl bi ji moral ves dsn ln vsake pol ure pošiljati obvestila po .privatnsnt poštarju. Jsatl bi moral popšl-noma asm v klubu, Uko dn o! ves svst izvedel, kako nesrečen Je. Po enem tednu takega ločenega llvljenjs, v katerem bi bil mol neizračno nesrečen in fco bi ji Izpovedal, da Je bi! edino on v vsem nspačen, bi bila legi-na dolžno*t, da mu odpfotl, da se Ji sopet sme pribllševatl. HunsUnton: Kako ste navl-hsns, drags mojs. Niti ene be-sedice tega ns mislite, kar govorite. Stutfield: Hvala! UvgUl Moram ai zapomniti vse, kar Ae povedali. Veliko Jako, Jlko VAl-nLh podrobnosti ste IsrsklL Carollne: Ampak povedali nam še niste, kaj naj bo nagrada za takega idealneg* «£ Allonby $ Njegovo nagradi? Vsč no čakanje To je čisto dovolj sa njegs. t . HttufleH: Ampak moški so tako strašno nspotrpeUJIvi. AUonby: Nič ss to. ženi ss ns sme nikoli ukloniti. Stutfield: Tudi lu ne? Alionby J Njemu gotovo ne. Raseh, kajpada, le as ga navo- liča. Stutfield: Oh, dil Ali mislite, mrs. kdaj aolstels na Allonby: Sai Londonu, lady Stutfleldovi. SEPtEMBRA. ROSVETA "AKO BI LJUDJE LE vedeu kako hitro ^Sovora'» Kako adn^fJ bete tepahke, Jas m» gotov, ^ u! rabili nlfeear drugega," pik Mr a! Dzedaei». PeUeetoa, Mich. trpel več m.....v siWe Upahk«,, beno zdravilo nI nič pomagalo, dok nieem naročil 8evara's Esko. tj po prvi uporabi eo srbečine prhale in v kratkem moja koža * u sdrava." — Kupite tO centov 1«J -Severa'» Esko mazila pri vtfenl karnarju. W. F. Severa Co„ cJ , Rapids, Iowa.—(Adv.) SAMO 6 DNI PREKC ■ *er»—bsl se—tki M «lil PARIŠ - 2. oktobra in 23. sfcj FRANCE - - 16. okt. ia6.ii, BAVan-rajušto raii«Tu«*41JI Pater Malaventara—V Kabareto-zanlmiva povest iz živ-fjenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, iz-vrstno spopolnjena s slikami. ............................. $1.50 Zajedald—resnična povest in prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki..! 1 -75 Jimmie Higgina—krasna povest, Id jo Je spissl sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek ....*•«...m«....w.....................................m..„«M«..........$1.00 Zapisnik 8. redne kraveadje & N. P. J* 262 strani mehko vezana, stane samo.M. __50e KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE BOBE pri naših društvenih tajnikih in drugih zastopnikih, namreč dosedaj jih im*J* v prodaji poleg društvenih < tajnikov tudi: Willis« «Ur, 6404 St Cfcir Ave* deveta« Ohio. Ante« Jankovich, 1171 tyrweod Rd„ OOvehnd, Ohio. Anton Bokal, 727 E. 157th Street, Cleveland, Ohio...... John Križmančič, 18111 Bentagtea Ave, West Park, Ohio. Andrew Vldrich, R. F. D. 7, Bra 168» Johnstown, Pa. Jofcn Rinse, 656S Rossell St, Detroit* Mich. Prank Staler, 18706 St Aabin, Detroit Mich. John Golob, Bra 144, Reck Spring* Wyo. Proletarec, 8689 W. 26th Street Chicago, IB. All pa pišite ponjo na: - KNJIŽEVNA MATICA a N. P. Jv 2667 So. Lawndale Ave., CIrfcage, ID. "Očlstito vero za odrastle, ki ne prenesejo otroške hrane. Ta del vašega delovanja veljaj t onim, ki so izven cerfcve, naj ji po imenu pripadajo ali ne, za one, ki se boste vi nepnestsno mešali mednje. Dslsjte in poveličujte idejo božjo s tem, ds obsujete Resnico nsd vse drugo Jn učite, da Jo ni resnice zoper Boga ne zoper njegovo postavo. Pazite pa ravno tako skrbno, '"da ss usts otrok ns dotaknejo hrane odrastllh. Nsj vss ne žsli nečista vera, nepopolna vera, kjer je življenje čisto in vest pravična. Ker z Mirom na brezkončne globine Boga je malo razliko med vero preproste ienice in vašo vero, in Čo Je vost ženice pravična, če je njeno življenje Čisto, ne pojdete vi pred njo v nebeško "kraljeotvo. Ne objavljajte nikoli spisov« težkih verskih vprsšanjlh zato, da bi se prodsjali, temveč razdeljujte Jih preudarno in ne pripišite nikoli vsšsgs imena. Delajte za prodiranje očiščene vere v življenje. To delo veljaj onim, ki so v cerkvi in hočejo biti v cerkvi In ss imenujejo, množica, neltevilno ljudstvo; onim, ki resnično verujejo v dogmo in bi Jim ugajalo, če bi mogli še bolj verjeti vanje, a ne verujejo resnično v Bls-. ženstva, ki pravijo Kristu: "Gospod. Gospod!" s mislijo, da bi bilo prehudo, izpolnjevati celo njegovo voljo» ln tudi niso tako vneti, da bi jo ieksli v sveti knjigi, in ne vedo, da je vernost predvsem dejanje in življenje. One ki mnogo, čestokrat malikovalsko molijo, učita razen predpisanih molitev tudi mistične molitve, ki je v ' njej najčistejša vers, najpopolnejše upanje, najpopolnejša ljubezen, ki sama ob ssbi očisti dušo in očisti življenje. Ali vsm pravim, da zavzemite Javna mesta pastirjev? Ne; vsakdo delaj v lastni družini, vsakdo delaj med laetni-mi prijatelji, kdor more, delaj v knjigi. Tako boste obdelovali tudi zemljo, ki vstanejo iz nje pastirji. Sinovi moji,' ne obljubljam vam, da boste prenovili svet Delali bopte v noči brez vidne koristi kakor Peter in njegovi tovariši na Galilejskem morju, toda nazadnje pride Kristus ' in tedsj bo vaš dobiček velik." Obmolknil je, molil jo ss svojo učence, vzdihnil Je, ker je nsprfcj poznal njih veliko trp-i ljenje od mnogovrstnih sovržnlkov, in rekel zednje besedo: "Pozneje vale molitve; sedaj val poljub." Učenci so snoglssno prosili, naj Jih blagoslovi. On se Ji brsnil, rekel Je, da ae ne čuti •j -vrednega: "Jas sem le oni ubogi slepec, ki mu Je Gospod odprl oči s blatom." Don Klsmsnte se je sdelo, ds ne sliši, pokleknil jo rekoč: "Tudi mene." Benedetto mu je s ponižno pokornostjo položil roko na glsvo, izgovoril lstinsks besede obrednega blagoslva ter ga poljubil. lato Je na-i redil pri drugfti, po vrsti, pri vsagkem posebej. Vsakemu je Je sdelo, da Čuti, kako mu od te roke diha v notrsn jost veter Duhs. Ko je prišel duhovnik na vrsto, je zašepe^: "Učsnik. in mir Umirajoči se je sa nekaj hipov zbral, nato Je odvrnil: "Bodite rivnl, živite revno, bodite popolni, aaj vam ne agajajo ne naslovi ns oblačila ne oseben ugled ae ugled skupnosti, ljubite one, ki vss sovraKJt, ns mešajte se v stranke, mirite v Imenu božjem, ne sprejemajte meščanskih alužeb, ne zatirajte duš in ne bolite jih preveč vladati, ne vsgsjajts duhovnikov umetno, prosit« Boga, da vsa bo mnogo, a ne bojte se, če vss bo malo; ao mislite da vam Je treba mnogo človeške znanosti treba vam Je le mnogo apo-štovaaja do ras um a in mnogo vere v vesoljno In nedeljivo lisah».** t a Zadaja se Js približale Marija Selva. Po-. T k teknila Je dva koraka od pootolje. Bolnik se Ji i I Je naametgrfl, pomignil je. naj vstane. ; V', " ' (DeUe.) Poč i vsi je nekoliko, pogledal don Klemen-ta, sedečega tik postelje, ter ss nasmehnil. "Vsls besede iz drsgegs ssmostsns Santa Scolastics," Js reksl. Nsto Jo nadaljeval: ' "Bodite čisti v življenju, ker drugače one-častite Kri«ta pred svetom; bodite čisti v misli, ker drugače onsčsstlte Krists pred duhovi dobrote ln duhovi zlobe, ki se bojujete v dulsh živečih ljudi." Po tefi besedah je z roko objel glavo svetlolasega mladeniče, kakor bi jo hotel obvarovati tla, In jo v duši molil zanj, ki jo bil morda njegovo najvdCje upanje. Nato je povzel: "Bodite sveti, no Učit« ne dobičkov ne časti, dsnlts vkup sa vsša dsls resnice In ljubezni prebitek, odmerjen po notranjem glssu Duhs. Bodlts dobrodelni prijatelji vsem človeškim bolestim. ki vss bodo obdsjsle, bodite krotki s vašimi lalitelji ln zssmehovslcl, ki jih bo mnogo tudi v cerkvi osmi, bodite neustrsšenl pred 2!om*t pomegsjte si v potrebi drug drugemu; ker če ne boste tako živeli, ne boste mogli služIti Duhu Resnice, in zsto, ds svst »pozna resnico po vsših aadovih, ds brstje po vaših sadovih spoznsjo, da ite Kristovi." Don Klemente se jo sklonil nsdenj iz usmiljenje nsd njegovim mučnim dihenjem, rekel mu Je tiho, naj počive. Benedetto gs je prijel sa roko, mu jo stisnil ln molčsl nekaj hipov. Nsto ss mu js 1 svojimi velikimi svetlimi očmi osrl v obrss In odvrnili * • • "Hors rult." (Ura beži). In zsčel Je znovs: "Vsskdo izmed vas izpolnjuj svoje bogo-služne dolžnosti, kakor zapoveduje cerkev, po strogi prsvičnost! in v popolni pokorščini. Ne dajajte Imen vaši sveti, ne govorite nikoli sku-poms In ne dsjsjte si skupnih prsvll rssen 0-nih, ki sem vsm jih imenovsl. Ljubite oe, ljubezen zsdostuje. In občujte drug s drugim. Mnogi vršijo v oerkvi isto delo, ss katsro se vi priprsvljste s nravno pripravo, kakor sem vam jo predpisal: namreč delo očiščenje vere in prodiranje očiščene vere v Življenje. Spoštujte jih ln učite se od njih, s ne delajte jih deležnih vele svete, Če prostovoljno ne pridejo k vsm, ds denejo vkup svoj prebitek. To bo znamenje, da Jih Bog pošilja k vam." Tu ee je Benedetto prekinil, milo Je zepro-sil Ivena Selva. naj mu pride bliž«. "Zellm vas videti," je rekel. "Kar sem povedal in Še bolj ono, kar povem, Je Isllo It ves." Iztegnil Je roko, ds bi prijel don Klemen-tovo, in dostsvll: "Oče to ve. — Mi moremo občutiti božjo pričujočnoet .v nas samih, s vsakdo izmed naa Jo mora čutiti tudi v avojem bllžnjiku. In jaz jo Uko živo čutim v vsa. — I)a," Je nadsljeval, obmlvšl ae k don Klementu, kakor bi ee skliceval na njegovo veljavo, "to Je pravi temelj človeškega breUtva ln teto »o oni. ki ljubijo ljudi in al dom rti Ju Je J o, ds ao mrtll do Boga. bliže krsljeatvu nego mnogi, ki al domllljujejo, de ljubijo Boga, In ljudi ne ljubijo." Mladi duhovnik, ki je akoro boječe etal ta Salvo. Je vtklfknH: "Ah. da. da." 8«lve je vzdl-homa Sklonil glavo. Visoka temna postave stoječe ob podboju vrat, se nI ganila, toda njen ns Bonedettu počivajoči pogled je razodeval neizrekljivo napetost, nežnost in tugo. Don Klemenu ee Je znova sklonil k bolniku. rekel mu Je. naj preneha se trenuUk; tudi usmiljenim ga Je «rostlg lato. Mayda ai »spregovoril In todi učenci niso rekli ntčoaar. Benedetto Je izpll malo v<»de, ae zahvalil ter znovs povzel »\oj govor. '. TU» rabil* n TMeiice b «hode, rlritak«, {unite, knjig«, koledarje, ¡«toke itd. t «kmaukem, hrrmtokem, «ferUkem, Mkem. neniken, nns-Mkem Jasika in drufih. DAJE VODSTVO nSKABNS 3. N. P. J. PRINTERY TAM sa DOBE NA tUJO TCU VSA UBTMBNA POJASNILA