Primorski nevmk Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 8. novembra 1964 Leto XX. - St. 255 (5938) Ni povratka »r zadnjem tednu smo bili 1/ priča zanimivih dogod-T kov v svetu, ki so bili u-sodnega pomena za nadaljnji razvoj vsega človeštva. Naj omenimo v prvi vrsti veliko zmago demokratičnega kandidata Jonhsona na ameriških predsedniških volitvah in Poraz nazadnjaškega in nevarnega republikanca Goldwaterja. Ves svet je nestrpno čakal, za koga se bo izreklo ameriško ljudstvo: ali za napredne ideje, zaradi katerih je moral plačati s svojim življenjem pokojni Kennedy, ali pa za povratek v hladno vojno in morda celo 7 fašizem. Izkazalo se je, da je Povratek nazaj nemogoč, da si večina ameriških volivcev želi Pomiritve in miru, da hoče konec rasističnih neredov, odpravo siromaštva. Drugi, morda nekoliko manj pomemben dogodek, pa je prvi govor novega tajnika KP Sovjetske zveze Leonida Brežnjeva po odstra-njtvi Hruščova pred tremi tedni. Novo sovjetsko vodstvo je sicer že pred tem zagotavljalo vsemu svetu, da se politika, ki jo je SZ vodila v zadnjih letih, ne bo spremenila, da se bo nadaljevala na osnovah miroljubne koeksistence in utrjevanja nuru, razoroževanja itd. Vendar je v svetu vladala zaskrbljenost pred povratkom na staro, pojavljali so se ponekod v tisku veliki naslovi, (ki niso bili vselej zlonamerni) in zopet uporabljali besedo stalinizem zlasti v zvezi z nenadnim Prihodom kitajskega vladnega Predsednika v Moskvo. Drugi so upravičeno zaskrbljeno omenjali možnost popuščanja pred nesprejemljivimi kitajskimi tezami in morebitnimi gnilimi Kompromisi z njimi. No, govor Brežnjeva je pokazal, da se novo sovjetsko vodstvo ne namerava vračati nazaj. Kako ®e bodo sporna vprašanja reševala v prihodnjih tednih in mesecih seveda ne moremo Prerokovati. Lahko pa trdimo, da je tudi petkov govor v Mo-®ltvi še en dokaz, da tudi v pr- DANES n? .Moskvi je bil včeraj drugi del vn?S * * * * *-ave “ktobrske revolucije z Ojasko parado in z govorom "nunbnega ministra Malinovske-vil’ *d je v glavnih obrisih pono-l' vsebino govora Brežnjeva na cerajšnji proslavi v Kremlju, »■načilno je, da doslej o tem go-oru ge ni bilo v svetovnem tisku {jjj^boih komentarjev razen podarjanja prvega vtisa, da je go-°r «popolnoma liruščovski«, kar Pomeni Isto kot ugotovitev, da se nan s”vJetska politika v glavnem oaualjevula po smernicah iz zadkih let. . * ZDA včeraj ni bilo posebnih ORodkov, razen sporočila, da bo-v prihodnjih dneh prišli na »žgovore z Deanom Ruskom zu-ministri Nizozemske in Bel-fW. nato pa še Zahodne Nemci-i~’ a pred njim tudi bonski o-minister, ki pa se ne bo mejil zgolj na razgovore v Pen-aR°nu, temveč se bo sestal z odgovornimi funkcionarji državnega "Apartmaja. Toda Ruskov prodno je smatral za potrebno po-vn u?ti' da sc v vseh teh razgo-orih ne bodo dogovarjali o reor-g*mzaciji atlantskega pakta. — Pa se množijo vesti o posku-,n naprednejših skupin v poražena T*Publlkanski stranki, da bi [Joštranili GohUvaterjevo skupino, j..J® dolžijo hudega poraza. Toda JJJJs*. da jim bo poskus težko „ Pfl zaradi prevelike razceplje-°£li v stranki. Veri V cp 'z Evrope se , vrtijo še *uno okrog nemško-francoskega M*oglasja, ki ga bo skušal med obiskom v Parizu o-bivši kancler in predsednik cjmokristjanske stranke Adenauer. nji kancler Erhard, ki je z J*® v sporu, je takoj odločno tui. , rH, Ja Adenauer nima ni-z a*r"nih diplomatskih pooblastil ra*govore z de Gaullom, kate-u®"* samo pojasnil stališča •J,"**« vlade, «da ne bo nespora-2|j,ov». Hkrati je Erhard pove-I da ho osebno obiskal Pariz Se sestal z de Gaullom, cene lireiPa bo njegova vlada določila čii. decembrom in jih sporo-če« pariSki vladi, ki je zaradi teh , Postavila znani ultimat. J»št Bolivije poročajo, da je vo-8io?a Jnnta razveljavila ustavo, stu r Pa da vlada v glavnem mete" le šole so še vedno zapr-rnini tera.i vlada Venezuele spo-Plul!.11’. da •>l> sklenila prekiniti di-matske odnose z Bolivijo. vr. Indiji se, kljub hladnemu kjjbenu nadaljuje predvolilna boii ,la,"*a za upravne volitve, ki na“° t. m. Prav za danes so Zhn. hrano. Glavni odbor Rdeče- ga križa Hrvaške je prejel danes pomoč, ki so jo preko češkoslovaškega Rdečega križa poslala češkoslovaška podjetja v vrednosti 255 tisoč češkoslovaških kron in pošiljko iz Zahodne Nemčije v te-žini 17.000 kilogramov, v kateri so obleke, odeje in drugo blago. •Strni niti svobodo in neodvisnost ZSSR -in \sW drugih šocialistifnih držav proti jcakrsnemu kolt napadalnemu poskusu*. Nato je poudaril gospodarske uspehe v državi, zlasti pa dobro žetev. Končno je ponovil, da hoče SZ ohraniti in utrditi mir ter izboljšati svoje odnose z vsemi državami. Opazovalci poročajo, da so opazili med parado štiri rakete novega tipa. Med temi je bila za vojaške zahodne strokovnjake najbolj zanimiva protiraketna raketa, ki lahko uniči katero koli balistično raketo tudi na veliko razdaljo. Novost so predstavljali tudi; protiletalska raketa, dva tipa raket »zemlja-zemlja* in nova vrsta tako imenovanih »Stalinovih orgel*. Nocoj pa je bil v Kremlju svečan sprejem, katerega so se udeležile vse delegacije iz inozemstva. Med sprejemom so govorili po vrsti: predsednik vlade Kosi-gin, člgn nrezidi.ia Podgorni. prvi tajnik KP SZ Leonid Brežnjev, član orezidi.ia Suslov. predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Mi-kojan, obrambni minister Malinov-ski in ponovno Brežnjev, ki je čestital mestnemu komiteju KP v Moskvi za uspelo organizacijo parade. Opazovalci so opazili zlasti, da so se britanski veleposlanik, francoski odpravnik poslov in drugi diplomati precej časa razgovar-jali s Cuenlaiem, s katerim se je pogovarjal tudi Malinovski. Ameriški veleposlanik Kohler pa se je srečanju s Cuenlajem izognil. Zahodne tiskqvne agencije poročajo, da se je iz zanesljivih virov zvedelo, da bo mednarodna konferenca komunističnih strank, ki je bila določena za 15. december, odložena. Baje bo dokončni sklep glede tega sprejet jutri ali po-, jutrišnjem na sestanku voditeljev j delegacij, ki se ga bo udeležil tudi Cuenlaj, s sovjetske strani pa Erhard pojde v Pariz Adenauer brez pooblastil Odgovor Parizu glede večstranske jedrske sile Brežnjev, Podgorni in Suslov. Posredno potrdilo tega sklepa, naj bi bila Cuenlajeva izjava nekaterim zahodnim diplomatom, da bo ostal še nekaj dni v Moskvi po odhodu ostalih delegacij, ki bodo odpotovale najpozneje v ponedeljek ali torek, medtem ko bo Cuenlaj ostal do petka. V Moskvi trdijo, da bo Cuenlaj podrobneje razpravljal s sovjetskimi voditelji o vprašanjih, ki so povezana s sestankom partijskih delegacij obeh držav, ki naj bi bil prve mesece prihodnjega leta v Pekingu. O proslavah otkobrske revolucije poročajo tudi iz Pekinga, Ber- lina, Prage in drugih socialističnih držav, kakor tudi iz Tirane, kjer tisk še vedno poveličuje Stalina. Bolivija LA PAZ, 7. — Vojaška junta, ki je prevzela pred dnevi oblast v Boliviji po odhodu predsednika Estenssora, je ukinila ustavo iz leta 1961, ki je bila sprejeta pod predsedstvom Estenssora. Junta je razpustila tudi politično policijo pred obtožbo, da so policaji mučili ljudi. Trdi se, da se je okrog 180 oseb zateklo v tuja veleposlaništva. Sicer pa vlada v mestu mir in uradi ter trgovine normalno poslujejo, razen šol, ki so še vedno zaprte. Iz Caracasa pa so sporočili, da je vlada Venezuele prekinila diplomatske odnose z Bolivijo. iiiiiiimiiMiiiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiMliiiiMiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit.. SLOVENSKA IN HRVATSKfl MANJŠINA V AVSTRIJI Hrvati pri kanclerju dr. Klausu Kreisky pri slovenskih študentih Kancler ‘m zunanji minister sta poudarila, da je podpiranje narodnih manjšin v mednarodnem interesu Avstrije DUNAJ, 7. — Zunanji minister dr. Bruno Kreisky je pred tremi dnevi obiskal na Dunaju Klub slovenskih študentov. V klubu je avstrijski zunanji minister predaval o vprašanjih avstrijske zunanje politike, po predavanju pa je odgovarjal na vprašanja slovenskih študentov o slovenski manjšini na Koroškem. Krei-sky je priznal, da so nekatera vprašanja sicer še nerešena, da pa jih je Avstrija pripravljena urediti ob sodelovanju s slovensko manjšino. Pri tem je poudaril, da pravična rešitev manjšinskih vprašanj prispeva k mednarodnemu u-gledu Avstrije. V sredo 27. oktobra t.l. pa je avstrijski zvezni kancler dr. Klaus sprejel delegacijo gradiščanskih Hrvatov. Kakor je znano, vsebuje člen 7 avstrijske državne pogodbe tudi točna določila glede narodnostnih pravic hrvatske manjšine v Avstriji. Kot poroča njihovo glasilo «Hrvatske no-vine» in avstrijski tisk, je bil pri razgovorih navzoč tudi dr- BONN, 7. — Kancler Ludwig Erhard je danes Izjavil v intervjuju za neki dnevnik, da bo v prvi polovici januarja prihodnjega leta obiskal Pariz, kjer se bo sestal z gen. de Gaullom. Kancler je poudaril, da se popolnoma strinja z obiskom Adenauerja v B'r*nciji, kamor bo odpotoval v nedeljo. Se pra>' posebej pa je podčrtal, da »Adenauerjev obis« ne predstavlja diplomatske misije: Adenauer ne bo nosil s seboj nikakršnih poslanic, temveč bo samo jasno obrazložil stališče* zabodnonemške vlade de Gaullu, da bi se *izognili slehernemu nesporazumu*. Ko je govoril n cenah žita je dejal, da sklep glede tega zaradi volitev, ki bodo jeseni prihodnje leto, ne bo odložen, temveč da bo njegova vlada svoj sklep sporočila najpozneje letos do 15 decembra. Glede večstranske jedrske sile pa je dejal, da je »predmet po gajanj*. Poudaril je, da je nje govo stališče glede te sile pozitivno, toda njegova vlada noč* skleniti dvostranskega nemško ameriškega sporazuma kot trdijo v Franciji. Za francosko grožnjo glede možnosti bojkota sodelova. pja v okviru evropske gospodarske skupnosti, pa je dejal, da gre za »drakonsko in nenavadno obliko* izjav. Izrazil je pripravljenost za zboljšanje odnosov s Francijo. Glede l5-odstotnega zvišanja angleških uvoznih tarif pa je izrazil svoj »pridržek in bojazen, da bo ukrep škodoval svetovni trgovini, utegnil Pa bi povzročiti tudi inflacijo v Angliji*. Poleg spora med Erhardorn in Adenauerjem zaradi poslabšanja odnosov med Parizom in Bonnom. se nadaljujejo tudi napadi na socialdemokratskega predsednika Brandta Nekateri demokristjan-ski voditelji iz Bonna so zahtevali, da mora zapustiti funkcijo za-hodnoberlinskega župana. Gre za »afero o darilu*, ki ga Je predstavnik zahodnoberlinskega senata Korber prejel od podtajnika vzhodnonemške vlade Wendha ob zaključku pogajanj za propustni-ce. _______ LIZBONA. 7 — sodišče je obsodilo na zaporne kazni od i7 mesecev do 6 mesecev šest oseb. ki so bile obtožene odporniškega de lovanja. žavni tajnik Soronics. Delegati pa so predstavljali Hrvat-sko kulturno društvo v Gradišču in Hrvatsko gradiščansko kulturno društvo na Dunaju. Delegacijo sta vodila predsednika obeh društev dr. Linzer in Prikosovič. Delegacija je obširno informirala kanclerja o vprašanjih gradiščanskih Hrvatov in dr. Klaus je obljubil, da Jih bo podprl, ker da je «v interesu Avstrije, da se narodnostne skupine podpirajo in da se ne de-oimirajo*. Glasilo gradiščanskih Hrvatov poudarja, da delegati niso pred kanclerjem ničesar olepševaii ali zamolčevali. List poudarja dalje, da obstaja spričo omenjenega poročila v avstrijskem tisku «u-pravičeno upanje, da bo zvezna vlada podpirala kulturne napore obeh naših društev* ter dodaja: «Zlasti pa nas veseli, da ni v interesu Avstrije deoimiranje, to Je zmanjšanje števila posameznih narodnostnih skup'n, temveč njihovo podpiranje. Prav to pa je tisto, kar imajo v našem primeru neki naši «dobrotnlki» v načrtu. Iz tega sledi, da je njihovo delovanje ne samo nasprotno interesom hrvaške manjšine na Gradiščanskem, temveč tudi proti interesom Avstrije.* odločnost držav, da si izberejo pot miru in mednarodnega sodelovanja. Pomen svoje zmage je najbolje poudaril sam Johnson, ko je dejal, da smatra zaupanje večine ameriških volivcev kot mandat izvajanja politike miru, pomiritve m boljšega življenja ameriškega ljud stva. Izid volitev pa ima več pomenov. Predvsem dokazuje, da se velika večina Američanov zaveda današnje stvarnosti v svetu, ki tako odločno zahteva mir in mednarodno sodelovanje na osnovi koeksistence, Izid je pokazal, da so Američani proti antikomunizmu, proti megalomanskemu rasizmu, da zavračajo predsodke in razne defor-mistične koncepcije v mednarodnih odnosih, ki datirajo iz hladne vojne in s katerimi so nad vse resno računali Golduiaterjevi zagovorniki sile. Nadalje so Američani glasovali za povsem določen program predsednika Johnsona in njegove demokratske stranke. Na predsedniških volitvah so namreč hl'rati z Johnsonom zmoaale tudi zahteve, ki jih ta program postavlja in ki ga je začel že pokojni predsednik Kennedg ter ga tudi izvajal, dokler ga ni zločinska roka umorila. To je program miroljubne koeksistence, strpnosti, sporazumevanja .odgovornosti in krepitve odnosov z drugimi državami. Kot je znano, je bil prav v okviru tega vrograma podpisan tudi moskovski sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov. Na osnovi tega programa je vlada ZDA zavzela pozitivno stališče na ženevski konferenci o trgovini in razvoju, bila je nad vse aktivna v OZN in drugih mednarodnih organizacijah Johnsonova zmaga je posledica številnih činiteljev. Med prvimi razlogi je vsekakor politična odločnost in sposobnost Johnsona samega. Vsej svetovni javnosti je bilo jasno, da je bil med vso volilno kamnanio daleč nad svojimi nasprotniki. Predvsem je znal izkoristiti slabosti svojega protikandidata in ga svretno prikazal javnosti kot nerodnega amaterja. Seveda to vedno ni bilo lahko, ker je Goldwater do konca kampanje nastopal zelo odločno in samozavestno, tako da je marsikoga zapeljal. Toda Johnsonu ie uspelo, da ga je v najvažnejših vprašanjih zunanje politike zelo prepričljivo pobijal ter prikazal ameriški javnosti njeaov program kot ne-mo on( in nevaren. Tako je bil Goldtvater poražen, hkrati pa se je kot nikdar doslej oslabila n'e-nova republikanska stranka, ki se bo težko ponovno okrepila. Prav gotovo pa ni nobenega dvoma, da se bo morala najprej znebiti Gold-materjo in njegove reakcionarne skupine. Izid ameriških volitev pa so tudi opomin vsem tistim, ki so poskušali, da bi potisnili svoio državo nazaj. Ponovno se je pokazalo, da hoče večina Američanov naprej, da si želijo progresivnega razvoia v svoji državi, da hočejo sodelovanje in mi ■ in da nasprotujejo izsiljevanju in nasilju. Italija Od danes je v teku nova stavka železničar jev, ki bo trajala do 14. t.m., ker vlada izjavlja, da ne more ugoditi nobeni njihovi novi zahtevi po povišanju prejemkov, ki bi presegala ono, kar jim je že priznala z ukrepom o poenotenju plač. V petek sta ministra za državni proračun Pieraccini in zakladni minister Colombo poročala v poslanski zbornici o gospodarskem in finančnem stanju dežele in o proračunu za prihodnje leto. Pieraccini je dejal med drugim, da se je stanje gospodarstva sicer nekoliko izboljšalo, da se je izboljšala tudi trgovinska in plačilna bilanca, vendar pa da s tem še nismo prebrodili težkoč neugodne gospodarske konjunkture. Vlada bo s svoje strani poskrbela, da bo poživila dejavnost na področju gradbe ništva in na vseh tistih področjih, kjer lahko neposredno poseže s svojo investicijsko politiko, predvsem v podjetjih z državno soudeležbo, da bi tako vplivala na ugodnejši razvoj gospodarske dejavnosti in skušala obdržati zaposlitev na sedanji rami. Zakladni minister Colombo pa je prikazal finančno stanje državnega proračuna in orisal smernice vladne politike na tem področju, pred vsem težnjo po znižanju primanj kljaja in omejitev izdatkov. Pro račun za prihodnje leto predvide va 6.619 milijard dohodkov, 7.276 milijardov izdatkov in 656 milijard deficita, t.j. 38,6 milijarde Ur manj, kot v prejšnjem proračunu V petek se je sestalo vodstvo KPI, da bi poslušalo poročilo de legacije, ki so jo poslali v Moskvo, tem trenutku nove mednarodne konference komunističnih stramc*. Po odooritvi tega, kar je delegacija opravila v Moskvi, je vodstvo sklenilo sklicati zasedanje centralnega odbora stranke v prvih desetih dneh decembra. Vodstvo KPI J® hkrati sklenilo poslati centralnemu odboru KP SZ pismo v imenu svojega centralnega odbora, v katerem mu čestita k 47. obletnici oktobrske revolucije, ki je «razbila sistem izkoriščanja in zatiranja narodov» in se zagotavlja, da KPI in italijanski narod ugledata s simpatijo na Vaše diplomatske pobude, ki težijo k izboljšanju odnosov med državami z različnimi družbenimi sistemi, na Vašo stalno akcijo v korist razorožitve. Potrditev politike miroljubne koeksistence od strani voditeljev KP SZ in sovjetske vlade naletijo na živo soglasje in podporo velikih množic naše dežele». Pismo se zaključuje: «Ideali marksizma m leninizma se bodo uveljavili v svetu, kolikor bolj odločno bo delo vseh komunističnih strank v sm®r< polnega razmaha vrednot svobode in demokracije, ki so lastne socializmu, za vedno globljo skladnost s stvarnostjo, tradicijami in značilnostmi vsakega naroda». Govor Brežnjeva Po odstavitvi Hruščova 15- ok*®" bra letos, so novi sovjetski voditelji večkrat izjavili, da bodo nadaljevali z miroljubno politiko, ven~. dar pa se je svet v večji meri prepričal o tem šele tedaj, ko je slišal dolgi programski govor novega prvega tajnika KP SZ Leonida Brežnjeva v petek na proslavi 47. obletnice oktobrske revolucije v Moskvi. Govor so opazovalci takoj označili kot «popolnoma hruščovski» in skrbno pazili, katere dele je kitajski ministrski predsednik Cuenlaj, ki je po 3 latih nepričakovano spet obiskal Moskvo, s ploskanjem odobraval. U-gotovili so lahko, da se je to zgodilo tedaj, ko je Brežnjev omenjal miroljubno koeksistenco ter vse tiste postavke sovjetske zunanje politike v zadnjih letih, ki so bile predmet kitajs’'o-sovjetskega spora. Zato so zaključili, da niti Cuenlaj ni mogel priti do drugačne ocene kot oni: da se namreč tudi po Hruščovi odstavitvi zunanja politika SZ ne bo spremenila. Kako pa je s politiko v mednarodnem komunističnem in delaje' skem gibanju? V te j zvezi je bil® najvažnejša izjava Brežnjeva, da je po njegovem mnenju konferenca komunističnih strank »zrela*-Kot je znano, je bila tudi KP Kitajske povabljena na tako konferenco, katere datum je že določil Hruščov za 15. decembra letos, soda vabilo je zavrnila. Brežnjev sicer tega datuma ni omenjal in * izključeno, da se bo ta datum premaknil. Važnejše je, da je ponovi, staro stališče o nujnosti konferen ce. Druga važna postavka t?1" predlogu pa je, da se je Brežnje skliceval na sklep izjave 81 komunističnih strank iz leta 1960 0‘e<* periodičnih sestankov teh strank. Toda šele prihodnji teden in da meseci bodo pokazali, ah -Brežnjev ' zamišlja decembersK konferenco v tistem smislu ob* janja in izključevanja, zaradi c -sar so konferenci nekatere k0TI! nisfične stranke nasprotovale, v ' slej še ne moremo vedeti, ali J novo vodstvo Sovjetske 2?ezJL/„ svojih zamislih konferenci da bistveno drugačen značaj. \se iz govora Brežnjeva ne sledi mo da zaradi tega, ker Se ni jasno bi po odstavitvi Hruščova Kr tajske na konferenco pristala. O tem se že, zlasti na Zahod , mnogo piše in razpravlja. Navaj jo se številne trditve iz člankov -kitajskem tisku, iz katerih je m sklepati, da smatrajo kitajski v ditelji .da je sedaj z odstaviti!' J Hruščova odstranjen tudi 0la razlog, ki je preprečeval res’ sovjetsko - kitajskega spora. nekateri domnevajo, da se bo k ference udeležila tudi Kitajska. Vsekakor je prav v teh 0“”0k0. novega vodstva SZ do ostalih munističnih strank bistvo vvroi nja, zaradi katerega so ne rat nja, žaram Katerega so - jt. komunistične stranke po odsta vi Hruščova izrazile svojo zasKri Ijenost. Nenadni Cuenlajev P"”nj. v Moskvo na proslavo 47. r» oktobrske revolucije je to skrbljenost nekoliko povečal s_ rezultati njegovih razgovorov do pokazali, ali je bilo poveča zaskrbljen osti upravičeno. Bolivija V Boliviji se je prejšnji te A uprla vojska in prevzela °hl ' Predsednik Vietor Paz Esteusso ' ki je bil dvanajst let na ob• je moral odstopiti in je s mi najožjimi sodelavci pobegni1 Peru. Na oblast je prišel leto ‘ ua ui se razguvarjaia s sovjetSKimt nJS??',,dt! 'ltrdp\,hln\i pr'*’ voditelji o nedavnih dogodkih, pred- ','iute. Po ^fe. vsem o odstranitvi Hruščova in o ' letošnjo spnm d ;)0. drugih vprašanjih, ki zadevajo med- £afZ^T^sednik Boli** narodno komunistično gibanje m vprašanja demokracije v socializmu. Po seji so izdali resolucijo, v kateri se zatrjuje med drugim, da je vzroke za odstranitev Hruščova iskati v kritikah na račun njegove dejavnosti v tem zadnjem času in ki zadevajo »tako njegove metode v vodstvu, kot negativne posledice, ki so jih te metode povzročile zlasti v organizaciji gospodarstva, kmetijstva in stranke». Vodstvo KPI je vzelo na znanje, da obstajajo med njo in KP SZ različna stališča glede smetode pri zamenjavi Hruščova. kakor tudi glede drugih vprašanj razvoja politične diskusije in socialistične demokracije*. Hkrati se zatrjuje, da je bil «potrjen skupni namen, da se nadaljuje proučevanje in poglo- Kirk Douglas pri Titu LJUBLJANA 7 — Maršal Tito je sprejel danes na Brdu pri Kranju ameriškega filmskega igralca in producenta Kirka Douglasa in njegovo soprogo. Na sprejemu so bili navzoči tudi generalni tajnik predsednika republike Bogdan Cr-nobrnja ln docent akademije za gledališče, film radio ln televizijo Dejanko Sanovič. Kirk Douglas je pred dnevi v okviru Kennedyjeve-, . ., , - - • ------ gn načrta «Ljudte ljudem*, kot gost "itev teh vprašanj v bratskem rtu- Akademije za gledališko umetnost, radio in televizijo, prispel v Beograd, kjer Je imel razgovore s študenti. Predaval sicer je o vlogi igralca v sodobni družbi. Ameriški igralec si je s svojo skromnostjo Pridobil simpatije Beograjčanovi ki so v i-jem predvsem spoznali resničnega človeka. Kirk Douglas 1* danes pred odhodom Iz Ljubljane v Beograd s soprogo obiskal tudi ljubl)an«ko Dramo, kter se Je razgovarial s člani ljubljanskega gledališča. TUNIS, 7. — Jutri bodo volitve za predsednika republike, ki se Jih bo udeležilo en milijon 300 tisoč volivcev Vložena je samo lista »Socialistične stranke Destur,* ki ima v programu graditev socializma. Zadnje volitve so bile 8 no- hu, ki je lasten obema strankama, ob spoštovanju vzajemne avtonomije in ne da bi to pomenilo vmešavanje v notranje zadeve ene ali druge stranke, pač pa namen, da se okrepi solidarnost v borbi za skupne smotre*. Potem ko je vodstvo KPI poudarilo. da bo nadaljevalo «lastno ela-boracifo okrog vprašanj napredovanja v socializem v demokraciji in mvu v deželi razvitega kapitalizma. ki je, kot Italija, socialno in politično močno razčlenjena* sporočilo dodaja, da KPI «pozdravl)a z zadovoljstvom, da so se v teh dneh pokazali znaki izboljšanja odnosov med Ljudsko Kitajsko, ZSSR in drugimi socialističnimi detetu-mi*. Tudi zaradi teh razlogov je KPI naklonjena «vsemu temu, kar more prispevati k povrnitvi arija teljskih odnosov med vsemi socia vembra leta 1959. ko je bil tzvo- Vstičnimi državami»: iz istih razločen Burgiba, ki je prejel 91,5 odst.1 gov vodstvo KPI «potrjuje veljav-glasov. I nosi pridržkov glede sklicanja v uri j ir prvnseuu'* Xinil Zanj je glasovala velika •’* bolivijskih volivcev in s tem di zn njegovo Nacionalno rej)U kansko gibanic - MNP. Toda J* no treh mesecih se Je klal na skrajno levico, n ena center in r.rofnšistično desnico, ko dn je v drjn"i prišlo do res neredov. Spopadi med uporniKi policijo so traiali deset dni. sledirg so bili številni mrtvi ranjeni. V La Pmu. olavvem n stu Bolivije, so že ohiavili. da n nor zadušen in da vlada » v državi rrd in mir — ki pa m jnl niti dva dni. . rPj Novi voiaški iunti sta Jiredsedovala bivši P"dVr*d general Rene Parrientns in Al , Candin p vladi so bili tri e (,,jj kovniki in en general Toda ^ Ja fnri”neHa ni trainln več ° dan Alfredn Cnn-Jia ie nn-dne odstonil. Rslenssnm je j koj izmeti, da ga j> ambic "-veral Horni in izdal ii,,i«» Ne glede va to. da je i,pt ena izmed tistih lalinst-oamrr^ ■ držav, z neurejenimi in 2Tn\“ general i-igral in izdal. nameriš n zmed t mi političnimi razmerami dnk-vzrnčatn nepričakovane par salne dnvndke je kljub temu , ko verjeli da bi tvonli im'1 denti in delavci nekaj skun ^ » tendencami skrajnih desničar* elementov in da bi bili *rc“ 'uti m delavci neka j ,1-1)1 tendencami skrajnih desničars v rokah oligarhije in n}onhf j« •tov. Tudi ni verjetno, da 01 (. mnoli strinjati z vojaškimi P nikl i;j mnogokrat deluieio V _ jj-vndilib /;i prihajajo po- nije. Zaradi tega se tr'nutJ!t„nje' stavijo povsem looično r’prfl' . ip. Kaj sedaj? Upravičena je tud ^ iazen, da bo dn pravih no* . j,j)i sporov šele prišlo. Začete sporov je vsekakor odstop nega Candia. mm p.®--**.#] §m&m 1//VV I,-V ■'//§;, pa, ko ni videl naprej in se je ozkostjo, zavistj k’ 'B&iLA&Si ...V. -A-*- Požrtvovalna Kita (ED IACY\\ Ko sem Rito prvič videl, mi ni bila všeč. Prišla je v našo trgovino z možem in s tastom. Bila ja visokorasla in lepa ženska. To je bilo videti, četudi je nosila blače, moško srajco in debel lovski suknjič. Imela je morda 28 let, eno ali dve leti več kakor njen mož. Moj naj mlajši brat Al bi mogel odvrniti pogleda od nje. Toda najprej moram opisati našo trgovino, živimo v bližini kanadske meje, od katere nas loči samo gost in temen gozd. Ni ne reke ne stražnikov ne carine. Zemljišče je skorajda neprehodno, gozd divji, brez stez in kažipotov. Pravijo, da živi v gozdu samo nekaj indijanskih traperjev, toda nikoli jih nismo videli, ker prodajajo kože Kanadčanom. Po vojni so nekateri zmešani bogataši prihajali v te kraje na lov. Nagovarjali smo jih, naj se vrnejo, toda bili so vztrajni. Oskrbovali smo jih s puškami in oblekami. Seveda je bilo vse to drago, a oni niso vprašali za ceno. Polšje so pričeli prihajati tudi dru-gt, ki so bili željni lova v nedotaknjeni prirodi. To nam je prinašalo več dohodkov kakor obdelovanje izkrčene zemlje. Nismo se mogli pritoževati. Jim Harris, Ritin tast, je imel nekaj manj kot šestdeset let. Verjetno se je poročil zelo pozno, ker je bil njegov sin Jim mlajši videti prej kot vnuk kakor njegov sin. Vsi trije so najeli naš in se naslednjega dne odpeljali proti gozdovom. Moram Pripomniti, da so z vozilom lahko Prodrli samo približno dvajset kilometrov. Ceste ni bilo in niti je nismo hoteli graditi in kvariti prirodo. Harrisovi so nam povedali, da se bodo zadržali na lovu teden *lni, in prav gotovo bi bili pozabili nanje, če ne bi bili začuli že ur pozneje ropota motorja pred hišo. Rita se je vrnila z džipom, v katerem je na zadnjem sedežu ležal njen mož Jim. Skočila je iz kabine in dvignila Jima, kakor da bi bil otrok. Nezavestnega je odnesla v posteljo, medtem ko smo mi telefonirali zdravniku Ashu. Le-ta je potreboval vsaj pol dneva od Prestona do nas, morali pa smo dobiti takoj zvezo in biti je moral doma. Rita se ni ganila od postelje svojega moža, celo hrano smo ji morali prinašati, četudi smo jo nagovarjali, naj si odpočije. Ko se je malo pomirila, nam je pripovedovala, da so pod večer druge-ga dne postavili svoje šotore v soteski, imenovani «Slepič». Podovi je stari Harris vzel puško in odšel, da bi dognal, od kod prihajajo živalski glasovi, ki motijo n°fni mir. Rita je medtem sedela °b ognju in čakala, da se tast vrne. Toda on se je spotaknil, njegova puška se je sprožila in strel ga Je zadel v trebuh. Samo norec hi streljal v tej luknji, ker so vsi °bronki iz krušljivih skalnih sten. Jim mlajši je spal v svoji vreči m nanj je padla velika gmota od-*rgane zemlje in kamenja. Pok je Pretresel stene, kakor na primer en sam žvižg lahko sproži snežni Plaz. Soteska Slepič Je oddaljena dobrih trideset kilometrov od kraja, do koder so mogli priti z džipom. Rita se je znasia v silno mučnem Položaju z dvema hudima ranjencema. stala je pred veliko odlo-Rvijo, ker je mogla pamagati sa-m° enemu. Naložila si Je svojega *d°ša na rame in ga nosila vseh videset kilometrov do vozila. Pla-Z *a se je, hodila, padala, se vzpe-djala ter končno le našla džip in 86 Pripeljala do naše hiše. Občudovali smo Jo. To Je bilo *° za moškega junaško dejanje; avojega moža je morala imeti pač Zel° rada. Moj brat Al in Jack r°> Indijanski farmar, ki sta ^sriala gozd kakor lastni žep, sta takoj odpravila iskat starega arrisa. Moja žena in Jaz sva staia pri Riti tn ranjencu. Je prišel zdravnik, Je storil J*®' kar je bilo moč storiti, ven-S8* Je kazalo, da Je stanje Ri-e8a moža brezupno. Iz Prestaja 8mo poklicali rešilni avtomobil, Prav smo vedeli, da Jim ne bo držal nekaj sto kilometrov dol-a vožnje. Rita je rotila zdravni-• naj reši njenega moža. Stari d Je dober zdravnik, vendar Jl-a hi mogel rešiti, ker Je zgubil .,®Ve4 krvi. Naslednjega dne je umrl. Ko je Rita zvedela to novico, je bila vsa iz sebe. Obtoževala se je, da je ona kriva, ker je pustila ranjenega in slabega človeka samega v pustem gozdu. Spravili smo jo v posteljo in zdravnik ji je dal injekcijo za pomirjenje. Naslednjega dne je bila videti Rita že dosti bolj mirna. Slekla je krvavo lovsko obleko in se oblekla v ženska oblačila, šele zdaj smo videli, kako je bila lepa. Moj brat Al toliko da ni ponorel. Hotel ji je ponuditi zakon in komaj smo ga prepričali, da čas ni primeren za take razgovore. Medtem smo na zdravnikov predlog pokopali Jima v skromnem grobu ob poti. Rita je s tem soglašala, ker je menila, da bi si bil njen mož gotovo želel biti pokopan v bližini svojega očeta. Vztrajala je, da postavimo dva kamnita nagrobnika: za Jima mlajšega, ki je umrl devetnajstega, in Jima očeta, ki je umrl tri dni prej — šestnajstega. Ko se je znočilo, se je zdravnik odločil, da bo odpotoval naslednje jutro. Rita ga je poprosila, če sme odpotovati z njim. Dala mu je svoj naslov in petsto dolarjev za oba nagrobna spomenika in za stroške pogreba, če bi kdaj našli truplo njenega tasta, želela je, da bi ga pokopali ob njegovem sinu. Poslovili smo s solzami v očeh. Ta tragedija nas je zelo zbližala Rito. Zdravnik je pravkar pognal motor, ko je pribmel avtomobil državne policije. Iz njega sta skočila dva policaja in — ne boste mi verjeli — povedala, da imata nalog za aretacijo Rite zaradi umora! To je bil višek razburjenj zadnjih dni. Taka obdolžitev nam je bila nerazumljiva. Al se je hotel celo z revolverjem postaviti policajema po robu. Toda oba sta vztrajala. Ce je Rita nedolžna, se bo že pokazalo na sodišču. Kaj se je v resnici zgodilo? Stari Harris Je bil velik bogataš in je sedel na dolarjih, toda svojemu sinu ni privoščil niti centa. Rita je vedela, da bo sin prišel do denarja šele, ko bo stari umrl. Zato je iskala priložnost, da mu čimprej pomaga s sveta. Lovski izlet ji je del idejo, kako bi se starega Jima najlaže znebila. Ko so v šotorih polegli, da prenočijo, je stari Harris slišal živalske glasove in odšel, da vidi, kaj se dogaja v soteski. Njegov sin je že spal. Rita je zlezla iz spalne vreče in odšla za tastom. Brž ko sta se malo oddaljila, je sprožila strel tastu v trebuh in pohitela nazaj, da natvezi možu zgodbo o nesrečnem dogodku. Toda Rita ni poznala skrivnosti starih kanjonov in nevarnosti, ki jih lahko sproži samo en strel. Ko se je vrnila k šotoru, je našla svojega moža zasutega pod zemljo in kamenjem. Rita je poznala zakon o nasledstvu. Po njem bi ona, če umre njen mož pred očetom, ne podedovala ničesar. Toda če doseže, da Jim ne umre pred očetom, in to dokaže, Je očetov dedič sin in za njim ona. To ji je torej dalo nadčloveško moč, da je prenesla moža celih trideset kilometrov daleč do vozila in ga nato pripeljala do naše hiše, da bi umrl pred pričami. Računala je, da je stari Harris umrl takoj, vsekakor pa pred svojim sinom. Toda stari Harris ni umrl. Neki traper, ki je bil v bližini soteske, je slišal strel. Prihitel je gledat, kaj se je zgodilo; vedel je, kako nevarno je streljati v kanjonu. Našel je ranjenega starca in ga prenesel do bližnjega jezera, kjer je ribaril neki strasten ribič. Leta je s svojim majhnim hidro-avionom prepeljal ranjenca v kanadsko bolnišnico. Tako je stari Harris povedal policiji vse, kar se je zgodilo. Dva tedna kasneje se je pojavil kot priča, ko je porota sodila Riti. Moj brat Al še danes trdi, da je umrla Rita na električnem stolu po nedolžnem. Tudi moja žena je na njegovi strani. A jaz — ne vem. Toda že, ko sem jo videl prvič, mi ni bila všeč. Cankarjev «Martin Kačur» v Rizzolijevi zbirki Biblioteka Universale Rizzo-li, ki izdaja zbirko knjig žepne oblike, je kot svoj dvojni zvezek 2099-2100 izdala knjigo Ivan Cankar, Biografia di un idealista. To je prevod romana Martin Kačur (ki ima v slovenščini podnaslov Življenjepis idealista.) Prevod je oskrbel prof. Ciril Kutin (Cut-tin), ki je nekaterim našim bivšim maturantom znan, ker je bil večkrat član maturitetnih komisij na slovenskih šolah v Trstu. Prevajalec je knjigi dodal še dokaj obširen uvod o Cankarju in njegovem delu, pa tudi o dobi in okolju, v katerem je Cankar živel in delal. Prof. Kutinu smo vsekakor lahko hvaležni za njegovo delo in zadovoljni smo tudi lahko, da je prevod prišel v zbirko, v kateri izhajajo najpomembnejši mojstri svetovne književnosti. Razen tega pa je to tudi — zaradi nizke cene — zelo razširjena zbirka. Cankarjevo delo bo torej prišlo v roke številnih bralcev. IVAN CANKAR BIOGRAFIA Dl UN IDEALISTA Biblioteca Universale Rizzoli Stane Sever kot Zgagar v Moseheti ................tiiiHniiiiiiinmiii.■■■............umni..mm.........milim............. ....................................mmiimmi...................... Seznam NESMRTNI VELIKAN UPODOBLJEN V ROMANU Irving Stone: V ZANOSU IN OBUPU Življenje, delo in doba Michelangela Pisatelja smo že spoznali tudi po slovenskem prevodu (še pred vojno) knjige o Van Goghu - Novi roman je izšel pri Državni založbi Slovenije v 2 knjigah, katerih tudi zunanja podoba je vzorna Vsi tisti; ki imajo radi romanizirane biografije velikih mož, bodo več kot zadovoljni z obsežnim romanom o največjem kiparju sveta, nesmrtnem umetniku Michelangelu Buonarrotiju. Roman je napisal znani ameriški pisatelj Irving Stone. Ce se spomnimo na njegovo biografijo o Jacku Londonu, zlasti pa na roman o Van Goghu «Sla po življenju«, ki smo ga nedavno ponovno dobili v slovenskem prevodu, potem smemo tudi od romana o Michelangelu nekaj pričakovati. In v resnici tudi ta biografski roman slovenskih bralcev ne bo razočaral, kot ni razočaral drugih bralcev po svetu. Zato bodo z veseljem pozdravili slovenski prevod romana «V ZANOSU IN OBUPU«, ki ga je pripravila Državna založba Slovenije in uvrstila v svojo zbirko Biografije. Roman v dveh zajetnih knjigah, ki ga je v slovenščino prestavil Bogo Pregelj, bo zaradi svojih kvalitet uvrščen med prevode tistih velikih del, kj jih poznajo vsi kulturni narodi sveta. Vsebino romana «V zanosu in obupu« kaže že značaj dela sam. To je pač biografski roman, ki pripoveduje o Michelangelu, o njegovem osebnem in umetni- škem življenju teV o okolju ir času, v katerem je živel ta ve liki mojster, kipar, slikar, arhi tekt in pesnik. Ze če površni poznamo čas in okolje, v kate rem je živel in ustvarjal Mi chelangelo (rojen leta 1475, u mrl 1564, živel in delal v Flo renči in Rimu), potem morami vedeti, da je bil to izredno plo den čas renesanse, obdobje, ki je pod Medičejci Florenca naj bolj procvitala, ko so živeli pro sluli Borgijci. To je bil čas ver skih sporov, cerkvene revoluci je, čas Savonarole, pa tudi čas ko so vladali spori med mesti vojne med knezi, mesti in deže lami Italije, ko je bil papež tud posvetni vladar. Pa tudi čas, ki so živeli Perugino, Rafael ii drugi veliki umetniki, ki so u-stvarjali nesmrtna dela. Ta plodni in nemirni čas je v romanu «V zanosu in obupu« odlično prikazan. Bralec bo iz tega romana spoznal znatno več zgodovine in tedanjih razmer kot pa iz najboljše zgodovinske knjige, čeprav pisatelj v svoji svobodni pisateljski obdelavi tudi odstopa od zgodovinskih dejstev. Toda prav prikaz dobe in okolja, v kateri je živel in ustvarjal Michelangelo, predstavlja eno izmed odlik tega obsežnega roma- Mednarodna žirija za nnagrado Trst 1964», razpisano za III. mednarodni natečaj za simfonično glasbo. Prva nagrada ni bila podeljena, drugo (750.000 lir in izvedba) pa je dobil Milančan Bottinelli- — Na sliki so (od leve na desno kot sedijo): Lennox Berkeley (V. Brit.), Giulio Confalonieri (It.), George Auric (Fr.), Virgilio Mortari (It.), dr. Al-do Baidini (tajnik, stoji), Orazio Fiume (predsednik), Sandro Fuga (It.), Vito Levi (It.) Andre Francois Marescotti (Švica), Lugi Toffolo (It.)- na. Seveda pa stopa v ospredje pisateljeve pripovedi Michelangelo kot umetnik in kot človek. Zdi se, da je pisatelju prikaz osebnosti velikega mojstra odlično uspel, čeprav zlasti predsta- več toliko jokala kot da Je padla v trans, je Hta ni aJ- Kot •*ela ob postelji svojega moža, *0r da bi bil še živ. Opoldne sta se vrnila Al ln “k Faro. Našla sta kraj, kjer Je *Hhn tast ranjen, krvavo sled Šotore, nista pa našla njegove-truPla. Temu se nismo čudili, r Hvi v gozdu veliko volkov. i L vitev umetnika, notranjih spodbud ustvarjanja in vzmeti njegovega umetniškega koncepta, ni bila lahka naloga. Pisatelj bo tako spoznal ne samo Michelangela kot človeka od trinajstletnega fantiča, ki se je šel učit umetnosti do osemdesetletnega starca, temveč predvsem umetni, ka. Umetnika na vrhovih ustvarjalnega zanosa in v peklu obu-seboj poti moral boriti z in nerazumevanjem okolice. Umetnika, katerega poglavitna strast je bilo kiparstvo, ki se je vse svoje življenje v izčrpavajočem naporu boril z marmorjem, da bi ga oblikoval po svoji volji in predstavi, brez ozira na ovire, bremena in pripombe njegovih zaščitnikov, ki so mu dajali streho in kruh. Bralgc bo zato spoznal, kako so nastajale velike Michel- angelove umetnine in kako bogato je bilo kiparjevo notranje življenje pred začetkom del in med samim oblikovanjem. Ker so tovrstni opisi notranjega življenja umetnika v svetovni književnosti redki, bo ob tozadevnih delih romana bralec še bolj zadovoljen. V formalnem pogledu se Irving Stone drži ustaljene, klasične oblike biografskega romana in pripoveduje v posameznih poglavjih kronološko o življenjskih obdobjih umetnika. Pripoved odlikuje izredna umetniška moč v podajanju bistvenih momentov in vseskozi bleščeč slog, ki daje romanu značaj resnične in velike literarne umetnine. Roman v dveh knjigah «V zanosu in obupu« je tako odlična knjiga. Tudi zunanja podoba obeh knjig je vzorna. Sl. Ru- iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiHiuiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii Gosar Sergej; Brazde. (Fotografija je bila na IV. mednarodni razstavi fotografske umetnosti v Beogradu 1963.) Charles Knickerbocker Romanov iz zdravniškega življenja je precej. Nekateri so dobri, nekateri slabši, skoraj za vse pa velja, da jih ljudje radi bero. Človeško zdravje je pač najpomembnejša dobrina, ukvarjanje z zdravstvom pa ima še vedno neki skrivnosten čar. Tako je pač navadnim ljudem vse, kar je v zvezi z zdravstvom, zdravljenjem, zdravniki in vse tisto, kar je navadnim ljudem skrito, še posebej zanimivo in privlačno. Prav zato bo tudi najnovejši roman iz zdravniškega življenja, roman ameriškega pisatelja Charlesa Knickerbocker-ja »ZDRAVNIKI«, ki smo ga pravkar dobili v slovenskem prevodu (izdala založba Lipa v Kopru, prevedla Marija Cvetko, opremil Jože Centa), imel gotovo veliko bralcev. Roman pripoveduje namreč o zdravnikih, o boleznih, njih zdravljenju in o zdravniškem zasebnem življenju. Razen tega pa je napisan pri- Zdravniki vlačno in se res lepo bere, tako da mu je uspeh zagotovljen. Toda kak posebno velik tekst pa to vendarle, ni, saj ne obravnava niti ne načenja kake problematike s področja zdravstva in odnosov med zdravniki in bolniki, čeprav seveda mimo nekaterih tozadevnih problemov le ne more iti. Vendar pa je poudarek tega romana na njegovi pripovedi in manj na idejnosti. Zanimivih zgodb in prijetno pripovedi pa je roman «ZDRAVNIKI» (orignalni naslov The Dynasty — Dinastija je vsekakor bolj točen) vsekakor poln. Poglavitna osebnost romana je mladi zdravnik John Crest, ki nosi nekatere avtorjeve avtobiografske poteze (pisatelj romana je namreč tudi sam zdravnik). Roman pripoveduje o Crestovi življenjski poti, od začetka študija medicine do zrelih let. Na (Nadaljevanje na 8. strani) novih knjig NŠKvTrstu Naša obrt In njena dejavnosti Lj„ 1956. Čuček, Ivan: Računski stroji, Lj., 1953. Baš, Angelos: Noša v poznem srednjem veku in 16. stoletju na Slovenskem. Lj., Filozofska fakulteta 1959. Cevc, Emiljan: Srednjeveška plastika na Slovenskem. Lj., Univerza v Lj. 1956. Jelenc, Danilo: Nekatere značilnosti orudenenja v rudišču Rute. Lj., 1953. Jelenc, Danilo: O raziskovanju mineralnih surovin v LRS. Lj., 1953. Drvna industrija Jugoslavije. Zagreb, 1956. Rudarsko-metalurški zbornik, za leta 1959., 1960., 1961,, 1962., Lj., Fakulteta za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo univerze v Lj. Biološki vestnik za leta 1955, 1956., 1957, 1958, 1960, 1961. Ljubljana, Biološka sekcija prirodoslovnega društva v Ljubljani. Kramer, Karl: Brezije. Lj, Narodni muzej 1959. Sumi, Nace: Zgodovinski-urbani-stični profil Ljubljane. Lj, Prosvetni servis 1960. Mikuž, Stane: Michelangelo Buo-narotti. Lj, Prosvetni servis 1961. Mikuž, Stane: Leonardo da Vinci. Lj, Prosvetni servis 196L Reševalna služba v rudarstvu in metalurgiji. Lj, 1961. Zupan, France: Zemljepis za nižje srednje jn strokovne šole I. del. Trst 1954. Schart, Viktor: Fizika za višje srednje šole. II. del. Trst 1956. Angleška vadnica. I. del. za nižje razrede slovenskih srednjih šol. Trst 1955. Perhavc, Rudolf: Geometrija za nižje srednje in strokovne šole in tečaje. Trst 1959. Gregorec, Srečko: Fundamental-ka. Gorica 1960. Gregorec, Srečko: Dogmatika. Gorica 1960. Kacin-Jevnikar: Slovenska jezikovna vadnica. II. izp. izdaja. Trst 1961. Košuta, Egidij: Zgodovina filozofije. II. knjiga. Trst, 1963. IV. Kongres zveze svobod in prosvetnih društev Slovenije. Lj, 1964. Remec, Miha: Mrtvi Kurent. Lj, Prosvetni servis 1960. Grobnar, Boris: Mimo načrta. Lj, Prosvetni servis 1961. Marinc, Marjan: Poročil se bom s svojo ženo. Lj, Prosvetni servis 1961. Okrožnica «Mir na zemlji« Rim, 1964. Detela, Lev: Blodnjak. Trst, Sodobna knjiga 1964. Veliki katekizem II. del. Trst 1964. Pastirček. Leto XIX. 1964/65. Trst. Roy, Kristina: Bez Boga na svi-jetu. Trst, 1964. Studi Goriziani. Vol. XXXV. Go-rizia, Biblioteca Govemativa 1964. Bulloch, Allan: Hitler. Lj, CZ, 1963. Longworth, Clara: Moj veliki prijatelj Shakespeare. Lj, MK. 1964. Belden, Jack: Kitajska pretresa svet. Lj, CZ 1958. Polič, Radko: Partizanovi obiski. Lj, MK 1964. Calderon, V.: Kondorjevo maščevanje. Lj, MK 1964. Wells, H.G.: Czsovni stroj. Lj, Prešernova družba 1964. Stucken, E.: Beli bogovi. I. in II. knjiga. Lj, CZ 1957. Cvetko, Vladimir: Ljubljana v luči socialne slike šolskih aktivov. Lj, DZS 1955. Breznik, Ramovš: Slovenski pravopis. Lj, JK 1938. Meško, Ksaver: Kam plovemo. Lj, T.Z, 1927. Kovačič, Lojze: Ključi mesta; Lj, DZS 1964. P rffn or sH*) bilo popolnoma zaprto in pokrito ter bi skozi vse leto vzdrževali umetno podnebje v notranjosti te meteorološke »ograde«. ir NAHOD . STRUP ZA SRCE? Neki profesor iz Chicaga pravi, da je vsak človek z dolgo zamašenim nosom kandidat za... srčne bolezni. S pomočjo manometra je profesor izmeril pritisk v nosnicah in ugotovil, da predstavlja kroženje zraka v nosu (dihanje) prehlajenih hud napor za ves organizem. Nahod ali zaprtje nosa sploh na daljšo dobo izkoriščata in hudo obrabljata srce in pljuča. ■fr LEPO DARILO Marc Chagall, eden največjih živečih slikarjev, rojen v Vitebsku a bivajoč dolga leta v Parizu, je poslikal s freskami strop pariške Opere. Za priprave in za slikanje je porabil celi dve leti. Francoski minister za kulturo Malraux je na tiskovni konferenci, na kateri je uradno «predstavib fresko, poudaril, da ni Chagall zahteval za to delo niti enega franka. Pri tem je minister tudi pripomnil: «če bi nastale zaradi freske polemike o slikarski umetnosti Chagalla sploh, bi fresko razdelil na kose ter jih dal na dražbo. Prepričan sem, da bi dobil zanje milijardo frankov. Kot smo že na drugem mestu svoj čas pisali, je namreč freska sestavljena iz številnih panojev, ki so poslikani s samostojnimi panoji. Slikar je daroval fresko Parizu iz hvaležnosti, saj se je v njem razvil v velikega umetnika. Res, mnogo je dosegel, če pomislimo, da je v svojih mladih letih slikal nag, da ne bi popackal edine obleke, ki jo je imel. ir Z NOŽEM NA MORSKE PSE Italijanski študent Rob Vicentini se je več mesecev posvečal na otočkih v Rdečem morju lovu na morske pse s samim nožem. Namen tega športa je namreč dokazati, da morski psi niso posebno nevarni, če se zna z njimi prav ravnati. Sedaj bo objavil o svojem lovu knjigo, v kateri bo opisal svoje izkušnje. Morda se bo le našel kdo, ki ga bo posnemal. fr GOLOBI V . . . KONFINACIJO Golobje so v mestih zabava za otroke in odrasle in celo zaslužek za ženske, ki prodajajo koruzo na raznih trgih. So pa tudi veliki packoni, saj so že marsikomu onečedili klobuk ali jopič. V Parizu so popackali vse spomenike. Zato je pariški župan sklenil, da bo «konfinira]» vse golobe na P°" deželje. V enem samem mesecu so. jih polovili 150.000 in jih »izgnali«, a jih je še vedno ostalo 400.000. Toda tudi na te bo prišla vrsta. ir SREČNI DEDIČI Leta 1902 je gospod Grochau iz Saint Paula v ZDA kupil delnice neke železniške družbe v vrednosti 400.000 Ur. Grochau je spravil delnice v ovoj, jih položil v predal in kmald nanje pozabil. Sedaj je Grochau umrl in notar, ki je moral ugotoviti vrednost njegovega premoženja, da ga razdeli med dediče, je odkril ovoj. V začudenje vseh so sedaj te delnice vredne eno milijardo lir. fr ZOPET ENA AMERIKANSKA . . . V ZDA so kar nori na razne ankete in statistike. Tako so pred kratkim hoteli ugotoviti z anketo, ali so v nočnih lokalih bolj prijazne z gosti oblečene natakarice, ali fUste. ki so skoraj v Evini obleki. Rezultat je bil, da so bolj P0-strežljive oblečene natakarice, pa čeprav s predpasnikom. Na pol gole natakarice so bolj živčne in nezaupljive, ker mislijo, da je vsak nasmešek klientov že nekakšna »ponudba«. Zato ravnajo le bolj grobo s klienti, še posebno z ženskami, če so zelo elegantne in polne draguljev in nakita. Veljaven od 8. do 14. novembra OVEN (od 21.3. do f »V \ 20.4.) Ta teden bo- [ ) ste precej vznemiril 1J jeni, kajti ljubezen- ska srečanja vas bo- --- do razočarala. V vseh svojih zadevah se ne smete prepuščati prvim nagibom, marveč se morate ravnati po zdravem razumu. Glede nekih kupčij in pogajanj bodite potrpežljivi. ---v BIK (od 21.4. do / , 20.5.) Mnogo ljudi, f ] rojenih pod tem X znamenjem, bo ime- N. J 16 priliko zelo prijet-nega flirta z duhovito osebo. Morda se bo ta flirt kasneje spremenil v prijateljstvo. Zaljubljenci naj se ne dotikajo določenih stvari, ker u-tegne nastati ljubosumnost. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Končno so vam zvezde, kar se ljubezni tiče, popolnoma naklonjene. 2e prve dni boste čutili ugoden vpliv tega in okoli vas bodo samo prisrčni in nasmejani obrazi. Zato boste tudi, kar se dela in poslov tiče, imeli precejšnje uspehe. RAK (od 22.6. do 22.7.) V prvih dveh ali treh dneh v tednu bo položaj v čustvenem življenju nekoliko napet. Postali boste namreč preveč občutljivi in nezaupljivi. Možnost u-godne rešitve vseh zadev, ki so povezane z domom. Rešite razna praktična vprašanja vsakdanjega življenja. LEV (od 23.7. do 22. r (* m. \ 8.) Stari čustveni JpK ] odnosi se bodo o-, *\v / krepili. Spoznali boste tudi nove ljudi in imeli boste občutek, da je okolica zelo prijazna z vami. S starimi prijatelji se ne dotikajte nekaterih kočljivih zadev. Na delu vam bodo postavljali neke ovire. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Čeprav se vam ne ljubi, da bi se popolnoma posvečali dragim osebam, pa boste iz nekih prijetnih razlogov preživeli mnogo brezskrbnih uric. Boste v izvrstni družbi zanimivih prijateljev, s katerimi boste zelo radi Izmenjali svoja gledišča. TEHTNICA (od 23. 9. do 23.10.) Ste pod znamenjem boginje ljubezni in boste polni čara in privlačnosti. Zato vam uspehi prav gotovo ne bodo ušli. Se preveč izbire boste imeli. Tudi družbeni odnosi in stiki s prijatelji bodo zelo ugodni. Na delu boste napredovali. STRELEC (od 23.lL do 20.12.) Imeli boste občutek, da vas imajo vsi radi. za-to boste tudi *®10 — dobre volje in poj' navdušenja. Prijateljstva, k Jih boste sklenili v tem času. bodo zelo ugodno vplivala na vašo bodočnost. Od njih bost imeli tudi precejšnje koristi. v X—X KOZOROG (od 21. f \ \ 12. do 20.1.) Custve-() no življenje bo {!***>?) krat le bolj mrtvo. V y Nekateri bodo v skr-^^ beh zaradi odhoda ali zaradi prekinitve odnosov z ljubljeno osebo. Drugirn s® bo tožilo po neki osebi, ki **• vi daleč. Cas Je ugoden za oo-iske in izlete. .—v SK ©t ŠKORPIJON (od 24. do 22.11.) Vpliv zvezd v tem tednu bo povzročil zelo razgiban položaj. Zlasti novi ljubezenski odnosi razburjajo duševnost. Nekateri bodo zelo ljubosumni ali nesrečno zaljubljeni. Zato naj gredo v družbo. Na delo bo prišlo do neprijetnih prizorov. VODNAR (od 21-1-do 19.2.) Tudi bodo naleteli ljube zenski odnosi razne ovire, je P°‘°f ----- žaj boginje ljubezni takšen, da boste lahko vse pr® nesli. Po prvih dneh v tedn boste lahko srečali simpaticn ljudi. Tudi s prijatelji se boste razvedrili. Ne razkrivajte svu' Jih mnenj. RIBI (od 20.2. do 20. 3.) V svojih čustvenih odnosih ne o«' ste ravno siiaJ*r' Vendarle se ---- neki spori nehali in odnosi se bodo zopet popravo*' seveda bo treba tudi malce Popustiti. Vse pa pojde (d*® prijatelji in v družbi. Tre'® boste neko pismo, ki vas o" skrbelo. ............ ..immrnmmrnl f VviiSS =: fUl — ■■ ■ ms m s t I«—irtiMiii——Mnii sš*i , „„, —mmmi S^i m T—?^= iliil!\ = Ww%= iH =?S mrnrnm *w$ . . vi;.;.;.;, t.v.vl;!; •X;X:X;X;:;XfrX;£ :::x:x*x*x:x:x:x vx-x-xxxvx-xvxxx:x :X;X;.;.;.y.;.y.y.;.y.y Panorama enega dela štandreža, kjer naj bi zrasle nove stanovanjske hiše TEDEN Pretekli teden ni bil ravno ocgat z dogodki, saj je uprav- r. o-poiitično življenje zaradi Praznikov v glavnem zamrlo, Pa tudi na sindikalnem torišču Pi bilo posebno novega. y nedeljo so se ljudje zgrinjali na pokopališča in se poklonili spominu svojih dragih. Se s posebno pozornostjo so Se spominu padlih borcev in niučenikov osvobodilnega boja ter okrasili njih grobove in spomenike. Partizanska združenja ANPI, ANPPIA, FIAP, Združenje političnih deportirancev in odporniškega gibanja so položili vence k ploščam in spomenikom ter v Rižarni. Ob uri pa so predstavniki SK pZ položili venec s slovensko trobojnico na grob bazoviškim Junakom na pokopališču pri Sv. "Pl- Jugoslovanski generalni konzm Rudi Janhuba Da je položil venec na grob padlim par-paanorn na pokopališču, drugi jugoslovanski predstavniki pa s° položili vence na grobove Padlim na vsem tržaškem in Soriškem področju. 4. novembra, na dan vojske, so bile razne ceremonije in so oredstavniki oblasti šli poklonit spominu padlih vojakov v prvi svetovni vojni na pokopališče v Redipuljo. Poleg tega so bile odprte vojašnice za °oisk civilistov. 3. in 4. t.m. je bilo zasedanje oeguncev iz desničarskega ta-o?ra. v glavnem ga je vodil fPvši župan Bartoli, navzoč pa Je bil tudi škof Santin. Ob žaganju so bile razne ceremo-tPje, maša pri sv. Justu in podobno. Vsa ta manifestacija je ? bistvu doživela klavrn uspeh, Ker se niso stranke, udeležene y Istrskem CLN, strinjale z njo er se je niso udeležile. Zara-?t tega tudi ni bilo zraven obisti, ki so se omejile zgolj na uiašo pri Sv. Justu, ki jo je “ral škof Santin. 3. novembra bil kongres mladih Istranov, •“ed katerim bi prišlo skoraj Pretepa. Na zborovanju v gledališču Verdi 4. t.m. je tudi Prišlo do prepira in kričanja, ker se navzoči fašisti niso strinjali z o-ovorom predsednika Vsedržavnega združenja Julijske krajine in Dalmacije fan-ranijevskega poslanca Barbija. jfe ko je Barbi omenil De Ga-Perija, se je čul z balkona l^klik: »Avstrijec in izdaj a- ec!» in je zato začelo v dvo-ani vršeti. Kasneje so mladi rasisti onemogočili Barbiju, da j nadaljeval svoj govor, zara- ai. . česar je odšel z odra, za Hm pa še škof Santin. Konč-»J° ju priklicali nazaj, a jPpd se Je le deloma pomiril. , ajveč nloskanja je seveda u-”ai Bartoli, ko je zahteval vr-2‘tev Istre, Reke, Pulja in Za-a «z mirnimi Dogajanji*. Za-h.aanje ni vzbudilo pravega žari uan'a niti pri samih begun-‘b. od katerih jih le šlo mno-i?a °blsk v bližnjo Istro, saj J bilo vreme ta dva dni kakor t. „ašč zelo lepo. Meščani pa ja shoda sploh ne bi bili paziii> če ne bi bile ulice nami^05*' postlane z revanšistič-ietaki. Zborovanje je to-,1 bilo pravi polom in je po-,-falo. da so vsi poskusi huj-n1an.ia jalovi, če jih ne pod-^rajo oblasti. Tako je n ropark1 ^U£ii poskus demonstracije ? IJbine mladih fašistov, saj je .Gostovalo nekaj karabinjer-• na se je vse razblinilo, epi r°tekla nedelja je bila prerok Zlvallna zaradi volilnih zbo-■j ani. Za KPI Je imel senator . ‘racini polemičen govor, v “terem (» nKc^ioi nniititn Zr. š* -~rem je obsojal politiko Kr-vanske demokracije in vlade leve vorii ga centra. Za PSI pa je go- oh - Poslanec Colombo, ki je čei avnaval vprašanja, ki se ti-viari '^delovanja socialistov v y Qbi koaliciji levega centra. Da^r®k je odprl volilno kam-ITfbJo za PSDI minister Preti, ki io — **»" *•****»»»* ---------- liber V glavnem polemiziral z Zalci in na koncu svojega gOvO' Ta tudi s komunisti. ka Hcatrtek je bila 24-urna stav-Se ae!avcev lesne stroke, ki so °dšl- a" na skupščini, nato pa ke jj*? mestu v povorki. Stav- lavae udeležilo 95 odst. de-Jvcev. v ] raLnlstrstvu za delo sklenili spo- V Rimu so 3. t.m v iaH1- - proizvodnih nagradah jjj‘“OJedelniških podjetjih IRI, cHDa tiče v Trstu ladjedelnic o in Tržaškega arzenala. tem delavci 27.000 lir n a gr a- v*,? leto- v petek pa so na- letjudali stavko delavci v pod- benJia na uradu za delo no-cej* 8a uspeha in le podjetje . najavilo nove odpuste. Prion, ker niso rodila po- * J" ' UUYC PIV. de^?d tednom sta bili tudi seji emega nrfhnro \n nHhnru Pravil ya °dbora in odbora za unik deželnega sveta. škSZa v industriji na Gori-Jl »v Se še vedno zaostruje in v|deti zaključka. Pretekli en^pjek je bil v Gorici še stjin tanek med vodstvom tek-!tln 6 itovarne Cotonlficio Trie-ga mJu predstavniki tekstilne-ben„„dikata. ki ni prinesel no-stv0^? izboljšanja. Ravnatelj-Orin,,J.® slej ko prej odločeno Podo/p še 21 asistentov v bannvo in Ronkah poleg že bolmi anitl premestitev v dobro blagajno, ki so v zvezi z ukinitvijo ene delovne izmene. Maloobmejni osebni promet na Goriškem se je tudi v preteklem oktobru obdržal na precejšnji višini, saj so zabeležili skoraj 142 tisoč prehodov v obeh smereh, ali za okrog 17 tisoč več kot v istem mesecu lani, pa čeprav smo imeli v oktobru pretežno deževno vreme. Od tega odpade 25.247 prehodov na potne liste pri Rdeči hiši, z dvolastniškimi dovoljenji je šlo na drugo stran 9620 neposrednih obdelovalcev in o-krog 107 tisoč je bilo prehodov s prepustnicami raznih vret v obeh smereh. Občinski možje v števerjanu so se v zadnjem tednu tudi sestali na seji občinskega sveta. Ob tej priliki so odobrili na-,etje posojila 13 milijonov lir za nadaljnjo gradnjo občinskega vodovoda. Dri katerem bodo okrepili sedanjo črpalno napravo in podaljšali napeljavo tudi nekateri mzaselkom, ki iih vodovod še ni dosegel. Prav tako bodo najeli pri državni blagajni 12.5 milijona lir za krit-, e primanjkljaja v občinskem ot>računu za leto 1963. Goriški prefekt je končno odgovoril na predlog občinske u-prave v Sovodnjah slede preimenovanja nekaterih ulic v Sovodnjah, ki še vedno nosijo od fašizma vsiljena imena. Tako imamo v tej vasi ze vedno ulico Ex-Impero in podobno. Prefektura Da ni dala dovoljenja za preimenovanje, ampak ,e odgovorila, da je za take stvari pristojna deželna uprava. Občani upajo da bo vsaj deželna uprava boli uvidevna v tei zadevi, saj je celo neki opozicijski poslanec v rimski zbornici omenil anahronizem sedanjih uličnih imen. VAZNO OPOZORILO Prijavite vinski pridelek Tajništvi Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov opozarjata vinogradnike, da morajo, kakor vsako leto, prijaviti količino letošnjega vinskega pridelka in zaloge lanskega. Rok za prijavo zapade 30. novembra. Člani omenjenih organizacij naj se zaradi tega zglasijo med uradnimi urami na tajništvih v Ul. Geppa 9, kjer bodo lahko izpolnili zadevne obrazce. Zadnja pot Nine Verginelle V sredo popoldne smo v Križu pokcpali Nino Verginella ro jeno Tence. Vest o njeni bolezni in tako nenadni smrti je pre tresla vse, ki so jo poznali, imeli radi in spoštovali. Rodila se je v Križu 24.6.1906 ter je skoraj celo življenje preživela v svoji rojstni vasi, kjer se je tudi poročila z domačinom Ninijem Verginello, s katerim je imela dva otroka. Bila je živahne in vesele narave, zato so se vsi radi ustavljali v njeni hiši, kjer so bili vedno lepo postreženi in sprejeti. Bila je tudi vedno pripravljena vsakomur v vasi pomagati, zato ni čuda, da je imela okrog sebe samo prijatelje. že nekaj časa se je sicer počutila nekoliko slabo, toda, ker je bila vedno vajena dela, ni dala tem prvim znakom bolezni posebne važnosti, še pred mesecem je pridno pomagala pri trgatvi in nihče ni tedaj mislil, da ji je usojeno še tako majo dni življenja. Iztrgalo Jo Je iz njene domače srede, kjer jo bodo zelo T>ogrešali in kjer jo po- PO NEUMESTNEM SKLEPU OBČINSKEGA SVETA V GORICI O UVEDBI ZAKONA 167 Razlastitev zemljišč v Štandrežu za ljudske gradnje bi uničila vrtnarstvo in prizadela splošno gospodarstvo Z manjšo škodo bi se ljudska stanovanja mogla graditi drugje - Zaskrbljenost vrtnarjev, ki so vložili ves svoj trud in sredstva za napredno vrtnarstvo - Prizadeti kmetje bodo vložili prizive Dežela, pokrajina, trgovinska zbornica in kmetijsko nadzorništvo morajo zaradi splošnih gospodarskih koristi podpreti borbo prizadetih vrtnarjev Narava je še poslednjič, preden se preda dolgemu zimskemu spanju, pokazala vso svojo barvno raznolikost. Ruj na Krasu žari v vseh mogočih rdečih in rjavih odtenkih, topoli namenijo, s kostanjev pa se osipa še zadnje listje, da se horizonti širijo iz dneva v dan. Podobo spreminja tudi go riški Korzo; zelene trate so ovenele in vrtnice ne cvetijo več, kostanji pa kažejo svoje rogovile, odpadlo listje prekriva tlak in šumi pod nogami: jesen se približuje svoji popolnosti. V goriškem predmestju, v štandrežu, ta občutek ni tako je navadilo na borbo za vsakdanji kruh in obstoj; z njo so sprejeli tudi odločitev občinske uprave. «Kaj vendar mislijo v Gorici, da nam bodo sedaj pobrali še našo zemljo, potem ko so nam pred desetletji ukinili samostojno občinsko upravo». «Vzeti nam hočejo zemljo in nas spraviti na beraško palico«. «Nikakega dvoma ne more biti, da nam hočejo odvzeti zemljo, ker smo Slovenci«. Tako so komentirali vaščani, ko so izvedeli za občinsko odločitev. Spoznali so, kakšne gospodarske in narodne posledice Veronika Budal je ravnokar posula umetno gnojilo po dolgi lehi zelene. Ta del zemlje na začetnem delu Mihaelove ulice je med najbolj rodovitnimi. leg številnih sorodnikov in znancev objokujeta neutolažljiva mož in hčerka. Pogreb je pokazal, kako Je bila pokojnica priljubljena. Ko so krsto z njenimi posmrtnimi o-Stanki pripeljali iz Trsta v Križ, jo je na Bošketu pričakala skoraj vsa vas. Krsto so potem nesli na ramenih bratranci in prijatelji do pokopališča. Sprem-ljale so jo ženske z gorečimi svečami in cvetjem. Po cerkvenem obredu je sprevod odšel na nokopališče, kjer se je od pokojne Nine poslovil še domači cerkveni zbor. ki ji Je zapel žalo-stinko Globoko užaloščeni družini izrekamo globoko sožalje, pokojni Nini pa naj bo lahka domača zemlja. izrazit. Jesen prihaja v ta predel počasneje kot drugod. Njegovi prebivalci naravi ne dovolijo, da bi prehitro zaključila svoj enoletni življenjski krog. Zato Je tam še vse polno zelenih površin, ki napravljajo še v teh dneh štandrež za prijetno oazo, kjer je mogoče opazovati sočne zelene barve življenja; tudi zato je ta kraj cilj našega potovanja. Od glavne ceste pa daleč tja v polje, za katerim teče Soča, se kot zelene preproge širijo gredice, zasejane z najrazličnejšo zelenjavo. Takoj nas prevzame spoznanje, da bivajo v njej ljudje, polni volje do življenja. Zemlja in človek, ki živita tesno povezana že sto in sto let, ta dva elementa smo srečavali na vsakem koraku, ko smo hodili od njive do njive, od gredice do gredice, z brjača na brjač ter se pogovarjali z ljudmi, ki so ustvarili podobo Stan-dreža ter si z delom svojim pridnih rok podredili zemljo, da jih preživlja — in to dobro preživlja. Na tem našem obisku smo podoživljali s prizadetimi vaščani vso krivico, ker jim hočejo odvzeti zemljo za izgradnjo ljudskih stanovanjskih hiš. Zemlja, rahla in rodovitna, ki zagotavlja kos kruha ljudem, kateri jo obdelujejo, ta najbolj rodovitna zemlja v mestni okolici naj bi zaradi kratkovidnega sklepa goriške občinske uprave služila drugemu, ne pa svojemu logičnemu namenu: na njej naj bi zgradili stanovanj ske hiše za blizu 5000 prebivalcev. Nikoli ne bomo pozabili Jeznih obrazov moških, prestrašenih pogledov žena ter molčečnosti otrok, ko smo pred dnevi prisostvovali sestanku lastnikov zemlje v prosvetni dvorani «Oton Župančič«, kjer se je zbralo nad 100 prizadetih vaščanov. Z njihovih obrazov ni bilo težko razbrati, da se ne bodo kar tako, meni nič tebi nič, vdali v usodo. Življenje jih bi imela aplikacija zakona 167 za živelj v Štandrežu, zavoljo tega so po obrazložitvi strokovnjakov soglasno ustanovili odbor za zaščito koristi vaščanov, da vodi akcijo za vlogo rekur-zov, zadnjega sredstva, ki ga dopušča zakon. V štirih dneh se je v Lutma-novi gostilni zvrstilo kakšnih 80 lastnikov zemlje (akcija pa še ni zaključena in bo trajala še vso prvo polovico naslednjega tedna), ki so podpisali priziv, naslovljen na goriško občinsko upravo. Do tega jih je pripravila sla po obstanku, skrb za jutrišnji dan, borba za kruh, ljubezen do svojih otrok, ki jim želijo olajšati življenje s podaritvijo zemlje za obdelovanje, parcele za Izgradnjo hiše po lastnem okusu itd. V odboru za vlogo prizivov sta tudi dr. Peter Sancin in prof. Slavko Bratina, ki so ju vaščani izbrali na svojem sestanku. Ze prvi dan so spisali okoli 25 prizivov. Njihova vsebina je zelo zanimiva, saj je zrcalo razmer, v katerih živijo podpisniki, kakor tudi dokument o vsestranski škodi, ki se utegne zgoditi, če bi se ta zakon uveljavil. Prisostvovali smo pogovoru dr. Sancina s prizadetim Leo poldom Budalom. Prof Bratina je iz spiska prepisal njegovo katastrsko parcelo ter vpisal v prizivni obrazec njegove osebne podatke, dr. Sancin pa ga je izpraševal, da bi zbral tehnične podatke, ki podkrepljujejo vlogo. »Imate zemljo?« «Hlšo?» «Koliko zemlje?« «Se preživljate z njo?« «Ste jo Izboljšali, napeljali v njive vodovodne cevi in postavili pipe?« ((Imate živali?« »Kakšne in koliko glav?» »Strojni park za obdelovanje zemlje?« «In vaš dohodek?« Sledili so hitri in Jasni odgo vori, narekovala se je izjava podpisnika, iz katerre sledi, da mu donaša zemlja, ki se skuša vinkulirati, lep dohodek. Specifična obrazložitev vzrokov rekurza prizadetega izprašanega kmetovalca Leopolda Budala se je glasila takole: «Vinkulirane njive so med najboljšimi v vasi dobro pognojene ter preprežene z vodovodnimi cevmi za namakanje, kakor tudi opremljene s toplimi gredami. Dohodek, dosežen na tej površini (10.330 kv. m), znaša na leto okoli 4 milijone lir, ki omogoča družini dostojno življenje ter ji zagotavlja vedro prihodnjost. Potrebno je nadalje omeniti katastrofalne posledice za družino, če bi morala prenehati s kmetovanjem, za katerega je storila velike investicijske napore z nakupom strojnega parka, živalmi itd., ne da bi pri tem omenjal takojšnje gospodarske škode, ki bi nastala z zasego tolikšne površine zemlje*. Ljudje z zaupanjem gledajo v delo, obsežno delo, ki je v teku za uspešno rešitev tako važnega vprašanja. Vanj polagajo vsa svoja upanja. Marjeta Hoban ima eno njivo. To zemljo obdeluje, da preživlja sebe, sina in staro mamo, kakor tudi moža, ki je bolan že dolgo časa. Kako ne bi ta ženska upala v pravično rešitev priziva, ko pa je krpa zemlje, tisočkrat preplastena in z znojem pognojena, edini vir zaslužka. Prideluje radie, solato, motovilec, špinačo, por, zeleno, cikorijo, česen, pa jagode. Za vsako vrsto zelenjave ima po eno lepo negovano gredo. Vsak drugi dan pelje »borello« v mesto in proda svoj pridelek na velikem trgu. Spomladi zaščiti grede s plastičnimi strehami, da zelenjava hitreje in varneje uspeva. «Kaj bomo s tistimi nekaj lirami, ki nam jih obljubljajo za tole zemljo. Denar se zapravi, potem pa gledaš skozi prste,« je na pol z žalostjo, na pol z jezo zaključila svoj pogovor. ((Najboljše njive pri nogometnem igrišču, ki smo dosti denarja potrošili zanje, da bi donašale čim več, nam hočejo vzeti,« je dejala Brajnikova mati s Kraške ulice, ki smo jo našli pri ličkanju koruze. «Tudi na drugi strani vasi, pri Briškovi gostilni, kjer imamo njivo s špargeljni, nas hočejo oškodovati. Vse bi nam radi pobrali in nas uničili,« Je tarnala ženica. Vse življenje obdeluje zemljo, ki jo preživlja, sedaj pa zeva pred njo negotovost. Kakšna bo prihodnjost ljudi, ki se ne znajo in tudi ne morejo privaditi na drugačen način življenja? Vzemi kmetu zemljo, pa si ga ubil. Na spodnjem kcncu vasi, na Pilošču, zaskrbljenost ni tolikšna, ker so njive teh kmetov izven meja predvidene vinkula-cije. Brajnikovo družino smo našli na dvorišču, zbrano okoli kupa cikorije. Starejša člana te pridne družine sta jo obrezovala, sin Dušan pa jo je pral in povezoval v svežnje od 7—8 kg. Od septembra sem dobavlja trgovcu stot pa tudi več cikorije na dan. Trdo morajo delati, zato pa je trud dobro poplačan. Pri njih smo izvedeli za odpoved najemniške pogodbe za zemljo na Rojah, kjer imajo tudi Brajnikovi svoj del. (Pozneje so nam tudi drugi štandreški kmetje povedali, da je občinska uprava odvzela zemljo, ki jo je že dolgo let poprej dala v najem štandre-škim kmetom). Na tem delu zemlje so Brajnikovi pred dvema letoma zasejali beluše. ((Prihodnje leto, ko bi morali prvič vsaj nekaj obroditi — nas je podučil Dušanov oče — toda prihodnje leto pa te zemlje ne bomo imeli več. Investicija, ki smo jo napravili za 12—15 let naprej, kolikor časa beluši rodijo, je bila zaman.« Obiskali smo tudi predsednika društva neposrednih obdelovalcev zemlje v Štandrežu Viljema Zavadlava, ki je ravnokar nalagal gnoj na voz, da bi ga odpeljal na njivo. Ukradel si je nekaj minut časa ter nas seznanil z razpoloženjem sovaščanov, odkar so izvedeli za nesrečno odločitev občinskega sveta v Gorici. Zakon vinkulira zemljo predvsem na zgornjem delu vasi, ki je bliže mesta, medtem ko je spodnji izvzet. Vsi vaščani so nezadovoljni s predvide- V Lutmanovi gostilni sestavljajo prizive naslednje bežne zaključke, kaj bi se zgodilo, če bi se izvršila izgradnjo, ker sodijo, da je v aplikacija zakona 167 v štandrežu, ki je poleg Podturna in Ločnika tretje od vseh najbolj ogroženo področje: 1. Vaščani v ogromni večini vlagajo prizive, ker jim sklep občinske uprave povzroča hudo gospodarsko škodo; 2. uveljavitev zakona bi oškodovala zemljiške lastnike, ki so bliže mestu; 3. zemlja, ki je kmetje niso nakupili s kakšnimi špekulacij-skimi nameni, ampak je bila od nekdaj njihova last, bi se z vin-kulacijo izredno razvrednotila; 4. razvednotenje pa bi gospo darsko ošibilo dobršni del vaščanov, kar bi lmeltr tudi očitne posledice za narodno skupnost; 5. vrtnarji, specializirana delovna sila, bi z izgubo zemije postali navadni delavci z majh- Marjeta Hoban ob svoji gredi, pokriti z najlonom, ki varuje zelenjavo pred pozebo nim načrtom za stanovanjsko drugih delih predmestja dovolj prostora za takšne gradnje, ki ne bi uničevale rodovitne zemlje. Seznanil nas je tudi s potmi, opravljenimi v spremstvu dr. Sancina (bila sta pri deželnem odborniku v Trstu ter na trgovinski zbornici in pokrajinski upravi v Gorici), da bi pristojne organe opozorila na hude gospodarske posledice, ki bi jih izvajanje zakona 167 povzročilo štandreškemu kakor tudi vsemu goriškemu gospodarstvu. V Štandrežu, vasi z bogatimi vrtnarskimi tradicijami, se je uveljavila vzporedna gospodarska dejavnost, in sicer prevozništvo zelenjave s kraja proizvodnje na velike potrošniške trge. Prevoznika Makuca, ki je že pred 40 leti začel voziti zelenjavo v Trst, smo vprašali za sodbo o posledicah, ki jih utegne povzročiti vinkulacija zemlje za štandreško kmetijstvo in prevozništvo. Odgovoril je, da je zemljiške lastnike najbolj prizadelo, ko so izvedeli, da bodo za zemljo, vredno nekaj tisočakov na meter, prejeli samo po 830 lir, kakor se govori, da jo bodo plačali. Iz pogovorov, ki smo jih imeli z vaščani, bi lahko napravili in finančno pomočjo pristojnih ustanov. Množičnost rekurzov, ki jih podpisujejo štandrežci, da se izročijo občinski upravi, podkrepljuje tehnične razloge, ki nasprotujejo izbiri specializiranega vrtnarskega ter že dodobra obljudenega in zazidanega področja za novo avtonomno stanovanjsko četrt. Ti dokazi jasno govorijo v prid teze, naj se nova naselja gradijo na področjih, kjer ne bo povzročena škoda v tolikšnem obsegu, kot očitno kaže, da bi nastala z opredelitvijo za izgradnjo stanovanjskega naselja ravno v štandrežu. KRU Ponovno se moramo dotakniti vprašanja čistoče po vasi, kar smo sicer že nekajkrat o-menili, a je le prav malo zaleglo. Ni metle, da bi dala vaškim potem malo civilizirano lice. V kakšnem stanju pa bi te šele bile, če bi vaščani sami tu in tam ne poskrbeli, da se ob svojem domu znebijo prevelike nesnage? Naglo se bližajo dolgi večeri. Kako jih bomo izkoristili in ka-to bomo poskrbeli za tisto poglavje našega življenja, ki ga mladina preveč zanemarja: za lepo zabavno in koristno slovensko branje, za pesem in igre i.e. — kratko: za prosvetno delo, ki smo ga vsi tako potrebni, kot lačni kruha? želeti je, da bi bila tudi volja tako močna kot je želja mnogih vaščanov. Če smo že pisali, da se stari Križ naglo umika modernemu Križu, moramo v tem dopisu samo dostaviti, da se to nadaljuje. V. G. nimi možnostmi za zaposlitev, ki se ravno v zadnjem času še bolj zmanjšujejo zaradi upadanja števila delovnih mest kot posledice splošne gospodarske krize, zlasti v industriji; 6. priletnejši ljudje bi z zasego zemlje izgubili sleherno možnost zaslužka in s tem tudi preživljanja; 7. končno se z enim samim u-krepom podira vse dolgotrajno in naporno delo za dvig kmetijstva v tej vasi ter se uničujejo investicije v zemeljske izboljšave itd., izvršene s prigovarjanjem kmetijskih strokovnjakov BANI O smrdljivem »umetnem« Jezeru pod našo vasjo, v katerega se zliva vsa umazanija, je Primorski dnevnik obširno pisal pred nekaj meseci. Malo je pomagalo. Vojaki so z minami napravili razpoko in nekaj vode je izteklo v jamo. Tako se je «jezero» znižalo za približno poldrugi meter. To je dokaz, da bi lahko vsa voda izginila v podzemlje, če bi napravili na dnu doline večje luknje. lIlllliillIllIlilllllliiMlillIlllMilIlIllillliiiiiiirisiimiiiiiiililiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilll Martinovanje na Proseku Brajnikovi čistijo cikorijo V sredo je dan sv. Martina, tradicionalni vaški praznik Proseka, ki privabi vsako leto lepo število izletnikov iz okoliških vasi in iz mesta. Martinovanja so bila v starih časih po raznih vaseh, ohranilo pa se je le na Proseku in v nekaterih vaseh na Goriškem. Po starem kmečkem koledarju velja ta dan za zaključek leta, ker ob tem času vino dozori in so vsi pridelki že pod streho. Pred leti so na ta dan kmetje plačevali svoje dolgove, sklepali kupno-pro-dajne pogodbe ter nakupili o-rodje in obleko za zimo. Od te navade je zdaj ostalo malo, ali nič. Pogodbe se sklepajo ob vsaki priliki, kmetje pa kupijo no-sodo, orodje in obleko kadar jih pač potrebujejo in imajo denar na razpolago. Na Proseku je na praznik sv. Martina še nekakšen semenj, a ne več v takem obsegu kot pred leti. še vedno prodajajo in kupujejo pujske in prašiče za vzrejo, ki jih pripeljejo na prodaj večinoma iz Furlanije. Izletniki iz mesta pa privabijo novo domače vino, klobase in pršut. Gostilničarji so se že I pripravili da bodo lahko po- stregli vsem gostom, ki bodo prišli te dni na Prosek. Prvi gostje bodo prišli že danes in se bodo v sredo spet vrnili saj je na Martinovo na Proseku vedno prijetno domače vzdušje. SEMPOLAJ Je prav, da so se žamice postavile ob cesti Nabrežina - šem-polaj, a enako potrebno bi bilo, da bi bil razsvetljen tudi gornji obcestni del vasi in bi ta ne bij že mesec dni brez luči. Naj je vzrok že kakršenkoli, v nobenem primeru bi ne smel biti takšen .da bi mogel to upravičiti. Ta kos ceste ne služi le nam, ampak tudi splošnemu prometu. Sicer je z žarnicami precejšen križ in se večkrat dogaja, da žarnica že po nekaj dneh odpove Avtobus pride sicer večkrat dnevno v vas, a ie vozni red vendar pomanjkljiv. Vedno boli pogrešamo vozilo med uro 14,12 in 18,30. Zelo bi nam služilo vozilo, ki prihaja do sanatorija (menda) ob 15 40. AH bi se ta proea ne mogla podaljšati do nas? Vreme včeraj: najvišja temperatura 14, najnižja 9.2, ob 19. uri 11.6; vlaga 57 odst., zračni tlak 1022.8 nestalno raste, veter 18 km severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, ». novembra Bogomir Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 16.43. Dolžina dneva 9.54. Luna vzide ob 10 51 in zatone ob 19.26 Jutri, PONEDELJEK, 9. novembra Nevenka ZA PRIPADNIKE SLOVENSKE SKUPNOSTI V ITALIJI Natečaj za podelitev treh štipendij za izpopolnitev v slovenskem jeziku Natečaj razpisuje v okviru sporazuma v mešanem odboru sekretariat za šolstvo SR Slovenije za akademsko leto 1964-65 V okviru jugoslovansko - italijanskega sporazuma o kulturni izmenjavi, ki je bil sklenjen v mešanem jugoslovansko - italijanskem odboru 21. julija, razpisuje republiški sekretariat za šolstvo SR Slovenije natečaj za podelitev treh štipendij za študij in izpopolnitev slovenskega jezika in literature pri univerzi v Ljubljani za akademsko leto 1964-65. Vsaka od navedenih štipendij znaša skupno 720.000 din za celotno akademsko leto, štipendije se lahko podaljšajo še za eno akademsko leto. Namenjene so pripravi in specializaciji učiteljev osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na področju pod italijansko upravo ter tistih oseb, ki želijo poučevati na navedenih šolah. Prošnje za podelitev zgoraj navedenih štipendij lahko vložijo pripadniki slovenske narodnostne skupine, ki imajo diplomo srednje šole ali višjo diplomo. Nekolkovane prošnje, s kratkim življenjepisom prosilca in ustreznimi podatki zlasti o dokončanem študiju in. o morebitni dosedanji službi, naj prosilci vlože pri šolskem skrbništvu v Trstu do 16. novembra 1964. Izid razpisa bo pravočasno sporočen vsem udeležencem. Z zadovoljstvom pozdravljamo razpis tega natečaja, ki spada v okvir sporazuma o kulturni izmenjavi, kakor prireditev izleta slovenskih maturantov po Jugoslaviji in seminarja za učitelje in profesorje na Bledu ter dogovor glede dobave učbenikov, študij in izpopolnitev slovenskega jezika in literature nri univerzi v Ljubljani je namreč velike važnosti zlasti za šolnike, ki poučujejo na naših šolah slovenščino. Sestanek v Rimu o turistični dejavnosti V Rimu so se sestali 5. in 6. novembra na ministrstvu za turizem predsedniki in generalni ravnatelji pokrajinskih in turističnih ustanov, ki so proučili rezultate letošnje turistične sezone. Poleg ministra Corone so bili navzoči podtajnika Battista in Micara ter generalni ravnatelji. Minister je poročal o splošnih rezultatih, ki so ugodni, saj se je zvišalo število nočnin tujih turistov. Za tržaško turistično ustanovo je poročal odv. Jona, ki je ugotovil, da se je za 10 odst. zvišalo število nočnin tujih turistov na tržaškem področju predvsem na račun jugoslovanskih, avstrijskih, nemških in angleških turistov. Lahko se pričakuje nadaljnja o-krepitev turistične dejavnosti, kar pa je odvisno predvsem od nagle uresničitve avto ceste Trst-Videm. Nato je odv. Jona govoril o predstavah na našem področju in je v tej zvezi dejal, da je treba zgraditi primerno gledališče za i-talijanske predstave, ker bo v kratkem dokončano slovensko gledališče. Minister je zagotovil, da bodo temu vprašanju posvetili potrebno pozornost. Lepo priznanje Mladinski tribuni V lanskem šolskem letu 1963-64 je uredništvo Mladine, ki ga izdaja CK ZMS, razpisalo nagradni natečaj za najboljši šolski ali mladinski list, ki je izšel v prejšnjem šolskem letu vsaj trikrat. Na osnovi natečaja, ki ga je razpisalo uredništvo Mladine 28. marca 1964, je žirija v sestavi: lovita Podgornik, sodelavka republiškega zavoda za napredek šolstva ter člani uredništva Mladine, Jože Šircelj in Valter Samide, pregledala prispele liste ter podelila nagrade: Prva nagrada 100.000 dinarjev prejmejo «Utripi», dijaški list V. gimnazije v Ljubljani; druga nagrada 60.000 dinarjev prejme MLADINSKA TRIBUNA, dijaški list iz Trsta; tretja nagrada 40.000 dinarjev pa prejme Cas hiti, glasilo metliške mladine. Njim slede še «Glas mladih», «Brstiči» itd. Nagrade za letošnje nagrajence natečaja sta prispevala Mladinska knjiga in CK ZMS. Z veseljem pozdravljamo uspeh naših mladincev, ki so s svojo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo pri MLADINSKI TRIBUNI zaslužili to lepo priznanje. Gasilci na delu V tem letnem času imajo gasilci vedno polno dela. Predvčerajšnjim so morali gasiti majhen požar, ki je nastal v podstrešju stavbe štev. 6 na Trgu Ponterosso nad ambulanto dr. Franclja. Zaradi pregretja dimnika se je vnelo tramov- liiiuiiiiiiuiiiiiii iiiii ii iiiiiii iiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitrtiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiftiti IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Popolna stavka delavcev v tovarni Orion v Zavljah V torek bodo zopet stavkali delavci lesne stroke Jutri skupščina delavcev Tržaškega arzenala Delavci tovarne Orion so tudi včeraj stavkali v protest proti odpustom in skrčenemu delovnemu urniku, ki traja že več mesecev. Zato so zapustili delo ob 10. uri in se bodo vrnili v tovarno jutri zjutraj. Ko so prišli včeraj delavci na delo, so pazniki kar pri vhodu zavrnili nekaj delavcev, r,tar'h 60 let, ki jih je nameravalo podjetje odpustiti. To je zelo razburilo ostale delavce, saj se ni kaj takega še nikoli in nikjer pripetilo. Ce so kakega delavca odpustili, so mu pač na ravnateljstvu izročili odpustnico in mu vsaj rekli, da Jim je žal, ker ni dovolj dela. Takšno ravnanje pa je naravnost nesramno, saj je šlo za delavce, ki so delali pri podjetju tudi do 10 let. Oba sindikata delavcev lesne stroke sta skupno z vsedržavnimi sindikati napovedala novo dvodnevno stavko teh delavcev, ki se prične v torek zjutraj Isti dan ob 10. uri bo na sedežu sindikata v Ul. Duca d'Aosta 12 enotna skupščina stavkajočih delavcev. Kot smo že pisali, pa so sindikati hkrati tudi predložili posameznim delodajalcem seznam minimalnih zahtev za sklenitev sporazumov po podjetjih. V tistih podjetjih, ki bodo pristala na te zahteve, ne bodo delavci stavkali. Jutri ob 18. uri bo na sedežu FIOM v Ul Pondares št. 8 skup ščina delavcev iz Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Roka. Sindikalni voditelji bodo seznanili delavce s sporazumom o proizvodnih nagradah Otrok padel s stola V otroškem vrtcu pri nunah v Ul. Ginnastica se je še predvčerajšnjim ponesrečila 3-letna Anto-nella Sabadini iz Ul. Vasari 14, ki Je padla s stola. V bolnišnico Jo je spremila njena 40-letna mati Carmen, ki je povedala, da je hčerkico iz vrtca prevzela danes popoldne. Sabadinovo so pridržali na nevrokirurškem oddelku zaradi udarca v glavo. Zdraviti se bo morala 8 dni. Deklica padla z balkona Včeraj popoldne, je mala, komaj 3 leta stara Silvia Ciacchi iz Sv. Barbare 34 padla z balkona stanovanja z višine treh metrov ter si pri padcu zlomila levo roko. V bolnišnico Je deklico spremljala njena 28-letna mati Anna Carboni, ki je tudi povedala, kako se je dogodila nesreča. Mala Silvia se bo morala zdraviti en mesec. ni Fulvio Crevatin iz Milj, Zindis št 20, ki je vozil proti Ul. Carducci Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo okrevanja v dveh tednih zaradi rane na desnem sencu, desni nogi in rokah. Na ortopedskem oddelku bolnišnice, kamor so jo prepeljali z zasebnim avtom, se bo morala zdraviti 40 dni 77-letna Anna Rotta vd. Daris s Križa 574, ki je včeraj zjutraj padla v svojem stanovanju. Pri padcu si je zlomila levo nad-prsih. je. Požar je povzročil 130.000 lir škode. Potem so morali dirjati v Ulico Franca 10, kjer so se v za to pripravljeni posodi vnele smeti. Dim je napolnil vežo stavbe in se širil tudi v prostor za dvigalo. V nekaj minutah so gasilci pogasili nastali požar in preprečili hujše posledice. Gasilci s postaje na Opčinah so morali prihiteti v Trebče, kjer so se vnele smeti. V pol uri so požar pogasili. Predvčerajšnjim sta nastala dva požara suhljadi. Prvi se je razvnel v majhnem gozdičku na Villi Giu-lii pri cestarski hiši, drugi pa v Ul. D’Alviano, kjer je gorela suha trava. Gasilci so požara v nekaj minutah pogasili. Zaključek dela komisije «za Trst» Komisija «za Trst« je dejansko končala svoje delo v zvezi z izrekanjem mnenj in nasvetov glede izdatkov proračuna za drugo polletje 1964 vladnega generalnega komisariata. Komisija se, bo zopet sestala v petek, da sestavi zapisnike. Nato bo sporočila svoja mnenja vladnemu generalnemu komisarju. Splavitev «SaIarie» včeraj v Miljah Včeraj ob 11. uri so ob prisotnosti predstavnikov lokalnih oblasti in med njimi predsednika deželnega odbora dr. Berzantija, predsednika deželnega sveta dr. de Rinaldinija, podprefekta Molinari-ja, miliskega župana Milla in drugih osebnosti .svečano splavili 1300. tonsko motorno cisterno »Salaria«. Botrica ladje je bila Rinalda Gia-comini .sorodnica predsednika ladjedelnice. Po splavitvi so postavili na splavišče gredelj 2.500-ton-ske petrolejske ladje, ki jo bodo zgradili za družbo «Navigazione PODATKI POVELJSTVA OBMEJNE POLICIJE V oktobru je prešlo mejo skoraj milijon potnikov S potnimi listi jih je potovalo 324.212, s propustnicami pa 664.271 Promet skozi obmejne prehode | S propustnicami je oktobra preše vedno narašča v primerjavi z šlo mejo 664.271 oseb (lani 538.535 istim razdobjem lanskega leta, saj j oseb) in od tega 365.764 prebival-je v oktobru po uradnih podatkih — v— —1 Ai" fjgfij poveljstva obmejne policije prešlo mejo skupno skoraj milijon potnikov, medtem ko jih je lani v istem razdobju prešlo nekaj več kot 750 tisoč. S potnimi listi je prešlo v oktobru mejo 324.212 oseb, medtem ko jih je v istem mesecu lanskega leta prešlo maj 217.144. Od tega odpade 159.307 prehodov (lani 101.377) na italijanske državljane in 164.905 prehodov (lani 115.767) na tuje državljane. Med tujimi državljani so visoko na prvem mestu Jugoslovani, saj je število prehodov jugoslovanskih državljanov doseglo 67.400, slede pa: Nemci s 17.200, Avstrijci z 12.000, Angleži z 9.500, Francozi z 8.200, Švicarji s 6.300, Američani s 6.100, Grki s 5.600, Švedi s 4.600 in Nizozemci s 3.700 prehodi. Europea Trasporti Liquidi», za katero grade ladjo «Salaria». iiiiiiiiiiiii iiii niiiiiiiin ii ii iii ii ii ii in iiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii uiiiiiii n Minimiumiiiiiiiiiniiiii n iiiii iiiiiiiiiiiiiii|nniiiii»iii 111111111111111111 iiiiiiiihiii|iiii iiiii iiii|,iin 111* PREDVOLILNA NEDELJA V ZNAMENJU MRTVILA Danes vrsta volilnih zborovanj po večini z domačimi govorniki la PSI Tolloy, inž. Pečenko in drugi, za KPI Vidali in Šema, prva zborovanja SS - Sinoči zborovanje socialistov v Saležu cev italijanskega področja (lani 288.903) ter 298.507 jugoslovanskega področja (lani 249.632). Glede števila prehodov je na prvem mestu mednarodni obmejni blok škofije s 303.300 prehodi, sledijo pa bloki: Fernetiči s 181.700, Pesek s 56.800, Lipica z 52.400. Re-pentabor s 15.000, Prečnik s 13.300, Sv. Jernej z 8.100, Campore s 7.300, Cereji s 5.600 in Sv. Barnara s 5.100 prehodi. Današnja volilna nedelja bo dokaj živahna, čeprav ne bo volilnih zborovanj z vidnejšimi vsedržavnimi predstavniki. Za PSI bo ob 11. uri govoril v kinu Grattacielo sen. Giusto Tol-loy, pokrajinski svetoavlec prof. Paolo Medani pa bo ogovoril o lokalnih vprašanjih. PSI bo danes otvorila volilno kampanjo v Nabrežini, kjer bosta ob 11. uri na Trgu govorila pokrajinski svetovalec inž. Josip Pečenko in pokrajinski tajnik PSI Arnaldo Pittoni. Sinoči je PSI priredila v Saležu sestanek članov in simpatizerjev, na katerem sta govorila Branko Pahor in Eugenlo Laurenti o letošnjih občinskih in pokrajinskih volitvah. Govornika sta ugotovila, da PSI v zgoniški občini podpira skupno demokratično listo, na kateri kandidirajo kot predstavniki PSI Vladitntr Cibic, Karel Grilanc, Franc Husel, Boris Milič in Ivan Godnič. Za pokrajinske volitve pa se PSI trudi, da bi izvolila dva svetovalca predvsem pa inž. Pečenka v devinsko-nabrežinskem volilnem okrožju. Za Tražško federacijo KPI bo danes ob 10.30 govoril v kinu »Ideale« pri Sv. Jakobu sen. Vidali o obletnici oktobrske revolucije ter o prihodnjih upravnih volitvah. Ob 16. uri bo v dvorani federacije KPI v Ul. Madonnina »Praznik včlanjevanja 1964-65», na katerem bo govoril tajnik federacije prof. Paolo Šema. Sledil bo program z nastopom pevskih zborov in s plesom. Na prazniku bodo nagradili sekcije, ki so se odlikovale v kampanji vpisovanja. Danes bo v Trstu sestanek vseh kandidatov Slovenske skupnosti. Na dnevnem redu so poročila o dosedanjem delovanju Slovenske skupnosti, razprava o volilnih programih in odobritev resolucije. Slovenska skupnost bo imela danes naslednja volilna zborovanja: ob 9. uri v Bazovici; ob 10. uri na Trgu Tra i Rivi (Rojan); ob 11. na Trgu Gioberti (Sv. Ivan); ob 11.45 na Opčinah (pred cerkvijo); ob 16. v Domju; ob 17. v ob 18. v Bol juncu; ob 19. ju;, ul Borštu; v Mačkovljah; ob 20. v Dolini; ob 21. v Prebenegu. Včeraj se je sestalo deželno tajništvo PSDI, na katerem je deželni tajnik Giorgio Cesare poročal o pripravah za volilno kampanjo. Nato so razpravljali o deželnem programiranju in senator Zanier ter deželni podpredsednik prof. Duci sta orisala deželni načrt. Deželno tajništvo je podrobneje govorilo tudi o nekaterih tržaških vpra. šanjih: o naftovodu, pomorskih progah in drugih vprašanjih. Za PSDI bodo danes ob 11. uri govorili na Trgu Goldoni Oberdan Pierandrei, Claudio Boniciolli in Gianni Giuricin; ob 12. uri pa bosta v Miljah govorila Bruno Fon-tanot in Lucio Lonza. PSIUP bo imela danes zborovanja, na katerih bo govoril Vito Jer-cog in sicer ob 10.30 v Trebčah; ob 11.30 v' Padričah iq Ib' 12.15 v L) n trti “ Tržaški avtomobilski klub sporoča, da- je občina za čas volilne kampanje od jutri dalje v zameno za Trg Goldoni, dovolila varovano parkiranje kluba na Nabrežju 3 Novembre nasproti «Gran Hotel et de la Ville« DNEVNA SLUŽBA LEKARN (2. JI do «. 11.) AlFAr.gelo d'oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Nicoll, Ul dl Ser-vola 80; AUa Basilica, Ul. S. Giusto 1; Busolint, Ul. P, Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (2 11. do I. 11.) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Bu-solini. Ul. P. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl, Ul Settefontane 2. Bazovici iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SMRTNA PROMETNA NESREČA NA OBREŽJU T, GULLI S pločnika je stopil v trenutku ko je mimo privozil avtomobilist Zaradi hudih poškodb je nesrečnež umrl tri ure po prevozu v bolnišnico Včeraj zjutraj se je na Obrežju T. Gulli, v bližini stavbe štev. 2, dogodila huda prometna nesreča, ki je žal zahtevala smrtno žrtev. 72-letni delavec Antonio Fragiaco-mo iz Ul. Molino a Vento 11 je neprevidno prečkal cesto izven ze-brastega prehoda in to je bilo zanj usodno. Bilo Je okrog 9. ure, ko Je 22-letni Bruno Bubnich z Miramar-skega drevoreda 31 vozil svoj fiat 1100 TS 20101 proti Sv. Andreju. Ko je privozil na Obrežje Gulli, pa je nenadoma pred seboj opazil Fragiacoma, ki je stopil s pločnika in se napotil čez cesto. Bubnich je takoj zavrl avtomobil, toda ni mu uspelo, da bi se izognil lakt ter se pobila po 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Na redarjev poziv je pobegnil ker ni imel vozniškega dovoljenja Prizivni sodniki so potrdili njegovo obsodbo na 2 meseca zapora - Podrl je dekle in nato z avtom zbežal Na zebrastem prehodu je podrl pešca Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 61-letnega uradnika Bruna Del Fu-regonija iz Ul Commerciale 158, ki Je postal žrtev prometne nesreče. Ko Je hotel prečkati Ul. Carducci v bližini trgovine »Unica«, ga Je s fiatom 600 TS 63304 podrl 24-let- Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Corsi, zapisnikar De Paoli, obramba Borgna), ki je zasedalo v svojstvu prizivnega sodišča, se Je moral zagovarjati 25-letni Eugenio Bolzanella iz Padove, ki je bil obtožen, da je upravljal lambreto brez vozniškega dovoljenja, da ni imel pri sebi vozniške knjižice ter da se ni ustavil na poziv mestnega redarja. Bolzanella Je v avgustu lani prebil nekaj dni v našem mestu, ali točneje povedano v Miljah, kjer je prenočeval. 25. avgusta popoldne je zasedel lambreto in čeprav ni imel vozniškega dovoljenja se je odpeljal proti Miramaru. V bližini kopališča pri Cedazu pa je naletel na dva mestna redarja, ki sta nadzorovala promet. Redar Gianfran-co Macoratti Je opazil motorista ter ga pozval, naj se ustavi. Spočetka se je zdelo, da bo Bolzanella zavrl svoje vozilo, toda, ko je privozil do redarja, Je nenadoma pritisnil na plin in obdrzel naprej. Macoratti je pozneje trdil, celo, da je obtoženec napravil, ko je šel mimo njega, neko kretnjo z roko, ki bi utegnila imeti zaničljiv pomen. Macoratti in njegov kolega v tistem trenutku nista imela pri sebi motornih vozil, prišel pa Je mimo neki motorist, ki je pristal na zahtevo, da zasleduje predrznega ubežnika. Macoratti je sedel na drugi sedež vespe ter odbrzel za Bolzanello. Zasledovalcema se je posrečilo, da sta ga dohitela v bližini bara »Marinella«. Takoj ko sta ga prehitela, je Macoratti skočil na sredo ceste ter zaprl pot Bolzanelli. Ta Je skušal sicer na- daljevati vožnjo (pri tem Je celo povozil s sprednjim kolesom redarjevo stopalo), toda Macoratti ga Je zgrabil za rokav in trenutek pozneje sta oba padla na tla. Bolzanelli ni tako preostalo drugega kot da se legitimira. Pri sebi pa je imel samo zamazano in raztrgano osebno izkaznico. Za voz- niško dovoljenje pa je trdil, da ga sicer ima, toda da ga je pozabil doma. Isto Je trdil tudi glede pro- metne knjižice. Redar je izpolnil zapisnik glede prekrška dveh členov cestnega zakona, toda mu ga ni izročil, ker je bil pač motorist brez predpisanih dokumentov. Naročil mu je, naj se zglasi čimprej na poveljstvu mestne policije, kjer pa so ga zaman čakali več dni. Medtem so uvedli preiskavo in ugotovili, da Bolzanella sploh ni nikoli opravil šoferskega izpita. Zato so gra prijavili sodniku zaradi treh prekrškov cestnega zakona. V marcu letos ga Je tržaški sodnik spoznal za krivega ter ga obsodil na 2 meseca pripora in 30.000 lir denarne kazni. Bolzanella se je pritožil proti tej razsodbi. Na razpravo je prišel o-sebno Priznal Je, da je upravljal motor brez vozniškega dovoljenja, a glede poziva redarja naj se u-stavl je trdil, da Je mislil, da gre za nekega drugega šoferja. Sodniki niso sprejeli njegove teze ter so potrdili prvotno razsodbo. • • * Pred tržaškim sodnikom se Je moral zagovarjati 28-letni Ezlo Franco iz Ul. Rivalto 10, ki je bil obtožen, da je z avtom povozil neko dekle, Ji prizadejal telesne po- škodbe in po nezgodi zbežal. Obtožnica je trdila, da se Je Franco 5. oktobra letos peljal s svojim avtom po Ul. Giulla v smeri proti Sv. Ivanu. Do nezgode je prišlo blizu pivovarne Dreher. V tistem trenutku Je prečkala cesto z desne proti levi 20-letna Prima-vera Ferluga iz Ban 54. Šofer je v tistem trenutku vozil s precejšno naglico ob vrsti vozil, ki so bila parkirana na desni strani ceste. On sam je pozneje trdil, da se je peljal s hitrostjo okoli 45 km na uro, toda ves potek nezgode je ovrgel to trditev. Ko je opazil dekle na cesti, je bilo že prepozno. Podrl jo je na tla in potem zbežal. Na obravnavi je izjavil, da se je tako zmedel, da ni razumel več kaj dela. Ferlugovo so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer se je morala zdraviti okoli 40 dni. Nesreči pa je prisostvovala neka priča, ki si je zapomnila številko avtomobila, ki je povozil dekle. Franco je takoj po nezgodi odpeljal avto v neko delavnico (pri nezgodi je karoserija utrnela lažje poškodbe) in nato odšel domov. Ni pretekla niti ena ura in že so policisti potrkali na njegova vrata Mladenič je spočetka trdil, da sploh nič ne ve za kako prometno nezgodo, toda pozneje se Je vdal in priznal svojo krivdo. Sodnik ga Je spoznal zn krivega ter ga obsodil pogojno in brez vpisa v kazenski list na 6 mesecev zapora in na 60.000 lir globe. Kazen pa je pogojna le v kolikor bo v enem mesecu plačal prizadeti stranki 300 000 lir predujma na račun odškodnine o kateri bo razpravljalo pristojno civilno sodišče. pešcu ter ga je podrl. Hudo ranjenemu Fra^iacomu so priskočili na pomoč nekateri mimoidoči in nekdo je takoj poklical rešilni avto RK. Ker pa ni bilo nobenega avtomobila prostega, so na Obrežje prihiteli gasilci s svojim rešilnim avtom ter nemudoma odpeljali Fragiacoma v bolnišnico. Ranjenca so nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo. Pri nesreči se je Fragiacomo hudo udaril v glavo ter je krvavel iz ust, pri sunku pa si je zlomil tudi desno nogo ter se ranil po levi nogi. žal so bile vse zdravniške nege za nesrečnika zaman in tri ure po sprejemu v bolnišnico, je Fragiacomo podlegel hudim zadobljenim poškodbam. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. novembra 1964 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa Je 8 oseb. UMRLI SO: 60-letni Glovannl Se-meia, 91-letnl Francesco Cresclani, 75-letna Amella Richter vd. Bressan, 58-letna Carmela Furlani vd. Furlan. 69-letni Giuseppe Vidmar, 73-letni Luigi Antonimi, 56-letna Olga Rosani por. Pechiar, 70-letna Beatri-ce Armandi. OKLICI: zidar Giuseppe Antonlalt in gosp, pomočnica Iolanda Mucci-gnat, trgovec Francesco Gherllzza in gospodinja Ondina Rlzzi, Jahač Mario Clolll In frizerka Annamaria Godina. pomorščak Gianfranco Span-ghero In uradnica Bianca Bruch, o-brtnlk Vlrgilio Stoch ln natakarica Luciana Mocor, trg pomočnik Aldo Cocianl in gospodinja Norina Zor Zenoni, delavec Egidio Sterzai in gospodinja Alma Pribaz. oficir Vltto-rio Colalč in gospodinja Anna Maria Cori. šofer Vito Argento in delavka Giovanna Sabbatella, pravni zastopnik dr. Mario Bercč in študentka Annamaria Martelli, kemik dr. Paolo Linda in učiteljica Grazlella Zot-tl, uradnik Luciano Tommasinl In delavka Rosanna Reitinger, agent cestne policije Amedeo Zanatta In gospodinja Fulvla Ocovlch, zdravnik dr. Giacomo Iurcev in uradnica So-nla Trampuš, učitelj Daniele Sedmak ln študentka Florlana Stefani. Balet «*«*T» MLO» MARK ROftSON pandS?eSman tolVtNAVlSlON« I.KMt OEL S*.M I INOltO tu OiSOC M a M K ta (SPLETKA V STOCKHOLMU) a OAJBARVOOLDSMITM V ponedeljek, 9. t, m, ob 18. uri ponovitev filma: INTRIGO A STOCCOLMA (Spletka v Stockholmu) Gorlško-bencškt dnevnik OTVORITVENA PREDSTAVA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V SEZONI 1964-65 Odlična uprizoritev «La Moschete» sinoči v prosvetni dvorani Veliko navdušenje hvaležnega goriškega občinstva z igro celotnega ansambla, predvsem pa z neprekosljivo igro prvaka ljubljanske Drame Staneta Severja Danes v Gorici nagraditev perutninarjev Danes dopoldne ob 11. uri bodo v prostorih hotela «pri Zlatem jelenu« v Gorici uradno razdelili 18 nagrad v skupni vrednosti pol milijona lir najboljšim perutni-narjem na Goriškem, ki so se udeležili posebnega natečaja. Prisostvovali bodo tudi predstavniki oblasti. Med nagrajenci je tudi več slovenskih kmetov iz briških vasi. Slovensko gledališče v Trstu je jejo. Najbolj pa so se seveda na-začelo svojo novo sezono z uče smejali Stanetu Severju spričo njegove na/ravne igre in pristnega hu- KINO «IUIS» PROSEK Predvaja danes, 8. t. m. ob 16. scope barvni film: kT uri VVamer Bros Cinema- /Z GRANDI SAFARI (LOV NA DIVJE ZVERI) Največji dvoboj med človekom in zverjo ki ni bil še nikoli posnet na platnu Igrajo: ROBERT MITCHUM, ELSA MARTINELLI in JACK HAWKINS KINO TU O S LK-K ON TO VEL Ponovi danes ob 16. uri barvni film: I MISTERI Dl PARIGI (PARIŠKE TAJNE) Igrajo: J. MARAIS, D. ROBIN. J. HAVORT in R. PELLEGRIN rajšnjo premiero italijanskega renesančnega komediografa Angela Beolca-Ruzzanteja «La Moscheta, ali komedija o finem govorjenju», ena ob 16. druga ob 20. uri. s katero je nastopilo v prosvetni riški Slovenci smo zadovoljni dvorani v Gorici. Nastop Sloven- •<» nnčnSč.ni An -n n m skega gledališča je privabil številno občinstvo, ki je z velikim zanimanjem sledilo živahnemu dogajanju na odru. Prireditev ni pomembna samo zaradi poudarka na premieri, s katero začenja gledališče svojo novo sezono, ampak tudi zaradi drugih okolnosti. Prvič smo imeli v Gorici priliko videti prvaka ljubljanske Drame Staneta Severja, ki ie v celoti opravičil igralski sloves ter s svojim nastopom osvojil občinstvo. Ob njem so tudi vsi ostali igralci s svojimi kreacijami ustvarili na odru verno ozračje življenja iz 16. stoletja. Tako naj omenimo dobro igro Zlate Rodoškove, Danila Turka, Alojzija Miliča in Leli Nakrstove. Prolog je namesto prevajalca Modesta Sancina, ki ie nenadoma obolel, zelo prikupno podal Silvij Kobal. Delo je režiral Jože Babič, za res primerno scena je poskrbel inž. arh. Niko Matul, za kostume pa Anja Dolenčeva. Komedija je odigrana v primorskem narečju. Živahen, barvit in tu pa tam zasoljen dialog komedije je priklenil gledalce, saj so ob sijajnih kreacijah in komičnih prizorih imeli obilo priložnosti, da se iz srca nasme- morja. Danes bosta še dve ponovitvi, ena ob 16. druga ob 20. uri. Goli Slovenci smo zadovoljni ir. se čutimo počaščeni, da nam je gledališče posvetilo svojo prvo predstavo v letošnji sezoni. Naše zadovoljstvo je toliko večje, ker se nam zaradi novega statusa gledališča odpirajo tudi v Gorici boljše možnosti za rednejše gledališke predstave, ki smo jih posebno v lanski sezoni, v kateri ie bila samo ena. hudo pogrešali. Že iz samega repertoarja, ki ga je SG predstavilo tisku, lahko ugotovimo, da bomo imeli v Gorici v tej sezoni še kake tri gledališke predstave, ki so zaradi scenske zasnove primerne za naš oder, m verjetno prav toliko večerov, ki bodo izvedeni v klubski obliki. To nam vliva upanje, da bo le. tošnja dejavnost v prosvetni dvorani v Gorici večja in da bo v dobri meri zadostila želji goričkih Slovencev po kulturnem u-dejstvovanj u. ? mm g NEDELJA, 8. NOVEMBRA 1964 kim avtom in pri tem je Indri dobil navedene poškodbe. Jugoslovanski tovornik se je prevrnil pri Marjanu Sinoči okrog 21.30 so karabinjerji iz Marjana poklicali na pomoč goriške gasilce, ker se je v bližini tega kraja prevrnil neki jugoslovanski tovornik. Gasilci so takoj odšli z žerjavom in z drugimi pripomočki, da bi tovornik zopet DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna PONTONI BASS1 v Raštelu št, 26, tel. 3349, DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 8. novembra je v Gorici odprta cvetličarna JOŽEF BANDELJ na Travniku št. 6, tel. 5442. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ZAČETEK SEZONE 1964 - 65 DANES, 8. NOVEMBRA ob 16. in 20. uri v prosvetni dvorani na Verdijevem kurzu 13 v Gorici ANGELO BEOLCO RUZANTE: LA MOSCHETA ALI KOMEDIJA O FINEM GOVORJENJU Režija: JOŽE BABIC Scena: ing. arh. NIKO MATUL Kostumi: ANJA DOLENČEVA Osebe: Matevž — Alojz Milič, Lucija — Zlata Rodoškova, ZGAGAR — STANE SEVER 'prvak ljubljanske Drame kot gost), Tonin — Danilo Turk, Soseda — Leli Nakrstova, Prolog — Silvij Kobal Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred pričetkom predstave Cene: sedeži 400 in 300 lir, drugi sedeži za dijake po 200 Ur Mladini pod 16. letom vstop prepovedan TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 14,8 sto- .........- —Ptaje ob 13.50 url in najnižjo 0 spravili na kolesa. Tam so bili na stopinj ob 6.50. Povprečna dnevna delu do pozne ure. I vlaga je dosegla 72 odstotkov. -- ................................................................................. S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Trčenje vespe in avta v Podgori Sinoči okrog 19.15 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 22-let-nega Fausta Indria iz Begliana. Pri pregledu so mu zdravniki ugoto-viU rano na desni nogi, kjer si je prerezal kite, ter so ga pridržali za sedem dni na zdravljenju. Indri je povedal, da se je malo prej peljal na vespi, ki jo je vozil njegov prijatelj Nicoletto iz Škocjana v Podgori po Ul. 4 Novembre proti Gorici. Blizu hišne številke 55 v tej ulici pa je vespist trčil z ne- Prihodnji četrtek seja goriškega občinskega sveta Svetovalcem bodo predložili v odobritev strošek za ponovno otvoritev otroškega vrtca v Podgori Občinski odbor v Gorici je sklenil, da bo seja občinskega odbora prihodnji torek ob 21. uri. Obravnaval bo točke dnevnega reda, ki jih na zadnji seji niso u-tegnili rešiti. Po županovem uvodu, v katerem je nanizal nekaj vprašanj, okoli katerih se bo sukalo delo občinske uprave v prihodnjih mesecih, so prešli na upravne zadeve. Odbornik Agati je poročal o številnih postopkih, ki zadevajo je odbornik za finance De Simone predlagal odobritev stroškov v višini 4.6 milijona lir za pobiranje trošarine v septembru. Odbornik za javno vzgojo Lodi je poročal o stroških, ki bodo nastali s ponovno otvoritvijo otroškega vrtca v Podgori O predlogu se bo moral izreči občinski svet. Odbornik za javna dela Lupieri je ob koncu predlagal odobritev načrta za gradnjo kanalizacije v Kraiki ulici, ki bo stala 2.6 milijona lir -------- POMEMBEN KULTURNI DOGODEK V NOVI GORICI Dr. Chimtarolli in dr. Gallarotti na otvoritvi razstave Makuca Izjavi župana Gallarottija in predsednika Jožka Štruklja o sodelovanju Gorice in Nove Gorice Včerajšnja otvoritev razstave slik . , vri^Kiimar ^ookrv ."as jars1™ oiuSsr-vSt Makuca v Novi Gorici ie bila do 7,.lptn, Mftrino Troi. u- memben kulturni dogodek, obenem je nudila priliko za prijatelj; Radio Trst A pesmi in melodije; 16.00 Prenos tovariši...; 10.30 Borbene pesmi; ______ _____- RL- 18.30 Športna nedelja na Pri- 10.40 Lahka glasba; 11.40 Nedelj- 8.00 Koledar; 8.30 Poslušali bo- morskem; 19.00 Športne vesti; ska reportaža; 12.05 Naši_ poslu-ste...; 9.oo Kmetijska oddaja; 9.30 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna šalci čestitajo; 13.30 Za našo vas Slov. narodni motivi; 10.00 Maša; glasba. 18-50 Pred domačo hJLšo- 14_®° n&to Paramo!** 1115 Od- • t • Operni koncert, 15.05 Danes po- daj a ?aMlmlatšI™ato Ringara- Nacionalni program poldne; 17.30 Humoreska tedna; ja; 12.00 Slov. nabožna pesem; 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 18.30 Pol ure Španije; 19.05 Glas- 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, Kmetijska oddaja; 11.10 Sprehod bene razglednice, 2600 J nedeljo kiaj, zakaj...; 13.30 Glasba po že- skozi čas; 11.25 Roditeljski kro- zvečer, 21.30 Iz(*1°v' ^ m jjah; 14.45 Karakteristični ansam- , žek; 14.00 Operna glasba; 14.30 m glasbe, 22.10 Plesna glasba, 23.U bU; 15.00 Znani pevci; 15.15 Jazz; 16.45 V nedeljo skupaj; 15,15 No- Slovanska glasba. ‘5.45 Zbor «Arturo Zardini«; '16.00 gomet od minute do minute; 16.30 Ital telovizHa Milena Merlak-Detela; 16.15 Simf. Toscanini; 19.15 Športni dnevnik; '»V 18.15ZNedem°ki “k; T9.3oX SSŽT T35 Aja“ Športni dogodek; fportne “ajske melodije; 20.00 Šport; 20.30 smo; 12.00 Športna prognoza; wst^20.15 ^Ulna k^nika, 20J0 Iz slov. folklore; 21.00 Vabilo na 12.10 Plošče tedna; 13.40 Pisan Dneroik 21.00 F. Zardi. «1 gran s; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 program; 14.30 Teden aktualnosti; “iL^Jdriiabi 5- lasična simfonija; 22.30 Jazz v 15.00 Ob tednu radia; 15.45 Nea- reditev, 23.05 Športna nedelja m današnjem svetu; 23.00 Preludij k peljska pesem; 16.15 Klakson; dnevnik, boči. 17 00 Glasba in šport; 18.35 Vaši II. KANAL jr„_# izbranci; 20.00 Evropska lahka »»■»* glasba; 21.00 Nedelja v športu; 9-30 Kmetijska oddaja; 11.00 21.40 Glasba iz filmov. Nabožne pesmi; 12.15 Na šport- ... 11111 igriščih; 14.00 «E1 Campanon«. III. prOgrOOl Koper iui6o^STdJSfSSsiS" "T® 7-15 Jutranja glasba; 8.00 Pre- ®t“rl ljU^k!rJsotn|™1e"tLikovna Dnevnik; 19.15 Knjižne novosti; dos RL; 9.05 Nedeljsko srečanje; Pet”£ca ta ,1™ Koncert' 20 40 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 6- 20 Zabavni zvoki; 9.45 Zbor Ja- umetnost, ^i^ib^- 2100’ Sklad- 22.00 Politična tribuna, ob koncu aobus Gallus; 10.00 Prenos RL; Ghedinije ve skladbe, zuw smaa . ,k 10-30 Operne arije; 11.00 Državljan be J. Ph. Rameaua. jj KANAL U 50°in ti« r^ba^DO k*dlth- Slovenija 21.00 Dnevnik; 21.15 Film «Gro- 12*n 12.55 Glasba * n no Mladinska iera* 8.53 Glas- za na avtomobilski cesti»; 22.35 J?.30 Sosedn?kraji in*ljudje; M.45 bena medigra; 9.05 Naši poslu- Lilian Terry; 22.50 Posebna G'asba po željah; 15.30 Domače šalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, ka. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 8. XI. DO 14. XI. - lUrnn •> U SREDA. 11. novembra PETEK, 13. novembra občinske uslužbence, medtem ko ................................................................. OB KRIZI TEKSTILNE INDUSTRIJE Delavci in njihove družine so v skrbeh za svoj kruh Nujno je potrebno nujti izhod iz sedenje krize zaradi hude inozemske konkurence lasti, naj bi čimprej izvedli pred- _. ______I 1 GTCT Vv4 rblinnli neioorlafn 21.00 Dnevnik; 21.15 Šport; 22.05 Stare popevke; 22.45 «Strel iz samokresa«. PONEDELJEK, 9. novembra 8.30 Sola; 16.45 Nova srednja znam- NEDELJA, 8. novembra SREDA, 11. novembra . ... . 17,n ^ « , SkbS«« :SS?ssl j p°ročila. rika; 20.40 Deset zadetkov — quiz; PONEDELJEK, 9. novembra 21.40 Kulturna tribuna; 22.10 Ob-11,40 TV v šoli; 15.20 Ponovitev; zomik. Ruščina; 17.10 Angleščina; Francoščina; 18.10 Risanke; L*25 Obzornik; 18.45 Halo, tukaj ČETRTEK, 12. novembra 10.00 TV šola; 11.00 Francoščina; 16.40 Ruščina; 17.10 Anglešči- akcija; 20.00 Dnevnik; 20.30 Zgodba o Ireni in Vemonu Castle; 22.00 Obzornik. SOBOTA, 14. novembra 17.05 Zlata ribica — lutke; 18.05 Predstavljamo vam; 18.25 Obzor , Obzornik; 18.45 Halo, tuaaj na; jg.40 Ruščina; 17.1U Angiesci- rreasiavijamu »eselovi; 19.15 Tedenski športni na; 17.40 Mendin spored; 18.25 nik; 18.45 Ime in priimek — lgTa Pugled; 19.45 Nagrade naročni- Obzornik; 18.45 Djerdap — repor- 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak P0,T>; 20.00 Dnevnik; 20.30 Kon- taža; 19.15 Glasbene marfinalije; 20.00 Dnevnik; 20.30 Glasbena od ®ert Lilijane Molnar; 20.40 I. Iva- 19.45 Četrti četrtek — satira; daja; 20.40 S kamero po svetu •>&c: Na plesu — kronika; 21.26 20.00 Dnevnik; 20.30 Narodna glas- 21.10 Miza za štiri hum. od Na$ teleobjektiv; 21.45 Obzornik, ba; 20.40 Ekran na ekranu; 21.30 daja; 22.00 Dick Powell vam pred T°REK, 10. nov. NI SPOREDA. Obzornik. stavlja; 22.50 Obzornik. Tekstilni sindikat CISL spričo hude krize tekstilne industrije na Goriškem, kjer so v zadnjih tednih poslali v dopolnilno blagajno okrog 800 delavk in delavcev iz tovarn v Podgori in Ronkah ter odpustili 32 asistentov, sprašuje skupaj s tekstilnimi in drugimi industrijskimi delavci, kakšna bo njihova usoda v bližnji bodočnosti. Tako vprašanje Je nadvse aktualno, saj zopet kroži vest, da bodo še druge delavce poslali v dopolnilno blagajno in ni izgledov, da bi jih potem zopet vključili v proizvodnjo. Tudi gospodar Tognella, ki Je v zadnjih časih večkrat izjavil, da je tekstilna industrija v težavah ter da ima svoj načrt za reorga nizacijo tovarne, noče povedati ničesar o tem, kaj namerava. Pri tem sprašujemo, kako je izvedel modernizacijo strojev, ki jih je obnovil 80 odstotkov s pomočjo goriške proste cone, če že sedaj ne more prenesti tuje konkurence. Pri tem je treba upoštevati tudi splošen položaj industrije na Goriškem in njene težave, kot je gradbena industrija OET, Safog in dru. ge, ki niso v položaju, da bi lahko zaposlile razpoložljivo delovno silo. Upoštevajoč te in druge argumente sindikat ponovno poziva vse, predvsem pa najvišje krajevne ob- .................................u.............umni V TOREK NA SEDEŽU PSDI Vabilo strankam levega centra za debato o goričkih problemih Med temi so avto cesta, industrijsko področje in prosta cona log CISL, da bi sklicali prizadete stranke, kar naj bi napravil sam prefekt in skušal poiskati vse možnosti za izhod iz nastalega težavnega položaja. NA IGRIŠČU V SOVODNJAII Danes nogomet med Sovodcnjd in Gaberci Po celotedenskem pripravljanju se bodo danes popoldne ob 14.30 srečali na nogometnem igrišču v Sovodnjah improvizirani nogometaši iz Sovodenj in Gabrji. Pri t’J tekmi bodo namreč nastopili igralci, ki niso še nikoli nastopili na kakšni nogomestni tekmi Zato je razumljivo, da so se morali v zadnjih dneh seznaniti z osnovnimi ^valitelna in elegantna °blačila lahko kupite pri Konfekciji MONCARO GORICA - Verdijev korzo 113*117 BOGATA IZBIRA OBLEK ZA ŽENSKE - MOŠKE • DEČKE in OTROKE \ zadnje novostii ZAJAMČENO KONKURENČNE CENEl | V zvezi s sklepom, ki ga Je spre-| jel na svoji zadnji seji pokrajinski odbor PSDI, Je pokrajinski tajnik te stranke Dellago poslal te dni tajništvom strank levega centra KD, PSI in PRI vabilo na medstrankarski sestanek, ki naj bi se vršil na sedežu PSDI v Gorici, Korzo Italia 54 v torek 10. t. m-ob 21. uri. Pobuda je potrebna za Iskanje primerne rešitve aktualnih problemov in za skupno akcijo pri reševanju problemov Gorice in pokrajine. 2e več let pričakuje Gorica izvedbo priključka na avtocesto Mestre-Trst, za katerega je že določena vsota dveh milijard lir v državnem proračunu, pa še ni zanj izdelana niti trasa niti ne načrt. Cez dve leti bo potekel tudi podaljšani rok goriške proste cone riškega gospodarstva ter doseči nove ukrepe v korist našega gospodarstva. Ogrodje za bodoče industrijsko področje potrebuje nove naložbe, za katere ni dovolj sredstev v pokrajini. Misliti je treba tudi na povezavo industrijskega področja štandrež-Sovodnje z avtocesto in z drugimi prometnimi žilami. Urbanistični načrt predvideva izgradnjo še enega mostu čez Sočo in premostitev železniške proge za težki tovorni promet proti avtocesti. To sta samo dva izmed problemov, o katerih bi lahko obravnavali in poiskali primerne ukrepe za njihovo rešitev. Skupina izvedencev je izdelala podroben načrt pobud, o katerih naj bi razpravljali na takem medstrankarskem sestanku, kateremu naj bi sledili še drugi podobni sestanki. Na ta način naj bi izdelali skupno osnovo P S, jv- uu-m- r-________ sko srečanje predstavnikov oblasti z ene in druge strani meie. Otvoritve sta se namreč z italijanske strani udeležila mkraiinski predsednik dr. ChientarolU in ro-rižki žunan dr. Gal'arotti, kakor tudi predstavniki italijanskega tiska in radiotelevizije. Razstavo Je otvoril predsednik občinskega sveta kultirrno-orosvetnih organizacij Jožko Humar, ki ie pozdravil u-gledne goste, predstavnike oblasti z Italiie kakor tudi predstavnike Slovenske - kulturno gosoodarske zveze. Obsežno je govoril o Makučevi umetniški poti ter ob koncu pozval številne novabljenoe, da si ogledaio razstavljena dela. Poleg drugih visokih predstavnikov oblastvenih organov, družbenih in kulturno - prosvetnih organizacii, ustanov in podjetij iz Nove Gorice, so se udeležili otvoritve razstave predsednik. Jgpublj^ega zbora skupščine Socialistične republike Slovenije Tine Remškar, predsednik okraja Koner Jože Eržen, zvezni poslanik Milan Vižintin in predsednik občinske s^u^ščine Nova Gorica Jožko štrukelj, ki je pripomogel k nadvse uspelemu prvovrstnemu kultu"’emu dogodku. Občinstvo se ie z velikim 1 zanimanjem ogledalovalo Makučeve slike ter zapisalo zrio laskave izjave v knjigo spominov. Sledila je zakuska v hot°'u sPark«. na kamri je žunan dr. Gallarotti izjavil za ljubljansko RTV. da se bo sodelovanje Geriče in Nove Gorice v okviru bližnjega Andrejevega se ima nadnUe-valo s pogovori o ustvarianiu konkretnih stikov na ku’t”rn»m področni. Predsednik oVinske sku-ščine Nova Gorica Jožko štrukelj pa je pohvalil razvoi dvostranskih odnosov med sosedn‘ma oblinama. ter napovedal, da se bodo nsuni nrn-M.rvniki v kratkem znova sestali in sa pogovarjali o vprašanjih skupnega interesa. Včeraj-danes ROJSTVA SMRTI IN POROKE geometer 72-letni Marino Troi, u-pokojenec 77-letni Pietro Nnschig, upokojenec 67-letni Bernardo Da Pio, upokojenec 64-letni Angelo Dal-cero, gospodinja 6l-letna Raffaela Gomiscek. por. Sitar, upokojence 68-letni Giovanni Osbatti POROKE: poštni sluga Marto Marini in uradnica Annamaria Roma-nut, uradnik Antonio Brienza in gospodinja Em“sta Minella, zavarovalni agent Mnriano Marotta in uradnica Tda Baldini. delavec Gian-franco Dilena in bolničarka Bruna Peressin, uradnik Marin Ligresti in uradnica Dorotea Skočir. OKLICI: uradnik Giovanni Zuc-chiatti in frizerka Olga Scubini, šofer Vito Alino Tnmborra in tekstilna delavka Maria Marega. Predavanje z barvnimi posnetki o lepotah Gorenjske V prostorih kluba «Simon Gregorčič« v Gorici, na Korzu Verdi 13/1 bo v sredo 11 t.m. ob 20 30 otvoritveno predavanje za letošnjo sezono. V prenovljenih prostorih bo skupina goren iških turističnih de-iavgev prikazala «Lepote Gorenjske«. Predavanje bo po žlvljeno z okrog 200 barvnimi diapozitivi in ob glasbeni spremljavi. Ob tei priliki bo v prostorih klnbn razstavljal svoja neino vejša dela goriški slikar DE METRIJ CEJ. njih dneh seznaniti z osnovnimi i od 1. do 7. novembra. se je v pojmi o žogobrcu in njihovi teh- goriški občini rodilo 20 otrok, umrlo J _____A.___I.X1___1 __ r____i.-- 1 J« 4 1 in klin C «.1*14 niki. Med nastopajočimi so fantje in možje, ki pa so trdno odločeni priboriti zmago svoji ekipi. T Vremenoslovci obetajo za danes lepo vreme, vendar pa precej hladno, ter se bodo morali igralci v kratkih hlačah in majici naglo gibati po igrišču, da jih ne bo zeblo. To pa tudi spada v tehniko dobre igre. Nekaj pa jih bodo gotovo «ogreli» tudi navijači sami. Katera izmed obeh ekip bo zmagala? To naj odločijo sami na terenu in s pomočjo žoge, ki jo bodo obdelovali je 11 oseb, porok je bilo 5, oklicev 2. ROJSTVA: Altesio Lorenzutti, Ma rialuisa Castelian, Roberto Silvestri, Bruno Martinuzzi, Massimo Marangoni, Fabio Devetak, Gluho De Liso, Paolo Pozzato, Caroiina Visentin, Marta Macedonld, Tulilo Fabietti, Stefano Giacchetto, Mari-sa Zotti, Antonella Vislnrin, Igor Culot, Cinzia Bortolotto, Flavia Turel, Alessandra Tutta, Giullana Di Biaggio, Franco Pelos. . - SMRTI: upokojenec 75-ietrJ Lui-gi Paoletti, gospodinja 13 letna An-na Martelloss, por. Blason. gospodinja 61-letna Giuseppina Sandrin. uoijoctui ---- ,----- ---j ----—-- ---r--- in Je zato potrebno izdelati osno-1 za zahteve, ki jih bo treba predlo-vo za bodočo industrializacijo go- \ žiti na pristojnih mestih. TA TEDEN MOUIH CHIMIfl BUDIH' 280 V VSEH TRGOVINAH VČERAJ V SOVODNJAH Otvoritev novega odseka športnega društva «Sovodnje» Danes prvo srečanje v namiznem tenisu, odbojki in lahki atletiki s športniki iz Zgonika Včeraj so v Sovodnjah v prosvetni dvorani otvorili novo sekcijo prosvetnega in športnega društva «Sovodnje». Ta sekcija obsega namizni tenis, odbojko ter lahko atletiko. Pobudo za to so dali nekateri mladi člani, ki vsak večer zahajajo v prosvetno dvorano, kjer vestno trenirajo na mizni tenis. Ker pa imajo tudi nekaj dobrih atletov so se odločili, da bodo gojili tudi lahko atletiko, čeprav je letošnja sezona že zaključena. Ti fantje so s pomočjo društva organizirali tudi prvo srečanje. V gosteh imajo te dni športni krožek «Kras» iz Zgonika. Včeraj so se vrstile tekme v namiznem tenisu, danes ob 9. uri pa tekmujejo v atletiki (Na Rojcah). Po kosilu, to je ob 14. uri bodo nadaljevali s tekmami v odbojki, kateri bo sledil še dvoboj v igri «med dvema ognjema*. Sportino srečanje se bo zaključilo v prosvetni dvorani v Sovodnjah z zabavnim programom. Sovodanjci ai n« delajo utvar glede zmage, ker vedo da so zgo niški fantje dobro trenirani in z večletno aktivnostjo, Sovodenjci Pa trenirajo le dober mesec, bodisi v namiznem tenisu kot v odbojki in atletiki. Sicer pa so tudi vredni pohvale ne toliko za izredno formo kot pa za najbolj šo voljo, s katero so si nabavili ves športni pribor, ki jim je za šport potreben: copate, majice Mačke in tute. Da bi ne nastale prevelike težave je odsek, ki se imenuje »Vrba* začel z 10 člani, ostali pa pri dejo v poštev za prihodnje srečanje. Pri tem prvem srečanju bodo nastopili v namiznem tenisu, v odbojki jn v raznih panogah lahke atletike naslednji domači i-gralci: Edi Marinič, Branko Kuzmin, Marjan Devetak, Pepo Flo-renin, Boris Petejan, Cvetko Nanut, Zdravko Gulin, Žarko Ker-ševan, Viktor Volk in Viljem Sfiligoj. v Gorici VERDI, 14.30; «Gli IndifferentU, Claudia Cardinale in R. Steiger; Italijanski črnobeli film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CuKSO. 14.30: iiMarnie«, Tippi He-dren in Sean Connery; barvni film v režiji Alfreda Hitchcocka; mladini pod 14 letom vstop prepovedan. MOOERN1SSIMO. 14.30: «La mia signora«, Silvana Mangano in Alberto Sordi. Zadnja predstav« ob 22 30. ViTTORlA. 15.00: «Cannoni a Ba-tasi«, R. Attembourh in F Rob-son; ameriški črnobeli kinema-skopski film Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 14.30: «Cavalca e fu-cili«, A, Nicol in M. Grayson, a* meriški barvni film, zadnja predstava ob 2130. v Tržiču I‘R1NCU'E. «O.S.S. 117 minaccia Bangkok«, Hervin Mathews m Annamaria Pierangeli, barvni ki-nemaskopski film. NAZIONALE. «1 quattro tassisti«, Glno Bramieri, Aldo Fabrizi m Macario. AZZURRO. «Le lunghe naviu, Richard Widmark, Sidney Poitier, Rosanna Schiaffino in Rus Tam-blin, barvni kinemaskopski film. EXCELSIOR. «Gli indifferenti«, Claudia Cardinale, Rod Steiger in Shellev VVinters. r Ronkah RIO. «li mio amore con Saman-tha«, Paul Newman. EXCELS1()R. «O.S.S 117 segretis-simo«. Herwin Mathews Proizvajamo in prodajamo direktno potrošniku KOCKE ZA OGREVANJE f\J 1.600 Lin SIJI So iz lesnih odpadkov in učinkovito nadomeščajo najboljša drva, ker imajo 3505 kalorij ali 1400 več kot suha drva. Naročila po telefonu 24-51 Gorica ali po po ti. PRODAJAMO TUDI DRVA PO UGODNIH CENAH! Industrija del Lesno . (»OSICA Via del Montesanto 118 ZOPET ŽALOST V VRSTAH ŠVICARSKIH ŠPORTNIKOV Skiffist Kottmann utonil v vodah Rena ZUERICH, 7. — švicarski športniki zopet žalujejo. Po tragični smrti kolesarja Huga Kobleta je sedaj preminil tudi Hkratni švicarski prvak v veslanju Goepf Kottmann. Veslač je bil tudi 3-krat prvak Evrope, na letošnji olimpiadi v Tokiu pa je dosegel v skiffu tretje mesto za sovjetskim tekmovalcem Ivanovom in Nemcem Hillom. Kottmann, ki je bil star 32 let, se je kot potapljač švicarske policije udeležil vojaških manevrov. V petek ob 22.30 je Kottmann izginil v vodi reke Ren in njegovo truplo so našli šele danes dopoldne. Niso še znani vzroki smrti. Pl. A V AN JE MELBOURNE, 7. — Zelo verjetno se bo svetovna in olimpijska prvakinja na 100 m prosto Avstralka Dawn Fraserjeva odrekla nastopom. Fraserjeva se bo januarja prihodnjega leta poročila. NOGOMETAŠI PRIMORJA Juniorji na stadionu «Prvi maj» prvo moštvo pa v Nabrežini Danes, 8. t.m., bo za proseške nogometaše Primorja zopet trd dan: juniorji bodo nastopili ob 13. uri na igrišču stadiona «Prvi maj« pri Sv. Ivanu proti enajstorici E-sperie, prvo moštvo, ki nastopa v prvenstvu II. amaterske kategorije, pa bo imelo popoldne ob 14.30 v gosteh enajstorico barkovljanske Libertas. Tekma bo v Nabrežini. NOGOMET DANES A LIGA ATALANTA - VARESE Francescon CATANIA - FOGGIA INCEDIT Monti FIORENTINA - JUVENTUS D’Agostini INTERNAZIONALE - MANTOVA Bernardis LANEROSSI VIC. - LAZIO Grignani MESSINA - CAGLIARI De Robbio ROMA - BOLOGNA De Marchi SAMPDORIA - MILAN Sbardella TORINO - GENOVA Roversi OB ZAKLJUČKU 7. SLOVENSKEGA ŠPORTNEGA TEDNA Prizori in obrazi z nagrajevanja iiBiiiiiiiBiiBfiiifBiiiiiiBiiiiiiiiiiBiitBBBBiiiiBiiiiiHBiHiiiBBBiiitiiiiiBBf a lianam iBiiBBiiiiBfBBiiiiBiBBiiiBiiBfBiiiBBnnifiaiBBi Charles Knickerbocker (Nadaljevanje s 3. strani) univerzi se mladi mediclnec spoprijatelji s svojim kolegom Par-kindalom, ki izvira iz stare zdravniške družine in potem se v nekaj urah brezhiben motor za vaš avto! Fiat razširja SERVIS TAKOJŠNJE ZAMENJAVE MOTORJEV FIAT s tem da širokemu krogu lastnikov modelov 500 D, 600, 600 0, 1100 v raznih izvedbah, nudi ugodno možnost takojšnje zamenjave motorja, ki je pred generalnim popravilom, z drugim že generalno popravljenim v lastnih delavnicah ter gotovost najbolj natančnih tehničnih kriterijev z izključno uporabo originalnih nadomestnih delov Fiat. največji prihranek časa - ugodni pogoji - trimesečno jamstvo • brez vsake formalnosti Po vsej Italiji je organizacija Fiat (podružnice, zastopništva, pooblaščene mehanične delavnice, pooblaščene trgovine za nadomestne dele) na razpolago za vsa pojasnila o podrobnostih glede SERVISA TAKOJŠNJE ZAMENJAVE MOTORJEV Podružnica vTrstu Ul. Čampo Marzio 12 »el. 31985/6/7/8/9 Zdravniki seznani z njegovo sestro .stricem in navsezadnje z očetom, ki je ugleden podeželski zdravnik. Po diplomi sprejme ponudbo dr. Farkindala in pride v njegov kraj v službo kot njegov pomočnik. Kasneje se tudi poroči z njegovo hčerko. Toda po nesreči z otrokom, ki po rojstvu u-mre, pride med njima do razdora. S tem pa se poglobi prepad med Crestom in njegovim tastom na zdravniškem področju. Druga svetovna vojna prekine odnose Cresta z družino Par-kindala. Toda po vojni se Crest spet vrne v isti kraj, se poroči z drugim dekletom in se počasi osamosvoji. Vendar prihaja med njim in njegovim bivšim tastom do stalnih, sicer manjših, a vendar pomembnih spopadov, ki se končajo šele takrat, ko stari Par-kindal neozdravljivo zboli in pisatelj s tako zmago Cresta nad Parkindalom zaključi svojo pripoved. V romanu «ZDRAVNIKI» se tako prepletata dve zgodbi. Zgodba mladega Cresta za samostojnost in uveljavitev v zdravniškem poklicu in zgodba njegovega osebnega življenja, katere vrh in središče je njegova nesrečna ljubezen do Parkindalove hčerke. Tako kot v zdravniškem poklicu se Crest tudi v osebnem življenju ne more umakniti vsemogočnemu podeželskemu zdrav niku, ki je obenem njegov tast Res sicer v dvoboju zmaga, to da konec njegove zveze s Par-kindalovo hčerko je tudi konec njekovega mladostnega poleta, pa tudi njegova zmaga na zdravstvenem področju je kaj malo prepričljiva. Parkindalov duh nad njegovim osebnim življenjem je vsepreveč močan in moč takih podeželskih zdravnikov kot je Parkindal, ne more biti zlomljena kar čez noč. Roman o ameriških zdravnikih torej ni kako posebno veliko delo, čeprav je vseskozi zanimiv. V dobro pa moramo šteti pisatelju, da je vendar prikazal nekatere probleme iz zdravniškega življenja, čeprav to gotovo ni bil glavni namen njegove pripovedi. V nasprotju z drugimi podobnimi teksti iz zdravniškega življenja, ki zdravnike, če že ne idealizirajo, pa vsaj povzdigujejo, je pisatelj tu prikazal zdravnike z vsemi njihovimi dobrimi in slabimi lastnostmi ter osebnimi problemi. Pisatelj ne idealizira niti glavnega junaka, še manj njegovega tasta, temveč ju prikaže taka kot sta. Res pa je, da je glavni junak John Crest le nosilec nekaterih pozitivnih prizadevanj, tako prizadevanj za čimvečjo strokovnost, za odgovornost zdravnikov do bolnikov, za humanost, predvsem pa prizadevanj proti komercializaciji ameriške medicine. Ce omenimo še to, da je pisatelj proti ščitenju zdravnikov po njihovih kolegih, proti cehovski zaprtosti, potem moramo vendarle tekstu priznati tudi pozitivne idejne strani. Poglavitna vrednost romana pa je vendarle v zanimivi zgodbi in prijetni pripovedi, kar zagotavlja temu delu uspeh tudi pri slovenskih bralcih. Sl. Ru. !■■■' it' Tajnik Bora Kalan izroča najmlajši tekmovalki Tjaši Pavletič diplomo Zmagovalca v streljanju: Strozzijeva in L. Kovačič Prof. Jelinčič je v imenu SPDT nagradil zmagovalce planinsko-orientacijskcga pohoda Dekleta Skamperla — zmagovalke v odbojki K. Veljak — zmagovalec naraščajniškega troboja O. Pavletičeva — najbolj uspešna tekmovalka Trampužev! nagrada za literarni spis ☆ ARETTA med elegantnimi in preciznimi urami ie najceneiša znamko ☆ ARETTA ULTRA T H IN v hotelu «TURISI» - Ljubljana BOSTE OBISKALI LJUBLJANO? DOBRODOŠLI STE T DALMATINOVA, 13 Tel SB-1211. 27-1!« J Restavracija, senčnat vrt, bife Hotel je oddaljen vsega 3 minute od glavne železniške postaje Nudi vam: sodobno opremljene sobe s kopalnicami, telefonom, dvigalom Znana Je naša kuhinja, ki vam nudi Jugoslovanske in inozemske specialitete • Tudi v naših obratih: restavraciji »ZLATOROG* Župančičeva 9, ki vam nudi lovske specialitete, gostilni «DALMAC1.IA» Truoarieva 23, ki vam nudi ribje specialitete, boste postreženi hitro in solidno VABI VAS HOTEL »TURIST* LIUB1 JANA HOTEL KOBARID s sobami z eno in dvema posteljama ter s tekočo toplo in mrzlo vodo, centralno kurjavo. — skupaj 54 ležišč. • Streže s prvovrstnimi vlpi: specialitete: soška postrv In divjačina • V 5 km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, _ Cenjenim gostom se • priporoča za obisk. PARK HOTEL ', BLED Telefoni 284 338 200 ležišč, restavracija, kavarna, nočni bar Hotel odpri celo leto. V sestavu Park notela je tudi Sporthojei na Pokljuki In Izletniški dom v Ribnem. Vsi obrati poslujejo celoletno & SPLOŠNA PLOVBA - PIRAN vzdržuje z modernimi tovorno . potniškimi ladjami redno progo Jadran • Južna Amerika ■ via Zahodna Afrika (RUeKa Split Napoli Genova • Marseille • Casablanca ■ Dakar ■ Conski? Takoradi Tema. Rio de Janeiro ■ Santos • Montevideo • Buenos res) Redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo • Indonezijo Japonsko ZDA Zahodna airiška obala . sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovorn ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. — Za vse informacije ^ obrnite na upravo podjetja »Splošna plovba*, Piran, Zupančičeva^/ 24, in na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran, leki: 035—22, 035—23. Telefoni: TJ 470 do 73-477. mA *J&jqUu} HOTEL «TRIGLAV» SEŽANA uininc. ki prirej* 15.10. do 15.11. po globoko znižanih cena vabi na mesec perutnine, ki ga pri DIVJAČINA IN DRUGE SPECIALITETE NA ŽARU IN OB DOBREM DOMAČEM VINU Priporočamo se I mušlKO SO ZORELE 11‘m JAGODE Zgodaj spomladi, ko so pričele zoreti jagode, so hodili ljudje iz kraja v kraj in pomagali farmarjem pri nabiranju. Ce je bila dobra jagodna letina in je bilo treba obrati mnogo jagod, je bilo na kakem polju včasih tudi do petintrideset ali štirideset ljudi. Nekateri moški so privedli s seboj svoje družine ter hodili od farme do farme, ustrezno naglici, s katero so uspevali nabirati jagode. Spali so po skednjih ali drugod, kjer koli so si našli primeren prostor. In ker je bila sezona tako kratka, so morali delati vsi od zore do mraka Nabiranje jagod Je bil za nas najlepši čas. Zmeraj je bilo tam mnogo deklet in v veliko zabavo nam j« bilo, če smo jih lahko dražili. Ce se je katera malo preveč sklonila in pokazala svoj najmanjši del, Je tisti, ki jo je prvi zagledal, na ves glas vzkliknil. Ostali smo se običajno pridružili njegovemu vzkliku, da se je razlegalo preko polja. Ostala dekleta so se hihitala in vlekla svoja krila navzdol. Povzročiteljica vzklika je po navadi zardela in odhitela s pladnjem košaric do zbiralne lope. Medtem ko se je vračala, se je kako drugo dekle prenizko sklonilo in znova se je razlegel smeh. Neka mladenka, Fanny For-bes po imenu, je zmeraj pokazala malce preveč, ker se je prenizko sklanjala. Fanny so imeli vsi radi. Še nekaj je bilo, kar nas Je zelo zabavalo. Bila je to igra, ki smo jo imenovali «lopni Jagodo«. Včasih se je kdo od nas splazil za hrbet kakemu dekletu, medtem ko se je sklanjala in polnila svojo košarico, in spustil veliko sočno zrelo jagodo v njeno obleko. Običajno se je ustavila sredi hrbta in tja smo z vso močjo usmerili udarec. Zmečkana jagoda je umazala obleko. Rdeči sok je pro-niknil skozi blago, da se je pojavil na njem velik okrogel madež. Ce je bila jagoda ob koži, je bilo še huje. Vendar je bilo malo deklet, ki bi bile to zamerile. Na poljih so vse rosile svoje stare obleke In se zaradi madeža niso razburjale. Edina neprijetnost je bila zanje, da so se ljudje smejali. Vsi so prenehali z nabiranjem jagod, da bi se lahko smejali. Ko je to minilo, so se znova lotili dela in pozabili zadevo, dokler ni katera druga postala žrtev igre. Zares smo se zelo zabavali pri nabiranju jagod. Fanny Forbes je bila najbolj pogosto žrtev igre «lopni jagodo«. Vsi fantje in moški so Jo imeli radi, ona pa se ni nikoli ujezila. Razen tega je bila Fan-ny tudi čedno dekle. Nekega dne sem odšel na neko polje, o katerem sem vedel, da se na njem splača nabirati jagode. Polje je bilo majhno, velikosti kakih 80 do 120 arov, in le malo ljudi je zahajalo tja. Odločil sem se, da bom šel, preden bo to storil kdo drug. Ko sem prispel na polje, je bila Fanny pravkar obrala prvi dve vrsti. Mislila je, da bo imela vso polje zase, prav kakor sem mislil tudi jaz. Dokler ne bi prišli že drugi, sva bila lahko še kar zadovoljna. «Hej, Fanny,» sem dejal. «Kaj te je privedlo na misel, da si prišla danes na njivo mr. Gunbyja?» «Menim, da prav isto, kar je privedlo na to misel tudi tebe,« Je dejala, odpihnila pesek z jagod, ki jih je držala v pesti, in si jih natlačila v usta. Nekako eno uro pred poldnevom je pričelo sonce močno pripekati in vsi oblaki so izginili z neba. Jagode so nama skoraj sproti zorele pod prsti. V svoji naslednji vrsti je Fan- ny napolnila kak ducat škatel. Četudi bi nabirala ves dan, se ne bi moglo zgoditi, da bi imela kak list med svojimi jagodami. Uporabljala je samo palec in naslednja dva prsta. Z njimi Je oblikovala nekak trikot, ki je zagrabil jagodo tesno ob steblu in Jo dvignil. Nikoli ni zmečkala jagode, kar se je nekaterim nabiračem stalno dogajalo. Fanny je bila danes bosa, česar pri njej poprej nikoli ni» sem bil opazil na nobenem polju Kajpak ji je bilo popoldne mnogo hladneje brez nogavic, obenem pa Je bil to tudi najboljši način, da se niso izrabile na kolenih. Videla je, da opazujem njene gole noge ter se ml čisto rahlo nasmehnila. Rad bi ji bil povedal, kako lepe noge ima, a si nisem upal. Sredi popoldneva je bilo še mnogo bolj vroče kot opoldne. Rahli vetrič, ki sva ga občutila zjutraj, je ponehal In sonce je viselo nad nama kakor goreče steklo. Fannyjine noge so bile rjavo zagorele. Preden sem se zavedel, kaj počenjam, sem se ji prikradel za hrbet in spustil zelo veliko sočno jagodo skozi odprti o-vratnik njene obleke. Sprva se je prestrašila. Misleč, da sem več vrst oddaljen od nje, je bila prepričana, da ji je skozi odprtino obleke padel hrošč ali žuželka. Ko pa je planila pokonci in me zagledala za svojim hrbtom, se Je nasmehnila in segla proti pasu po jagodi. Prepričan sem bil, da jo vidim pod njeno obleko. Preden jo je mogla doseči z roko, sem udaril z vso močjo. Mislil sem, da se bo smejala kot vedno po takem udarcu, toda tokrat se ni smejala. Naglo je sedla ter se tesno objela z rokami. Zdaj sem vedel, da je nekaj narobe. Pogledala me je in v njenih očeh sem opazil solze. Zdrknil sem na kolena zraven nje. U-daril sem jo bil po prsih. «Kaj je, Fanny?» sem prosil. «Ali sem te ranil? Tega nisem nameraval. Zares, nisem nameraval.« «Vem, da nisi nameraval,« je dejala in solze so ji kapljale na krilo. «A bolelo me je ven- darle. Tam me ne smeš udariti.« «Nikoli več ne bom storil tega, Fanny. Obljubim ti, da ne bom.« «Zdaj je že dobro,« se je boleče nasmehnila: «Kljub temu še zmeraj malo boli.« Njena glava se je nagnila na mojo ramo. Objel sem jo okoli pasu, ona pa si je obrisala solze z oči. «Zdaj je že dobro,« je ponovila. ((Kmalu bo nehalo boleti.« Dvignila je glavo in se mi nasmehnila. Njene velike okrogle modre oči so bile kot barva neba ob sončnem vzhodu. ((Nikoli več te ne bom udaril, Fanny, dokler bom živel,« sem jo rotil, v upanju, da mi bo oprostila; Fanny sl je odpela obleko do pasu. Jagoda je bila zmečkana pod njeno srajco, škrlatni madež se je kot jutranja zarja odražal od belega blaga. «Morala si bom odpeti tudi to, da bom lahko odstranila jagodo,« je dejala. «Pusti, da jaz to storim,« sem moledoval. «Saj vendar ne že- liš, la da bi si s sokom P00132® vse prste.« d„ Odpela si je srajco. je ležala zmečkana med J _ mi prsmi. Bile so bele kot ko in dva temna madeža, kor od zmečkane jagode, me zbodla v oči. Ne vedo . ^ delam sem jo tesno obj® b]jai. kami in jo dolgo PolJ.u°Jna Zmečkana jagoda je PaC1 tla poleg naju. ha. Ko sva vstala, je sonCefQ;aia jalo in zemlja je p0Sn„Jijne hladna. Poiskala sva ™ ( škatle in košarice z jag -a odšla čez polje d0^r. sva prispela tja, jib JL(agal Gunby preštel In nama tsp denar, ki sva ga zasiu»*“- K Odšla sva preko dvoriš prednji strani hiše, obst .AftkA 1 ADIT, DZS, mirlške pokrajin