SLOVENSKI
VESTMK
CELOVEC TOREK 17. OKT. 1989
Letnik XUV. Štev. 77 (2500)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 3000 din.
P.b.b.
Tatvina v
Borovljah
prekinita
uspešne predstave
Z ogorčenjem so igralci in avtor glasbe Heino Fischer sprejeli neprijetno novico, da so neznani storilci pred petkovo predstavo (verjetno v noči od četrtka na petek) vlomili v halo bivše Kestag in pokradli domala vse elektronske naprave, potrebne za izvajanje glasbene opreme uspešne uprizoritve „Buge waz primi gralva Venus".
Zaradi tega so petkovo in ostale predstave ob koncu tedna morali odpovedati. Škoda, ki so jo povzročili tatovi, je ogromna, saj znaša okrog 130.000 šilingov, razen tega pa imata prireditelja Slovenska prosvetna zveza in UNIKUM še okrog 10.000 šil. dodatne škode, ki jo povzročajo stroški ponovnega organiziranja in izposojnina rekvizitov in tehnike.
Tatvina elektronskih naprav pa ne pomeni konca uprizoritev uspešne predstave, kajti SPZ in UNIKUM sta že sklenila odpadle predstave igre „Buge waz primi gralva Venus" nadoknaditi in sicer v petek, soboto in nedeljo, torej ob koncu prihodnjega tedna, 27., 28. in 29. oktobra, vsakič ob 20. uri, kot doslej v hali 7 bivše Kestag v Borovljah.
Ogorčenje nad tatvino je veliko.
V četrtek druga seja narodnostnega sosveta
V četrtek, 19. oktobra popoldne se bo drugič sestal narodnostni sosvet za slovensko narodnostno skupnost. Zasedanje 16-član-skega sosveta bo v veliki predavalnici ministrstva za notranje zadeve na Dunaju, na dnevnem redu seje pa je med drugim pod točko 4 uresničitev memoranduma iz februarja 1988 in sicer: osnovno finansiranje slovenskih organizacij na Koroškem, sklepanje o ustanovitvi dvojezične trgov-
ske akademije in prenamemba zanjo predvidenih sredstev ter razne prošnje za podporo manjšine in finansiranje vloženih projektov. Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet bosta danes na seji Koordinacijskega odbora skušala vskladiti stališča za sejo sosveta. ZSO v narodnostnem sosvetu zastopajo predsednik dipl. inž. Feliks Wieser, tajnik dr. Marjan Sturm, tajnik SPZ dr. Janko Malle in dr. Mirko Messner.
Miran Potrč seje sreča! z zamejskimi Slovenci
Predsednik Skupščine SR Slovenije Miran Potrč (levo) je pretekli petek povabil predstavnike organizacij slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem na pogovor o ustavnih spremembah v Sloveniji. Pogovora sta se udeležila tudi predsednik Predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik ter predsednik izvršnega sveta Dušan Šinigoj. Na sliki zgoraj: Potrč pozdravlja koroško delegacijo na čelu predsednikoma dipl. inž. Feliksom Wieserjem in dr. Matevžem Grilcem. Več na 3. strani.
SMa; Jože Suhacfo/n/A
Koroška hoče preprečili
uresničitev memoranduma
Koroški deželni politiki hočejo očitno na vsak način preprečiti izvedbo dogovora, ki je bil sklenjen z „dunajskim memorandumom" med ministroma Neisserjem in Losch-nakom ter obema osrednjima organizacijama koroških Slovencev. Ena izmed točk pogovora med delegacijo deželne vlade in kanclerjem Vranitzkym je bil prav ta memorandum, koroški politiki pa so kot rezultat tega izpostavili kanclerjev pristanek, da se bodo predvsem o
ustanovitvi javne dvojezične trgovske akademije pogovori med zvezno in deželno vlado nadaljevali.
Dokaz za to, da hoče Koroška preprečiti ustanovitev javne dvojezične trgovske akademije, je tudi dejstvo, da je za prejšnji petek napovedani obisk strokovne komisije zveznega ministrstva za pouk v Celovcu, z namenom, da bi si na Zvezni gimnaziji za Slovence ogledala prostorske možnosti za ustanovitev javne dvojezične trgovske
akademije, odpadel. To se je zgodilo pod pritiskom deželnega glavarja Flaiderja, ki je svojim uradnikom prepovedal sodelovanje v tej komisiji.
Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je tako ravnanje deželnega glavarja ostro obsodil in ugotovil, da „Haider torej uresničuje svoj bojkot dunajskega memoranduma, ki ga je napovedal ob proslavi za 10. oktober." Zveza slovenskih organizacij še nadalje izhaja iz tega, da so memorandum
sklenile zvezna vlada in obe osrednji organizaciji koroških Slovencev: „Zato je njegova uresničitev edinole v pristojnosti zvezne vlade!"
Sturm je v tej zadevi pozval zvezno ministrico Hawlič-kovo in ostale člane zvezne vlade, „naj končno vendar ne klonijo pred nemškonaci-onalnim pritiskom s Koroške in v smislu memoranduma uresničijo vse štiri točke, še prav posebej pa javno dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu!"
PREBEFHTE
2	Nova ustava Slovenije krepi samozavest vseh Slovencev
3	Pred ustanovitvijo prvega slovenskega društva v Porabju
4	Lutkovna predstava v Celovcu
5	Odmevi na premiero „Buge waz primi" zelo pozitivni
5	Pliberk: Pajank (SPČ) novi iupan
6	Tribuna bralcev
7	Te dni na televiziji in v radiu
8	Nogomet: Bilčovs odvzel točko Liebenfelsu
Dr. Franc/Zw/ffer, drž. pos/anec Kare/Smo//e, Bojan Brezigar, vodja d/skus/je dr. Pav/e Apov-n/k, un/v. prof. dr. l//ad/m/r K/emenč/č ter namestnik koroškega deže/nega g/avarja dr. Peter AmProzy (s prevaja/cem dr. Zerzegem).	s/<*a. A Mo/iar
O pomenu narodnih skupnosti
Predstavniki iz treh sosed- narodnih skupnosti v pro- prostora bodo resnično tako njih dežel Furlanije-Julijske štoru Alpe-Jadran iz kultur- imenovani most med drža-krajine, Slovenije ter Koro- nega, političnega in gospo- vami in regijami šele tedaj, ko ške so v okviru 4. Primorskih darskega vidika. Rezime jim bodo le-te tudi priprav-dni na Koroškem ob okrogli slabo obiskane prireditve:	ljene priznati mesto, ki jim že
mizi razpravljali o pomenu narodnostne skupnosti tega dolgo pripada.
Trattnigova še naprej v vodstvu ..
Čeprav je bilo pred deželnim kongresom FPO precej govora o tem, da bo morala Kriemhild Trattnig odstopiti od svojih funkcij v vodstvu stranke in deželnem zboru, so jo delegati potrdili s 84,84 odstotka glasov. Torej je Trattnigova, ki se tudi po hudih kritikah mednarodne javnosti slej ko prej ni pripravljena odreči vsebini zloglasnega zbornika „Grenz-landjahrbuch", ostala v najožjem vodstvu FP. Za predsednika koroških svobodnjakov je bil ponovno izvoljen Jorg Haider (dobil je 99,02 odstotka glasov), pri volitvah predsedstva pa je izpadel Hubert Kotschnig, ki zastopa FP v manjšinskem sosvetu.
Na osnovi sklepa upravnega in nadzornega odbora ZSO sklicujemo
Klavzuro ZSO
ki bo v soboto, dne 21.10.1989 ob 14.00 uri v Mladinskem domu Slovenskega šoiskega društva, MikschaMee 4, 9020 Cetovec.
Spoštovani!
Po zadnjih dežetnozborskih voiitvah se je tako poiitična kot tudi narodnopoiitična situacija v dežeii močno spremenila.
Stranka, ki je bila vsa povojna leta glavna sila protislovenske politike, je zdaj umestila prvega človeka v deželi.
Narodni svet koroških Slovencev je odstopil od dolgoletne prakse, da skupaj z ZSO usklajuje najosnovnejša vprašanja narodne politike.
Zato si mora tudi ZSO, potem ko je po glasovanju člana predsedstva NSKS, poslanca Smolleja, eno leto skušala najti enotna narodnopolitična izhodišča, jasno začrtati smer nadaljnjega delovanja.
Zato Vas pozivamo, da se klavzure zanesljivo udeležite in prispevate k temu, da bodo sprejeta stališča in sklepi temeljili na široki bazi.
Na klavzuro so vabljeni odborniki, odbornice ZSO, vseh vključenih organizacij, delegati in delegatke zadnjega občnega zbora ter gostje s posebnim vabilom.
Obletnice - preteklost - sedanjost
.S7ov<?roA;i veAtaZA: ZzpoZnjaje že/joprecejšnjega štev/Za bra/cev po pregZob/jenetn poročanja o ob/etn/eaZ;. pomembni/: o.seb-noA?/b /a po/Zt/čn/b g/banj/A; ter razArr/vanja ozaJZ/, A: Z (vča^Zb a^oJnoj vp/Zvajo taJZ aa Jaaavap dav. TovrAtne pr/Apevbe naš/b AoJeŽavcev bonro oJ.s/ej objav/ja/Z reJno v.sab/Z; 74 Ja/.
Malo več kot pred petdesetimi leti, 23. septembra 1939, je v politični emigraciji v Londonu umrl dr. Sigmund Freud, utemeljitej psihoanalize. Mladi zdravnik Freud je najprej iskal in našel novo terapijo in teorijo za nevrotično pogojena obolenja, ki jo je sčasoma zlil v univerzalno koncepcijo. Kot naravoslovec je izhajal iz materialističnih osnov ter vzroke psihičnih obolenj povezoval z individualnim življenjem pacientov. Kot jedro duševnih bolezni je vse bolj prepoznaval seksualne motnje v zgodnjem otroštvu ter druge podzavestne psihične dejavnike, njegova družbena koncepcija temu ustrezno izhaja iz stalnega nasprotja med indivi-duom in kulturo (oziroma družbeno stvarnostjo), čemur se je mogoče upreti le z okrepitvijo osebnosti ter racionalnim obvladovanjem iracionalnih impuizov. Zaradi židovskega porekla so bili Freud in člani njegove družine po 'anšiusu' izpostavljeni poniževalnim represijam s strani nacistov. Le s pomočjo prijateljev v tujini je za rakom hudo obolelemu Sigmundu Freudu, njegovi ženi in hčerki uspel pobeg v Anglijo, kjer je kmaiu umrl. Njegovo delo je
-	čeprav je naletelo na nasprotovanja - zapustiio neizbrisne sledove v duhovni zgodovini človeštva 20. stoletja.
Ključnega in dostikrat usodnega pomena so nekatere druge obletnice človeške polpreteklosti (L september
-	začetek 2. svetovne vojne -smo pred dobrim mesecem že obravnavali). 9. oktober npr. velja za svetovni dan pošte (sporazum 21 držav 9. 10. 1874 v Švici!); na isti dan leta 1934 so ustaški teroristi v Marseillu umorili jugoslovanskega kralja Aleksandra in francosekga zunanjega ministra Barthouja.
25. septembra 1949 je
Sovjetska zveza izvedla prvi uspešni preizkus atomske bombe. S tem je izenačila prednost Američanov, ki so svojo bombo že 'preizkusili' v zadnjih dneh vojne nad prebivalstvom Hirošime in Nagasakija.
Po 1. oktobru 1949, ko je
bila ustanovljena, je v svetovni zgodovini zavzela povsem drugačno mesto tudi Ljudska republika Kitajska, ki šteje danes nad milijardo prebivalcev.
Pred petintridesetimi leti, 5. oktobra 1954, je bil na pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo v Londonu sporazumno končan teritorialni spor glede t. im. Samostojnega tržaškega ozemlja vključno s Trstom.
Najbolj vročo obletnico pa so te dni obhajali Nemci -sicer razdvojeni na dve državi, in kijub temu na obeh straneh po svoje zmagoslavno. 7. oktobra 1949 je bila ustanovljena Nemška demokratična republika (mesec dni po ustanovitvi Zvezne republike Nemčije), prva proletarska država delavskega in kmečkega razreda, kot se sama še sedanj rada imenuje. Ustanovitev druge nemške države na območju takratne sovjetske cone je vsekakor že posledica dogodkov in političnih odločitev v okviru hiadne vojne med blokoma, ki seje pričela, še preden je bil kljukasti križ dokončno pohojen. Temu ustrezno obstaja glede nemške državne razdeljenosti vse do danes več kakor dvoje mnenj. Aktuaini dogodki -emigracijski val iz vzhodne v zapadno Nemčijo ter masovni protesti - pa so vsekakor več kakor grenka kapljica na 40-letno vladavino političnega vodstva NDR, ki slej ko prej namerava vztrajati pri svoji interpretaciji socializma.
Nova ustava pomembna za krepitev slovenske samozavesti
,,-Sprejeije MA/avn/b Jopo/n// oz. nove Morave v .S7oven/j//e M taJZ za naA .S/ovence, At/ z/v/nro /zven fer/ZorZja .S7? ,S7oven//'e, JogoJeAr, A7 .smo ga .sprem/ja// z VAO A/nrpanjo /n tnJZpono.soni. Bo) za več/o snvereno.st, za po/ZZ/čn/p/nra/Zzenr ter za več/o svo-bor/o po.san;eznZA:a pomen/ namreč ZnJ/ za nas Atoroš&e 57o-vence Atrep/fev na.se .samozave.st/ ter Z) o//s o poz/cZ/o v Zrnja za aresn/čZzev naš/b prav/c.
S temi besedami je predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Feliks Wieser v petek v skupščini SR Slovenije v pogovoru s predsednikom Miranom Potrčem, predsednikom Predsedstva SR Slovenije Janezom Stanovnikom in predsednikom izvršnega sveta Dušanom Šinigojem izrazil stališče k dopolnilom slovenske ustave, ki jih je sprejela slovenska skupščina 27. septembra ietos.
Wieser je na pogovoru zamejskih Slovencev s političnim vrhom SR Siovenije še dodal, da je Slovenija s sprejetjem ustavnih dopolnil ustvarila tudi osnovo oz. smernice za sodoben pristop k regionalnemu reševanju vprašanja narodnostnih manjšin, ki bi imel lahko širše dimenzije v prostoru Alpe-Jadran.
Predstavniki ZSO - poleg predsednika Wieserja so sodelovali še podpredsednik Franc Kukoviča, Janez Wut-te-Luc in Milena Groblacher — so na tem pogovoru tudi predlagali ustanovitev centra za koordinacijo pomembnih vprašanj (npr. šolstvo) za vse Slovence izven SR Slovenije, da bi se na ta način izboljšala komunikacija med manjšinami in matico.
Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je v svoji oceni
nove slovenske ustave poudaril, da pomeni tako na političnem kot tudi na gospodarskem področju znaten pozitivni premik, ki omogoča nove možnosti tudi slovenskim manjšinam izven Siovenije.
Tako kot Wieser in Grilc so k novi ustavi čestitali slovenskemu vodstvu, slovenski skupščini ter prebivalstvu Slovenije tudi predstavniki Slovencev v Itaiiji in na Madžarskem. Predvsem Slovenci iz Italije pa so poudarili, da jim določila o zaščiti in pravicah italijanske in madžarske narodnostne skupnosti v novi slovenski ustavi pomenijo
Predsednik M/ran Potrč
veliko oporo, saj zaščitni zakon za Slovence v Italiji še vedno ni sprejet.
Predsednik skupščine Slovenije Miran Potrč je v svojem govoru dejal, da imajo vsa dopolnila na vseh področjih enako težo ter da so usmerjena v sodoben koncept Slovenije in njenega prebivalstva. Potrč pa je tudi spregovoril o napadih na Slovenijo v času sprejemanja ustavnih sprememb in pri tem dejal, da pri odgovornih za gonjo proti Sloveniji in slovenskemu političnemu vodstvu ne gre toliko za nerazumevanje sprememb, ampak za ustvarjanje vtisa v drugih republikah, da je Slovenija moteč element v federaciji. Potrč je tudi dejal, da iz strokovnih krogov po vsej Jugoslaviji že prihajajo vesti o nespornosti sprejetih amandmajev.
Predsednik predsedstva Slovenije Janez Stanovnik pa je dejal, daje slovenski narod dokazal sebi in svetu, da je vreden svoje državnosti in samostojnosti", še posebej zato, ker je to dosegel z močjo volje in duha, ne pa z orožjem in jeklom".
Predsednik Izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj - 25. oktobra letos bo obiskal Koroško - je predstavnikom Slovencev v Avstriji, Italiji in na Madžarskem zagotovi), da bo slovenska vlada resno obravnavala njihove predloge. Zavzel se je za še globlje sodelovanje Slovenije s Slovenci v zamejstvu ter z regijami, deželami in pokrajinami v celotnem prostoru Alpe-Jadran. Ivan Lukan
Pravice madžarske in italijanske manjšine v republiki Sloveniji
Z novo ustavo oz. sprejetjem amantbnajev Ar tt.sMv/ .so b/Ze razš/rjcne fac/Z prav/ce Z ta//ja n .s Ar e Zn ntaJžar.s Are naroJnoAfne AArapnoAtZ, Ar/ žZv/Za v 57ovenZjZ. F nat/a/jevanja o/tjav/janto tozaJevn/ aman Jnta, Ar/ je Z) Z/ sprejet na .s Ar up n/ sej/ v.se/; zborov .sbupšč/ne 57? .S7oven/je Jne 27. .septembra 79<S9.
Amandma LV
L Italijanski oziroma madžarski narodnosti je kot avtohtonima narodnostima zajamčena pravica, da svobodno uporabljata svoj jezik, izražata in razvijata svojo nacionalno kulturo ter v ta namen ustanavljata organizacije, uporabljata svoje narodnostne simbole ter uresničujeta druge, z ustavo določene pravice.
Socialistična republika Slovenija skrbi za razvoj vzgoje in izobraževanja, kulture, tiska, drugih sredstev javnega obveščanja in za razvoj drugih kulturnih dejavnosti italijanske oziroma madžarske
narodnosti ter za usposabljanje kadrov, ki so pomembni za uresničevanje položaja in pravic narodnosti in za razvoj narodnostno mešanih območij in v ta namen zagotavlja potrebno pomoč.
Socialistična republika Slovenija podpira sodelovanje italijanske in madžarske narodnosti z njunima matičnima narodoma.
Z zakonom, s statuti občin ter s splošnimi akti organizacij in skupnosti se določi način uresničevanja pravic italijanske oziroma madžarske narodnosti.
Z zakonom se določijo območja, kjer avtohtono živijo skupaj s pripadniki slo-
venskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti ter tiste pravice, ki jih pripadniki narodnosti uresničujejo tudi zunaj teh območij.
Pravice pripadnikov itaii-janske in madžarske narodnosti so zajamčene ne glede na njihovo število.
2. Za razvijanje svoje nacionalne kulture, vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku, narodnostnega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja ter založništva, za sodelovanje pri usposabljanju kadrov, pri kadrovski politiki, pri uresničevanju gospodarskega in drugega družbenega razvoja, pomembnega za ohranjanje in razvoj narodnosti, za ohranjanje narodnostnih značiinosti narodnostno mešanih območij ter za sodelovanje z matičnima narodoma, ustanovijo pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti v občinah, kjer ti narodnosti živita, svoje samoupravne narodnostne skupnosti. Te skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinskih skupščin, kadar te odločajo o zadevah, zaradi katerih so ustanovljene samoupravne narodnostne skupnosti.
Ozadje

		w ^/n	/s
	^^5		
			
			1 ^
1/ Porab/u vsako /e/o pr/rejajo ,,/Varoc/nos/n/ dan", na katerem se sreču/e/o pr/padn/k/ razn/d narodnostn/d skupnost/.
„Ma)o nasje, toda kniatu ttomo znani!"
.S/oren.ska narodnostno skupnost od trontej/ Madžarska — Av^/r/y'a -Vago^/avZ/a, v Porad/u na Madžarskem, do čez nekaj dn/ stor/ta zgodov/nskt korak; nstanov/d dodo prvo samostojno s/ovensko drn.sdvo/ Od prd/kt' sprejema predsedn/ka skupse/ne 5R Moventje M/rana Potrča za zamejske Movence pretek// petek v Pjnd/jan/ se je s č/anom /n/c/at/vne sknp/ne o načrt/d novega društva pogovarja/ g/avn/ uredn/k ,S7ovenskega vestn/ka 7van Lukan.
Slovenski vestnik: V/ ste v
kom/teju za ustanov/tev prvega s/ovenskega društva na Madžarskem. Pako potekajo pr/prave?
Jože Hirnok: Treba je reči, da smo biti Slovenci v Porabju doslej organizirani v okviru Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem. Namen ustanovitve društva je, da bi imeli Slovenci samostojno organizacijo. Naš namen je, da bi ob koncu oktobra ali v začetku novembra letos ustanovili slovensko društvo v Porabju.
SV: Pakšno društvo do to? Pu/turno, podt/čno društvo z raz//čn/m/ vejam/, t/a do športne dejavnost/?
Jože Hirnok: Društvo ne bo izključno kulturno. Nameravamo se ukvarjati z vsem, kar zadeva nas porabske Slovence. To pomeni, da bo poleg kulture vključevalo tudi politično in športno dejavnost.
SV: Pje do /me/o društvo svoj sedež, svoje prostore?
Jože Hirnok: Za to je poskrbljeno. Sedež društva bo v Monoštru, v središču Porabja, in sicer v kulturnem domu tega kraja. Na voljo nam bodo tudi prostori Kluba prijateljstva narodov, ki pa že najmanj 15 let niso bili izkoriščeni. Obljubili so nam, da bomo v teh prostorih imeli naš stalni prostor, ki ga bomo sodobno opremili in vanj povabili vsakogar, ki se čuti povezan s slovensko narodnostno skupnostjo v Porabju.
SV: /^oradsk/ .SVovenc/ ste na Poroškem s/ado znan/, večma pr/ nas n/t/ ne ve, kje ž/v/te. Podko vas je /n kako ž/v/te sedaj, ko se Madžarska odp/ra zadodu?
Jože Hirnok: Nas je zelo malo, okrog 4000. Zato nas skoraj ne poznajo, a ne samo na Koroškem, ampak tudi drugod po Sloveniji in Jugoslaviji. Krivda za to pa je brez
dvoma tudi v tem, da je bila Madžarska do pred enim letom še vse preveč zaprta. Ker pa tudi mi nismo imeli lastne organizacije, tudi nismo javno nastopali na prireditvah v Porabju in izven Madžarske. To se bo zdaj spremenilo.
SV: Pot ste danes v pogovoru v s/ovensk/ skupšč/ni najav///, pr/čakujete od ,S7ove-n/je, da pr/stojn/m organom na Madžarskem pred/aga odprtje novega mejnega pre-/toda med 5/oven/jo /n Madžarsko. Pr/ tem ste tud/ še doda//, da /n' d// na mestu tud/ mejn/pre/tod z /t vstr/jo, predvsem v času, ko se Madžarska /n zlvstr/ja dogovarjata o sveto vn/ razstav//eta 7995.
Jože Hirnok: Mejni prehod s Slovenijo ima prioriteto, kajti če hočemo iz Porabja v Slovenijo, se moramo peljati nad 30 kilometrov do prvega mejnega prehoda. Po naši presoji je ta naša želja realistična, saj je osnovni namen vsakega prehoda, da zbližuje ljudi. Tega pa bi si želeli z matično domovino Slovenijo in tudi z Avstrijo.
SV: 77va/a /epa za pogovor /n mnogo uspe/ta pr/ uresničevanju načrtov novega društva.
Slovenska ves, c/e/ mesta Monošter jSzentgfot/iarc/j, v katerem bo /me/o svoj sec/ež novo samostojno društvo porabsk/d S/ovencev.
Katastrofalen padec na borzi
NEW YORK. Newyorška borza je pretekli petek zabeležila negativni rekord. Industrijski indeks Dow Jones, ki se opira na trideset najpomembnejših vrednotnic, je ob zaprtju borznega poslovanja zabeležil 197,34 točke manj kot ob zaprtju prejšnjega dne, to pa je najnižja vrednost v letošnjem letu.
Padec Dow Jonesa je bil bliskovit, saj je do 14. ure beležil negativno vrednost 23 točk, že uro kasneje pa je v Wal Streetu zavladala panika.
V spominu vseh borznih operaterjev je bil „črni ponedeljek" 19. oktobra 1987. leta, ko je borza izgubila več kot 500 točk. Takrat, ko je
newyorška borza zabeležila drugo katastrofo po krahu 1929. leta, je bil prav negativni trend petkovih pogajanj predhodnik ponedeljkovih izgub.
Prav v začetku tedna se je v New Yorku raznesla vest, da bi morala ameriška inflacija doseči, morda celo preseči, tendencialno vrednost petih odstotkov.
Izvedenci krivijo za padec tudi emisije tako imenovanih „junck-bondov", obveznic, ki se opirajo na princip visokega rizika za visoke dobičke". To so v glavnem obveznice, ki jih uporabljajo pri finansiranju velikih nakupov vrednotnic, s katerimi mogotci svetovne finance gradijo svoje imperije.
Markovič po obisku v ZDA: Podpora gospodarski reformi
ZAGREB. - Šef Ante Markovič se je v nedeljo vrnil z večdnevnega obiska v Združenih državah Amerike. Na tiskovni konferenci na letališču v Zagrebu je dejal, da je z razgovori zelo zadovoljen, saj so mu Američani zagotovili, da so pripravljeni Jugoslavijo obravnavati enakovredno s Poljsko in Madžarsko.
Pravtako je Markovič dobil tudi pomembno podporo za
sedanjo zasnovo gospodarske reforme v Jugoslaviji. Po njegovih besedah pa so Američani s tem v zvezi poudarili, da je treba hkrati z njo spremeniti tudi politični sistem, ki naj bi postal bolj demokratičen.
Markovič je izjavil, da je zadovoljen tudi glede razgovorov s finančniki, ker se ti, kot je dejal, ne zavzemajo za administrativno reševanje jugoslovanskih težav.
Po 25 !etih spet na svobodi
CAPETOWN. Južnoafri-	rasni diskriminaciji	v	Južni
ške oblasti so v nedeljo izpu- Afriki. V zaporih so preživeli stile iz zapora 77-letnega	25 let.
voditelja prepovedanega	Sedaj pričakujejo,	da
Nacionalnega afriškega kon- ho vlada v Pretoriji kmalu gresa (ANC) Wa!terja Sisu- izpustila tudi legendarnega luja in še sedem političnih borca za pravice črncev Nel-zapornikov, borcev proti	sona Mandelo.
Razpis deiovnega mesta
Slovenski inštitut za preučevanje prostora Alpe-Jadran, interetnično in v svoji raziskovalni koncepciji interdisciplinarno raziskovalno društvo z delovnimi težišči - koordinacija (prekomejnih) raziskovalnih dejavnosti in realizacija raziskovalnih nalog na narodnopolitičnem, ekološkem, socialnem in gospodarsko-znanstve-nem področju - razpisuje delovno mesto
znanstvenega managerja
Manager znanosti koordinira administrativna dela na inštitutu, usklajuje prekomejne znanstvene dejavnosti, kontaktira z naročniki in predstavlja raziskovalne ideje ter predloge na za to primernih mestih.
Od interesentov pričakujemo ustrezno visokošolsko izobrazbo ali temu enakovredno poklicno prakso. Predpogoj je znanje slovenščine, nemščine in angleščine, zaželeno je znanje italijanskega jezika. Kandidat naj bi imel osnovno znanje s področja računalništva (EDV) in socialne ter gospodarske statistike (npr. poznanje in uporaba statističnih paketov kot SPSS ali SAS).
Plača ustrezna kvalifikaciji.
Pismene prošnje naslovite do 31. oktobra 1989 na Slovenski inštitut za preučevanje prostora Alpe-Jadran, TarviserstraBe 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec.
Zagotavljamo zaupno obravnavanje prošenj.
Slovenski inštitut za preučevanje prostora Aipe-Jadran
O/roc/ n/so b/// /e bva/ežn/pos/uša/c/, ampak so pr/ /gr/ /ud/ soc/e/o va// z t/prašan/7 /n odgovor/
Pomembnost lutkovne igre pri jezikovni vzgoji otrok
„ Veliki Kikiriki" je prišel iz Ljubljane in v kulturni taberni Pri Joklnu imel svoj veliki nastop. Pripeljali so ga lutkarji iz Ljubljanskega lutkovnega gledališča. Že dolgo pred pričetkom predstave so otroci in starši napolnili za nedeljsko popoldne skoraj pretresen prostor.
To je bila res velika predstava, kajti otroci so se odlično zabavali in ob vragolijah, ki jih je takoj, ko se je izvalil iz jajca, počenjal veliki Kikiriki, tudi sodelovali in odgovarjali na smešna vprašanja. Kikiriki je moral seveda spoznati, da je svet nekoliko drugačen kot si ga je predstavljal sam. Marsičesa se je moral še naučiti in z njim tudi vsi mali in veliki gledalci, seveda vse ob prijetni zabavi.
Kulturno društvo „Pri Joklnu" s tem, da vabi v goste tudi lutkovne in druge ansamble, opravlja pomembno delo
pri jezikovni vzgoji naših otrok, saj ob igri lutk spoznavajo čarobni svet pravljic in s tem širijo svoj besedni zaklad.
Velika odzivnost na prireditve, ki jih za otroke prireja Kulturno društvo „Pri Jokl-
nu", vedno znova potrjuje, da take prireditve v Celovcu potrebujemo. Žal nekateri še vedno ne uvidijo (ali pa nočejo), da živi v Celovcu tudi mnogo slovenskih ali dvojezičnih družin, ki čutijo potrebo po kulturni hrani zase in svoje malčke.
l/e//k/ K/k/nk/ v pogovoru s svojo mamo Kokoc/ajso
Mažno v/ogo je /me/ /ud/ kuža, k/ s/a ga med o/roke pr/ved/a spre/na /u/kaga /z /jub/jane
HEUTE )M
SLOVENSKJ
VESTNE
Die Seite
tur unscre deutschsprachigen Leser/innen
Wil! Karnten das Memorandum der Bundesregierung mit den S!owenen zu Fali bringen? — ZSO-Protest
Entschiedenen Protest gegen jeden Versuch das zwischen der osterreichi-schen Bundesregierung und den Vertretern der Karnt-ner S!owenen abgeschlosse-nen Memorandum vom 17. Februar zu unterlaufen bzw. zu Fali zu bringen, meldete der Zentralverband slowe-nicher Organisationen in Karnten nach dem Gesprach einer Karntner Re-gierungsdelegation am ver-gangenen Freitag mit Bun-deskanzler Dr. Franz Vra-nitzky in Wien an.
Wie nach dem Gesprach bekannt wurde, soli es nun zwischen der Karntner Landesregierung und dem Bund hinsichtlich der Punk-te offentliche zweisprachige Handelsakademie in Kla-genfurt und Finanzierung der slowenischen Kinder-garten - beide sind Bestand-teil des Memorandums -Verhandlungen geben. Dies bedeutet, daB die Bundesregierung - zumindest optisch - dem Druck Haiders nach-gegeben hat.
DaB Haider - mit Zustim-mung der beiden anderen Landtagsparteien - die Ver-wirklichung des Memorandums boykottieren will, wurde am Freitag, auch mit der Absage des Besuches einer Kommission am Slo-wenischenGymnasium deut-
Voiksgruppenbeirat tagt am Donnerstag
lich, welche die Raumlich-keiten fiir die zweisprachige Handelsakademie begut-achten solite. Haider hatte seinen Beamten die Teil-nahme an dieser Begehung kurzweg untersagt und so-mit die Kommission „ge-sprengt".
Der Sekretar des Zentral-verbandes slowenischer Organisationen in Karnten, Dr. Marjan Sturm, erklarte zu den Aktionen Haiders, daB dieser seinen bei den lO.-Oktober-Feiern ange-ktindigten Boykott des Memorandums nunmehr ver-wirk!iche. „Der Zentralverband slowenischer Organisationen geht trotzdem von der Annahme aus, daB das Memorandum zwischen der Bundesregierung und den beiden zentralen Slowenen-organisationen unterzeich-net wurde und daher allein die Bundesregierung das Memorandum zu verwirk!i-chen hat", stellte Sturm klar.
Der Sekretat forderte in seiner Stellungnahme ferner auch Unterrichtsministerin dr. Hilde Hawlicek auf, dem deutschnationalen Druck aus Karnten nicht nachzuge-ben und das Memorandum, besonders die offentliche zweisprachige Handelsakademie, ztigig und wie ver-einbart zu verwirklichen.
Gemeinderate vor Neuwah)en!
Der Volksgruppenbeirat ftir die slowenische Volks-gruppe tritt am Donnerstag, dem 19. Oktober in Wien zu seiner zweiten Sitzung zu-sammen. AufderTagesord-nung steht als Punkt 4 die „Durchfuhrung des Memorandums vom 17. Februar 1988: a) Basisfinanzierung,
b)	BeschluBfassung iiber die Einrichtung einer zweispra-chigen Handelsakademie und die Umschichtung der dafiir vorgesehenen Mittel,
c)	Erledigung der Ansuchen um Projektforderung.
Nach dem Rucktritt des bisherigen Vorsitzenden des Klubs slowenischer Gemeinderate, Mirko Kumer, hat der Vorstand des Klubs be-schlossen, am 20. November 1989 bei einer auBerordentli-chen Vollversammlung seinen Vorstand zu wahlen. Der Klub will auBerdem schon am 17. Oktober grundsatzliche Positionen in der Slowenen-politik in einem gemeinsa-men Gesprach mit den Vor-standen der beiden s!oweni-schen Zentralorganisationen erortern.
Biirgermeisten/vechsek Was wird Palank ftir G!eichberechtigung !eisten?
Nach dem Rucktrtitt des bisherigen Burgermeisters von Bleiburg/Pliberk, Franz Mikusch, wurde Johann Pajank zu seinem Nachfol-ger gewahlt. Pajank erhielt von 27 abgcgebcnen Stim-men 15, 7 Gemeinderate stimmten ftir Stadtrat Mirko Kumer (EL), 5 Stimmen waren ungtiltig. Somit wur-de das Koalitionsabkom-men zwischen SPO und OVP prolongiert.
Stadtrat Kumer (EL) ver-wies in seiner Stellungnah-
me darauf, daB sich die Ein-heitsliste vom neuen Btir-germeister erwarte, daB er auch die Wiinsche und Be-diirfnisse der slowenisch-sprachigen Bevolkerurigder Gemeinde beriicksichtigen wird. Eine Erwartung, die der neue Btirgermeister in seiner Antrittsrede nicht verwirklichte. Im Gegen-satz zum scheidenden Biir-germeister „vergaB" Pajank schon bei seiner Antrittsrede auf seine slowenische Muttersprache...
„Buge waz primi" v koroškem tisku
„Z?Mge pr/m/ gru/vu Venus", ta /epa /gru ,,/tove Aoro.šAe Mmemo.sf/" a/ A//u r/e/ežaa ve//Ae pozornost/ /e z raaoz/čaaa oALAom, tearveč /e a/rsaaibe/ .s po.s:uv/:v/jn rega moderno za^aovaaega g/er/a//ykega k o a; a c/a .sp rož// ve//Ao odmevno^// md/ v jovn/A obe////:, v rod/u /a re/ev/z/p. Mnogo prostora so pred.snm/ te ,,/epe /gre" aaatea/// ta:// AoroiA/ ča.sop/s/. Oceae, A/ so p A aap/.sa// poA//ca/ g/et/a//sA/ oz. Aa/tara/ Ar/t/A/, so aaa-//t/čao Ar/t/čae.
Po je v.sen:, A/ so pr/speva// A rea//zac/p pret/stave, /epo priznanje /a spor/bat/a za nndu/jnje de/o. Zato stao se od/oe/A, t/a po^zaaaoao aeAatere c/tate oAjav/jen/A Ar/t/A.
Poročevalec „Kleine Zei-tung" (U.L.) je v uvodu svoje ocene zapisal: „Kako spraviti v igro v sedanjost segajočo preteklost? Pod vodstvom profesionalnega režiserja in z geslom „Ena lepa igra" se amaterji poskušajo s političnim teatrom in s tem prevzemajo nalogo, katere na Koroškem sicer nihče ne izpolnjuje." Dalje meni: „V udarnih scenah delo (tekst: Mirko Messner) obravnava slinjenje koroških Slovencev hitleriji. Igra na pravem kraju
-	v bivši Žičami. Sporočilo je jasno: v igri se del koroških Slovencev nadvse konse-kventno ukvarja z delom lastne zgodovine. To ima polemične glasove, z mnogo razgibanosti je bilo uresničeno in je v vsakem primeru pogumno".
lise Gerhardt-Bromme v „Ncue Volkszeitung": „Buge waz primi gralva Venus" se imenuje in prinaša nad dve uri neprekinjenega gledališkega užitka. Tudi za tiste, ki niso vešči slovenskega jezika. Iz tega mora izhajati tudi ta kritika, kajti marginalno razumevanje besedila ne more pomeniti razumevanje sporočila. A vendar: v mrzli hali je bil nabit gledališki večer, kakršnega v Celovcu tako boleče pogrešamo:	polno
idej, slik, razgibanosti, govorice teles. Povsem očitno - in to smer nakazuje že prva slika
-	je oče zamisli Brecht. Potemtakem gre tu za učni komad o zgodovini, posebno o zadržanju koroških Slovencev v tretjem rajhu."
O igri pa kritičarka med drugim meni:	Sredstvo
namena te zavzete gledališke skupine, ki se imenuje „Alpe Adria Eksutko", je drastičnost. Režija ve, kako mora
ravnati z laiki, da njihovo delo učinkuje profesionalno, in uporabi pretežno teater gibanja. Glasba Heina Fischerja prevzema z izrazno močjo in relevantnimi citati, pa tudi s svojo samoniklostjo".
Zelo dolgo in izčrpno kritiko je napisala mag. Maja Slatte v „Karntner Tageszei-tung", med drugim piše: „Buge waz primi, gralva Venus", je pozdrav podložnikov, je sukus cinično obtožujoče in samokritične parabole. Je obračun z zgodovino in akterji. Pogumna želja osveščati o paralelah in pomanjkljivih sposobnostih, se iz zgodovine naučiti več kakor spoštljive reference nasproti novim gospodom." O igri kot taki pa pravi: „Pro-fesionalno delujoča skupina razvija vračanje usodnega dopustiti-pustiti.
17. mladih ljudi svoje težnje simbolično izraža v gibanju, plesu in besedi. Igrajo „iz trebuha" z veliko angažiranostjo in predirljivostjo, brez nastavkov patosa. Suvereno so rasli z režijo. Le včasih se morajo boriti z akustiko prostorne hale. Tudi tistim, ki slovenščine ne obvladajo, igralci dogajanje in smisel igre jasno posredujejo. Ne, v tej predstavi ne gre za nadaljnji spominski prispevek, temveč za močno zvezan intelektualni spominski impulz, ki publiko spremlja dalje kot do vrat hale."
O nadaljnjih odmevih na gledališki dogodek, ki je brez dvoma zbudil razveseljivo veliko pozornosti tudi v tisku matičnega naroda, bomo še poročali. Poročali pa bomo tudi o nadaljnjih uprizoritvah te „lepe igre", saj ima skupina že več vabil za gostovanja v Sloveniji in še kje drugje.
Novi županje Johann Pajank (SPO) Enotna lista kritizirala koalicijo
PLIBERK. - Edina točka dnevnega reda seje pliber-škega občinskega sveta je bila izvolitev novega župana mestne občine. To je postalo aktualno zato, ker je dosedanji župan Franz Mikusch iz zdravstvenih razlogov odstopil. Za sejo pa se je postavljalo edino vprašanje, ali se bo OVP tudi po odstopu Mikuscha držala koalicijskega dogovora iz leta 1985, da bo - čeprav po mandatih najmočnejša stranka - podprla socialističnega kandidata za župana.
Toda že na samem začetku se je mestni svetnik OVP Rai-mund Grilz izjasnil, da bo OVP podprla Johanna Pajan-ka, ki so ga socialisti predlagali kot kandidata za novega
župana. Torej je dogovor med SPO in OVP obveljal, in sta se ti dve frakciji v občini domenilio nadaljnjemsodelo-vanju. S tem pa sta potrdili tudi leta 1985 ubrano pot, ko so se socialisti odrekli koaliciji z Enotno listo, s katero so v prejšnjem obdobju dobro sodelovali, in ko se je na pobudo EL marsikaj storilo v korist vseh občanov občine Pliberk.
Mestni svetnik Mirko Kumer je za svojo frakcijo izpostavil, da odborniki EL kot demokrati sicer akceptirajo tudi novo koalicijo, da pa je z vidika realne politike sedanjih vladajočih ne morejo hvaliti. Spomnil je na to, da prav v zadnjih letih ni
S/oyo od M/Auscda.' sAup/nsAa s//Aa z vsem/ odbom/A/.
Zupan dodann PajanA
bil uresničen niti en predlog EL po enakopravnosti slovenščine v občini (npr. za dvojezične napise na občinski stavbi), ter da sedanja koalicija tudi ni bila pripravljena uvesti vsaj ene dvojezične skupine v novem otroškem vrtcu. Vzrok za to vidi EL v tem, da se je moral dosedanji župan Mikusch pač držati koalicijskega diktata.
Zato je Kumer v imenu EL novemu županu Pajanku, ki je pri glasovanju dobil 15 glasov (7 glasov je dobil Kumer,
5 pa jih je bilo neveljavnih), zaželel, da bi lahko samostojno deloval in da bi v javnosti uporabljal tudi svojo materinščino, torej slovenščino, in tudi s tem prispeval k izboljšanju ugleda občine.
Toda že nastopni govor novega župana je izzvenel čudno. Sicer je poudaril, da želi biti župan vseh občanov, ne glede na politično prepričanje ali jezik, toda v govoru ni bilo niti ene slovenske besede, medtem ko se je nje- < gov predhodnik odbornikom zahvalil za sodelovanje vsaj tudi z nekaj slovenskimi stavki. Pajankov referat za turizem v mestnem svetu bo prevzel odbornik SPO Karl Themel.
Bodo morali občani plačati še več?
BOROVLJE. - Zdaj bodo vendar nadaljevali z gradnjo kanalizacije od Resnice do Kožentavre. Vzrok za zastoj še vedno sporne kanalizacije v Borovljah (ob tem vprašanju je nastala celo nova frakcija) je bil v tem, daje fond za vodno gospodarstvo ustavil subvencije, ker je tudi ministrica Flemmingova nasprotovala projektu, ki vodi skozi naravni biotop.
Toda prav za ta odsek zveza tudi doslej še ni zagotovila posojil. Sedanji pristanek se nanaša le na tista dva dela, ki se končujeta oziroma začenjata pri biotopu. Celotni stroški za odsek med Resnico in Kožentavro bodo znašali 14,2 milj., od te vsote pa bo skoraj 8 milijonov prispeval sklad za vodno gospodarstvo. Na občini načrtujejo, da bodo ta odsek dogradili že do konca naslednjega leta, očitno pa računajo tudi s tem, da se bo prispevek občanov za kanalizacijo povišal. Do tega bi namreč prišlo, če zveza ne bi kreditirala vseh stroškov in bi bila torej občina prisiljena najeti kredite drugod - seveda po višji obrestni meri.
Prenovljena šola in občinski grb
ŠMARJETA V ROŽU. -Minulo nedeljo so v Šmarjeti uradno odprli prenovljeno šolo, ki naj bi v bodoče služila tudi kot kulturni center in omogočala razne večje prireditve. Investicije za prenovo poslopja in dograditev večnamenske dvorane so znašale 13 milijonov šilingov, za še nepokrito vsoto 1,2 milijona šilingov pa je šolski referent
Ambrozy obljubil podporo dežele.
Na prireditvi (poslopje je blagoslovil župnik Ivan Olip) pa je Ambrozy županu Johannu Ogrisu predal tudi uradno potrjen nov občinski grb občine Smarjeta v Rožu. Ta grb naj bi tudi krepil samozavest občanov, je dejal Ambrozy.
Ambrozy (/es/o) je županu Ogrisu preda/ obč/nsA/ grb.
TRIBUNA BRALCEV
P.n.
SLOVENSKI VESTNIK
Tarviserstr. 16
9020 KLAGENFURT/CELOVEc
Pomagajmo!
Wozu soiche Cesten?
Da ist einerseits von „politi-scher Erneuerung", einer „offe-nen Gesellschaft" und von ..mundigen Burgern" die Rede. Und da spricht der Prasident des Karntner Landesschulrates, der Landeshauptmann namlich, bei einer Veranstaltung davon, daB der Geschichtsunterricht „ver-bessert vverden musse, und zwar im Hinblick auf den 10. Oktober." Obwohl die Oualitat des Geschichtsunterrichts in unse-ren Schulen von niemanden in Zvveifel gezogen wurde.
Ein „Fehler der Vergangen-heit" sei es gewesen (Zitat, NVZ, vom 8. Oktober 1989), daB man sich von „Berufsquerulanten aus dem linken Lager hineinhetzen" habe lassen, wohin, bleibt offen. Der amtsfuhrende Landesschul-prasident habe zu reagieren, wobei nicht konkret gesagt wird, wie.
Der Widerspruch ist offen-sichtlich. Oder Lehrerlnnen sind nicht als „mundige Burgerlnnen" zu betrachten, die man deshalb ans Gangelband der Schulburo-kratie legen musse. Was ich be-zvveitie.
Es bleibt die Frage, welchen Sinn eine solche Geste, die wohl nur als Macht-Demonstration verstanden vverden kann, haben soli. Und es bleibt die Frage, vvie Lehrerlnnen, mit denen man so umspringen vvill, die ihnen an-
Pod tem geslom bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubtjani letos priredili že 21. sejem Narava-zdravje. Na njem si bo od 18. do 22. oktobra mogoče ogledati in tudi pokusiti najnovejše dosežke s področja zdrave, biološke prehrane. Razstavljali in prodajali pa bodo tudi druge dosežke za zdravo in naravno življenje, denimo zdravo obutev ali biološki način gradnje hiš.
Prireditelji sejma Narava-
vertrauten Schulerlnnen selber zu „mundigen Burgerlnnen" er-zlehen sollen.
Wer „Respekt vor der Ge-schichte" zeigen vvill, solite, mei-ner Ansicht nach, gerade auf solche Gesten verzlchten.
Mag. Heimo Strempf) St. Veit/Glan
Ein erster Schritt
Sehr geehrter Herr Dr. Feld-ner!
Herr Dr. Feldner vom KHD hat meiner Meinung nach eine groB-artige Idee gehabt. Er sagte: „Fordern wlr gemeinsam die Machtigen der Welt auf, ein bo-ses Kapitel der VVeltgeschichte endlich zu begraben und dem Nationalsoziallsmus den Toten-schein auszustellen" (Zitat in der „Kleinen Zeitung" vom 1. Oktober 1989).
Also da mussen jetzt unbe-dingtTaten folgen!
Ich schtage vor, der machtige KHD im Land Karnten soli ein Unterschriftenaktion starten, darin die Machtigen der We!t (ich denke da an Prasident Bush und Staatschef Gorbatschovv) be-stimmt und eindringlich aufgeru-fen vverden, sich jetzt endlich einmal vom „Karntner Grenz-landjahrbuch 1989" der FPČ zu distanzieren!
Das vvare so ein erster Schritt!
Mag. Karl VVotbang, Wien
zdravje sledijo zahtevam časa, ki so nastale iz spoznanja, da je okolje že preveč onesnaženo in da se poleg tega ljudje tudi napačno prehranjujejo in napačno živijo. Sejma se udeležuje 150 jugoslovanskih podjetij, zadrug in zasebnikov, ki se ukvarjajo z biološkim načinom življenja, in ki želijo obiskovalce seznaniti z možnostmi zdravega življenja. Sejem bo odprt od 9. do 19. ure, vstopnina pa znaša 100.000 dinarjev.
SPD ..DANICA" zbira sredstva prizadetim ob neurju in poplavi občine Šentjur pri Celju.
Slovensko prosvetno društvo „DANICA" v Šentprimožu in moški pevski zbor „Zbor skladateljev Ipavci" v Šentjurju pri Celju sta že vrsto let pobratena. Prve stike so navezali mladinci. Mladina iz Šentjurja je pred 11 leti prišla pomagat gradit Kulturni dom v Šentprimožu. Od takrat naprej se kulturniki in mladinci redno srečujejo.
19. avgusta pozno popoldne je grozno neurje s poplavo (četrto in najhujša) prizadelo območje Šentjurja. Poplavilo je več vasi, odtrgali so se plazovi, ki so odnesli mostove in ceste, porušili stanovanjske hiše ter uničili vse polj-
ske pridelke. Skupna škoda je ogromna (okoli 50 milijonov šil.). Brez širše pomoči je ne bo možno popraviti. Pomoč iz nekaterih krajev že prihaja, saj je po Sloveniji stekla akcija za pomoč prizadetim občine Šentjur in Laško.
Tudi naše društvo se je odločilo za zbiranje sredstev za reševanje in odpravo posledic te hude naravne katastrofe. Potrudili se bomo, da bomo zbrali čimveč sredstev.
Zato se obračamo s prošnjo za podporo tudi na vas, na tebe!
V ta namen smo odprli konto pri Posojilnici Škoci-jan BLZ 39104 štev. konta 4111753-SPD ..Danica".
Prvi del zbiralne akcije bi radi zaključili konec septembra.	Hvala!
Odbor SPD ..Danica"
SLOVENSKA
ŠTUDIJSKA
KNJIŽNICA
Mikschallee 4, telefon (0 463) 32385 - 9020 Celovec
„Obdobja"
OBDOBJE
romantike v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi: (tipološka problematika ob jugoslovanskem in širšem evropskem kontekstu).
-	Ljubljana:	Filozofska
fakulteta. - 560 str. - (Obdobja; 2)
OBDOBJE
simbolizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi: (tipološka problematika ob jugoslovanskem in širšem evropskem kontekstu).
-	Ljubljana:	Filozofska
fakulteta. - 2 zv. - (Obdo-bja;4)
OBDOBJE
ekspresionizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi:	(tipološka pro-
blematika ob jugoslovanskem in širšem evropskem kontekstu). - Ljubljana: Filozofska fakulteta. - 639 str. - (Obdobja; 5)
ŠESTNAJSTO stoletje	v slovenskem
jeziku, književnosti in kulturi: mednarodni simpozij v Ljubljani od 27. do 29. junija
1984.	- Ljubljana: Filozofska fakulteta. - 611 str. -(Obdobja; 6)
SOCIALNI
realizem v slovenskemm jeziku, književnosti in kulturi: mednarodni simpozij v Ljubljani od 26. do 28. junija
1985.	- Ljubljana: Filozofska fakulteta. - 642 str. -(Obdobja; 7)
SODOBNI
slovenski jezik, književnost in kultura: mednarodni simpozij v Ljubljani od 1. do 3. julija1986.-Ljubljana: Filozofska fakulteta. - 487 str. -(Obdobja; 8)
Kdor zdravo živi, pridobi
/var? Dolenc
Za dotar čtovečnosti
„ Ciganske gos/? /r? po/r? kozarec zc/rav//nega v/na..." /e vzdihni/ mo/ sobesednik /n pre/egni/ roke, ko/ b/ bo/e/ z njim/ zagrab/7/ svoja pre/ek/a /e/a. „Odpr/ih rok b/ razda/ /ak/e /unch-bar enemu samemu ž/vemu ciganu z g/asbo v duš//" Pog/eda/ je naokrog /n doda/; „7ud/ s/režn/c še n/sem v/de/ v sve/u Zak/b, kakršne so naše... Ogenj j/m g/eda /z oč/ /n nepop/sno milino razdajajo s svoj/m/ g/b/."
„Pa menda ne mis/i/e, da s/a g/asba /n kr/ zvab/// mnogo vaš/b rojakov, da se
prav /e dn/ vračajo v s/aro domov/no?"
„Ne/" G/as madžarskega begunca je zadrb/e/. „ Nikakor ne/ Vračajo se, ker niso zmogli s/opl/i v korak z življenjem novega kon/men/a."
„Pes zanimivo. Zakaj se nek/ vračajo v zmedo...? M/ smo že po kra/k/b mesecih vz//ubi/i Kanadčane /n kanadski sve/."
„S/e že kdaj sreča// prebole vn/ka, ki je preži ve/ v bolnišnic! več /e/? Če ima v sebi do vol/ zdrav/a /n moč/, zaživi spe/ samos/ojno, brez s/rež-be /n brez /ab/e/. V naspro/-nem primeru pa os/ane
nebogljen do smr/i - nebogljen ko/ o/rok, k/ ne more zagrabi// sZek/en/ce z redilnim m/ekom, k/ ga po/rebu/e za svojo ras/..."
/mrova prispodoba - /mre je bi/ moj sobesednik/ - me n/ presene///a. Pazmiš/ja/ sem že sam, kako zamo/an je pravzaprav položaj, v ka/e-rem se znajde nov/ priseljenec.
„So semarus/raši/iponov-nega zače/ka ? Doma so imeli, če n/č drugega, vsaj urejeno s/anovanje, ko/iček za kra/kočasne ure..."
„Da, /oda /o še n/ vse. Omahni// so ižpros/os/i nazaj v je/n/š/vo, ker so jim predolga ž/vo/aijenja /am on-s/ran posrka/a vso moč." Zaprl je oč/ /n položi/ roko v izrez suknjiča, kakor b/ se bo/e/ do/akni/i svojega srca. „Os/a/i so brez moč/ za pro-s/os/. Samo /o jih je pognalo nazaj /n prav nič drugega."
„Čudna m/se/. 7ud/zapro-s/os/ je po/rebna moč."
„Kakopak. Le pog/ej/e," /n hudomušno je razprl d/an/, da sem v/de/ g/oboke brazde, k/ s/a mu jih v nežno kožo zareza/a severnjaški mraz /n /ežko delovno oro-dje. „Doma n/ko/i nisem /me/ /akšn/b rok, ker pač nihče mnogo ne de/a. /me/ sem /o/iko brane, da nisem obnemogel. Na sebi sem g/eda/ uniformirano b/ago, k/ sem ga dobi/ v po/ praznih /rgovl-nab. /me/ sem redno p/ačo /n n/ m/ bi/o /reba /ub/a/i, a/i' bom naslednji' mesec še de/a/ a/i' ne. Za vse /o so skrbel/ drug/. T/s/l, k/ so bil/ p/ačan/ /ud/ za pos/opanje /n prazno govorn/š/vo. Razodel/ so m/, za kaj sem sposoben, dode//// so mi delovno mes/o, m/ v roke po/isni/i knjige, k/ bi jim mora/pozna/l. Povedal/ so m/, s kom se lahko poročim /n s kom ne. Vse, prav vse so vedel/ o men/ /n mojem duševnem /n /e/esnem b/agru. Vod/// so me ko/ s/epca v svojo /as/no prihodnost. Vzgajali so me za
poslušnega /n ponižnega državljana, k/ ne sprašuje preveč ne svoje okolice ne sebe - še posebpj pa ne, kadar n/ vprašan. Z/v robo/ sem bi/. C/ovek /z mesa /n krvi, a z vo/jo /n močjo svojih zapovedn/kov. Fej, pa /ako ž/vo/agenje/ Manjkalo je samo še, da b/ že ob ižs/opu iz šo/e dobi/ da/um, ko b/ m/ bi/o dovoljeno umreti..."
..Zan/mivo."
„ Vse /o n/ smo zanimivo -tragično je/ Podobno so s/a-/inis/i u/rn/// življenjsko moč Z/sočev /n mi/jjonovzasužnje-n/h //ud/. Vsa vzhodna Evropa je živ primer za /o. Vse /is/e nesrečne deže/e hromcev. Posameznik/, k/ premagajo s/rupeno /erapijo /n se rešijo lažne varnost/ /n perspektivnost/, so /is/l, k/ jih danes srečujeva oba /u, v Amerik/, v Avs/ra/j/7, v Afriki. Povsod so, kjer sve/ n/ iz Z/ra. Povsod, kjer č/oveš/vo še nekaj da na samoza ves/ /n na vero v posameznika."
(dalje prihodnjič)
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
TEDN!NATELEV!Z!J!
			
TO 17.10.	9.05 Sinha Moča; 10.30 Orjak na Rodosu; 14.20 Cesaričin sel; 14.45 Angel na zemlji; 15.30 Spored za rtaj-miajše; 18.00 Mi; 18.30 Na osi; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Knoff-Hotf-show; 21.07 Dailas; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Morfij, umor in sirovi molji; 23.40 Šport; 0.10 Zapadno od Santa Feja; 0.35 Aktualno.	16.55 Tedaj; 17.30 Orientacija; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurna); 20.15 Zveneča Avstrija; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila.	16.00 Šolska tv: Angleščina; 16.30 Dnevnik; 16.50 Šolska tv: Ko se korenin zavemo; 17.55 Spored za otroke: Povodni kos; Periskop: Modelarji; 19.05 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 S. de Beauvoir: Tuja kri; 21.00 Omizje: Politika - z oltarja na stojnico; 22.40 Dnevnik; 22.55 Informativna oddaja za goste iz tujine.
SR 18.10.	9.05 Sinha Moča; 10.30 Morfij, umor in sirovi molji; 14.20 Cesaričin sel; 14.45 Angel na zemlji; 15.30 Spored za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Na osi; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Drombuschevi; 21.15 Škandal v Veroni (v 3 delih); 22.45 Pogledi s strani; 22.55 Salomon in kraljica Sabe; 0.50 Aktualno.	15.55 Tedaj; 16.00 Šport; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Šinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Argumenti; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 1.00 Poročila.	16/30 Dnevnik; 16.50 Mozaik: Osmi dan; Svet na zaslonu; 18.15 Spored za otroke: Lojze Krakar: Repica; Za devetimi vrati; 19.05 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 Film tedna: Rad se te spominjam, angl. film; 21.30 Off Road festival; 21.50 Dnevnik; 22.10 Svet poroča.
V CE 19.10.	9.05 Sinha Moča; 10.30 Argumenti; 13.50 čudežne podobe iz živalskega sveta; 14.20 Česaričin sel; 14.45 Angel na zemlji; 15.30 Spored za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Na osi; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Kaj bi bito, če; 21.45 Pogledi s strani; 22.00 Zmešnjava občutkov; 23.30 Zapadno od Santa Feja; 23.55 Šport; 0.25 Aktualno.	15.55 Tedaj; 15.30 Šport; 17.15 Srečanje med živaljo in človekom; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurna); 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Kulturni report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila.	16.30	Dnevnik; 16.50 Šolskta tv: Slovar arhitekture; Uporabne umetnosti; 17.55 Spored za otroke: Živ-žav v Kranju; Pravijičar; 19.00 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 D. Vasiliju: Sofija Kovalev-ska; 21.20 Tednik; 22.10 Dnevnik; 22.30	..Komedija na slovenskem odru" - B. Jonson: Volpone; 0.35 Videostrani.
RAD	I0MHŠKA	Magazin novih knjig Petek, 20.10.: Pretekli teden so ljubitelji knjig sledili poročanju o knjižnem sejmu v Frankfurtu, kjer so predstavili 379.000 novih knjig iz vsega sveta. Slovenske koroške založbe Drava, Mohorjeva in založba VVieser so se v Frankfurtu predstavile tudi z novimi knjigami v nemščini. V knjižnem magazinu pa bo tekla beseda o novi ponudbi teh založb v slovenščini. Pri Dravi sta to knjigi „Pi-sateljev popoldan" Petra Handkeja in zbirka „Danes" Maruše Krese-VVeidner, pri Mohorjevi prevod proze „Leila" Ingride Pug-ganigg ter knjiga Petra Pavla VViplingerja ..Oporoka časa", založba VVieser pa ima med drugimi novostmi na razpolago pesniško zbirko „Soneti" Milana Jesiha in roman Katarine Marinčič „Tereza". Omenjene knjige vam bomo predstavili ob kratkih vesteh iz sveta knjig v ..Knjižnem magazinu" 20. oktobra v drugem delu slovenskega sporeda koroškega radia. Oddajo bo pripravil Horst Ogris.	
Torek, 17.10. R) ^ ^ Halo, prijatelji!	*	* Partnerski magazin Sreda, 18.10. Glasbena sreda Četrtek, 19.10. Rož-Podjuna-Zilja			
Kraijica Sabe — monumentaini fiim
Sreda, 18.10 1989, TV Al, 22.55 - Monumentalni film Salomon in kraljica Sabe so leta 1959 posneli v Ameriki. Salomon, ki je poklican za poglavarja Izraela in se vojskuje z Egiptom, se mora boriti še s svojimi ljubezenskim odnosi s kraljico Sabe. Film je hkrati tudi prikaz zgodovinskih dogodkov davnih časov. V glavnih vlogah nastopata Gina Lollobrigida in Yul Brynner.
!z videoteke — Zmešnjava občutkov
Četrtek, 19. 10. 1989, TV Al, 22.00 - Gledali bomo film, posnet po noveli Stefana Zweiga v koprodukciji nemške, avstrijske in francoske televizije. Ima naslov Zmešnjava občutkov, ki nastane potem, ko se neki študent vseli v hišo svojega profesorja, poročenega moškega. Študent spoštuje svojega učitelja, vendar je vedno spet prizadet od njegovega nepreračunljivega vedenja. Šele pozneje spozna njegovo nagnjenost k homoseksualnosti. V glavni vlogi nastopa Michel Piccoli.
Datum	Kraj	PRiREDiTVE	Prirediteij
Petek 17.10. 19.00	Pri Jokinu v Ceiovcu	SREČANJE UDELEŽENCEV TEČAJA SLOVENŠČINE V BOHINJU	Ciub tre popoii
Sreda 18.10. 18.00	Veiika Gaierija	OTVORiTEV RAZSTAVE de! Janeza Repanška	Avstrijsko-jugo-siovansko društvo
četrtek 19.10. 19.30	Tinje	LiTERARN! VEČER tržaških ustvarjaicev pevski spored: MPZ „Lipa" Veiikovec	Dom prosvete Tinje
Petek 20.10. 20.00	Pri Šoštarju. Giobasnica	KRAJEVN! SESTANEK	Miada KEL
Sreda 25.10. 20.00	Kutturnidom, Dobria vas	DOBER VEČER, SOSED! GUTEN ABEND, NACHBAR! Sodelujejo: MePZ ..Srce", Petzenchor iz Libuč, Plazniška dekleta	SPD„Srce"
Sobota 28.10. 20.00	Šentjanž v Rožu	DOBER VEČER, SOSED! GUTEN ABEND, NACHBAR! Sodelujejo: MGV Bruck an der Mur, Vokalni ansambel Danica in Šentjanški tamburaši	SPD Šentjanž
Ponedetjek Domgtasbe, 6.11.	Ceiovec 19.30		BOSLOVENIJANAŠLAPOTVEVROPO, predava: Janez Janša, diskusijo vodi Jože VVakounig.	Ciub tre popoii
OB DNEVU VARČEVANJA PRIREJA Posojilnica-Bank Pliberk			
RAZSTAVE domačih umetnikov			
Otvoritev: Nedeija 22.10.,		- Aibert Kraiger, Piiberk ob 11. uri, - Johann Eibe, Giobasnica ob 10. uri.	
Torek 24.10. 20.00		Giobasnica (kietna dvorana posojiinice) ..LJUBEZEN NAM JE VSEM V POGUBO" -ceiovečerni fiim ivana Tavčarja	
Sreda 25.10. 20.00		Piiberk - (kietna dvorana - Keiiersaai) ..Beobachtungen im Jagdrevier" ..Heimische Tiervveit im Winter" 2 fiima za iovce in prijateije narave	
Petek 27.10. 19.00		Šmihei (farna dvorana) - MAL! STRAH BAV-BAV PD ..Lipa" v Veiikovcu	
Nedeija 29.10. 20.00			
DAS ANDERE RADIO F0R KARNTEN	DRUGAČNI RADIO ZA KOROŠKO sonntags von 11.00 - 12.30 auf 100,5 MHz. Ruft	ob nedeljah od 11.00 do 12.30. Pokličite nas in uns an, wo ihr uns empfangt, wenn Ihr Ideen habt,	nam povejte, kje nas lahko sprejemate, če imate	, wenn ihr bei einer Sendung mitmachen wollt...	ideje, če hočete sodelovati pri oddajah... tel. šte- Teleton: 0 4238/558.	vilka 0 4238/558.			
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 13.10.1989
	dobite (šii.)		piačate (šii.)
za 1 ameriški doiar	$	13,15	13,75
za 1 angleški funt	E	20,35	21,55
za 100 franc, frankov	f	203,50	213,50
za 100 ita). iir	Lit	0,94	0,99
za 100 dinarjev	D!N	0,02	0,04
za 100 švic. frankov	sfr	790,00	810,00
za 100 holand. guidnov Hfi		615.50	631,50
za 100 nemških mark	DM	694,50	711,50
Posredujeta: Posojitnica-Bank
Zveza-Bank, Celovec
7 20 29 33 34 41 (13)	222	211 XII 211
Joker:	529255 b.j. Stava: 0:1, 1:2, 1:3, 1:5. b.j.
RAZSTAVE
Celovec
-	Galerija Mohorjeva (do 20.10.) - Karmen Goričar (Ljubljana), razstava 16 slik (v gvašu oz. kombinaciji gvaša in grafike). - Kulturna taberna Pri Joklnu (do 20. 10.). - Razstava slik slušno prizadetih otrok. - Velika galerija (Theaterplatz) -Janez Repanšek, kipar. Otvoritev bo v sredo, 18. oktobra ob 18. uri. O umetniku bo spregovoril Zoran Kržišnik. Razstava bo na ogled do 11. novembra 1989. - Galerie 61 (do 20.10.) - Hanna Silberstein - Ironični svet. - Koroška deželna galerija, Burgg. 8, Kiki Kogelnik - šest velikih poglavij - (do 5. novembra).
Tinje
-	Galerija Tinje (do 17. novembra) Razstava del slikarskega tedna v Svečah.
SLOVENSKE
VESTNIK
2x tedensko
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarvi-ser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, telefax (0 463) 51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO. Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugo-siavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov: za Jugoslavijo 200.000 dinarjev. Ogiasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 10,000.000 dinarjev.
Met v Munchen
Združenje absolventov na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu vabi svoje člane, prijatelje in vse tiste, ki se za to zanimajo, na svoje prvo družabno-izobraževalno vožnjo v Munchen.
Odhod: 21. 10. ob 14 uri iz Celovca
Vrnitev v Celovec: 22. 10. zvečer.
Na voljo je še nekaj mest, zato naslovite prijave čimprej na Združenje absolventov na slovenski gimnaziji ali pa na turistično agencijo CAR-TRANS, Pavličeva 7, 9020.
Bitčovs - Liebenfets 2 : 2, SAK zanestjivo premaga! MoHta! z 2 : 0
Veselje v Potoku Priborjena točka
Igralci Bilčovsa so očitno odločeni, da predvsem proti favoritom vedno znova zaigrajo dobro in borbeno. Tako je bilo tudi v nedeljo na igrišču v Potoku, ko domačinom proti drugouvrščeni ekipi iz Liebenfelsa v bistvu nihče ni prisojal dobrih izgledov za uspeh ali vsaj točko.
Toda Bilčovščani so se od vsega začetka izredno borili za vsako žogo, in se tudi niso vdali, ko so gostje povedli z 1:0. Nadaljevali so s pritiskom na vrata gostov in po
prekršku v kazenskem prostoru je legionar Karlovčan v 51. minuti izenačil. A veselja je bilo hitro konec: že pet minut za tem so gostje spet povedli, a izredno borbena igra domačinov se je splačala. Po lepi podaji z desnega krila je A. Quantschnig z glavo dosegel gol in tako izenačil in si pridobil spet mnogo simpatij, ki jih je bil s sicer dokaj okorno igro že zapravil.
Sicer pa je v spodnji ligi-vzhod ostalo vse pri starem: Dobrla vas je tokrat zgubila z Vetri-njem.
Gost/e so b/V/ v obramb/ močo/, B/7čovščan/ pa so k/jub lemo c/vakral zade//.
SLOVENSKI
VESTNIK
ŠPORT
Poraz SŠZ
Šahisti Slovenske športne zveze/Car-impex I so v soboto utrpeli hud poraz proti moštvu SG RBB Wolfsberg. Po več kot peturnem boju na vseh osmih deskah je bil rezultat 1:7 za goste, edino točko za SŠZ pa sta z remijem priborila Silvij Kovač na prvi deski in Gorazd Ziv-kovič na tretji deski.
Za SŠZ/Carimpex so igrali še Alojz Gal-lob, Franc in Herbert Rulitz, Rupert Reiehmann, dr. Hanzi Gasser in Ivan Lukan. Slovenski šahisti so po drugem kolu na repu lestvice.
Šmihe! preseneti!
čeprav je Šmihel moral tokrat v Labotu nastopiti brez sijajnega tehnika dr. Ivana Ramšaka (ta je bil kot trener Pliberka na tekmi proti Borovljam), je zasluženo zmagal v Labotu z 1:0. S to zmago so Šmihelčani tudi prekinili serijo svojih neuspešnih nastopov, hkrati pa dokazali, da se znajo tudi boriti za zmago.
Kljub temu pa bi bili še v zadnji minuti skoraj ob zmago: sodnik je namreč v 90. minuti dosodil enajstmetrovko za Labot, namesto da bi gostom po prekršku nad vratarjem dosodil prosti strel. Toda Leitgeb je enajstmetrovko ubranil in tako Šmihelčanom zagotovil dve točki.
Prav obupna pa je situacija Selanov, ki so tokrat na stadionu pod Košuto presenetljivo podlegli Podkrnosu. Tudi Globasnica ni uspela proti Reichenfelsu. Z največjim številom golov pa je bila v Velikovcu poražena Galicija. Podlegla je namreč kar z 1:9.
Zmaga favorita
Molita!, zadnji na lestvici koroške lige, za igralce Slovenskega atletskega kluba ni bil pravi preizkusni kamen. Ugotoviti pa moramo, da so tokrat igralci SAK vzeli resno tudi slabšega nasprotnika in si tako zagotovili dve točki. Pravzaprav je SAK zadostovala povprečna igra, ki jo je sijajno dirigiral Mladen Jovičevič, ki zdaj pogosteje igra v prvem moštvu, saj trener Jagodič lahko zaupa tudi mlademu vratarju Oražetu.
Šele ko je moral Jovičevič zaradi poškodbe zapustiti igrišče, je igra
domačinov prišla nekoliko bolj do izraza, toda tedaj je bila igra že odločena. Lojze Sadjak se je namreč tokrat ponovno izkazal kot sijajen strelec in dosegel oba gola.
Lojze Sad/ak (SAK)
SAK pod 10
Tudi najmlajši igralci SAK, tako-zvano moštvo „pod 10", ki ga trenira prof. Mirko Oraže, so že pravi umetniki na zelenem igrišču. V petek so po izredno borbeni igri premagali vrstnike ASV s 3:2 (1:0) in si tako zagotovili drugo mesto na lestvici. Gole naših najmlajših nogometašev sta prispevala Woschitz (1) in Buchwa!d (2). Tudi uredništvo Slovenskega vestnika želi moštvu SAK „pod 10" še mnogo uspehov!	SMta. Mohar
Koroška )iga H Spodnja liga-vzhod H Spodnja liga-zahod H 1. razred D
1. Pliberk 2 WAC
3.	SAK
4.	Trg
5.	Wietersdorf
6.	FC Šentvid
& VSV/Beljak
9.	Breže
10.	Ktopinj
M. ATUS Borovlje !2. Wolfsberg
14* Molita!
H	7	3	!	23:7	!7
H	6	$	0	17:5	!7
115	5!	!2:5	15
!!	6	3	2	!3:7	15
!!	6	t	4	!6:t2	!3
1!	3	7	1	9:5	13
!! 4 3 4 18:16 11 H 4 2 5 14:12 X) !! 3 4 4 18:18 10 11 4 2 5 14:23 10 11	3	3	5	13:16	9
11	3	3	5	11:16	9
11119 7:25	3
11	0	2	9	4:22	2
1. AS K Celovec
5.	Vetrinj
6.	Žrelec
7.	ASV Celovec
8.	Žitara vas
9.	St. Leonhard
10.	Ruda
11.	Mostič
12.	Bilčovs
11812 27:12 17 11 6 4 1 24:13 16 11461 20:18 14 11 4 5 2 15:10 13 1! 4 4 3 12:7 12 11515 20:12 11 11 4 3 4 14:1! 1!
10	3 4 3 9:1! 10
11	3 4 4 9:13 10 114 2 5 12:17 10 11 3 4 4 10:18 10 1! 1 6 4 10:14 S
10	2 1 7 13:25 5
11	1 3 7 6:20 5
2. Matrei
5. Roiek
11.	Baldramsdorf
12.	Šentjakob
13.	Radenthcin
14.	Vernberk
11 8 1 2 34:17 17 1! 6 3 2 30:14 15 11 5 4 2 21:13 14 11 6 2 3 15:13 14 1! 4 4 3 23:17 12 11 4 4 3 17:16 12 11 3 5 3 12:10 1! 11 4 3 4 19:2! 11 11515 17:23 11 114 2 5 13:22 10 11 3 1 7 18:24 7 1! 3 1 7 15:2! 7 11 2 3 6 16:3! 7 11 2 2 7 15:23 6
3. Grebinj 5. Pokrče
8. Labot 10. Šmihel 12! Galicija 14! Sele*
H 1! 0 0 45:5 22 11 7 2 2 25:11 16 11 7 2 2 20:9 16 1!	4	5	2	23:2!	13
10	5	0	5	16:13	10
1!	4	2	5	19:19	10
11	3	4	4	16:19	10
11	4	2	5	12:18	10
10	4	2	4	13:20	10
1!	4	1	6	9:15	9
11	2	4	5	21:27	8
1!	3	2	6	19:33	8
11	2	2	7	15:31	6
1!	0	4	7	9:2!	4
NOGOMETNO OGLEDALO
Motttal - SAK	0:2 (0:2)
Obervellach, 200 gledalcev, sodnik Ruch (dober); postava SAK: Oraže; F. Sadjak, Štern, L. Sadjak, Kreutz; M. Sadjak, Wieser (30. Urank), Čertov, Jovičevič (65. Jagodič); Velik, Florijančič. Gola za SAK: L. Sadjak (25., 35.).
Ptiberk - ATUS Borovtje	4:2 (0:0)
Pliberk, 600 gledalcev, sodnik Kaimbacher (povprečen); postava Piiberka: Maček; Urnik (46. Pachoinig), Liesnig, Terčič, Lopinsky; Dlopst, Wuntschek, Krausler, Wolbl; Knauder (57. Hutter), Škof; postava Borovelj: Witsch-nig; Schaar, Kohls, Sagmeister, Bermann; Lutz, Spendier (70. Oraže), Schweiger, Luther; Maver, Jessernig (53. Stossier). Strelci golov: Wo!bl (58., 89), Pachoinig (66, enajstmetrovka po prekršku), Dlopst (76.) oziroma Sagmeister (75.), Schweiger (85.). Ostali rezultati: Wie-tersdorf - WAC 0:1, ATS V Wolfsberg - FC Šentvid 1:1, Rapid Lienz - Klopinj 6:1, Trg -Irschen 1:0, Breže - VSV/Beljak 4:3.
Bitčovs - Liebenfets	2:2 (0:1)
Potok, 300 gledalcev, sodnik Hermann (nedosleden); postava Bilčovsa: Woschitz; Wieser, S. Quantschnig, A Ouantschnig, Schlemitz; Hobel, Ogris, W. Kuess, Hart) (69. Schaunig); Karlovčan, J. Kuess. Gola za Bilčovs: Karlovčan (51., enajstmetrovka), A. Ouantschnig (72.)
Dobrta vas - Vetrinj	0:1 (0:0)
Dobrla vas, 100 gledalcev, sodnik Hauk (dober); postava Dobrle vasi: Koschmrlj; Pasterk, Wernitznig, Wegscheider, Karel (37. Rudi Marin); Jorg, Opietnik, Lesjak, Vugrinec; Čekalov, Robert Marin. Ostali rezultati: Bad St. Leonhard - Žitara vas 0:0, Žrelec - ASK Celovec 0:1, Šentandraž - Frantschach 3:3, ASV Celovec - Mostič 1:1, Ruda - Treibach 1:1.
Železna Kapta - Šentpave!	3:3 (2:2)
Železna Kapla, 100 gledalcev, sodnik Sivec (dober); postava Železne Kaple: Warch; Lipusch, Sporn, Kaschnig, (65. Fera), Kock; (80. Kukoviča) Preschern, Germadnik, Grubelnik; Wi-char, Kucher, Jenschatz. Goli za Kaplo: Ratzer (avtogol, 5.), Kock (38., 65.).
Labot - Šmihe!	0:1 (0:0)
Labot, 150 gledalcev, sodnik Schatz (povprečen); postava Šmihela: Leitgeb; Andrej, Dju-rič, Krausler, K. Berchtold; W. Berchtold, Eberwcin (70. Golautschnig), Grubelnik; Maček, Močilnik; Buchwald, Gol za Šmihel: Andrej (60 ). Ostali rezultati: Sele - Podkrnos 0:1, Globasnica - Reichenfels 1:3, Velikovec-Galicija 9:1, Sinča vas - Pokrče 2:1, Grebinj -Metlova 1:1.