LETO L, št. 12 PTUJ, 20. marca 1997 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Velika pozama ogroženost V pričakovanju izbruha letošnje pomladi smo poleg radosti zgodnjega čivkanja ptic in hitrejšega srčnega utripa zaradi daljšega sušnega obdobja doživeli tudi povečano požarno ogroženost v na- ravnem okolju. Zaradi tega je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje že 4. marca do preklica po vsej državi razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja. In čeprav je v času veljave te zakonske uredbe po vsej državi strogo prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj v naravnem okolju, čeprav je prepovedano tudi puščati in odmetavati goreče in druge predmete in snovi, ki bi lahko povzročile požar v naravi, se žal dogaja drugače. Zal ne zaležejo niti poostreni nadzori policije, ki skupaj z inšpekcijskimi službami okolje poostreno nadzira tudi v izrednem času, ob sobotah in nedeljah in kršitelje ustrezno kaznuje. V mesecu dni, od sredine februarja do sredine marca, je bilo v Sloveniji že več kot 130 različnih travniških in gozdnih požarov. Tudi na inšpektora- tu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v Ptuju so nam povedali, da so kljub razglastivi velike požarne ogroženosti ljudje še naprej neodgovorno kurili v naravi. Tako do začetka tega tedna, ko je stanje delno omilil rahel dež, skoraj ni minil dan brez požara. Včasih je v enem dnevu zagorelo tudi na več mestih. Precej majnših začetnih požarov so uspeli pogasiti povzročitelji s pomočjo sosedov ali mimoidočih, v šestih primerih pa so se z uničujočimi ognjenimi zublji morali spopasti gasilci. Najhuje je bilo prejšnji četrtek, 13. marca. V lepem, sončnem in predvsem suhem vremenu je nekaj po 16. uri zaradi prepovedanega kurjenja v naravi ob Dravinji pri Majšperku pogorelo od 4 do 5 hektarov travniških površin. Slabi dve uri pozneje je zaradi enakega vzroka ogenj zajel travnik pri Kidričevem, kjer je zgorelo več kot 5 hektarov travnika in delno gozda. V akciji gašenja je sodelovalo kar 41 gasilcev iz petih okoliških gasilskih društev. Koliko nepotrebne škode, koliko ne- potrebnih stroškov kljub opozorilom in kljub zakonski uredbi. Ker se bo suho vreme po predvidevanjih meteorologov nekaj časa še nadaljevalo in ker razglas o veliki požarni ogroženosti še naprej vel- ja, vnovič pozivamo k upoštevanju prepovedi kurjenja v naravi. Je že prav, da preden travniki ozelenijo, počistimo ali pograbljamo suhljad, a s kurjenjem le še počakajmo. Pa ne le zaradi kazni, kije zagrožena kršitelju od deset tisočakov do milijon tolarjev. Predvsem zaradi upoštevanja zakonov. Na- /1 vsezadnje tudi s tem dokazujemo, / flf^/lfi^ //cA^C- da sodimo v Evropo. { [JO fl^f!*™!™^ PTUJ / PRED ZAČETKOM GRADNJE NA- JVEČJEGA TRGOVSKO-POSLOVNEGA CENTRA Gradbeno podjetje pred pomembno investicijo Konec maja ali v začetku junija bo Gradbeno podjetje Ptuj na lokaciji v Osojnikovi 9 v Ptuju (zdajšnji sedež podjetja) pričelo graditi trgovsko-poslovni center s stanovanji v man- sardi v skupni neto površini 7500 m2. Gre za največji tovrstni center doslej v Ptuju. V njem bo tudi 170 parkirnih mest. Borut Bernhard, direktor podjetja, ki se je v prejšnjem letu olastninilo in v katerem je 140 redno zaposlenih, je povedal, da so v pripravah na gradnjo že precej daleč. Projekt so uspeli predstaviti vsem odgovornim v mestu, pridobili so tudi že lokacijsko dovoljenje, v enem mesecu bodo končani tudi projekti za gradnjo. Objekt naj bi zgradili v enem letu in pol oziroma do konca leta 1998. Potrebna finančna sredstva so zbrali iz različnih virov. Nekaj bodo prispevali sami, del sredstev bodo zagotovili z vnaprej podpisanimi pogodbami in drugimi podobnimi aranžmaji. V novem objektu bo tudi sedež podjetja. Za gradnjo trgovsko-poslovnega centra Ptuj so se v Gradbenem podjet- ju Ptuj odločili iz več razlogov. Odločitev je v največji meri pogojevalo Pomanjkanje investicijskih del na Ptujskem in da si kot gradbinci sami Poiščejo delo, v katerega bodo vložili svoje ideje in znanje, da se z odpi- ranjem novih delovnih mest zagotovi zaposlitev domačinom ter da se za- polni še ena neurejena parcela na robu starega mestnega jedra - območje med Grajeno, Osojnikovo in Trstenjakovo ulico. MG PTUJ / NOV IZDELEK IZ PERUTNINE PTUJ Perutninini kroketi v restavracijah McDonald1 s V soboto, 15. marca, so začele McDonalcTsove restavracije v Sloveniji gostom nuditi nov proizvod chicken mcnuggets. Gre za izdelek, ki ga McDonald's v svetu uspešno prodaja že vrsto let. Proizvajalec in dobavitelj zlatih piščančjih kroketov je Perut- nina Ptuj, ki je tako razširila paleto svojih paniranih proizvodov, obenem pa povečala obseg sodelovanja z McDonaldsom, kateremu je od leta 1994 že do- bavljala piščančje meso za sendvič mcchicken. Odločitev McDonaFsa Slovenija za vključitev novih proizvodov Pe- rutnine v svojo ponudbo je bila lažja tudi zaradi tega, ker je dobila Perutnina lani priznanje za na- jboljši proizvod med vsemi doba- vitelji McDonald'sovih restavracij v Evropi. V začetku bo oskrba res- tavracij v Sloveniji predstavljala le majhen delež v proizvodnji Perut- nine, delež pa se bo večal z rastjo števila McDonald'sovih restavra- cij; v doglednem času lahko tako restavracijo pričakujemo tudi v Ptuju. V Perutnini načrtujejo, da bodo te restavracije leta dva tisoč kupile kar četrtino njihove proiz- vodnje paniranih izdelkov. Sicer pa je Perutnina že 50-odstotni oskrbovalec slovenskega trga s piščanjim mesom in izdelki, njiho- vi pomembni tuji kupci so Velika Britanija, Švedska, Italija in Ro- munija, med bivšimi jugoslovans- kimi republikami pa so prisotni v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Hrvaški, kjer so ustanovili lastno podjetje. Več o Perutnini Ptuj pišemo na 2. strani. J. Bračič V mesni industriji Perutnine Ptuj proizvedejo dnevno iz 70 do 75 tisoč piščancev nekaj nad 100 ton mesa in izdelkov. En dan v tednu je namenjen tudi proizvodnji zlatih piščančjih kroketov za McDonald'sove restavracije. McDonalcTsove restavracije v Sloveniji so v so- boto od vsakega prodanega zlatega piščančjega kroketa Zvezi društev slepih in slabovidnih Slove- nije podarile po 10 tolarjev. V vseh osmih restav- racijah se je tako nabralo 775.000 tolarjev, ki jih bo Zveza porabila za nakup posebno prirejenega osebnega računalnika, ki slepim in slabovidnim omogoča samostojno delo. 2 Četrtek, 20. marec 1997 - TEDNIK PTUJ / DR. ROMAN GLASER, NAGRAJENEC GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE Perutnina - uspešno podjetje doma in v Evropi Konec februarja je Gospodarska zbornica Slovenije podeli- la dr. Romanu Glaserju, predsedniku Perutnine Ptuj, viso- ko priznanje in nagrado za izjemne dosežke trajnejšega po- mena v gospodarstvu. V priznanju se zrcali uspešna preobrazba pomembnega ptujskega in slovenskega podjetja iz težkih časov po osamosvojitvi Slovenije v današnji čas, ko je Perutnina razpoznavno podjetje tako na domačem, slo- venskem, kot na tujih trgih in uspešen gospodarski subjekt z jasno razvojno vizijo. Ob čestitkah za visoko priznanje smo dr. Romana Glaserja povprašali o njegovem doživljanju zadnjega petletnega obdobja v Perutnini in občutke ob priz- nanju ter o njegovih pogledih na prihodnost podjetja. "Pet let je lahko dolgo ali pa kratko obdobje. V tem primeru ocenjujem, da gre za relativno dolgo obdobje, saj se je dogodilo neverjetno mnogo tako v podjet- ju kot v naši državi in ne na- zadnje tudi v mojem življenju. Priznanje jemljem kot priznanje predvsem podjetju. Prvi človek podjetja s svojo strategijo seveda usmerja, kam se bo podjetje raz- vijalo, sodelavci pa to izvajajo. Imel sem srečo, da so se v mojem krogu našli dobri sodelavci in da so vsi zaposleni v podjetju želeli, da se podjetje reši z lastno močjo in sposobnostjo zaposlenih. To je osnova za pravo pot, ki je po- gojevala uspešne spremembe v podjetju. Dogodki iz prelomnih trenutkov, predvsem iz leta 1992, so danes že nekoliko zble- deli. Danes gledam na ta čas go- tovo nekoliko drugače, prav tako moji sodelavci, zagotovo tudi Ptujčani in vsi Slovenci. Ne smemo pa pozabiti, da so bili to izjemno težki trenutki za državo. Država je bila v vojni, v odcepljanju od 50 let skupne države. Tudi za naše podjetje je to predstavljalo veliko spremem- bo. Perutnina je v trenutku izgu- bila šestdeset odstotkov trga, imela je preveč zaposlenih, pre- velik obseg proizvodnje in njeno drugačno naravnanost, dru- gačno filozofijo nastopanja na trgu, marketinško orientiranost ... Vse to je bilo treba spremeniti v zelo kratkem času, kar pa se ne da, če okoli tebe niso sodelavci, ki verjamejo v zastavljene cilje in strategijo in ti jo pomagajo tudi izpeljati. To mi je z mojimi sodelavci uspelo in zato menim, da je to bolj priznanje sodela- vcem kot samo meni, in zato sem toliko bolj zadovoljen." TEDNIK: Perutnina je notranje konsolidirana, to opa- zimo tudi tisti, ki smo zunaj Pe- rutnine, je pa tudi mnogo bolj prisotna na trgu, tako v Slove- niji kot v svetu. Kakšen je torej njen delež doma in kje je Perut- nina prisotna v svetu? "Mnogo delamo na tem, da bi bila Perutnina drugače pre- poznavna, začetki teh prizade- vanj segajo v leto 1992, ko smo se začeli tržno orientirati. Začeli smo spoznavati, da je osnova tržnega gospodarstva tudi tržno naravnano podjetje. Naša filozo- fija se je začela takrat bistveno spreminjati in danes poskušamo s pomočjo medijskih nastopov, prezentacij, z videzom naših proizvodov, urejenostjo podjetja dati našemu končnemu porabni- ku občutek, da so proizvodi iz tega podjetja namenjeni prav njemu in da z blagovno znamko zagotavljajo visoko kakovost. Slovenski tržni delež Perutnine se je zelo povečal in spremenil, saj danes predstavljamo približno 50 odstotkov slo- venskega tržnega deleža, enak delež pa tudi v slovenski perut- ninarski proizvodnji. Z omenje- nim pristopom smo spremenili tudi naše tržne deleže v svetu in Evropi. V Perutnini smo se odločili, da ne smemo in ne mo- remo biti zgolj proizvajalec polproizvodov, to je piščancev, ampak se moramo maksimalno orientirati na finalne proizvode. Dosegli smo že takšno strukturo, da se končna oblika proizvoda in polproizvoda dopolnjujeta v raz- merju skoraj 1:1. Naša izvozna strategija je zastavljena tako, da želimo in hočemo v Evropsko gospodarsko skupnost izvažati samo finalne proizvode, le izje- moma tudi polproizvode, medtem ko izvažamo na trge bivše Jugoslavije celo paleto naših proizvodov, torej od mesa do finalnih proizvodov." TEDNIK: Marketinška "agre- sivnost" Perutnine se je začela z letom 1995, ko je podjetje sla- vilo svojo 50-letnico... "Marketinško smo se začeli prebujati leta 1993 z manjšimi medijskimi spoti in nastopi na promocijah in degustacijah. Vse smo tempirali na svojo veliko obletnico leta 1995, ko smo do- segli našo največjo aktivnost. V letošnjem letu bomo to ak- tivnost nadaljevali ali na nekate- rih področjih tudi povečevali. Marketinško bomo morali biti vedno bolj prisotni, kar je zelo pomembno, tudi na tujih trgih. V lanskem letu smo prvič mar- ketinško nastopali na hrvatskem trgu, v letošnjem letu pa se po- javljamo na šestih tujih sejmih, kjer se bomo tujim konzumen- tom predstavili z blagovno zna- mko Perutnina Ptuj." TEDNIK: Bo pot Perutnine na evropska tržišča sedaj, ko se Slovenija pridružuje Evropi, kaj lažja in kakšno strategijo bo imela Perutnina do bivših jugo- slovanskih republik? "Slovenija je s podpisom asoci- acijskega sporazuma naredila nekaj korakov k napredovanju odnosov z gospodarstvom Ev- ropske skupnosti. To naj bi bila v določenem deležu tudi možnost Perutnini Ptuj. Zaen- krat, moram reči, so še nekatere težave, saj se asociacijski spo- razum v življenje še ne pozna oziroma izvaja, ocenjujemo pa, da bodo prej ali slej rezultati vid- ni. Tako mi kot večji del slo- venskih živilskopredelovalnih obratov pa se moramo zavedati, da bo tudi na našem trgu nekaj več konkurence. Zaradi tega bo naša strategija usmerjena v to, da se bomo tehnološko, organiza- cijsko, kadrovsko in z znanjem pripravljali na čas, ko bo Slove- nija polnopravna članica Ev- ropske unije. Tudi bivše jugoslo- vanske republike so za nas po- memben trg in v njih že nastopa- mo. Zlasti bi izpostavil Bosno, Makedonijo in Hrvaško, medtem ko je Srbija zaenkrat do kraja zaprta država in z našimi proizvodi ni možno prodreti na njihov trg. Čakamo pa na čas, ko se bo politična volja spremenila in takrat bomo tudi tam previd- no nastopili." TEDNIK: Leto 1996 je bilo za Perutnino gotovo uspešno ... "Zadnja leta so se uresničili vsi cilji, ki smo si jih zastavili, tako seveda tudi ekonomika podjetja in Perutnina zadnja štiri leta posluje pozitivno. Tudi leto 1996 je bilo za nas ugodno, do- segli smo vse začrtane cilje, tudi dobiček smo dosegli v načrtova- ni višini." TEDNIK: Perutnina je še v procesu lastninskega preobli- kovanja. Dobili ste prvo soglas- je in dovoljenje za dokapitali- zacijo ter dokapitalizacijo uspešno opravili. Čakate torej na drugo soglasje Agencije. Kakšna bo lastninska struktura Perutnine kot delniške družbe? "Perutnina se je lastninila po dveh zakonih: zakonu o zadru- gah in zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, vmes pa je še zakon o denacionalizaciji. Odločili smo se, da gremo v do- kapitalizacijo, torej v povečanje kapitala podjetja s pomočjo stra- teških poslovnih partnerjev. To je nekoliko podaljšalo lastninsko preoblikovnaje, vendar zago- tavlja v prihodnje kakovostno prednost, saj smo vzpostavili pravilno lastniško strukturo, do- bili pa tudi svež kapital, kar je izrednega pomena. Konec tega meseca bomo dali vlogo za drugo I soglasje in ta hip ne vidim nobe- nih ovir, ki bi lahko odložile nje- ' govo skorajšnjo pridobitev. 38 odstotkov podjetja bo tako v lastništvu treh specializiranih perutninskih zadrug, 36 odstot- kov lastništva bo v rokah dela- vcev, bivših zaposlenih in upo- kojencev, 16 odstotkov bo znašala lastnina strateških poslovnih partnerjev, ostali delež pa bo v rokah državnih skladov. Perutnina bo zaenkrat zaprta družba in dve ali tri nas- lednja leta bo potekala notranja borza, ko se struktura lastništva naj ne bi bistveno spreminjala. V primernem času pa bo tudi Pe- rutnina kot večina pomembnih slovenskih podjetij na borzi. Ta- krat se bo pokazala njena prava vrednost, nastopila bo tudi možnost spremembe strukture lastnikov, čeprav zaradi velikih lastniških paketov zadru-žnikov in strateških partnerjev drama- tičnih sprememb na lastniškem področju zagotovo ne bo." TEDNIK: Kakšna je vizija razvoja Perutnine do leta dva tisoč in po tem letu, potem ko se bosta Slovenija in njeno gos- podarstvo soočila z gospo- darstvom združene Evrope? "Cilji podjetja so jasni: želimo ostati največji proizvajalec piščančjega mesa in izdelkov iz piščančjega mesa v državi, zelo razpoznavni pa želimo biti tudi v Evropski skupnosti. S tem ciljem začenjamo v Perutnini že letos ve- lik obseg obnavljanja in poso- dabljanja tehnologije in proiz- vodnih objektov. Razširiti želimo tudi paleto finalnih izdelkov ter povečati profitabilnost posamez- nih enot proizvodnje, saj želimo doseči še večji izplen, kot smo ga imeli do danes. To je naš kratko- ročni in istočasno dolgoročni cilj. Ob tem bomo na trgih bivše Jugo- slavije in na trgih Evropske skup- nosti uveljavljali svojo blagovno znamko. Na teh trgih želimo povečevati paleto in količino pro- danih izdelkov. Iz leta v leto načrtujemo povečevanje ekono- mičnosti naše proizvodnje ter tako novim lastnikom zago- tavljanje dobrega donosa." i. Bračič Predsednik Perutnine Ptuj Roman Glaser je doktor veterinarskih zna- nosti. V podjetju se je za- poslil sredi leta 1988, kjer je bil tri leta podpred- sednik, odgovoren za proizvodnjo in razvoj. V najtežjem obdobju, leta 1991, je prevzel predsed- niško mesto in s tem od- govornost vodenja podjet- ja iz tedanje krize. Za nadvse uspšeno delo v obdobju do leta 1996 mu je Gospodarska zbornica Slovenije podelila nagra- do za izjemne gospodars- ke in podjetniške dosežke. Dr. Roman Glaser, predsednik Perutnine Ptuj ZGORNJA LOZNICA/ IZGLASOVALI KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK Visoka udeležba Krajani zgornjeložniške krajevne skupnosti v slovenjebistriški občini so se v nedeljo dokaj pol- noštevilno udeležili glasovanja za krajevni samoprisprevek. Ob 834 volilnih upravičencev jih je na tri glasovalna mesta na Zgornji Ložnici, v Gladomesu in Kostanje- vcu prišlo 578 ali 69,30 odstotkov. Za uvedbo krajevnega samopris- pevka se jih je odločilo 396 ali 68,51 odstotkov, proti pa 179 ali 30,97 odstotkov. Neveljavne so bile samo tri glasovnice. Tako bodo v petletnem obdobju od 1997 do 2002 zbrali predvidoma 46 milijonov tolarjev. Od tega bodo za izgradnjo večnamenskega prizidka pri podružnični šoli Zgornja Ložnica namenili 45 odstotkov vseh zbranih sredstev ali 20 milijonov to- larjev, ostalo pa za obnovo in vzdrževanje krajevnih cest, iz- gradnjo pločnika od avtobusnega postajališča do zadružnega doma z vso ustrezno cestnoprometno signa- lizacijo, javno razsvetljavo, urejanje okolice pokopališča in ureditev žar- nega zidu, sofinanciranje tehnične dokumentacije za širitev kabelske te- levizije ter še urejanje drugih kra- jevno pomembnih zadev, kot so vodni zbiralnik za potrebe Zgornje Ložnice, ureditev kanalizacije v ne- katerih delih krajevne skupnosti, popravila mostov, ograj in drugega. Za celotni program izglasovanega re- ferenduma bo potrebno več sredstev, kot jih bodo v prihodnjih petih letih zbrali, zato računajo pri nekaterih projektih, predvsem pri gradnji prizidka k osnovni šoli, tako na pomoč občine kot države. Vida Topolovec PTUJ / S 4. IZREDNE SEJE MESTNEGA SVETA Direktorita muzeja je Marjeta Cigleneiki PODVOZ PREVOZEN ŽE 15. APRILA i NAPAKE PRI RAZPISU ZA DIREKTORJA GLEDALIŠČA Na 4. izredni seji sveta mestne občine Ptuj, ki je bila 13. marca, je vseh dvajset prisotnih svetnikov glasovalo za sklep, da se Marjeta Ciglenečki, diplomirana umetnostna zgodovinarka, imenuje za direktorico Pokrajinskega muze- ja Ptuj za dobo petih let, od prvega aprila dalje. Podobni sklep so ormoški svetniki sprejeli dan prej. Naknadno pa so na dnevni red četrte seje uvrstili tudi sklep o podaljšanju mandata vršilcu dolžnosti direktorja gledališča Ptuj Francu Mlakarju, vendar najdlje za šest mesecev. V imenu komisije za mandat- na vprašanja, volitve in imeno- vanja pri mestnem svetu Ptuj je potek izbire direktorja Pokra- jinskega muzeja predstavil predsednik Emil Tomašič. Po- vedal je, da sta razpis in izbor potekala skladno z zakonodajo. Na drugi razpis za direktorja muzeja se je prijavilo pet kandi- datov, tri so zaradi neizpolnje- vanja pogojev izločili. V ožji iz- bor sta tako prišla Marjeta Ciglenečki in Ivan Žižek, ki je bil kandidat za direktorja že v okviru prvega razpisa, pri kate- rem sta obe komisija - ptujska in ormoška - složno ugotovili, da nobeden od prijavljenih kandi- datov ne izpolnjuje razpisnih pogojev. V dogovoru z ormoško komisijo so si pridobili tudi mnenje sveta muzeja in strokov- nega sveta, da so se med dvema kandidatoma lahko odločili ze enega in ga tudi predlagali v imenovanje mestnemu svetu. V korist imenovanja Marjete Ciglenečki za direktorico pokra- jinskega muzeja Ptuj je na seji govoril tudi župan dr. Miroslav Luci, ki je povedal, da v fazi potrjevanja mreže državnih za- vodov muzej potrebuje močno strokovno osebnost, kar Marjeta Ciglenečki brez dvoma je. Na vprašanje svetnika Slavka Brgleza iz Slovenske ljudske stranke, kako to da Ivan Žižek po drugem razpisu izplolnjuje pogoje, v prvem pa jih ni, je bilo rečeno, da pri odločanju po prvem razpisu komisija za man- datna vprašanja, volitve in ime- novanja ni imela ustrezne obra- zložitve, kaj pomenijo štiriletne delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih. Z vodenjem od- delka pa naj bi kandidat po zdajšnji obrazložitvi vendarle po- kazal svoje organizacijske spo- sobnosti in s tem izpolnil pogoje po razpisu. Na drugo vprašanje svetnika Brgleza, kdaj pričnejo finančne obveznosti ormoške občine do muzeja, pa župan dr. Luci ni dal pričakovanega odgo- vora. Namreč razmerja med usta- noviteljicami in državo še niso urejena, dokler pa je v muzeju iz- guba, pravega zanimanja za ure- ditev teh odnosov tudi ni. PODVOZ PREVOZEN ŽE 15. APRILA V četrtek so ptujski mestni svetniki podaljšali vedejevstvo vršilcu dolžnosti direktorja gle- dališča Ptuj Francu Mlakarju, dokler ne bo imenovan novi di- rektor, vendar najdlje za dobo šestih mesecih. Postopek za izbi- ro mora ustanoviteljica - to je mestna občina Ptuj - pričeti ta- koj. Pri tem je zanimivo, da je bil razpis za direktorja gledališča že objavljen, vendar ga bodo morali ponoviti. Pa ne samo zaradi tega, ker je to obveza občine, temveč tudi zaradi nekaterih drugih vsebinskih napak iz prvega razpisa, s čimer pa svetniki na četrtkovi seji niso bili seznanje- ni. Tako naj bi prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih po- gojev kandidati poslali gleda- lišču Ptuj do 27. marca, novi di- rektor naj bi službo nastopil že prvega aprila, o izbiri pa bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni. Župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci je 13. marca svet- nike in svetnici seznanil, da bo ptujski podvoz prevozen že pet- najstega aprila. Tega dne bodo zaprli železniški prehod za me- sec dni, da bodo lahko končali vsa potrebna dela in da bodo gradnjo podvoza lahko v celoti končali do 15. maja. MG mBBmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bracič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Viki Klemenčič, Ludvik Kotar (v. a d. radijskega urednika), Martin § Ozmec, Marija Slodnjak in •' Milena Zupanič (novinarji). Grafično-tehnični urednik: | Slavko Ribarič. Tehnični urednik: i Jože Mohorič. Propaganda: I Oliver Težak, « 776-207. Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; ® (062) I 771-261, 779-371; 771-226; faks r (062) 771-223. E-pošta: tednik@ kdm-ptuj.si C Celotna naročnina 6.360 tolarjev, ; za tujino 12.720 tolarjev, t Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. TEDNIK - Četrtek, 20. marec 1997 3 KOMkN 11 fz iTUAfloll cm« izveaei _Izvedeli smo PTUJ / TISKOVNA KONFERENCA V MUZEJU Umetnine imajo tudi tržno vrednost V Pokrajinskem muzeju Ptuj sta kustodinja za kulturno zgodo- vino Marjeta Ciglenečki in res- tavratorka za tekstil Eva Ilec na tiskovni konferenci, nato pa še na nedeljski matineji predstavili restavrirano bruseljsko tapiserijo z začetka 17. stoletja, tri tapiseri- je, stkane v Kranjskem zavodu za umetniško tkanje v Ljubljani, in baročni tapiseriji kot novi prido- bitvi velike umetniške vrednosti, ki ju je kupil poslovni sistem Mercator. Zato sta muzej obiska- la tudi predsednik uprave poslov- nega sistema Mercator Živko Pregl in direktor Mercatorja se- verovzhodne Slovenije Stanislav Brodnjak. Živko Pregl je povedal, da je na- kup umetniških tapiserij, od kate- rih bo ena last Pokrajinskega mu- zeja Ptuj, v zameno pa bo muzej obe restavriral in ohranjal, za Poslovni sistem Mercatorja po- teza, s katero želijo "služiti potre- bam" svojih kupcev, umetnina pa je tudi tržno blago, ki bo z leti pri- dobivala na vrednosti. Tako so z nakupom umetnine, ki ostaja last Mercatorja, presegli klasično do- natorstvo, je dejal Stanislav Brodnjak, umetnini pa bosta vseeno na na ogled v muzeju. Za- enkrat sta obe novoodkriti tapise- riji potrebni velikih restavrators- kih posegov. Mercator pa tudi sicer sponzorira nekatere kulturne dogodke, za ka- tere meni, da so pomembni za širši prostor. Na Ptuju bo tako Merca- tor sponzoriral letošnjo razstavo ob 70-letnici Albina Lugariča, v zameno pa bo pridobil lastništvo nad nekaterimi njegovimi slikami. M2 S tiskovne konference na ptujskem gradu - muzej sta obiskala tudi predsednik uprave poslovnega sistema Mercator Živko Pregl in direktor Mercatorja SVS Ptuj Stanislav Brodnjak. i OVORI SE ... so v občinski Naš glas za- pisali, da ljudje v teh pomladnih dneh iščejo v naravi sprostitev, svež zrak in prve jesenske cveto- ve. Občina utegne postati zani- miva že zaradi tega, ker se tam dogajajo prav nasprotne stvari. Zanimivo bo ugotoviti, glede na polovico haloškega območja, če v breg bremzajo. ... DA je gledališka premiera Trojčki v bistvu zelo uspela, le številke v njej se ne ujemajo. Igrala sta namreč dvojčka, ki sta na od^Kprinesla vsak po ene- ga od naslednjih dvojčkov. Gre torej za dvojne dvojčke ali čet- verčke, nikakor pa za trojčke, p... DA prvo ocenjevanje žganja )V Ptuju ni najbolj uspelo. Ko so ocenjevalci iz prestolnice dali vzorce na jezik, so kot nekdo že pred mnogimi leti ugotovili: "As, tako mlado, pa tako pekoče. Kaj šele bo, ko dozori." Sicer pa bi po vsebnosti alkohola vzorci bolj sodili kot razkužilo v zdravstvo kot za grlo. ... DA so se spori o (pre)dragem ogrevanju sredi borovih gozdov nekoliko polegli. Ljudje so bili zadnje dni bolj na soncu in so manj gledali vroče (beri drage) radiatorje. ... DA so mestni svetniki tako dolgi in mirni v razpravah zato, ker ura v sejni sobi že nekaj časa kaže 4 minute čez enajsto. Povsem drugače pa bi seveda bilo, če bi ura kazala pet pred dvanajsto. ... DA je problem z urami v Ptu- ju še večji, je mestnostolpna iz- gubila kazalec. Vse to je menda naročeno zato, da se občani in obiskovalci ne bi zavedli, katera ura jim bije. ... DA mestne oblasti razpisujejo natečaj za najboljšo popestritev naslednjega tedna. Niz priredi- tev so začeli z zaporo Dravske ulice, sledila je fontana, ta teden bo popestrila namestitev ponto- na, naslednjega pa ... ... DA vam zaradi morebitne vrtoglavice, pritiska in prividov ni potrebno hoditi k zdravniku. Poiščite si naravno zdravilo in se zavedajte, da gre za hor- monske napetostne motnje, saj se jutri začenja pomlad. V bistvu ste zelo zdravi. TEDNIK - Četrtek, 20. marec 1997 7 PIŠE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 14 Dominikanski samostan 1670 # Kot lektorja se omen- jata p. Peter Mučenik Marin in baron Albert Ernest Prank iz graškega konventa, ki postane februarja ptujski prior. Ptujčani so bili konventu dolžni dvojno gornino od nekih vinogradov, zato so zahtevali, da jim to gor- nino konvent odpusti, kar novi prior Prank odkloni. 1671 # Dne 4. aprila pravi pri- • or Albert Ernst Prank, da je Kacherlica nedavno umrla in naj se torej imenovano sporočilo prepiše na konvent. Gre za Magdaleno, poročeno Kacherl, hčer oskrbnika ptujske graščine Janeza Baumanna, po katerem je podedovala pristavo. Pristava je bila v 16. stoletju lastnina gos- podov Lambergov, od njih je prešla na družino Grubner, neka gospa Grubner pa jo je prodala Janez Baumannu. Omenja se magister Tomaž Meittinger in lektor Lenart Tebil- mar. 1672 # Vre med dominikans- kimi podložniki. Dne 24. febru- arja je sestavljen zapisnik z upornimi dominikanskimi pod- ložniki Gašparjem Kopšetom, Adamom Kovačičem, Valen- tinom Bezjakom, Pavlom Red- linom in Vidom Piškom. Mesec dni kasneje deželni glavar izda poziv na dominikanske podložnike, naj se nikar ne vti- kajo v spletke upornih minorits- kih podložnikov. 1673 # Mnogi podložniki odrečejo dominikancem tlako. Zato se dne 6. marca sestane nepristransko sodišče, in čep- rav izid ni znan, ga ni težko uga- niti: umora minoritskega gvardi- jana so se udeležili tudi domini- kanski podložniki, saj je bil prav kolovodja tega dejanja, Matej Kovačič, dominikanski podložnik, a je po storjenem zločinu pobegnil. Zato se kon- vent obrne na notranjeavstrijsko vlado, da se zarubi njegovo pre- moženje, kar se odobri, vendar morilci ubežijo brez občutnejše kazni. Ptujski meščani si zopet lastijo pravico do prostora ob samostanskem zidu. Ptujski pri- or postane Vincenc Abel iz Kremsa. V času njegovega prio- rata si konvent napravi dva veli- ka ribnika, od katerih pa en ni bil za rabo. Dne 16. februarja Ja- nez Luka Strasser nameni domi- nikancem dvesto goldinarjev za opravljanje določenih obredov. 1674 # Dne 12. marca se predstavniki obeh samostanov sporazumejo glede vrste spor- nih točk in ta sporazum tudi potrdijo, vendar je bil sporazum le kratke življenjske dobe. 1675 - 1678 # Prior je Ludo- vik Schmutzer, sloviti govornik svojega časa, ki je izdal svoje praznične in nedeljske pridige. Nabavi nov veliki zvon in stolpno uro, ki je na veliki zvon bila ure. 1675 • Dne 13. aprila se ptujski magistrat obrne s po- sebno vlogo na konvent, naj se pričete latinske šole nadaljujejo, prav tako prej običajne bra- tovščine rožnega venca in naj bi se dotični patri ne menjavali po- gostoma. Iz tega je razvidno, da je imel ptujski konvent tudi šolo za zunanje mladeniče. Dne 31. oktobra pride do pogajanj med obema konventoma, ki sta se ga udeležila predstojnika obeh samostanov. Na dominikanski strani je to prior Ludovik Schmutzer, njegov namestnik Albert Rammer ter Benedikt Guedsolt. Sporazumejo se v spornih točkah o sodnih pravi- cah, ki so v Halozah šle obema samostanoma. Pod jurisdikcijo obeh samostanov je bilo na omenjenem ozemlju tudi nekaj cerkva, kjer je med obema kon- ventoma prihajalo do sporov za- radi sprejemanja in potrjevanja letnih cerkvenih obračunov in zaradi nameščanja cerkvenih ključarjev in cerkovnikov. 1678 # Dne 8. decembra kupi konvent neki vinograd v Kap- penbergu od Blaža in Marije Lovrenčič. Dne 12. januarja se sklene pogodba med domini- kanskim in minoritskim samos- tan, saj je med njima nenehoma prihajalo do posestnih pravd, iz pogodbe zvemo predmet teh dolgotrajnih pravd: deželsko- sodne pravice, pobiranje mestnine ob cerkvenih proščenjih, polaganje cerkvenih računov in nastavljanje cerkve- nih ključarjev (na ozemlju skup- ne deželsko-sodne oblasti je bilo namreč šest podružnih cer- kva, do katerih sta si lastila pra- vice oba samostana: Sv. Trojica v Halozah, Sv. Duh, Sv. Bolfenk, Devica Marija v Podlehniku, Sv. Anton v Stopercah, Sv. Mohor in Fortunat. Pogodijo se, da cer- kve sv. Trojice, sv. Duha in sv. Bolfenka stojijo na domini- kanskem zemljišču, pri cerkvi device Marije pa, ki sicer stoji na dominikanskem zemljišču, izvršujejo imenovane pravice minoriti, sodstvo v Žetalah. Iste- ga leta pride do prepira zaradi mestnine v Podlehniku, kjer je namreč minoritski župan Vido Širec dne 26. junija pobral mestnino na dominikanskem ozemlju. Prior je Viljem Esch iz dunajskega konventa. 1679 # Zaradi pravice do po- biranja stojnine pri Marijini cer- kvi v Podlehniku se med obema samostanoma razvname spor, ki privede do procesa. 1680 # Dne 26. avgusta spo- roči konventu ptujski tkalec Ma- tija Vidovič svoje zemljišče za ptujskim gradom, ki se nahaja poleg samostanskega po- sestva. V Gradcu umre v se- demdesetem letu starosti bivši prior ptujskega konventa Janez Krstnik Spitz. Prior postane Ptujčan Dominik Moškon. Pred tem je bil prior v Novem kloštru in generalni pridigar; zelo vplivna in ugledna osebnost svojega časa. Dne 30. junija, na praznik posvečevanja cerkve naše ljube Gospe v Podlehniku, so slovesno objahali sodnijsko mejo obeh samostanov. Domi- nikanski podložniki, okoli stoo- semdeset mož, so prišli s puškami, mušketami in drugim orožjem od cerkve sv. Trojice navzdol mimo dominikanskega mlina, vodil jih je sam prior Moškon. Z druge strani so prišli nasproti k dominikanskemu mli- nu minoritski podložniki, okoli dvesto mož, ki jih je vodil gvar- dijan Gašpar Dieti. Četi sta se slovesno pozdravili in združili. Slovesni nagovor je imel prior Moškon, v njem pa opozoril podložnike obeh samostanov, da so si dobri sosedje, in pod kaznijo dvanajstih cekinov za- pretil, da se ne žalijo medsebo- jno. V skupnem sprevodu so si ogledali mejo, pri čemer je pla- polala zeleno-bela deželno- sodna zastava. Čeprav so se ob takšnih prilikah prej večkrat sprli in stepli, je bilo tokrat veselo in svečano. Po končanem obhodu pa si je sin Martina Žirovnika za šalo nastavil cev nabite puške na usta, pri čemer se je puška sprožila, krogla mu je predrla pljuča in bil je na mestu mrtev. 1680 - 1683 # V času Moško- novega priorata so bile na- bavljene slike raznih svetnikov za cerkev in petnajst skrivnosti rožnega venca, ki so jih plačale različne osebe svetnega stanu. Prior da olepšati pročelje nad starimi cerkvenimi vrati z mar- morjem. V času Moškonovega priorata na Ptuju skoraj neneho- ma razsaja kuga, ki je terjala v mestu tristo žrtev. Prior Dominik Moškon da predelati prejšnjo zgornjo spalnico v priorat s predsobo in to v tistem delu, ki je obrnjen proti Dravi. 1682 # Dne 10. aprila določi posebna komisija notran- jeavstrijske vlade posamezne točke pogodbe, ki se bo skleni- la med dominikanci in minoriti. Dne 7. maja za kugo umre v konventu konverz Avguštin Scholoter; je edina samostans- ka žrtev kuge. PIŠE: VIDA TOPOLOVEC / PORTUGALSKA - DEŽELA KONTRASTOV, SONCA IN VINA - 4 Dežela veinega hrepenenja MARVAO - ORLOVSKO GNEZDO NA MEJI S ŠPANIJO Dež, ki je padal lep del noči, je temeljito umil mesto, ki se je za naše razmere pričelo prebujati pozno. Po zajtrku, postregli so nam tudi z okusnimi maslenimi rogljički, smo se od prijazne Evore poslovile in se napotile dalje. Ta dan smo nameravale narediti resnično dolgo pot, saj je bil naš cilj Braga na severu ali vsaj njena bližina. Seveda bi bila najkrajša pot proti Lizboni in dalje proti severu, vendar smo hotele spoznati še utrip goratega vzhodnega dela dežele, ki meji na sosednjo Španijo. Kar nekajkrat smo se peljale mimo Dianinega templja, in ko se nam je končno uspelo vključiti v krožni promet, smo se zapeljale na glavno cesto, ki pelje proti severovzhodu. Na poti smo doživele še drugo kavalirstvo portugalskih voznikov, ki z utri- panjem luči opozarjajo nasproti vozeče, da je nekje v bližini poli- cijska patrulja. Za prvo kavo smo se ustavile v mestecu Estremoz, ki šteje okoli 8000 prebivalcev in sodi med lepše kraje tega območja. Razvi- lo se je pod gradom z mogočnim obzidjem in se deli na zgornje - starejše in nekoliko mlajše spodnje mesto. Presenetile so nas veličastne zgradbe, vse iz najlepšega marmorja, ki ga lomi- jo v bližini mesta, položen pa je tudi po razmeroma velikem os- rednjem trgu, ki nosi ime po po- membnem Portugalcu - markizu de Pombalu. Kljub dobri kavi in prijetnim vonjavam pravkar pečenega pe- civa ter prijazni postrežbi smo v kavarnici razmišljale, da bi jim naša sanitarna inšpekcija zaradi neprimerne lokacije sanitarij po vsej verjetnosti lokal zaprla. Kaže, da tovrstni predpisi pri njih niso tako strogi ali pa je budnost njihovih služb manjša. Ko smo na severnem robu zapuščale mesto in se peljale proti Portoalegru, smo doživele drugo neprijetno presenečenje. To je bilo neurejeno in nekako razmetano romsko naselje ob cesti, ki bi po vseh dotlej doblje- nih vtisih o deželi mogoče bolj sodilo kam v kakšno vzhodno- evropsko državo kot v te kraje. Pa vendar je žal tudi to res- ničnost Portugalske, saj je tukaj prepad med revnimi in bogatimi velik, vzhodna Portugalska pa je v primerjavi z zahodno in južno precej revnejša. Provinco Alentejo smo počasi zapuščale in se bližale goratemu vzhodnemu delu države. Po- dobno kot prej Estremoz nas je kmalu od daleč na vzvišenem kraju pozdravilo mesto Portoale- gre, ki ga na severovzhodu obroblja pogorje Serra de Sao Memede. Iz doline je videti vse kot na dlani: ponovno stari del mesta, utrdba, pa novi del, kjer se ljudje ukvarjajo s predelavo plute in izdelovanjem preprog. V južnem delu države smo še občudovale obširna žitna polja ter nasade oljk, sedaj pa je pokra- jina povsem drugačna. Od dre- ves še vedno najdeš oljke, vendar je čedalje več plutovca, kostanja in tudi iglavcev. Na njivah raste ob običajni zelenjavi veliko ko- ruze, ki jo na Portugalskem srečamo prvič. Da si bomo ogledale Marvao, smo sklenile že doma, ko smo si naredile nekakšno top lestvico krajev, ki jih moramo obiskati. Nekaj pomislekov smo imele samo glede ceste. Kaj hitro pa smo ugotovile, da je to lepo spel- jana in povsem normalno široka cesta, ki bi je bili veseli tudi kje v Sloveniji. Pravo presenečenje pa doživiš, ko prideš tik pod samo trdnjavo. Že na precej polnem parkirnem prostoru, kjer smo pustile avto, je lep pogled naoko- li, še posebej proti vzhodu, kjer je že Španija. Čim višje smo se vzpenjale, tem bolj je ob vročem soncu pihal veter, ki so ga ljudje tukaj bolj vajeni kot mi. Pred nami so bile hišice Marvaa, vzi- dane na ali v skalo, vse lepo ure- jene, belo pobarvane, z rdečimi strehami in rožami na oknih - skratka pravo malo mestece z okoli 900 prebivalci, ki je zraslo v številna prepletena trdnjavska obzidja. Naš cilj je bila glavna trdnjava, ki so jo pričeli na sko- raj 900 metrov visokem vrhu Serra de Marvao graditi že okoli leta 1040, največji razmah pa je dosegla v 13. stoletju. Danes je to zanimiva turistična atrakcija, v preteklosti pa je kar nekajkrat odigrala pomembno vlogo v por- tugalski zgodovini, zadnjič leta 1834, v času državljanske vojne. Že s parkirišča smo občudova- le okolico, sedaj na vrhu pa je bil pogled proti vzhodu - proti Špa- niji enkraten. Kamor je seglo oko, veličasten valovit kamniti svet z bolj malo zelenja. Ozračje je bilo kot umito, zato smo lahko v daljavi, na severu, videli odsev drugih podobnih mest, bolj pro- ti zahodu pa obrise gorovja Serra de Estrela. S prijetnimi vtisi in nekaj plezalne veščine smo se odpravi- le iz trdnjave ter pričele razisko- vati mestece, ki premore prav vse - od cerkve do šole, celo igrišče imajo. V prodajalnici spominkov so dekleta vedela za Lubiano. Najbolj pa smo bile presenečene nad izvirom vode, ki kristalno čista privre na dan iz skale na vrhu gore. Z mogočnim curkom pada potem v majhen bazen pod skalo. Še fotografiran- je za spomin in odpraviti smo se morale dalje, kajti pred nami je bil za ta dan še zajeten kos poti. Prikupno mestece s šolo, cerkvijo ter svojo vodo Marvao, orlovsko gnezdo na meji s Španijo, je v pre- teklosti kar nekajkrat odigral pomembno vlogo v zgodovini Portugalske. Danes je turistična atrakcija. PTUJ / 43. VIKTORINOV VEČER Slovenska slikarka Ivana KobiUa (1861-1926) V marcu, ko ženske in matere praz- nujemo, je Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega pripravilo pre- davanje o Ivani Kobilca, najpo- membnejši slovenski slikarki. Pri- padala je generaciji slovenskih rea- listov, ki so najpomembnejša dela ustvarili v osemdesetih letih 19. sto- letja. Težišče je bilo v figuralnem slikarstvu, še posebej portretu in žanrskih upodobitvah iz kmečkega in meščanskega življenja, v zadnjih letih pa je prevladovalo cvetlično tihožitje (L. Menaše). Ivana Kobilca se je izpopolnjevala tudi v tujini, na Dunaju, v Miinchnu, Parizu in Berlinu. Kar osem let je živela in ustvarjala v Sarajevu. Njena nam najbolj zna- na slika je Kofetarica ali Mamica kavopivka, kije bila ena izmed sli- karkinih najljubših slik. V pariški Salon je leta 1891 poslala sliki Po- letje in Likarice. Danes vam predstavljamo portret slikarkine sestre Fani, kije nastal leta 1889. O Ivani Kobilca bo predaval kustos Narodne galerije v Ljubljani gos- pod Ferdinand Serbelj. Predavanje bo spremljano z barvnimi diapoziti- vi, tako da bomo lahko podoživljali vso lepoto slikarkinega ustvarjanja. Gospod Serbelj je pred dvema leto- ma že predaval v Društvu izobražencev Viktorina Ptujskega, ko nam je predstavil Križev pot slo- venskega slikarja Antona Cebeja. Glasbeni utrinek bosta pripravila učenca Srednje glasbene šole iz Maribora Mojca in Tomaž Sok. Mojca igra flavto, Tomaž jo spremlja na klavirju. Predavanje bo v petek, 21. marca ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju. Po predavanju bo 4. skupščina Društva izobražencev Viktorina Ptujskega. Vljudno vabimo na pre- davanje ter na skupščino ne samo člane društva, temveč vse tiste, ki delovanje društva spremljajo s sim- patijami. Nada Jurkovii I.Kobilca: Sestra Fani 8 Četrtek, 20. marec 1997- TEDNIK ZANIMIVOSTI KRANJ / PLESNI KVALIFIKACIJSKI TUNIR Znova uspeh plesaltev Mamba Plesni klub Urška iz Kranja je bil organizator državnega kvalifikacijskega plesnega tur- nirja za mlajše pionirje, pionir- je, mlajše mladince, mladince, starejše mladince in člane, ki je bil v soboto, 8. marca. Med 166 pari iz vse Slovenije so bili tudi štirje iz ptujskega plesne- ga kluba Mambo. Domov so prinesli kar tri prva mesta in še nekaj dobrih uvrstitev. V standardnih plesih sta Mit- ja Mihalinec in Daniela Arnuš med pionirji skupine D zasedla odlično 2. mesto, med pionirji C pa Miljan Nojič in Mateja Krajnc presenetljivo 1. mesto. Boštjan Ber in Urška Horvat sta v kategoriji mladincev C prepričljivo zmagala, Jernej Slejko in Maja Petek pa sta bila med starejšimi mladinci odlična druga. Ptujski plesni pari so tekmo- vali tudi v latinskoameriških plesih in bili znova v ospredju. V kategoriji pionirjev skoraj nista imela konkurence Miljan Nojič in Mateja Krajnc, saj sta znova osvojila odlično prvo mesto, s sedmim mesto pa je presenetil tudi par Mihalinec - Arnuš. Slejko in Petkova sta bila v svoji konkurenci enajsta, Ber in Horvatova pa med mla- dinci deseta. T. Mohorko Plesni par Mateja Krajnc in Miljan Nojič, ki sta bila v Kranju v svoji kategoriji prva, sta to soboto v Slo- venj Gradcu na državnem prvenstvu v latinskoame- riških plesih zasedla dru- go mesto. Ob koncu mar- ca potujeta na svetovno prvenstvo v Anglijo. TEDNIK 20. MAREC 1997 PO NAŠIH KRAJIH - 9 CIRKULANE 1. SREČANJE GOSPODINJ GORISNISKE OBČINE Kmalu društvo gospodinj Pred tednom dni so se v Cirkulanah prvič srečale gospodinje iz obeh aktivov žena gorišniške občine. Pobudnica srečanja je bila Darinka Arnečič, predsednica cirkulanskega aktiva, go- spodinje pa so se tistega dne pogovarjale tudi o združitvi v društvo gospodinj. Na srečanju jih je prišlo do- brih 40, nekatere v moški družbi, z njimi pa je bil tudi gorišniški župan Slavko Visen- jak. Gospodinje so še zadnjič poslušale predavanje v sklopu letošnjega zimskega izo- braževanja, saj jim je o vzgoji lončnic razlagal Izidor Golob, ing. agr. Sicer pa so se letos preizkusile že v peki slanega pe- civa in kruha, pripravi perutnin- skih jedi, izdelavi listnatega tes- ta in krašenju tort. Slavica Stre- lec, področna svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, je omeni- la, da je bilo tudi letošnje zimsko izobraževanje dobro obiskano in da lahko v gorišniški občini počasi pričakujejo ustanovitev društva gospodinj. In kaj bo v novem društvu go- spodnij drugače? Na prvem srečanju so žene povedale, da se ne bo kaj veliko spremenilo, le združila se bosta dva aktiva žensk, poskrbeti bo potrebno za skupne razstave in morda še za kakšno prireditev. Danes oba aktiva štejeta blizu 40 aktivnih članic in te so si v minulem ted- nu že začrtale skupno delo in predlagale pripravo prireditve pod naslovom Zemlja, pesem, kriih. Tekst in fotografija: T. Mohorko Odziv na prvo srečanje gospodinj gorišniške občine je bil dober. OD TOD IN TAM DESTRNIK • Proslava ob materinskem dnevu Prosvetno društvo Destrnik organizira v kul- turnem domu Destrnik 22. marca ob 17. uri proslavo ob materinskem dnevu. V programu se bodo predstavili člani PD Destrnik iz vseh sek- cij, učenci OŠ Destrnik, Destrniški oktet in god- ba na pihala PGD Destrnik. Zmago Šalamun DRAŽENCI • Prireditev za matere Mama je ena sama bo naslov prireditve, ki jo pripravljajo najmlajši Draženčani skupaj z mla- dimi in vaškim odborom za vse draženske žen- ske to soboto. V dvorani domačega doma kraja- nov bodo pričeli nastop ob 17.30, kasneje pa bodo ženske zabavali godci. V Dražencih raz- mišljajo o tem, da bi v prihodnje ob tem in dru- gih praznikih pripravili razstavo svojih ročnih del, kuharskih in pekovskih izdelkov, organizi- rali kuharske tečaje, za vse to pa potrebujejo dom krajanov. Kot je znano, vlagajo v gradnjo doma v Dražencih veliko truda in lastnega dela. MZ SELA # Ob materinskem dnevu Prosvetno društvo Sela pripravlja proslavo ob materinskem prazniku, ki bo v nedeljo, 23. mar- ca, ob 15. uri. V domači kulturni dvorani bodo v prazničnem programu nastopili osnovnošolci OS Sela, folklorna skupina Rožmarin iz Dolene, FD Lancova vas in mladi harmonikarji. m PTUJ # Zeleni bodo delili drevesca Pred bližnjim dnevom Zemlje bodo Zeleni Ptuja tudi letos izvedli svojo tradicionalno pom- ladno akcijo. Sadike zdravilnih zelišč in dreves za pogozdovanje bodo brezplačno delili danes, v četrtek, med 9. in 12. uro pred Mercatorjevo bla- govnico v Ptuju. ■OM v HAJDOSE %Za varnost motoristov Toplejše vreme je v zadnjih dnevih že privabi- lo na ceste prve voznike motornih koles. Ker po- licisti vsako leto ob pričetku motoristične sezo- ne beležijo več prometnih nesreč z udeležbo voz- nikov motornih koles, bo postaja prometne policije iz Maribora ta petek, 21. marca, ob 9. uri na kartodromu AMD Ptuj v Hajdošah izvedla akcijo za usposabljanje motoristov za varnjo vožnjo. S člani motorističnega choper kluba Šta- jerc bodo predstavili pripravo motornega kolesa in voznika na novo sezono ter varno vožnjo mo- toristov. ■OM PTUJ • Klub Obzorje za iskalce zaposlitve V prejšnjem mesecu je Klub Obzorje na Potrčevi cesti 34 v Ptuju obiskovalo 38 ljudi, ki so iskali takšno in drugačno pomoč. Klub je odprt tudi za tiste, ki iščejo informacije o možnostih zaposlitev. Zanje imajo na razpolago preglednice zaposlitvenih objav, nudijo jim pomoč pri pisanju prošenj za zaposlitev, svetuje- jo jim, kje pridobiti ustrezna znanja, če želijo, pa se lahko vključijo tudi v delavnice za komunici- ranje. MG PTUJ • Občni zbor DU Rogoznica Na občnem zboru Društva upokojencev Ro- goznica so ocenili delo organov in finančno pos- lovanje za preteklo leto kot zelo uspešno ter sprejeli usmeritve za letošnje leto. Uskladili so pravila društva v skladu s pripombami Upravne enote Ptuj. Za novo članico upravnega odbora in blagajnika so izvolili Liziko Serdinšek iz Rogoz- nice. Glavna razprava na občnem zboru je bila o raz- voju primestne četrti Rogoznica in neurejenosti tamkajšnjega doma krajanov. Upokojenci zahte- vajo, da krajevni svet načrtno pristopi k ureditvi dvorane, sanitarij in okolja, da se zagotovijo po- goji za kulturno in družabno življenje. Predlaga- jo oživitev dela prosvetnega društva. Kot nujno pa želijo sklic zbora krajanov, da bodo ljudje lahko razpravljali o vprašanjih nadaljnjega raz- voja in zadovoljevanje njihovih potreb v okviru mestne občine Ptuj. Feliks Bagar PTUJ # Kozmetični studio Olimpic Ptuj je od prejšnjega petka bogatejši za sodob- ni kozmetični studio podjetja Olimpic na Mest- nem trgu 3. Uredili so ga, da bi svoje storitve še bolj približali Ptujčanom. Njegova prednost je v tem, ker ponuja vse storitve na enem mestu. Po- sebnost v ponudbi predstavljajo solariji vrhun- skega svetovnega proizvajalca Ergoline, ki za- gotavljajo zdravo porjavelost kože. Družinsko podjetje Olimpic deluje na območju petih občin. Gre za malo podjetjevs šes- timi zaposlenimi, ki ga vodi prof. Vlado Čuš in ki ponuja storitve s področja športa, rekreacije, zdravja in lepote. MG KOMENTIRAMO Prezgodnji stečaj! Pred časom je že kazalo, da je najhujša kriza lenarške in- dustrije mirno in da je konec stačajev. Zaradi njih je ostalo brez delo in sredstev za preživetje veliko Lenarčanov in okoličanov, ki so se znašli tako, kot so se pač lahko. Ne- kateri so začeli intenzivneje izkoriščati drobne slovensko- goriške kmetije, na nekatere se je pritisk strahovito povečal, spet drugi so našli začasno delo v sosednji Av- striji, tretji pa so morali v črno ekonomijo. Novih delovnih mest je bilo bolj malo, tudi po- rajajoče se podjetništvo ni prineslo želenih učinkov. Razvija se namreč počasi, saj tudi pri Lenartu primanjkuje denarja za nove naložbe. Obrt in podjetništvo kljub temu os- tajata razvojni rezervi, na ka- terih načrtovalci gradijo pri- hodnji razvoj. Da je načrtovanje eno, re- sničnost pa povsem nekaj dru- gega, potrjuje tudi lenarška zgodba iz podjetja Pathos. V Tedniku smo poročali o stavki delavcev, ki niso dobili plač in drugih prejemkov že od lanske- ga decembra. Stavka je bolj opozorilo kot pa rešitev. Poduk lenarške zgodbe je zgovoren in jasen, novodobni delodajalci niso preveč na očeh javnosti, želijo, da težave v tovarnah -> _____ vr« —;--- vsa leta redno vozi mama. Pravi, da ji zaenkrat s časom še nekako znese, le zjutraj vstaja malo težje. Razlika med osnovno in srednjo šolo je velika in Maja je pravi "vozač", saj dnevno prevozi čez 140 kilometrov. Ko je vreme lepo, se z veseljem zavihti še na kolo in doda še par kilometrov. Za pri- jateljice in prijatelje ostane zelo malo časa. Najstniško življenje uživa predvsem v času počitnic, ko ima dovolj časa za vse tisto, kar njeni vrstniki počenjajo čez vse leto. Zanimajo jo seveda enake reči kot njene vrstnice, zelo všeč ji je tehno glasba, njenim staršem pa nekoliko manj. Maja pravi, da kikboksa ne bi zamenjala za noben drugi šport. Na treningih pridobi veliko kon- dicije, razgiba celotno telo in vse sklepe, pa tudi vzdušje v klubu je zelo dobro, zato ima občutek, da so kot velika družina. Na začetku treniranja je bila kot dekle nekaj časa v klubu bolj osamljena, sedaj pa trenira že veliko deklic, ki tudi dosegajo lepe rezultate. Maja trdi, da dekleta v klubu nimajo nobe- nih posebnih olajšav in da jim ------:: ____j: — i_____ nič ne pogledajo skozi prste. Njen najljubši prijem je udarec z nogo v glavo, ki ji prinese dve točki. Pri udarcih enako uspešno uporablja obe nogi. Največji Majini uspehi v minulem letu so bili naslov mlad- inske svtovne prvakinje, ki si ga je priborila na Madžarskem, bro- nasta medalja na evropskem prvenstvu v Gradcu in 9. mesto na evropskem prvenstvu v Italiji, 2. mesto z mednarodnega prvenstva Bavarske, 5. mesto na odprtem prvenstvu Dunaja, številna prva mesta na slovenskem državnem prvenstvu in seveda je Maja tudi državna prvakinja v kikboksu. To so le najbolj zveneči rezultati, vse zapise o svojih uspehih in uspehih kluba pa Maja zbira v posebnem albumu. Na tekmovanjih je po njenem mnenju poleg dobre pripravljenosti potrebna tudi velika mera sreče, da ne naletiš na prehude nasprotnice že v prvem krogu tekmovanja. Na velikih tekmovanjih se zbere tudi do 500 tekmovalcev iz več deset držav in takrat je potrebna precejšnja mera samozavesti. Kljub zavidljivim rezultatom Maja ne pozabi povedati, da so ji na njeni športni poti veliko pomagali tudi pri- jatelji v klubu in trener Vladimir Sitar. Maja je osvojila veliko število različnih priznanj, medalj in pokalov, eden najljubših pa je ta, ki ga je dobila kot ptujska športnica leta Maja v svojem elementu, pripravljena na obrambo ali napad ROKOMET / 2. SRL- VZHOD Velika Nedelja - Ormož 21:20 (10:8) VELIKA NEDELJA: Kovačec, R. Mesarec 2, Trofenik, Gregurič 3, Sok, Kumer 5, Bezjak 9, Planine 1, Kokol, Belec, Lah 1, A. Mesarec, ORMOŽ: Gaberc, Šulek, Žunec 1, Antolič 2, Jovano- vič, Fridrih 1, B. Džarmati, Praprotnik 5, Grabovac 1, Kirič 10, A. Džarmati, Miličič. V sosedskem obračunu in derbi srečanju med dru- govrščeno Veliko Nedeljo in prvouvrščenim Ormožom so gledalci lahko videli zanimiv in kvaliteten rokomet. Začetek srečanja je pripadel Ormožancem, ki so povedli z 2:0. Tedaj pa se jim je ustavi- lo. Domači so zaigrali zelo dobro v obrambi in učinkovi- to v napadu ter ves čas kon- trolirali rezultat v prvem polčasu in ta del na koncu zasluženo dobili z dvema za- detkoma prednosti. Začetek drugega polčasa je pripadel igralcem Velike Ne- delje, ki so povedli s petimi zadetki prednosti. Kazalo je že, kot da je zmagovalec znan, vendar so se igralci Ormoža le uspeli približati domačim. Samo šest sekund pred koncem so prišli na za- detek razlike (21:20), vendar so domači obdržali žogo* do konca in slavili zasluženo zmago. Tokrat je ključ zmage potrebno poiskati v dobri taktični igri domačih, ki so z izhodi na zunanje igralce Ormoža upočasnili njihovo drugače hitro igro. Danilo Klajnšek PTUJ Državno prvenstvo v karate ju Karate-do klub Ptuj in Karate zveza Slovenije organizirata v soboto, 22. marca, v športni dvorani "Center" na Ptuju državno prvenstvo za članice in člane 1997. Otvoritev prvenstva bo ob 10. uri, nato od 10.15 do 12. ure tek- movanje v katah ter popoldne od 12. do 18.30 tekmovanje v šport- nih borbah. Diplome in medalje bodo podelili ob 18.30. TEDNIK - 20. MAREC 1997 ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA - 27 ORMOŽ / NA OBISKU PRI ROKOMETASIH Za podmladek se ni treba bati Rokomet ima v Ormožu že lep čas domovinsko pravico in v zadnjih letih se tudi vse več otrok v prostem času or- ganizirano ukvarja z rokometom. Letos že okrog 100 otrok redno trenira rokomet. Počasi prihajajo tudi vse boljši rezultati in članski ekipi se ni treba bati za podmladek. Trener kadetov Vlado Hebar je dejal, da so bili temelji mladih selekcij postavljeni z gradnjo telovadnice, naslednja ideja pa je bil rokometni tabor. Ta oblika športnega druženja je bila otrokom tako všeč, da se je lani 3. tabora pri Miklavžu udeležilo že nad 50 otrok. Prav na poletnih rokometnih taborih se oblikujejo selekcije za naslednjo tekmovalno se- zono. Med šolskim letom aktivno delujejo selekcije mlajših dečkov, mlajših dečkov A, starejših dečkov, kadetov in mladincev. Redno so pričele trenirati tudi dek- lice, ki so razvrščene v dve skupini. Vsaka skupina ima svoje treninge štirikrat teden- sko, k temu pa je treba prišteti tudi tekmovanja. Z rokome- tom se ukvarjajo tudi mlajši otroci, ki sodelujejo v šport- nem krožku (letniki 1986, 1987, 1988). Lani so prvič nas- topili tudi na turnirju v mini rokometu v Celju. Osvojili so eno prvo in dve drugi mesti - mlajši dečki (1986 in 1985) so postali prvaki v svojem tek- movalnem razredu, B ekipa (1986) pa so bili drugi med B ekipami. Tudi deklice (1885) so se v mini rokometu dobro odrezale, saj so v svoji skupini zasedle drugo mesto. Letniki 1987 in 1988 se pripravljajo na prihodnjo sezono, ko bodo zai- grali z močnejšimi nasprotniki. . Na državnem prvenstvu - tekmovanju mladih so se vse selekcije uvrstile v polfinale; dečki (1985) so med na- jboljšimi 12 ekipami v državi, kadeti pa so postali prvaki v severovzhodni Sloveniji, kjer se je prvenstvo že končalo. Se- daj se borijo v svoji skupini za četrto pozicijo, ki bi jim prinesla borbo za 5. do 8. mesto v državi. To je gotovo zelo lep uspeh, saj je treba upoštevati tudi, da dva kadeta obiskujeta gimnazijo v Ljubljani in štirje v Mariboru, zato je težko uskladiti tren- inge. Nekateri kadeti se bodo kmalu priključili članski ekipi. Dve ormoški ekipi mladih rokometašev imata možnost za finale tekmovanja mladih: letnikom 1982 in 1985 se nasmiha uvrstitev med tri najboljše v državi. Deklice let- nik 1984 pa so se na državnem prvenstu uvrstile v polfinale in si delijo 4. do 8. mesto v Sloveniji. Zanimivo je, da so se uvrstile pred ekipe, ki imajo članske prvoligaške ekipe - pred Dravo, Velenjem, Bra- nikom - in trenerji so prepričani, da je to zelo per- spektivna generacija. Tudi deklice 1985 so menda zelo do- bre in morda bo Ormož čez kakšno leto dobil tudi člansko žensko ekipo. Prihodnje leto bodo tekmovale že tri kate- gorije deklic. Toliko pomembneje je, da občina z dotacijo podpre tudi razvoj športa za žensko populacijo v Ormožu. Doslej so se pristojni izgovarjali, češ da je denar že razdeljen. Ob upoštevanju de- jstva, da je proračun denar davkoplačevalcev in da je vsaj polovica davkoplačevalcev žensk, bi se menda spodobilo, da dotacijo dobi edini ženski ekipni šport v občini. Selekcije malih rokometašev in rokometašic uspešno vodijo trenerji Mladen Grabovac, Sašo Praprotnik, Silvo KiriČ in Vlado Hebar. vk 28 - ZA RAZVEDRILO 20. MAREC 1996 - TEDNIK LUJZEK Dober den vsoki detil Drgoč je nedela. Lepa, sunčna in topla. Skoro pretoplo za toti letni cajt. Pa kaj si čemo, prek krez naro- vo nemremo iti in lulati proti je- nim zakonitostim. To bi glih tak bilo, kak če bi proti močnemi vetri lulal. O podobnem pihaji proti vetri mi piše tudi Hanza z Drovskega polja, kije tak črno na belem napisa: "Lepo te pozdrovla Hanza z Dr. polja. Ker vsokemi pametno odgovoriš, te prosim, da to na- rediš tudi meni. V vasi Pleterje ma županstvo Kidričevo prob- lem s kovačijo, kije stara 120 let in ji jaz osebno nisem boter. Iz iupe Ptuj je priša gospod in zadevo geodetsko izmera (na os- lovo senco). Sosedi se s tem ne strinjamo in ponovlamo stori rek, da tujega nočemo, svojega pa ne damo. S kovači so pač stalno nekšni problemi. Prosim za tvoj odgovor." Zdravo, Hanza! Zadeve z vašo kovačijo ne poznam dobro pa tudi son si mi jo premalo natačno opisa. Lepo pa si napi- sa tisto o oslovi senci, ki je v naši politiki in gospodarstvi stalna spremljevalka. Ne ve pa še se zagvišno, kdo je osel in kdo je senca. Ce bote to hteli ugoto- viti tudi v vašem primeri, si mo- rete izbrati en lepo sunčen den, drgačik pač nete vidli sence. Po tvojem pismi sklepam, da v pri- meri vaše kovačije neje nekaj vredik z mejami. Tudi to se do rešiti, če ne na lepi, pa malo boj na ojšter način. Veš, Hanza, tudi mi j a z mojim sosedom Južom smo se nekaj okoli meje cotala. Pa srna se na kunci zedi- nila za plot, ga složno postavla in zaj eden k drugemi prek krez plot skočema. Un včosik k moji Mici skoči, jaz pa te pač kjegovi ta bojši polovici. Zaenkrat še se nesmo prehujdo skregali. Upam, da bote v Pleterah tudi kaj tak pametnega spletli v obo- jestronsko zadovoljstvo. Bodite radi, ke še mote kovačijo in najbrž tudi kokšnega kovoča. V naši vesi se je kovačija že dovno podrla, zodji kovoč pa nam je že pred 15 leti v nebeško kovačijo odiša. Vena zaj tam same pek- lenščake podkovle in poleg še keremi engelčki nohte ošpiči. Hanza, vem, ke z mojim odgo- vorom neboš zadovolen, kaj boj pametnega pa ti ne ven svetova- ti. Pa srečno vsem Vaš LUJZEK TEDNIK -20. MAREC 1997 ZA KRATEK ČAS - 29 Info - glasbene novice! Info - kviz Gotovo veste, kdo je pevec na sliki. Izrežite glasovnico, vpišite odgovor, in če vam bo sreča na- klonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone. Merkurja Ptuj podarili zgoščenko. Daje bila pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Celine Dion, je ugo- tovila tudi Darja Dornik, Krčevi- na pri Vurberku 48, Ptuj. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Ured- ništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj. Rok: četrtek, 27. marca. Glasbeni oddaji radija Ptuj ABCD in lestvica Popularnih 10 vam ponujata tudi predsta- vitve opisanih skladb in v njih boste izvedeli novice iz sveta glasbe ter tudi kakšno zanimi- vost iz zgodovine glasbe! Film in glasba sta bila in bosta še naprej zelo povezana, saj se sko- raj v vsakem filmu pojavi kakšna odlična pesem. Film Jerry Ma- guire je no mi ni ran za pet Oskar- jev in filmski kritiki so si enotni, da je to najbolje odigrana vloga Toma Cruisa. Film je s svojo glasbo podprl BRUCE SPRINGSTEEN, ki je na novo posnel svojo izvrstno akustično balado SECRET GARDEN to najdete tudi na njegovem Greatest Hits albumu. William Shakespeare je napisal tragedijo o Romeu in Juliji, to pa so sedaj priredili za film. Neka- teri kritizirajo, drugi hvalijo film o Romeu in Juliji, vendar se s tem filmom po dolgi pavzi vrača na glasbeno sceno KYM MAZELLE s skladbo YOUNG HEARTS RUN FREE (***). Ameriška skupina BLACK- STREET je osvojila ZDA in Ev- ropo s komadom No Diggity. Fantje so priskočili na pomoč pevki FOXY BROWN v koma- du GET ME HOME (**), sami pa so pod producentstvom Teddyja Rileya izdali komad DON'T LEAVE ME NOW GINA G. je pretresla lanski ev- rovizijski festival s tipičnim "štanc" plesnim komadom Ooh Aah... Just a Little Bit. Mlada in lepa GINA G. vztraja v znanem ritmu v novem komadu FRESH Britanski duet ANT&DEC je bil dobra tri leta zelo uspešen pod prvotnim imenom PJ & DUN- CAN. Fanta se torej po novem imenujeta ANT & DEC ter sta pripravila popevko z naslovom SHOUT (***). ftlkik Pet mladih fantov je ustanovilo skupino DAMAGE, ki prepeva pop glasbo z prizvoki RN'B-ja, soula in gospela. DAMAGE so doma v Angliji pripravili komad LOVE GUARANTEED (jfc^Jt), v Nemčiji pa so sedaj izdali njihov prvi hit Love II Love. 3 T so Taryll Adren, Tito Joe in Tariano Adaryll Jackson. Trio pa je s svojega debitantskega al- buma Brotherhood pripravil že te hite: Anything, 24/7, Tease me, Why in I Need you. 3T sne- majo novi album, vendar še s prvega prihaja pesem GOTTA BEYOU (***). ftSCi Britanska pevka YAZZ je višek svoje popularnosti dosegla s ko- madom The Only Way is up. Dve leti je YAZZ pod produ- centstvom pevca skupine UB40 Alija Campbella pripravljala novi material, njena prva nova ali stara pesem je priredba pesmi NEVER CAN SAY GOODBYE ki jo je dosti boljše v originalu prepevala Glorja Gay- nor. Skupina JAMIROQUAI je svoj zadnji album Travelling Witho- ut Moving prodala že v več kot 4 milijonih kopijah. Z omenjene- ga albuma je skupina pripravila dve odlični skladbi: Virtual In- sanity in Cosmic Girl, kot tretja mala plošča pa prihaja skladba ALLRIGHT (***). i NICK CAVE je s svojo spremlje- valno zasedbo THE BAD SE- EDS posnel čustveno izpovedni album The Boatman's Call. NICK je razvadil evropskega ra- dijske postaje z odlično balado Into my Arms, ki ji sledi naslov- na pesem novega albuma THE BOATMANFS CALL (***). David Breznik POPULARNIH 10 1. Mama - SPICE GIRLS 2. Fell in Love with an Alien - KELLY FAMILY 3. Don't Speak - NO DOUBT 4. Clementine - MARK OWEN 5. Alone - BEE GEES 6. Anywhere for you - BACKSTREET BOYS 7.1 Shot hte Sheriff - VVARREN G. 8. Discotheque - U2 9. Don't Cry for me Ar- gentina -MADONNA 10. Your Woman - VVHITE TOWN Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem sporedu radia Ptuj. c^Mladi dopisniki MAMI Ta pesem je zate, draga mamica. Nimam darila, katerega naj ti podarim za tvoj praunik. Nimam ničesar, s čimer bi zadovoljna ti bila. A vedi: nekaj pa le imam Imam ljubezen, ki daješ mi jo ti. Zato ti podarjam to pesem, ki iz srca mi kipi. Pesem zate, draga mama, ki sedaj jo bereš ti, je ljubezen moja prava, ki naj v srcu ti živi. Lilijana Medved, 7. r. OŠ Leskovec ROŽE Sli smo na travnik. Tam je bilo veliko rož. Tekmovali smo, kdo jih bo več nabral. Očka in mami- ca sta imela že polne roke, jaz pa sem komaj začela. Očka in ma- mica sta rekla, da je dovolj in da sta zmagala. Nato sta srečala pri- jatelje in sta se zaklepetala. Jaz pa sem izkoristila teh pet minut in zmagala. Fekonja Eva, 1. b, OŠOlgeMeglič az sem majhna riba in me kličejo Potepinka, saj se zelo rada potepam. Najraje sem pri raku Maku. Skupaj hodiva še k drugim ribam Sem pisanih barv in imam velike plavuti. Zato sem tudi dobra plavalka. Živim v zelo širokem in veli- kem potoku. Otroci se zelo radi kopajo v njem, ker je voda čista in topla. V njem iščejo tudi raz- lične školjke. Nekega dne sva z rakom Ma- kom odplavala daleč od doma. Ampak potok se je zlil v neko ve- likansko vodo. Od neke ribe sem slišala, da je to morje. Toda tu ni bilo nič prijetno. Jaz sem bila va- jena mirnega živlenja. Tu pa je bilo toliko ljudi, da me je bilo že kar strah. Neki poreden otrok me je ujel v mrežo in me dal v posodico z vodo. Odnesel me je k sebi domov in me redno hra- nil. Saj mi je bilo prijetno, a ni- sem imela prijateljev. Leto ali dve za tem me je odnesel zopet v nek potok in tam sem si naredila nov dom. Tudi prijatelje sem do- bila in nehali so me klicati Pote- pinka, saj se nisem več toliko po- tepala. Maša Krajnc, 3. b, OS Kidričevo RDEČA KAPICA MALO DRUGAČE Otroci se včasih sprašujejo, za- kaj nastopajo v pravljicah ravno princese in kralji, zakaj ima zmaj sedem glav, zakaj se ni iz Aladi- nove svetilke namesto dobrega duha prikazal slon, zakaj se reče levjemu kralju ravno levji kralj in še veliko vprašanj bi se našlo. Majhno deklico Ano iz sosednje hiše pa je zelo zanimala Rdeča kapica. Toda stara pravljica ji je postala dolgočasna, zato si je iz- mislila novo in jo tudi zapisala. Nekoč je v Kaliforniji živela deklica z imenom Zelena kapica. Nekega dne ji je rekla mama: "Naša babica je zbolela, odpelji se z bratovim motorjem k njej in ji nesi nekaj čokolade in viskija." Zelena kapica je prikimala, in ker je bil bratov motor pokvar- jen, se je odpravila peš. Ko je prišla v 34. ulico, je prišel volk, ki je pobegnil iz živalskega vrta, in jo vprašal: "Kam pa kam, de- klica?" Zelena kapica mu je odgovori- la: "Babica na koncu ulice je zbo- lela, zato ji nesem nekaj čokola- de in viskija." "Kje pa stanuje tvoja babica?" "V tretji stolpnici pri cesti ob morju," mu je odgovorila. Volk se je odpravil naprej, Ze- lena kapica pa je stopila še v trgovino, da bi babici kupila kakšno obleko. Ko je nato le prišla k babici, je videla, da ji je volk požrl babico. (Zelena kapi- ca je seveda poznala Rdečo kapi- co in zato je poznala celo njeno zgodbo.) Volk je mirno ležal v postelji, Zelena kapica pa ga je vprašala: "Babica, zakaj pa imaš tako velika usta?" Se preden ji je volk uspel odgovoriti, mu je na gobec zavezala vrvico. Hitro je poklicala v bolnico in kot bi mignil je pripeljal rešilec. Volka so odpeljali v operacijsko sobo, mu dali narkozo in ga operirali. Čez pol ure je bila babica rešena. Medtem je Zelena kapica pokli- cala mamo, da je prišla tudi ona v bolnišnico. Skupaj sta odšli na veliko porcijo sladoleda, volka pa so vrnili v živalski vrt. Tako je Ana končala pravljico in jo pokazala svojim sošolcem in učiteljici. Vsi so trdili, da je dobra, zato je Ana napisala še ve- liko takšnih zgodb. Tanja Hauptman 6.r., OS Destrnik PIRO- TEHNIČNA SREDSTVA Pirotehničnih sredstev je več vrst. To so petarde, bombice, ra- kete, in razni bruhalci ognja, barv in še bi lahko našteval. Naj- prej se vprašam, zakaj sploh to izdelujejo. In zakaj to prodajajo? Saj ne rečem, da je tu pa tam kakšna trgovina. Zdaj pa na vsa- kem metru vidiš preprodajalce, ki ti ponujajo in te celo silijo, da kupiš petarde, rakete in podob- no. Pa še nekaj: zakaj to prodajajo otrokom, starim pod 16 let? Ob novem letu in božiču so bol- nišnice polne poškodovanih lju- di. Eden tarna zaradi poškodo- vanega očesa, drugi ima raztrga- no roko ali obraz. Vas ni groza, ko pomislite na to, kaj se lahko zgodi? Enkrat, ko sem bil pri zdravni- ku, je v bolnišnico prihitela mama z otrokom. Otrok je bil ves krvav po obrazu. Mami je dopovedoval, da nikoli več ne bo kupil petard, raket in tako dalje. Jaz mislim, da bi to morali pre- povedati. Marko Krajnc, 7. č, OŠ Mladika ZIMSKI ŠPORTNI DAN V četrtek smo se zbrali pred šolo, oblečeni v topla oblačila. Manjši učenci smo imeli vreče in sani, večji učenci pa smuči. Odpeljali smo se do vlečnice. Ves dopoldan smo se smučali in sankali. Najraje sem se vozila z vrečo. Zazeblo me je v roke. Ogreli smo se s čajem in okrepčali z dobro malico. Patricija Mohorko, 2. r., OŠ Sela AU, BOLI Tik pred koncem šole mi je moja botra Tina po telefonu spo- ročila, da me naslednje dni pričakuje. Tega klica sem se zelo razveselila, zato sem še isti dan začela pripravljati v kovček ne- kaj garderobe, tudi na mini krilo nisem pozabila. Nenadoma sem se domislila, da bi mi lepo pris- tajala tudi mamina svilena blu- za. Mami mi jo je za dobro spričevalo tako ali tako obljubi- la. Stekla sem do spalnice staršev, da si prilastim ta modni kos oblačila. Pomerila sem si jo in ugotovi- la, da mi še zmeraj sega do kolen. Domislila sem se, da bi bilo do- bro dodati tudi lep pas. Mami je takšne dodatne reči garderobe imela v zgornjem delu omare. Nisem dosegla zgornjega dela omare, zato sem pristavila stol. Ko sem vsa nestrpna začela iska- ti, se mi je podrl stol, da sem z vso močjo padla na tla. Zlomila sem si roko in doživela lažji pre- tres možganov. Bolela me je tudi misel na to, da so se moje počit- nice začele tako ponesrečeno. Končno so mi odstranili ma- vec. Nekega sončnega jutra je mami dejala: "Pripravi sedaj tisti kovček in odpeljali te bomo na tvoje obljubljene počitnice." Na Primorskem sem uživala celih štirinajst dni. In moje bolečine so bile v hipu pozablje- ne. Melita Trstenjak 6. b, OS Kidričevo JUTRO Zjutraj me zbudi budilka ob 7. uri in 15 minut. Odprem oči in ugasnem glasno igranje budilke. Nato vstanem in pohitim v ku- hinjo. Pojem zajtrk in se odpra- vim v kopalnico. Temeljito si umijem zobe in obraz. Nato se oblečem in počakam, da je ura pol osmih. Pripravljeno torbico dam na ramena in se veselo od- pravim v šolo. Nina Sluga 2. b, OŠ Breg NAJHUJŠI DAN MOJEGA ŽIVLJENJA SOBOTA, 13.12. Danes sem se zjutraj zbudila zelo dobre volje. Služkinja mi je prinesla zajtrk in takoj sem se razjezila, ker je na pladnju bil madež soka. Ko sem se po novem zajtrku končno najedla, sem oblekla obleko iz diamantov in koščkov zlata. Frizerka mi je naredila zelo elegantno frizuro in kozme- tičarka mi je odlično obarvala obraz. Z dvigalom sem se odpel- jala v drugo nadstropje gradu in tam sta me že čakala cesar in naš služabnik z vabilom. Pisemce je bilo zelo lepo pozlačeno in z zla- timi črkami je pisalo: "Vljudno vabljena na večerjo v grad cesar- ja Jamesa. Lep pozdrav!" Dan sem lepo preživela: bila sem v operi, po nakupih, na ko- silu v najboljši restavraciji in pri stari prijateljici v Londonu. Zvečerilo se je in z možem sva se s kočijo odpeljala k Jamesu na večerjo. Ko sva prišla, naju je lepo spejel, v gradu smo si ogle- dali živalski vrt, razstavo zlatni- ne in pokalov; dobila sem tudi zelo lepo obleko. Napočil je čas večerje. Na izbiro je bila točno tisoč jedi z raznimi napitki. In zgodilo se je nekaj najhujšega v mojem življenju. Kuhar je pri- nesel skodelico s kitajsko hrano in mi jo položil na roko. Zlomil se mi je najlepši noht. Takoj so me odpeljali v bolnico, a ni bilo pomoči; še zdaj ne morem poza- biti. In zato nimam več strežni- kov v mojem gradu, ker me bodo še pokončali. Urška Vidovič, 6. b, OS Kidričevo ODRASLI SO STAROMODNI Ko pomislim na odrasle, po- mislim na drug, čisto drugačen svet. Oni so kot iz 10. stoletja in v 10. stoletje bi radi spravili tudi nas mlade. Takšen primer je moja mama. Ona misli, da sem jaz še vedno stara okrog 7 let. Pa preberite, če mislite, da to ni res. Z mamo sva šli po nakupih. Namerovali sva kupiti čevlje za mene. Prideva v trgovino in mama stoji kot kup nesreče na sredi trgovine. Jaz pa kot pona- vadi takoj najdem kaj lepega. "Mami, poglej!" Pokažem ji meni zelo lepe čevlje. "Maja, a si znorela! Saj nisi stara 16 let." Žalostno sem odnesla čevlje in nekaj časa kot kisla kumara ho- dila po trgovini. "Maja, pridi sem! Našla setn ene prav luštka- ne čeveljevv." Sla sem tja in si točno predstavljala, kakšni bodo ti neumni otroški "šuhi". Ampak si nisem prav predstavljala. Se trikrat bolj grozni so bili. Prvo, kar me je motilo, bili so vijo- lične, roza in svetlo modre bar- ve. Od jeze bi kar prijela čevlje in jih "pahnila" skozi okno. In ne samo tiste, vse, ki so bili takšni kot tile. Se najraje bi mami pove- dala svoje, vendar se to v trgovi- ni ne spodobi. Rekla pa sem: "Mami, kaj se ti meša, menda ne misliš, da bom s takšnimi čevlji šla v šolo! Se za po blatu niso." Mama je postala kar vijolična v obraz od besa Vsa barva ji je iz- ginila, prav lepo je odložila čevl- je na stojalo, se nasmehnila in prijazno rekla: "Maja, ko boš imela svohj denar, si zaradi mene lahko kupiš tudi tiste," po- kazala je s prstom na najbolj grozne, vendar moderne čevlje. Potem je nadaljevala: "Dokler pa služim jaz za tebe denar, pa ti bom kupila, kar se spodobi." Osupnila sem. Od jeze sem odšla iz trgovine in naravnost domov. Tudi ona je šla za mano. Vendar brez skrbi, čevlje sem vseeno dobila po svoji izbiri. Vendar ne z mano. Kupil mi jih je oče. Mama o njih nikoli nič ne reče. Ni se zgodilo tako samo s čevlji, ampak še z mnogimi dru- gimi stvarmi, o katerih hočejo odločati starši. Odrasli nas ne razumejo! Zato bom jaz poskušala razumeti njih. Včasih so prav staromodni, kot da so iz 10. stoletja. Maja Belčič, 8. d, OŠ Olge Meglič, Ptuj 30 - POSLOVNA SPOROČILA 20.MAREC 1997- TEDNIK TEDNIK 20. MAREC 1997 OGLASI IN OBJAVE -31 PTUJSKA GORA / KAKŠNA BO USODA PORTALA PRI CERKVI O spornem portalu Pred kratkim je v javnost prišel dopis občinskega urada Majšperk, ki ga je podpisal tajnik te občine Marjan Gorčenko, nanaša pa se na postavitev vhodnega portala na Ptujski Gori. Z njim se je znova obudila zgodba o črni gradnji na Ptujski Gori iz lanskega poletja. Iz dopisa izhaja, da h gradnji vhodnega portala na trškem prostoru na delu parcele št. 272/1, k. o. Ptujska Gora, ki posega tudi na zemljišče javnega dobra, občina Majšperk ni dala in ne daje soglasja. Gradnja se tudi ni izvajala skladno s soglasjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ker ta ni dal soglasja za gradnjo na delu parcele, ki je javno dobro. Lani poleti, ko je zaradi gradbe- nih posegov na trškem prostoru prišlo do sporov med ljubiteljsko slikarko Veroniko Rakuš in du- hovniki na Ptujski Gori, je bilo ugotovljeno, da gre za črno gradnjo, zato je prišlo do ustavitve gradnje. Objekt je bil namreč zgra- jen v nasprotju z gradbenim dovol- jenjem, zgradili so ga na drugi par- celi (ta je javno dobro) in ne tam, kjer so imeli dovoljenje. ZARADI GRADNJE DO SOSEDSKIH SPOROV Po obnovitvi župnišča so se v župnijskem uradu na Ptujski Gori odločili, da bodo prestavili nek- danji portalni vhod na dvorišče. S tem, ko so ga prestavili za pri- bližno deset metrov, so se približali galeriji Veronike Rakuš in deloma zaprli dostop do njenega dvorišča, prav tako pa tudi nekoliko zmanjšali trg in razpoložljivi pros- tor ob njeni hiši. Sporna gradnja je bila razlog, da je Veronika Rakuš udarila duhovnika Jožeta Petka, a ta za javnost takrat dogodka ni želel komentirati. Rakuševa pa je napisala izjavo za javnost, občino in državne organe. Med drugim je zahtevala, da se prepreči nadaljnja samovoljna gradnja portala na zdajšnji lokaciji in doseže porušitev doslej zgrajenega ter pre- preči odtujitev zemljišča, ki je jav- no dobro. Napovedala je tudi, da če portal ne bo umaknjen, da bo sama na svojem zemljišču prirno- rana zgraditi tri metre visok zid, s katerim bo preprečila dostop v kletne prostore bližnje občinske stavbe. Ker portal še stoji, od spornih dogodkov pa je minilo že več kot pol leta, smo se obrnili na Uprav- no enoto Ptuj, kjer v oddelku za okolje in prostor vodijo prostorske in gradbene zadeve. Načelnik Upravne enote Ptuj Metod Grah je povedal, da je urbanistični inšpektor ministrstva za okolje in prostor Zvonko Furman 29. av- gusta lani izdal odločbo, da mora investitor (Rimokatoliška župnija) gradnjo ustaviti, dokler za omenje- no gradnjo ne pridobi spremenje- ne odločbe o priglasitvi del, za ka- tero pa mora zaprositi najpozneje v mesecu dni po prejemu odločbe o ustavitvi gradnje, ker gradi na par- celi 272/1, ki ni njihova lastnina, ampak javno dobro. Zatem so od Rimokatoliške župnije prejeli novo prošnjo, da se gradnja dovoli na parceli številka 272/1. Tudi občini Majšperk so predlagali, da sprejme tak sklep in temu naj bi tudi ne nasprotoval Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, čeprav pisnega dokumenta o tem v Upravni enoti Ptuj nimajo. Direktor Zavoda za varstvo na- ravne in kulturne dediščine Mari- bor Janez Mikuž nam je v zvezi s tem povedal, da tipologija portala ustreza, da pa se zavod ne spušča v ugotavljanje lastništva parcele, ker to ni v njegovi pristojnosti. PRITOŽBA ŽUPNIJSKEGA URADA Po sprejemu dopisa občine Majšperk, da ne dajejo soglasja k taki gradnji, je Upravna enota Ptuj izdala odločbo, da se zahteva žup- nijskega urada za spremembo prejšnje odločbe zavrne. Odločba še ni pravnomočna, nanjo pa se je župnijski urad pritožil, ker z njo ne soglašajo iz več razlogov: ker je prizadeta stran pri gradnji vhod- nega portala občina Majšperk in ker na novo postavljen portal del- no sega na parcelo javnega dobra, zato bi tudi občina lahko upra- vičeno zahtevala rešitev sporne gradnje, tudi odgovor občine Majšperk z janaurja letos ni do- končen, ker o tem glede na statut občine Majšperk odloča občinski svet, podpiše pa župan, tajnik občine teh pooblastil nima, in ker čakajo na sklepe sveta občine Majšperk (le-ti bodo merodajni in jih bodo upoštevali), ki naj bi v kratkem razpravljal in tudi sprejel sklepe o sporni gradnji portala v trškem prostoru Ptujske Gore. Načelnik Upravne enote Ptuj Me- tod Grah je po vsem tem povedal, da če bodo mnenje oziroma sklepi majšperških svetnikov pozitivni (naposled je odločanje o javnem dobru v pristojnosti občine), ga bodo upoštevali, kar pa tudi pome- ni, da bo lahko prišlo do legalizaci- je gradnje, to pa je tudi namen pos- topka. ZEMLJIŠČE MORA BITI NAJPREJ ODMERJENO Ker se je medtem majšperški svet že sestal in o tem ni imel točke dnevnega reda, smo za kratek ko- mentar zaprosili župana občine Majšperk Franca Bezjaka. "Zemljišče mora biti najprej od- merjeno. Občinski svet bi o tem že lani razpravljal, če bi bili mejniki postavljeni. Odmera pa, kot vem, ni bila izvedena, ker je to ena od stranka onemogočila. Jasno pa je, da bo o uporabi javnega dobra občina odločala, ker je to v njeni pristojnosti. Odmera bo tudi osno- va za bodoče urejanje trškega pros- tora, za kar pa se v občini tudi že pogovarjamo." Odmera, kot smo slišali od ptuj- skih geodetov, naj bi bila kmalu opravljena. Naročnik je občina Majšperk. MG Črna gradnja - vhodni portal - pri cerkvi na Ptujski Gori še naprej razburja. Foto: Kosi ORMOŽ / ORGANIZIRANI ILEGALNI PRESTOPI MEJE "Vsaj en dan kot ilovek..." Na policijski postaji Ormož so minuli te- den pripravili zelo zanimivo tiskovno kon- ferenco o zatiranju in odkrivanju organizi- ranih oblik prepovedanega spravljanja drugih čez državno mejo. Razmere so ocenili Mirko Ploj, načelnik inšpektorata UNZ Maribor, Stanko Vekoslav, referent za mejne zadeve, in Darko Najvirt, komandir policijske postaje v Ormožu. V Ormožu so se zbrali zato, ker je prav območje pri Središču poleg območij mejnih prehodov Gruškovje, Šentilj in Jurij napogostejša tarča organiziranih ilegalnih prestopov državne meje. Samo v letošnjem letu so na območju ormoške postaje obravnavali že šest primerov tovrstnega tihotapljenja ljudi. Najbolj izstopajoča primera so za- beležili januarja, ko so v kombiniranem avtomobilu policisti odkrili enkrat 19, dru- gič pa 21 državljanov Turčije. V obeh pri- merih so bili organizatorji kriminalnih po- tovanj slovenski državljani. V minulem letu je bilo na območju UNZ Maribor odkritih 748 ilegalnih prestopov meje. Pri varovanju državne meje so poli- cisti odkrili 34 primerov organiziranih oblik spravljanja drugih čez državno mejo. V tej zvezi je bilo zaradi storjenega kaznivega dejanja kaznivega prehoda čez državno mejo državnemu tožilstvu v Ma- riboru in Ptuju predanih 18 kazenskih ovadb zoper 43 naših in tujih državljanov. Zoper 160 oseb, ki so bili na ta način spravljeni čez mejo, pa so policisti podali predlog sodniku za prekrške, kasneje pa so jih odstranili iz države. Večina organiziranih ilegalnih poti vodi iz Hrvaške preko Slovenije v Avstrijo in Itali- jo ter nato naprej v druge države zahodne Evrope. Med osebami, ki so bile obravna- vane zaradi ilegalnega prestopa meje, je bilo največ državljanov Turčije, Bolgarije, Romunije, Egipta, ZRJ in Makedonije ter Bosne in Hecegovine. Vodniki so bili v večini primerov državljani Slovenije in Hrvaške. Poleg uradnih mejnih prehodov uporabljajo organizatorji tudi druge cest- ne komunikacije in kraje, kjer lahko z vo- zili ali peš neovirano prestopijo državno mejo. Takšnih krajev pa je predvsem na območju Središča ob Dravi zelo veliko in jih policija ne more vseh nadzorovati. Vodniki uporabljajo sodobne prijeme: v koloni vozi več spremstvenih vozil, in če opazijo policijske kontrole, po mobitelu obvestijo vozilo, ki prevaža begunce, da naglo spremenijo smer potovanja. Poli- cisti opažajo, da narašča število presto- pov državne meje tako potnikov kot tudi vozil. Mejo kontrolirajo izven mejnih pre- hodov policisti tudi peš, na konjih, vodniki službenih psov, včasih pa tudi s helikop- terjem. Dobro sodelujejo z varnostnimi organi Hrvaške in Avstrije, vse bolj pa se pri njihovem delu kot nepogrešljivo kaže sodelovanje z ljudmi, ki živijo ob meji. Za- nimivo je, da več ilegalcev odkrijejo na svojem območju z globinskim nadzoro- vanjem meje kot pa na samem mejnem prehodu. Organiziran ilegalen prestop meje stane od 100 do 4000 in več nemških mark. Ile- galci pogosto v domovini prodajo vse svoje imetje, da lahko plačajo pot v "obljubljeno deželo". Ta pa se vse pogos- teje konča že v Sloveniji, nato se prične pot domov in tam jih čakajo kdove kakšne sankcije. Med tistimi, ki bežijo iz svojih držav, so celotne družine, moški, ženske, majhni otroci, starci. Da bi lažje razumeli, kaj ljudi pripelje tako daleč, da se podajo v svet brez vsega, je ilustrati- ven primer 103-letne ženice, ki so jo v skupini ilegalnih prestopnikov meje zajeli pri Šentilju decembra 1995. Na vprašanje začudenih policistov, zakaj se vendar ženska v tako visoki starosti odloči pro- dati svoje imetje in zapustiti svoje ogn- jišče, je odgovorila, da bi rada vsaj en dan v svojem življenju živela kot človek.... Poleg organiziranega spravljanja ljudi čez mejo je policija na območju UNZ Maribor v minulem letu na meji zavrnila tudi 5370 tujcev, ker niso izpolnjevali pogojev za vstop v državo. Najpogostejši razlog za zavrnitev tujcev je bilo neposedovanje vi- zuma za tretjo državo, v katero so bili na- menjeni. vk PTUJ • Danes bo v ptuj- skem gledališču za osnov- nošolce iz Ljudskega vrta in Mladike otroški balet Pe- ter Klepec Malega plesne- ga gledališča Maribor. VELIKA NEDELJA * V pe- tek, 21. marca, bo ob 18. uri v dvorcu v Veliki Nedelji odprta razstava o delu Pro- svetnega društva Simona Gregorčiča od ustanovitve 1893 do lani. Razstavo sta pripravili kustodinji Pokraj- inskega muzeja Ptuj Ne- venka Korpič in Irena Ma- vrič. PTUJ • V petek, 21. mar- ca, bo ob 19. uri Viktorinov večer, na katerem bo umetnostni zgodovinar iz Narodne galerije Ljubljana Ferdinand Šerbelj predsta- vil slikarko Ivano Kobilico. Na flavto bosta zaigrala Mojca in Tomaž Sok, dijaka Srednje glasbene šole Ma- ribor. VITOMARCI • V petek, 21. marca, in v soboto, 22. marca, bo v Vitomarcih srečanje mladinskih in odraslih gledaliških skupin. V petek ob 15. uri bo pred- stava gledališke skupine Kulturnega društva Skorba Trojčki, ob 17.30 predstava Mladinskega kulturnega društva Podlehnik z nas- lovom Klobčič, ob 20. uri pa bo gledališka skupina iz Kungote uprizorila Partljičevo komedijo Šta- jerc v Ljubljani. V soboto bo ob 14. uri Vaška Venera dramske skupine iz Graje- ne, ob 16.30 bo Gleda- liško-literarno društvo Ormož uprizorilo Mačka v žaklju, ob 19.30 pa bodo domačini uprizorili Partljičevega Štajerca v Ljubljani. PTUJ # V Ateljeju Mira na Minoritskem trgu 2 pri- pravljajo v soboto, 22. mar- ca, ob 16. uri tečaj risanja velikonočnih pisanic z vo- skom. PTUJ # V soboto, 22. mar- ca, bo ob 11. uri obiskala papirnico Alf pravljičarka iz Ljubljane Anita Šefer, avto- rica avdiokasete z naslov- om Pravljice tete Ane. Pravljičarka bo obiskala tudi otroke na otroškem oddelku ptujske bolnišnice in gojence doma v Dornavi. PTUJ • V torek, 25. mar- ca, organizira Gledališče Ptuj ob 20. uri koncert so- pranistke Zorice Fatur in baritonista Emila Baronika. Sodelovali bodo še Timi, Beautifull Music Orchester z dirigentom Renatom Ribičem, pianist Sergej Ja- sinski in otroški zbor Stražun. PTUJ • ZKO vabi na kon- cert Vlada Kreslina in Malih bogov v petek, 28. marca, ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Pred- prodaja vstopnic od 24. dalje od 14. do 16. ure na ZKO v Narodnem domu. KINO PTUJ • Ta teden bodo ob 18. uri in ob 20.30 vrteli film Lepe vasi lepo gorijo, prihodnji teden pa ob 18. in 20. uri slovenski film Outsider Andreja Košaka, ki je dobil na film- skem festivalu slovenske- ga filma v Portorožu nagra- do občinstva. ČRNA KRONIKA Z AVTOM V OBCESTNI JAREK Po lokalni cesti v Podgorcih je v ponedeljek, 10. marca, okoli 8.30 vozil osebni avto 21- letni Boris B. s Turškega Vrha, občina Zavrč. V blagem levem ovinku je zapeljal na desno bankino in nato zavil na levo. Pri tem je avto zaneslo čez ces- tišče v obcestni jarek, kjer je trčil v ograjo. V nezgodi se je hudo poškodoval sopotnik, 17- letni R K. iz Jiršovcev, občina Destrnik-Trnovska vas, in pre- peljali so ga v ptujsko bol- nišnico. Z JUGOM TRČIL V PEŠCA IN ODPELJAL V soboto, 15. marca, ob 20.30 je po regionalni cesti od Stoperc proti Majšperku vozil osebni avto Zastava jugo dos- lej še neznani voznik. V naselju Zgornja Sveča pri Majšperku je trčil v 37-letnega Borisa K. iz Rogaške Slatine, ki je pešačil ob desnem robu cestišča. Pešca je odbilo s cestišča v grmičevje, kjer je obležal hudo ranjen, voznik osebnega avto- mobila pa je odpeljal naprej. Zaradi tega policisti prosijo neznanega voznika in morebit- ne očividce nesreče, da se oglasijo na Policijski postaji v Ptuju. Jugo je bil višnjevo rdeče barve in je odpeljal proti Majšperku. ZGOREL OSEBNI AVTO Po lokalni cesti Janški Vrh - Dolena je v petek, 14. marca, ob 14. uri vozil osebni avto 72- letni Jože H. iz Vidma pri Ptuju. Med vožnjo je opazil, da se iz- pod motorja avtomobila močno kadi, zato je ustavil in ugasnil motor. Tedaj je iz- bruhnil plamen in zajel ves prednji del avtomobila. Voznik je poskušal požar pogasiti, na pomoč mu je priskočil še Bog- dan Š., vendar nista uspela. Prihiteli so gasilci iz Majšperka in ogenj pogasili, avto pa je bil v celoti uničen. GORELO JE V VELIKI VARNICI V torek, 11. marca, zvečer ob 22.30 je izbruhnil požar v nena- seljeni stanovanjski hiši v Veliki Varnici, občina Videm pri Ptuju. Ugotovili so, da je ogenj iz- bruhnil na dotrajani električni napeljavi. Zgorelo je ostrejše, strop, vrata in notranja opre- ma, ožgani pa so tudi zunanji in notranji leseni deli zgradbe. Po oceni je lastnik Franc C. utr- pel za okoli milijon tolarjev škode. NESREČA PRI DELU V soboto, 15. marca, okoli poldneva se je v žagarskem obratu Ljutomerčan v Ljutome- ru pri delu ponesreči 28-letni Andrej B. Tračna žaga mu je odrezala desno roko. FOTOGRAFIRAL JE TATU V čakalnici otroškega oddel- ka bolnišnice v Ptuju je v sre- do, 12. marca, predrzen tat začel krasti predmete, ki so jih ljudje odložili v čakalnici. To sta opazila B.V. in H.J., ki sta bila med čakajočimi. Tat je začel bežati in pri tem izgubil ukra- den fotoaparat. Iznajdljivi H.J. je brž pobral fotoaparat in z njim fotografiral bežečega. Na policijski postaji so posnetek razvili in ugotovili, da je na po- snetku 39-letni G. M. iz Ptuja. Brž so se napotili k njemu in tam našli vse ukradeno iz čakalnice. PRIJELI PRODAJALCA RAZSTRELIVA Policisti v Slovenski Bistrici so prijeli 24-letnega Boštjana Z. iz Oplotnice in 19-letnega Aleša R. iz Lačne Gore, ko naj bi bila poskušala prodati 10 kg razstreliva amonal, 6 detona- torskih vrvic z detonatorji in več navadnih zažigalnih vrvic. Po- klicali so kriminaliste UNZ Mari- bor, ki so se z njima pogovorili in ju v nedeljo, 16. marca, pri- vedli k preiskovalnemu sodni- ku z utemeljenim sumom ne- dovoljene proizvodnje orožja in razstreliva ter trgovine z njim. Policisti še ugotavljajo, kdo naj bi bili domnevni kupci razstreliva, ki ga uporabljajo predvsem v gospodarstvu. ZGOREJLA SOBA IN 0STRESJE V nedeljo, 16. marca, ob 1.40 je začelo goreti v sobi sta- novanjske hiše Marije K. na Spodnji Hajdini. Domnevajo, da je ogenj nastal zaradi ciga- retnega ogorka ali dogorele sveče, saj je začelo goreti pri postelji, na kateri je počival Franc K. Poskušal je ogenj po- gasiti, vendar mu to ni uspelo, pri tem je dobil lažje opekline. Iz sobe se je požar razširil še na podstrešje. Omejili in poga- sili so ga gasilci. Po oceni je škode za pol milijona tolarjev. FF RODILE SO - ČESTITA- MO: Klavdija Horvat, Ul. Milana Majcna 8, Ljubljana Šiška - Mitjo; Bojana Do- manjko, Veliki Brebrovnik 21, Miklavž - Primoža; Bri- gita Vidovič, Velika Varnica 101, Zg. Leskovec - deklico; Simona Habjanič, Ul. 1. maja 13, Ptuj - deklico; Leo- nida Zlatnik, Pušenci 13/a, Ormož - Rebeko; Slavica Veršič, Moškanjci 55 Urško; Marta Meško, Senik 9, Tomaž - Tamaro; Sonja Janžekovič, Spuhlja 32/a, Ptuj - Luka; Barbara Šic, Slatina 63, Cirkulane - dečka; Damljanca Belci, Prešernova 9, Ljutomer - deklico; Kristina Majstoro- vič, Hajdoše 78/b - Rahelo; Brigita Gole, Mezgovci ob Pesnici 50, Dornava - Janjo; Tanja Lovrenčič, Kicar 7/c, Ptuj - dečka. UMRLI SO: Gjevalin Mati- qi, Podvinci 102/b, * 1967, t 8. marca 1997; Rozalija Veit, roj. Soštarko, Apače 135, * 1926, t 5. marca 1997; Janez Vnuk, Zg. Le- skovec 16, ❖ 1925, t 5. mar- ca 1997; Marija Godec, roj. Žumer, Preša 14, * 1919, t 6. marca 1997; Jakob Topo- lovec, Velika Varnica 11, * 1915, t 6. marca 1997; Franc Dolenc, Lovrenc na Dr. polju 122/a, * 1912, t 7. marca 1997; Franc Štumber- ger, Zg. Hajdina 157, * 1926, t 8. marca 1997, Roza- lija Petek, roj. Muršič, For- min 33, * 1929, t 8. marca 1997; Rozalija Krivec, roj. Cernezel, Ul. 25. maja 6, Ptuj, * 1933, t 9. marca 1997; Ana Humek, roj. Ko- tulenko, Dobrava 15/a, -i' 1916, t 8. marca 1997; Neža Kukec, roj. Pukšič, Gorišnica 99, * 1901, t 11. marca 1997; Erna Macun, roj. Pukšič, Svetinci 8, 1942,16. marca 1997; Jakob Kudeljnjak, Nova vas pri Markovcih 29,* 1920, t 11. marca 1997; Marija Jakomi- ni, Sp. Hajdina 54, * 1912, t 11. marca 1997; Srečko Šamperl, Ul. Lackove čete 25, Ptuj, * 1933,1 12. marca 1997; Kari Leopold Jurko- vič, Ob železnici 13, Ptuj, 1917, t 13. marca 1997; Alojzija Zdolšek, roj. Vouk, Studenška ul. 84, Maribor, * 1921, t 13. marca 1997; Marija Adžič, roj. Weisba- cher, Ul. 25. maja 10, Ptuj, * 1907, t 13. marca 1997.