MOV 21
nvcn
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage!. » GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO ^RUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA 55 CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Or$an of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBI/JEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
STEV. (NO.) 222.
CHICAGO, ILL., TOREK, 18. NO
Premooarska stavka v t
— TUESDAY, NOVEMBER 18, 1941
LETNIK (VOL.) L.
Stavka v teku
od nedelje zjutraj
Niti konferenca pri predsedniku, niti direktni razgovori med unijo in družbami niso mogli privesti do sporazuma. — Pogajanja se nadaljevala v ponedeljek.
Washington, D. c. — Vsa
pogajanja, ki so se vršila preko -konca tedna, da se odvrne stavka v premogovnikih, ki jih la-stujejo jeklarske družbe, so se razbila ,?n tako je končno prišlo do stavke v teh premogovnikih ob času, kakor ga je določil John Lewis, predsednik GIO, namreč opolnoči med soboto in nedeljo. Ker pa premogovniki ob nedeljah ne obratujejo, se je delo dejansko ukinilo v ponedeljek zjutraj.
Kakor^je bilo že zadnjič poro-čano, je predsednik Roosevelt sklical zadnji petek k sebi v Belo hišo predstavnike obeh strank, unije in družb, da jih pregovori k mirni poravnavi in s tem pre-
ZADNJE SVARILO JAPONSKE
Japonska pcziva Ameriko, da odstrani povode za spopad.
Tokio, Japonska.—Med tem. ko vodi posebni japonski odposlanec Kurusu * v Washingtonu pogajanja z ameriško vlado, pa japonski govorniki in listi resno svare Zed. države, naj ne zamude sedanje priložnosti, češ, da je to zadnja prilika, da se ohranijo prijateljski odnošaji med obema deželama. Povrhu vsega se je min. predsednik To j o v svojem govoru, ki ga je imel v ponede-
preči stavko ki bo globoko pri-j,jek pnjd izrednim zasedanjem zadela obrambni program. Raz- |parlamenta? obrnil	na
vidno je namreč, da bodo jeklar- Amepiko in Anglijo, zahtevajoč,
ske družbe v najkrajšem času občutile pomanjkanje premoga vsled ukinitve dela v rudnikih, in ravno te družbe so glavni faktor v obrambnem programu.
Na tej konferenci pa ni predsednik nič opravil, kajti niti ta, niti druga stranka ni bila pri volji nič popustiti. Lewisova zahteva je, da postanejo omenjeni premogovniki "zaprta delavnica", namreč, da morajo biti vsi rudarji v njih člani CIO unije, drugače izgube delo. Družbe pa nasprotno vztrajajo na tem, da gre edino njim pravica odločeva-nja, kdo naj dela v njih rudnikih, in kdo ne. Roosevelt se je na omenjeni konferenci jasno izrazil, da vlada ne more zahtevati uvedbe "zaprte delavnice", s čimer so se razgovori ukinili.
Pogajanja so se nato nadaljevala direktno med unijo in družbami še v soboto in nedeljo, toda v nedeljo avečer so se brezuspešno končala, na kar je Lewis proglasil, da je stavka že v teku. Vendar pa se je določilo, da se v ponedeljek še enkrat podvzame-jo razgovori.
Možnost jabstoja, da utegne Lewis pozvati na stavko celo svojo premogarsko unijo, ki šteje okrog 400,000 članov, a enako je tudi možno, da vlada ostro nastopi in pod vojaškim nadzorstvom otvori premogovnike.
RADIO POROČILA IZ NEMČIJE SE UKINEJO
Berlin, Nemčija. — Nemška radio družba je zadnji petek odredila, da zastopniki treh ameriških radio omrežij, namreč Mutual, National in Columbia, ne bodo smeli več oddajati direktnih poročil v Ameriko. V prepovedi se povdarja, da so ti zastopniki predložili svojim družbam "neopravičene pritož be", ne, da bi prej o tem obvestili nemško radio družbo. — Eden teh zastopnikov je namreč dan prej poročal v Ameriko, da nima smisla, vzdrževati poročevalsko zastopstvo v Berlinu zaradi Btroge cenzure.
da ti dve deželi prenehate z blokado proti Japonski ter z vojaškim obkoljevanjem in, da upo-stavite z njo zopet normalne trgovske odnosa je.
--o-
nazi ji potopili veliko angleško ladjo
London, Anglija. — Torpedo iz nekega nazijskega podmorni-ka je spravil na dno morja 22,-000 tcfisko angleško bojno ladjo Ark Royal. Kakor angleško poročilo omenja, je bilo na ladji Lad 1,600 mož posadke, toda nesreča je zahtevala od teh le 18 življenj, dočim je druge rešil ne ki rušilec, ki je pripul na pomoč. Zadeta je bila ladja zadnji četrtek, toda vzdržala se je na po-|vršju ter plula proti obrežju celih 12 ur, dokler ni končno v pe tek šla na dno. To je bila največja izguba, kar jih je Anglija utrpela na morju od časa, ko je bila v maju potopljena bojna ladja Hood. Naziji so že kmalu po izbruhu vojne poročali, da so potopili Ark Royal, a zdaj se je izkazalo, da poročilo ni bilo točno. Angleži trdijo, da so tedaj naziji potopili le neko staro trgovsko ladjo, ki je bila maskirana kot Ark Royal.
predlog za odložitev primarnih volitev
- Chicago, 111. — Advokat Tyrrell, izvedenec v volilnem zakonu, je zadnji petek predlagal go-vernerju Greenu, naj bi sklical izredno zasedanje državne zakonodaje, da se sprejme zakon, po katerem bi se preložile primarne volitve od prihodnjega aprila na junij, da bi se vršile istočasno z volitvami peterih sodnikov na vrhovno sodišče. Advokat pravi, da bi se s to odložitvijo prihranilo okrog enega milijona dolarjev, dočim bi zasedanje zakonodaje, ki bi utegnilo trajati okrog 10 dni, stalo le kakih $10,000.
-o-
potres napravil milijonsko Škodo Los Angeles, Cal. — V zadnjih jutranjih urah je doživelo to mesto z nekaterimi drugimi kraji vred močen potresni sunek, ki k sreči ni zahteval nika-kih človeških Žrtev, pač pa je povzročil materijalne škode v vrednosti do enega milijona do larjev. Najbolj prizadeto je bilo predmestje Torrance, ki tudi tr pi glavni del te škode. Zidov številnih poslopij so.počili jn dobno se'je pripetilo izložbenim oknom. Potres je bi podoben tistemu, ki so ga imel ti kraji v 1933, in, v katerem j bilo izgubljenih 130* življenj.
-o-
odložitev vojaškega
vpoklica se omeji . New York, N. Y. — Narodu naborni direktor Hershey se j zadnji petek izrazil, da se b skrčilo število tistih, kateri] vpoklic v vojaško službo se od loži zaradi tega, ker imajo t družino. Doslej je bilo, kakoi pravi, na ta način odloženih d' 70 odstotkov takih, ki bi druga če bili sposobni za vojaščino.
—o-
v parizu ni več pijancev
Pariz, Francija. — Tukajšnja policija je objavila poročilo, da ni bilo že od meseca avgusta na prej v tem mestu nobenega slu čaja, da bi bil kdo aretiran zaradi pijanosti. Na podlagi tega so se zadnji petek črtali iz mestne ga zakonika kazenski predpisi glede pijančevanja.
-o-
"širite AMER. SLOVENCA"
"Napoleonovo vreme" pritisnilo, pravijo Rusi
Rusko poročilo trdi, da nemški vojaki zmrzujejo do smrti vsled zime, ki je pritisnila. — Mraz celo na Krima. — Nemci poročajo, da napredujejo kljub snegu.
'J -	j London, Anglija. — Vsako
PO K AT. SVETU, r^0™^. Ntemcev nta ruski
__fronti je definitivno ustavljeno
V takem smislu se
—	Vatikan. — Tukajšnje glasilo Osservatore Romano je pred kratkim izrazilo svarilo, da je treba s previdnostjo jemati razna poročila, ki jih priobča posvetni tisk ali radio glede var tikanskih odnošajev napram svetovnim dogodkom, češ, da jih je dosti izmišljenih.
—	Philadelphia, Pa^ — iz Hongkong je prispela vest, da je preminul tamkaj Philip Lee, 'kralj" tukajšnje kitajske naselbine. Pred smrtjo je prestopil v katoliško vera Smrt ga je zalotila, predno se je nameraval /rniti v Zed. države.
—	Nashua, N, H. — .Kakor
;oliški misij oni v Afriki težko jrizadeti, ko je pred meseci neki podmoraik potopil parnik 'Zam-Zam". Z-ladjo se je nam
za to zimo. glase poročila, ki prihajajo iz sovjetskih krogov, povdarjajoč, da sta Rusom pri njih protinapadih prišla na pomoč dva učinkovita zaveznika, namreč sneg in mraz.
Nemce je zajelo pravo "Napoleonovo- vreme", kakor se sliši po radio iz Moskve, kar pomeni, da jih čaka enaka usoda, ki je zadela Napoleona v letu 1812, ko je strahovit mraz pripomogel do njegovega poraza v Rusiji, dasi je bil že v Moskvi. Rusi zdaj prvič objavljajo, da nemški vojaki zmrzujejo do smrti v tankih, zajetih v ledu in snega.
Vesti o domovini
Posrečen beg iz taborišča. — Ko so Italijani zasedli Dalmacijo in Hrvatsko Primorje, so Hrvatje bežali v * "Neodvisno"; sedaj jo zapuščajo, ker se čutijo pod Italijo bolj življenja varne.
_ - a jsa.,1
k
bUf ka- Mraz je. pritisnil, tako
Beg iz taborišča
V taboru ni bilo mogoče zdržati. Lakota, pretepanje, uma-zanost — edino perilo, s katerim smo prišli v taborišče smo morali prati sami, — uši, zaušnice in brce in pričakovanje smrti vsak trenutek, zaradi muh in uživanja kakšnega pijanega norca, vse to je bilo preveč za nas; ali naj se človek čudi, če se spričo vsega tega v taboriščih upirajo, napadajo stražnike, ubijajo vstaše in poskušajo pobegniti? Smrt nam grozi, če ostanemo v taborišču prav tako kakor če poskusimo pobegniti, s to razliko, da je pri begu vsaj malo upanja, da si rešimo živo glavo.
Pet se nas je zbralo in do-iakusimo-pobe
( plačati mastne tisočake za do* voljenje, to je, da nisi bil zaprt. Zraven tega si moral imeti mnogo denarja za življenje v krajih, ki so jih zasedli Italijani, kajti italijanske oblasti se ne brigajo za stan in hrano beguncev. Pri tem so vstaški veljaki "šli na roko" in za masten denar so vsakomur dali dovoljenje. Pa v pravem pomenu besede masten denar, tako da mnogi reveži zaradi tfcga niso mogli na pot. V Ljubljani so tisoči pobeglih Hrvatov in tudi Slovencev, ki so pobegnili iz krajev, ki jih je zasedla Nemčija, tisti seveda, ki jih Neihci niso izgnali drugam, Split je poln hrvatskih begun cev, dočim jih v Sušak prihaja zelo malo, ker jih italijanske
sko poročilo, ne samo v severnih delih fronte, marveč tudi na polotoku Krimu, kar je nekaj ne-~ navadnega, kajti tamkaj navad-
je od tanr preveč lahko preiti na Reko — brez tistega "pusti skoz", ki ga moraš imeti zraven , vizuma v potnem listu, če hočeš
eč potopilo raznega blaga, na-| vl*da tUdi P°Zimi mH° le<*" nenjenega za misijone, v vred- vli\k,0 Podnebje; zdaj je tamkaj nosti $35 000	I Pac"a- temperatura na 5 stopinj
_ Washington, D. C. — Iz F- nad ničl°-raznih dokumentov, ki so prispe-
i v Ameriko* se sklepa, da so rnziji zaplenili v Nemčiji in Av-triji. doslej 74 raznih katoliških ustanov, kakor samostanov, semenišč, učilnic, itd.
NAZIJI OBLJUBLJAJO TUR.
KOM KOSE ZEMLJE
Bern, Švica. — Iz nevtralnih diplomatskih krogov se sliši, da so začeli Nemci pritiskati na Turčijo, naj prestopi dejansko na njih stran. Na eni strani ji groze, češ, da bo itak prisiljena, sodelovati z njimi, kadar bode zasedli še ruski Kavkaz, na drugi strani pa ji kažejo vabo, ako se jim prostovoljno pridruži. V tem slučaju ji obljubljajo, da bo dobila vso grško Tracijo in tudi del Bolgarije.
Tudi nemška poročila omenjajo, da sneg ovira vojne operacije, vendar pa omenjajo, da so nazijske čete kljub temu dosegle na Krimu nov uspeh, češ, da so zavzele neko utrdbo pred tamkajšnjo prestolico Sevastopo-lom.
tovarna brez ok*n
Fort Worth, Tex. — Tukaj se gradi nova tovarna za bombne aeroplane, ki bo dogotovljena do julija in bo stala 25 milijonov dolarjev. Posebnost pri tej tovarni je, da ne bo imela nobenih oken ter so ji zato dali pridevek "blackout" tovarna. Prostor v glavnem poslopju bo nekaj o-gromnega: dolg bo namreč celih 12 mestnih blokov ter širok pol bloka, brez vsakih stebrov *ali vmesnih sten.
KONVOJI V SLUŽBI NA ATLANTIKU
POOSTRITEV PREDPISOV GLEDE POTOVANJA
Washington, D. C. — Po novi odredbi, ki jo je izdal predsednik Roosevelt zadnji petek, je potovanje preko meje Zed. držav znatno otežkočeno. Odredba se nanaša predvsem na tujezemce* a zadeva tudi državljane. Določeno je, da ne bo v naprej nobenemu nedržavljanu dovoljeno, da bi zapustil Zed. države, akc bi njegovo potovanje ne bilo v skladu z interesi dežele. Istočasno pa so se poostrili tudi predpisi glede vstopa tujezemcev v Zed. države. Od državljanov pa se bo zahtevalo, da bodo morali pred odpotovanjem predložiti več papirjev, kakor jih je bilo treba doslej
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
gniti. Ker nas je bilo v tem taborišču 2500, v njem smo pa bili vsega skupaj 25 dni, si
vedno pijaniyatasi niso mogli) prekoračiti prejšnjo jugoslovan-zapomniti vs^ogar izmed Uko_italijansko meJO, nas. Ko so se vstasi dobro na-
Roj Udi j, katere plujejo preko Atlantika v takozvanem konvoju, namreč, da strafijo ladje, Id vozijo vojni materi jal- Nad ladjami pa tvorijo ie posebno zračno patruljo aeroplani, katerih enega se vidi del krila na desni zgoraj.
pili in ko so v svoji hišici na ves glas prepevali, smo se splazili k ograji in in se plazeč po trebuhu privlekli skoz njo in se skrili v žito. Se pred zoro smo prišli do železniške proge blizu koprivškega kolodvora, kjer je "stal tovorni vlak.-Vprašali smo železničarja, kam je vlak namenjen in ko nam je odgovoril, da bo odpeljal proti Zagrebu, smo se skrili v železniški voz, ki je bil prekrit s platnom in se tako,srečno pripeljali do bližine Zagreba. Tu smo se poslovili med seboj in se potem nekaj dni skrivali. V teh dneh smo vsak večer poslušali vesti jugoslovanskega radia iz Londona. Ta radio je blagoslov božji za vse ljudstvo v Jugoslaviji.
Prej so bežali iz Italije, zdaj pa v Italijo!
Malo čudno se sliši, pa je resnično: Hrvati bežijo iz Hrvatske v Italijo, ker so celc pod italijanskimi oblastmi bolj varni, samo če imajo sredstva za življenje. Ko je Italija zasedla Slovenijo, Gorski Kotar, Hrvatsko Primorje in velik del Dalmacije, je naš narod v množicah bežal iz teh krajev v "neodvisno" Hrvatsko, mi sleč, da bo v "neodvisni" lahKo svobodneje živel. A zmotili so se vsi, kajti v tej "neodvisni" je cvetelo vsakršno zlo, toda svobode ni bilo. In zgodil se je čudež, — ni mogoče reči drugače, da so Hrvati bežal) v Italijo, da jih ona vzame v varstvo pred Hrvatsko! Niso se vračali samo tisti domov, ki so prej pobegnili pred italijansko vojsko. Bežali so vsi, Ki so mogli pobegniti. Priti do kia-jev, ki jih je zasedla italijanska vojaška oblast ni bilo tako težko, vendar je bilo treba u-rediti nekaj malenkosti; tako;
Konzularni predstavniki lepo služijo
Ko so vstaške oblasti naznanile, da bodo smeli odpotovati iz '"neodvisne" vsi tisti, ki to žele, če imajo denar in če dobijo dovoljenje države, v katero se hočejo preseliti, je prišlo do pravega obleganja konzularnih predstavnikov nevtralnih drŽav, zlasti ameriških. Nekateri predstavniki so zahtevali za vizum po 30.000, 50.000, pa tudi čez sto tisoč dinarjev! Seveda tak vizum še vedno ni tisti osebi ajal pra-> vice za vstop v državo, Ki je zanj tako drago plačal. Vsaka država ima svoje zakone za priseljevanje in nihče ni mogel čakati dolge mesece, da se končajo vse potrebne stvari za dovoljenje vselitve itd., temveč so se vizu mi dajali kar tako v hitrici, samo da je bilo mogoče prej čez mejo. Vnovič sitnosti in v Lizboni, kjer je bilo več naših državljanov s takimi potnimi listi in neveljavnimi vizumi, so se godile strašne stvari: možje, žene in otroci so spali v policijskih prostorih blizu letališča, ki je okrog trideset kilometrov zunaj mesta, hrane ni bilo od nikoder in kupiti ni bilo mogoče ničesar. Neka gospa si je prerezala žile na roki, vendar so jo rešili in odpeljali v bolnišnico.
(Tudi v Buenos Aires je prišlo več potnikov s takimi vizumi; pridržali so jih na ladji, dokler se vse ni pojasnilo, nekatere pa so celo z isto ladjo poslali nazaj.)
— Ko sedamo k zajutreku, kosilu ali večerji, naj nam sto« oijo pred oči ubogi reveži v stari domovini. Bog ve, ali imajo oni, kako akorjico kruha, da bi jo zavžili? Pomagajmo jim, zbirajmo za nje prispevke!
Stran 2
Amerikdnski Slovenec
Prvi
in najstarejH slovenski list v Ameriki.
U«taaor&«n leta 1891.
Izhaja vsak dan raxun nedelj, ponedeljka dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1840 W. Cermak Rd.f Chicago. Telefon: CANAL 554«
Naročnina:
-$5.00 _ 2.50 1.50
Za celo leto . Za pol leta -Č£trt leta .Za Chicago, Kanado in Evropo:
Ža cel« leto___$6.0Q
Za pol leia_____3.00
Za četrt leta_____1.75
Posamezna številka_____3c
The first and the,Oldest Slovene . Newspaper in America,
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: ,
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.f Chicago. Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year For half a year „ For three months
ps.oo
2.50 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ................................$6.00
For half a year__3.00
For three months.............. 1.75
Single copy___3c
Dopisi važnega pomena ca hitro objavo morajo bid poslani na uredništvo vaaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čai do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Zbliževanje med Čehi in Poljaki
Poleg tužnih in žalostnih poročil, ki prihajajo iz slovanskih dežel, kjer zdaj vladajo z vso krutostjo Hitlerjevi ge&tapovci, se čuje, da so zastopniki begunskih vlad v Londonu začeli le prihajati do spoznanja, da je za Slovane edina rešitev, da se povežejo med seboj ter se v mogoči skupnosti i,n zvezi medsebojno podpirajo. To so pa vesele vesti za Slovane.
Je menda že tako, dokler se človeku dobro godi, ne čuti potrebe po prijateljstvu, po dobrih sosedih in še po marsičem drugim ne. Kadar pride kriza, kadar ga začno stiskati težave, tedaj šele se začne ozirati po pomoči, ki jo more pa pričakovati le od prijateljev in dobrih sosedov. Tudi pri narodih je tako. Posebno med slovanskimi na rodi je bilo doslej tako. Nismo Slovani sami vsega krivi, da smo taki. Kriva je tuja vzgoja, tuja miselnost, ki je nas vzgajala, da smo se bratje med seboj sovražili, grdo gledali in klali. Ne želimo klicati v spomin žalostnih dogodkov, saj jih vsi predobro poznamo. Treba je bilo men da te velike katastrofe, ki je malo manjša, kakor skoro totalno uničenje, da smo začeli Spoznavati, kako neumno smo Slovani ravnali, da smo tiščali vsak v svojo smer in vsak zase. Slovani so se celo rajši vezali s tujimi narodi, svoje lastne bratske narode pa prezirali in omalovaževali. To je bila naša največja slovanska slabost.
Zdaj, ko je strašna usoda slovanskih narodov pognala slovanske voditelje iz lastne zemlje, zdaj, ko. morajo iskati gostoljubnosti po raznih delih sveta, zdaj zgleda, da se iztreznujejo in se jim odpirajo oči. Prav te dni je podal poljski poslanik Jan Ciechanowski v Washingtonu znamenito izjavo v imenu poljske vlade. Izjavlja: "Poljska vlada, ki deluje v sporazumu z narodom pripravlja podlago za ustanovitev trajnega miru v Evropi po tej vojni. Prispevek od strani Poljakov v tem oziru je, da se formira federacija med Poljsko in Cehoslovaško na demokratičnih linijah. To delo je že v teku v kolikor se tiče Poljske in Čehoslovaške vlade v Londonu, kjer se dela na detajlih v skupnem prijateljskem sodelovanju."
To je vsekakor vesela izjava. Dokler so bili Poljaki v Varšavi in Cehi v Pragi, ni bilo takih izjav. Zdaj, ko so morali v pregnanstvo pred zakletim sovražnikom Slovanov, zdaj so prišli k pameti. Hvala Bogu!
^ Notranja ureditev v federacijo povezanih slovanskih držav bo sicer radi nekaterih zaprek ne bo tako enostavna, ampak če bodo slovanski narodi pametni, bo lahka. Združeni Poljaki in Čehi bodo nekaj pomenili, saj jih ne bo dosti manj od petdeset milijonov. Za mir v srednji Evropi bodo tisti utež, ki bo jamčil za mir v tem delu Evrope.
Kaj pa z južnimi Slovani?
Jugoslovani smo bili ujedinjeni, kakor smo že bili Kazun nekaterih Hrvatov, ki nikoli niso mogli dognati, kaj želijo in kaj bi radi, je velika večina Hrvatov tudi za Jugoslavijo. Srbi in Slovenci pa vsi do zadnjega.
Kaj pa z Bolgari? Bolgari so tudi Slovani.
Nekateri srbski krogi Bolgarom hudo zamerijo radi grdega izdajstva v sedanji vojni, v zadnji in preje v balkanski vojni. Res je, obsojanja zasluži bolgarsko postopanje. Zopet pa je treba soditi pravično. Ali je bolgarski narod tega kriv? Yes, je kriv v toliko, ker ni toliko zaveden, da bi sledil svoji lastni vesti, marveč rajši hlapčevsko posluša njemu usiljen tuji režim,, ki ga vodi tuja neslovanska dinastija. Vendar pa, radi zaslepljenosti jih ni za zavreči in odbiti. Južni Slovani morajo na delo. Povabijo naj v skupnost tudi Bolgare. Zakaj se ne bi recimo n. pr. v Ameriki začelo delovati v tem pravcu. Povabi naj se na skupni sestanek in razgovor tudi Bolgare in naj se tudi za Bolgare odloči, kam naj pripadajo po tej vojni. Tujo dinastijo, ki sta jo Bolgarom usilila Dunaj in Berlin in zdaj ima svoje prste tam tudi Rim, naj se požene iz Zofije in Bolgarijo pa enostavno inkorporira v jugoslovansko federacijo. S tem bodo pognani iz Balkana uemški in italijanski agenfcje, ki so bili doslej glavni sno-
valci vseh protislovanskih intrig. Jugoslovani so dovolj močni in če pristanejo na to še bolgarski zastopniki v tujini, bi na tak načrt pristali gotovi tudi zavetniki. Srbi naj pa postanejo dovolj širokega srca, d& bodo zriSH Stare in sedanje grehe svojim bratom Bolgarom odpusta Južni Slovani moramo postati med seboj bratje, ne le v besedah, temveč tudi v dejanjih, potem bofiio imeli kako bodočnost, drugače ne!
Torek, 18. .novembra 1941
KAJ NOVEGA MED ROJAKI V EAST MOLINE?
East Moline, 111.
Naj bo tudi meni dovoljeno priobčiti nekaj vrstic iz te naše okolice. — Gotovo je, da vsako leto grem na ta naš lepi Lemont, 111., počastiti našo dobro nebeško Mater Marijo. Ko sem tako enkrat prišel v pogovor in smo se pomenkovali cdkod je kdo, sem tudi jaz povedal ime našega mesta, pa nihče ni vedel, kje fbi to bilo. Tudi naše čč. sestre so enkrat zapisale East Moline, Ohio, pa je vseeno dobro. Torej, naše mesto je 80 milj od La Salle, 111., naravnost proti zapadu. Po Rock Island železnici je najprej Spring VaUey, potem De Pue, Bureau, odkoder zavije železnica na Peoria, druga proga pa naravnost proti zapadu, proti našemu mestu in dalje do Kaliforftije. Rock Island železnica pelje mimo lepih farm do prvega mesta Sil-vis, 111. Tu imajo Rocfc Island glavno tovarno, v kateri je zaposlenih do 1800 delavcev. Pred leti jih je tukaj delalo do 3000, pa je tudi tukaj mašine-rija odvzela mnogim stotinam rridnih rok zaslužek kakor ga je povsod. Mesto šteje kakih 2200 prebvalcev. MeksikancI imajo tukaj svojo cerkev, posvečeno Materi božji iz Guadalupe. Tukaj je vsako nedeljo sv. maša in pride neki poljski duhovnik maševat iz Moline. Tukaj so štiri mesta skoro skupaj, pa se imenujejo "Traj Cities" East Molin, Molin in Rock Island. Tukaj se ne moreš izgubiti. Je kakih 14 milj dolžine in na vsako stran so reke; Rock River, Green River in na severno stran pa poznana Mississippi River, — V East Molin imamo dve katoliški cerkvi in mesto šteje do 12.000 prebivalcev. Prva cerkev je belgijska, posvečena Materi božji in so vsaki dai. po dve sv. maši, ob nedeljah pa po štiri. Mašuje en belgijski in eden amerikanski duhovnik. Pri vsaki maši je pa polna cerkev. Naša cerkev je posvečena sv. Ani. Maša je vsaki dan, ob
nedeljah so pa tri. Duhovnik
i
je irske narodnosti in jako dober za vse. Cerkev je vedno prepolna. Pri obeh cerkvah so čč. sestre, ki skrbe za pouk šolske mladne. To se kaj dobro pozna na otrocih, kateri obiskujejo katoliške šole, kako vse lepše so podučeni kot pa ti, ki hodijo v publične. To lahko opaziš na prvi pogled. — Za tem pride mesto Moline, ki ima 38.000 prebivalce v mestu je pa več katoliških cerkva, ki mi pa niso znane, ker je
mesto šest milj od tu in ne hodim tja. — Potem je mesto Rock Island % 49.000 prebivalci. Tudi takaj je več katoliških
cerkva in pri "vseh so tudi čč. sestre, ki lepo poučujejo katoliško mladino. Vseskozi je pa seveda jako veliko tudi dru-goverskih cerkva in molilme in vse so vsako nedeljo napolnjene, kar se sliši tudi na radio. Tudi so tod velike tovarne, v katerih izdelujejo vsakovrstne stvari, menda vse, ka* si moreš misliti. Če tudi šivan-ke, pa ne vem. — Od Moline do Rock Island je veliko o-gromnih mostov preko Missis sippi reke. Tu je tudi veliki o-tok in na njem veliki arsenal za izdelovanje pušk. Kadar puške preizkušajo, se še prf nas vse trese. Sedaj so tam jako zaposleni. — Naj tudi o-menim, da morajo vse železnice tukaj preko mostov v državo Iowa in naprej proti severu. Tukaj je sploh zbran vsakovrsten narod, iz vseh dežel, ce^ lo en Ribenčan je tu, več Hrvatov in Ličanov, kateri so bili poprej Avstrijci, potem Srbi. Fmajo svoje društvo z imenom "Srbobran". Tudi kakih enajst slovenskih družin je tukaj. Dve družini sta še katoliški, drugih otroci sicer hodijo v cerkev, do-Čim starši se za cerkev ne brigajo. — Dragi čitatelji in prijatelji, ne v*m, kako naj še izrazim o takih.
Tako le je, vidite moji dragi rojaki in rojakinje. In ako bodo te kurje stopinje zagledale beli dan, bom še kdaj kaj napisal, da boste vedeli, kje je ta East Molin. — Pozdrav naročnikom tega lista in lista Ave Marie!
Jakob Bučar.
--o--
VEST iz OTTAWE
Ottawa, III.
Ravno smo prebrali Ameri-kanskega Slovenca, pa si mislimo, da bi čitatelji morda radi kaj izvedeli novega tudi iz našega mesta.
Mr. in Mrs. Frank Less, h£f Frances in Mr. in Mrs. Matthew Reihl ter Sophie Rafalski, vsr iz Ottawe, Illinois ,so prebili soboto in nedeljo, 8. in 9. novembra v Fort Leonardwood, Missouri kjer so obiskali Frank-a Less, Jr., kateri je bil pred par tedni prestavljen v Missouri. — On je bil poklican v vojaško službo meseca junija in sedaj so Knjegovi domači m nekateri prijatelji, prvič imeli priliko ga videti. Prav dobro so se imeli. Vodil jih je okolu in jim razkazoval razne zanimive stvari. Opazili smo, da ondot-no vojaško taborišče še ni povsem dokončano. Ko smo bili
JEREMIJA SE SKUŠA REŠITI
P. Bernard Ambrožič OFM.
i	I--I- ■
2. ENA SKUPNA VELIKA VOLJA.
'Z bolestjo sem opazoval te 6mešne in lažnive borbe med ettančicami Že itak majhne skupine Slovencev. 2nova sera spoznal, da niti v tujini ne moremo živeti brez strastnega medsebojnega pobijanja. Ali mar s tetn razodevamo svojo narodno in kulturno bitnost? Drug drugemu podiramo, ker ne moremo živeti brez zaničevanja svojcev in brez spoštovanja tujčevega biča."
Zdelo se mi je potrebno, da sem zgornje besede umetnika Božidara Jakes Še enkrat prepisal. Zadnjič ste jih sicer brali in si jih gotovo vzeli k srcu. Toda človek je pozabi j i v — in ti in jaz sva človeka — in tista številka tega lista, ki je oni dan prinesel te besede pred tvoje srce, je že šla — kaj neda? — v peč. Ali je pa morda nekje v tvojem žepu v tisti papir — zavita klobasa.
Jeremija — oprostite! — ves naš narod doma in v tujini — se skuša rešiti. Noče kar tako v smrt. Tam doma se otepa najhujšega, kakor se pač more otepati v danih razmerah. Posebno veliko ne vemo o njegovem otepanju, toda če iz posameznih koščkov poročil, ki pridejo "skozi", sestavimo ali vsaj skušamo sestaviti celotno sliko, pridemo do prepričanja, da tistega otepanja ne manjka.
Dobro se pa zaveda narod doma, da samo njegovo otepanje ne bo dovolj za končno rešitev. Mnogo več- upanja na končni uspeh mu prihaja od zunaj. Največ od tega, kako se bo zavzela za rešitev — Ameriška Slovenija.
Med nami tu se nekaj giblje. Vsaj toliko se giblje zadnje Čase, da se začenjamo vsaj zavedati svoje velike naloge. To je že veliko. Ta zavest je stopila pred nas, ko so prišli med nas odposlanci iz ČftnftiVirie in so nam povedali, kaj je v teh časih naš poklic. Preden so prišli, je vse kazalo, da se ta toliko potrebna zavest v nas samih, brez semena žive besede od drugod, ne bo rodila.
Nekaj se giblje. In po mojih misli je tako: Ce bi Božidar Ja-kac v teh dneh od bližu opazoval ameriške Slovence, bi — sodim — ne zapisal več: Z bolestjo sem opazoval . . . Nasprotno! Takole bi pisal: Vtis — vsaj vtis! — imam, da so izginile "strančice" in da so shlapnele 'lažnive borbe" ... Na mesto strančic je stopil NAROD, namesto lažnivih borb je vstala ENA SAMA
SKUPNA VELIKA VOLJA.
Tak je vtis, pravim. Upam, da ta vtis ne vara. Upam, da bodo v kratkem dokazala dejstva, da ta vtis ni varljiv. Gotovo je, da se s tem ne odpovedujemo vsak svojim-NAČELOM! Toda
—	ali nimamo vsaj nekaj takih NAČEL, ki so vsem skupna, ki so vsem enako pri srcu? SVOBODA naroda in SVOBODNA SLOVENIJA — ali je kdo med nami, ki bi ne prisegel na to načelo? Ali ni to NAČELO, ki je vredno, da se nam vsem vraste globoko v srce, da prinašamo zanj žrtve in da žrtvujemo zanj
—	če treba — vsaj kos svojega
življenja?
Ko gremo skupno na delo v luči tega NAČELA — ali je treba, da vse druge razlike, iz katerih nastajajo borbe ali celo "lažnive borbe" — lažnivo zatajimo? Prav nič ni treba, ako smo — zreli! In le če smo zreli, bomo mogli v teh usodnih časih izpolniti svojo veliko nalogo!
Če gre za take velike reči, se moramo razumeti. Katoličan mora razumeti katoličana, zakaj je kljub svojim katoliškim načelom sedel pri seji ob isti mizi z rojakom, ki ne prisega na katoliška načela. Nihče naj ga ne obsoja, češ, da je že samo s tem svoja katoliška načela izdal.
Isto velja o socialistu ali kakor se že hoče imenovati. Če je njegov sodrug zinil dobro besedo v prilog katoliško prepričanega rojaka in s tem podprl kak njegov predlog, s tem še davno ni rečeno, da je svoja načela zatajil. Saj je tu govor o načelih, ki •o vsem skupna. O onih, ki nam liso skupna, se bomo imeli priliko pomeniti, kadar bo bolj pripravna prilika za to. In pomenili se bomo — ako bomo zreli — tudi takrat brez "lažnivih borb".
V duhu vidim, kako ta ali oni pomežikuje z enim očesom in kako se mu poraja v kotičkih ob ustih drobcen nasmešek. Celo misli berem: Vižga, vižga, kako ti piše! DELA pa drugače! Ali ni to tisti človek, ki se včasih podpisuje kot tajnik nekega "separatizma" ...?
Počasi s tako sodbo! Saj ni to zadnja številka naših listov in tudi ti še ne boš nocoj umrl, če Bog da. Tudi je upati, da ti ne bodo lista čez noč ustavili. Saj imas naročnino plačano — ali ne? Ako je nimaš, pošlji hitro! Pošlji vsaj tako hitro kot mislim jaz poslati nadaljevanje teh Člankov.	(Dalje prih.)
tam, se še popravljali ceste in tudi Še gradili poslopja. — Meseca junija je bil Frank v Camp Walters, Texas, ki je 1500 milj od doma. Po trinajstih tednih vojaškega službo-banja je bil prestavljen v Fort Leonardwood, Missouri, ki je komaj 381 milj od doma. — Pred tremi tedni sta njegova sestra Elizabeta in brat Oskar prebila par dni z njim. Prav vesel je, da so ga prestavili bližje doma, da ga tako domači in prijatelji laglje obiščejo. Odkar je šel k vojakom, še ni bil doma, toda pričakuje, da bo dobil dopust za Božič. —
Frank ima precej prijateljev tudi v Chicagi in nekateri so mu tudi pisali, ko je bil v Texas, toda sedaj je bil prestavljen in ni imel časa da bi bil vsem sporočil njegov nov naslov, oni pa ne vedo, da je bli prestavjen. Če bi torej kateri njegovih prijateljev bral te vrstice in bi mu želel pisati, je njegov naslov sledeči: Pvt. Frank Less, Company F., 1st Inf., 6th Division, Fort Leonard Wood, Missouri. — Pozdrav rojakom.
Naročnik. "ŠIRITE AMER. SLOVENCA'**
Nenadna smrt rojaka
Cleveland. — Zadnji ponedeljek 10. novembra, je, ko se je odpravljal zjutraj na delo, nenadoma umrl rojak Anton Troha iz Addison Rd., v starosti 53 let. Rojen je bil v Srednji vasi pri Kočevju. Zapušča soprogo Terezijo, rojeno Ivan-čič, doma iz Malih Ruč na Primorskem, dve hčeri in brata Johna ter več sorodnikov. Svoj čas je bil član društva sv. Jožefa št. 146, KSKJ. Pokopan je bil v četrtek 13. novembra iz cerkve sv. Vida in od tam na pokopališče.
Nov grob v Lorainu
Lorain, O. — Tukaj je dne 10. novembra umrl po večletnem bolehanju najstarejši pionir lorainske naselbine Anton Pogorec, v visoki starosti 88 let. Bil je član društva št. 6, Ameriške bratske zveze. Doma je bil iz Dolnje vasi pri Ribnici na Dolenjskem. Zapušča soprogo Nežo, sinove Johna, Antona in Louisa in dve poročeni hčeri, Agnes Ursich in Angelo Kožel. Pokopan je bil v četrtek 13. novembra zjutraj.
Se
en grob v Cleveland«
Cleveland, O. — Tukaj je pred kratkim umrla rojakinja Barbara Tome, ki je že dve leti trpela na mrtvoudu. Živela je na Bonna Ave. — Doma je bila iz vasi Krivoglavice, fara Podzemelj pri Črnomlju v Beli Krajini. Tukaj zapušča moža Nikolaja, doma iz vasi Gerše pri Podzemlju, dalje dva sina in dve hčeri, v starem kraju pa dva 'brata in eno sestro. V Ameriko je prišla pred 28. leti. Bila je zelo prilj uoljena. Pokopana je bila v četrtek 13. novembra iz cerkve sv. Vida.
Bazar pri sv. Juriju
So. Chicago, 111. — V nedeljo 23. novembra se prične pri nas cerkveni bazar. Farani, kateri morda še nimate bazar-skih knjižic, oglasite se v žup-nišču. Tisti pa, kateri še niste prinesli svojega daru za boljši uspeh bazarja, imate še vedno priliko da ga prinesete. Vsi, kateri boste kaj darovali v ta namen, bodo vaša imena pri-cbčena v farnem glasilu "First Friday Bulletin", katerega brezplačno dobite prvi teden vsakega meseca v cerkvi.
Katoličani
so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško
časopisje.
Listen to - . *
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program of «.
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday,! to2P.M. STATION WHIP
1520 kilocycles (Top of the Dial) '
PROTI PASTI I g f § p (330)
(Metropolitan Newspaper Serfice)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Tarzafna je vznemirjal predmet, sta pa nosila divjaka.
Sil je prepričan, di divjaka nosita ki v tesno povitem oVbju pogrešanega dečka.
Ko sta divjaka zapazila Tarzana k^-KO iti opazuje, sta stekla z zavojem proti čarovnikovem brlogu, Tarzan jo it pa ubral za-njima.
PEERING THROUGH A LE, SMILED TRIUMPH -PLAN WAS WORK* LY.
Kraga je strmel skozi luknjo in se veselil, da jo njegov načrt »a rsaj črti uspel.
Torek, 18. novembra 1941
Stran 3
J« M. Trunk.
TEDENSKI KOLEDAR
23.	Nedelja — 2». pobtnk. -
24.	Pondeljek — Janez cd križa.
25.	Torek, — Katarina dev.
26.	Sreda — Konrad, škof
27.	Certek — Zahvalni dan.
28.	Petek — Stefan, mlajši
29.	Sobota — Saturnin.
PRESTOLONASLEDNICA DOBILA ŠOPEK R02
»
Četrta nedelja v novembru
"Ali je človek pravičen v primeri z Bogom, ali je moi čistejši kakor njegov stvarnik? Glej, oni, ki mu služijo, niso stanovitni in v angelih je našel krivico: kolikor bolj bodo ti, ki prebivajo v blatnih hišah, ki imajo ' zemeljsko podlago, pokončani kakor od mola (Job 4, 17)".
Vše časno je minljivo in iz-premenljivo. Tudi človeški duh, dasi drugače ustvarjen, se ne more izpremenljivosti odtegniti, dokler je v telesu. Človeški naravi je najbolj težavno ostati skozi vse živlenje na ravni poti. Lažje se povspne tuintam do kakega junaškega čina. Ako toraj pri vsakdanjem naporu za čednost zapaziš, da se narava ustavlja in plaši radi borb, naj ti radi tega srce ne upade. Godi se ti, kakor se je godilo tudi svetnikom. Za to še ni slabo s teboj. Po naravi nismo čednoatni, ampak nagnjeni h hudemu. Težave prihajajo bolj iz telesnih slabosti. Vladati jih moramo, odstraniti jih ne moremo. Milost narave ne izpreme-ni, da se fte prevzamemo kakor
angeli. Ne čudi se toraj, da se narava pogostoma spunta zoper dednost in se hoče jarma iznebiti. Čudež bi bil, Če bi tega ne storila. Treba bi ti bilo milosti matere božje. Cim bolj se moraš vojskovati, tem več je vredna čednost, tem lepša je zmaga.
Narava ostane v nas do smrti. Do smrti bo krščanski popolnosti nasprotovala. Ako hočeš stanoviten ostati, se moraš dan na dan spraviti nad njo. Stanovitnost ni v vednem, neskaljenem miru, temveč v resni volji, ki je pripravljena na borbo. "Nisem prišel, da prinesem mir na zemljo, tam več meč (Mat. 10, 34)". Čuti v duši se izpreminjajo kakor vreme, j ! ♦
Zdaj si vesel, potem žalosten. Danes miren, jutri razburjen. Zdaj navdušen, potem potrt. Ako te pa vse to ne odvrne od izpolnjevanja tvojih dolžnosti, in če vedno zreš na Boga, potem si v dobrem stanoviten, kakor človek le biti more in po božji odredbi biti mora.	% .
BARAGOV SVETILNIK
P. Bernard Ambroiič OFM.
Prav rad bi že pisal o številki DVE. To se pravi, rad bi povedal, da se je kje ustanovila že DRUGA podružnica Baragove Zveze. Toda taka novica še ni prišla do mojih ušes in- tudi ne do mojih oči. Prišlo je pa nekaj takega, da je treba spet pisati o številki ENA. To se pravi — o prvi XK>družnici Baragove pri sv. Lovrencu v Clevelandu.
Oglasil je se namreč Frank Snyder, član Baragove podružnice številka ENA in je napisal dopis, ki se takole bere:
Za Baragovo beatifikacijo-
Da bi se javnost v večjem številu udejstvovala v skupnem delovanju za beatifikacijo Škofa Friderika Barage, se je na sestanku odseka fare sv. Lovrenca odobril sklep, da se bo vsak četrtek pred prvim petkom zvečer ob sedmih vršila ura molitve v naši cerkvi po namenu Baragove Zveze. Molili bomo rožni venec in lita-nije vseh svetnikov. Ce zapišem, da se bo molilo po namenu Baragove Zveze, je kar dosti povedano. Vsak ve, da Baragova Zveza deluje v. prvi vrsti za to, da bi čimprej smeli postaviti na oltar našega rojaka Baraga in ga častiti javno kot velikega priprošnjika pri Bogu.
Ni bil škof in misijonar Baraga samo Slovenec, bil je tudi Amerikanec. S svojim neumor-im delovanjem skozi 40 let je razširjal kulturo in civilizacijo med prvimi Amerkanci, Indijanci. Pisal je knjige v njihovem lastnem jeziku in jim s tem pomagal spoznavati pravega Boga in razumeti božjo besedo. Tako so postali kulturni ljudje in koristni udje ameriške skupnosti.
Razumljivo je, da bo treba tudi finančnih sredstev, da se uresnči in pospeši proces za svetniško čast tega velikega
MED PROPADOM IN REŠITVIJO
Piše: And. Tomec
(Dalje)
Povdarjam, da je dobro in koristno, da smo eden drugemu odkritosrčni, da vsakdo pove, kaj ga skrbi in teži, kaj misli, da je prav, da je važno, potrebno, koristno ali škodljivo za našo skupno stvar. Več glav več ve, več oči več vidi.
Nikjer pa ni zapisano, da bi moral človek naprej vedeti, če bo prav ali ne, če svoje misli, svoje mnenje in svojo sodbo pove. Ce so misli dobre, je škoda jih za-molčati. Ce pa misli niso dobre, kritika in graja ni na mestu, če sodba ni pravilna, pa nič zato, se pa izpriča in izkaže, da je v resnici tako ali tako, ima prav eden ali drugi in dotični, ki ga kaj teži, radi Česar skrbi, o čem dvomi, vsaj potem enkrat ve, kako
krat, ko bi ne bilo za molčati, kajti vse ono, kar je slabega in napačnega med nami, pa radi obzirnosti na našo čast zamiži-mo na obe očesi in molče trpimo tudi ne vem kaj, nam več časti krati, kakor pa bi jo nam kratilo to, če to, kar med nami kriči po kritiki, graji, obsodbi, po od- , pravi, skušamo odpraviti m iztrebiti ali isto vsaj omejiti.
Torej če je tudi v naših lastnih vrstah kaj, s čemer kdo izmed nas ne more biti zadovoljen, česar ne more za pravo smatrati in kot tako odobravati, je vendar več kot prav, da o tem pove woje mnenje.
Ce je med nami res kaj napačnega in škodljivega — zakaj bi se ne smelo isto za kaj takega tudi označiti, na to opozoriti, to
je s stvarjo in se čuti olajšane- *raJati' obs°jati' ^ temu če
Slika kaše, ko je neka mala deklica podarila nizozemski prestolonaslednik julijam iopek rož, ko je ta ob časa obiska pri družini predsednika Roosevelta v Hyde Parku, N. Y., »topila It cerkve.
na in v prvi vrsti na mestu. Kolikor mi je prišlo na učesa, stvar ni ostala samo pri sklepu. Čeravno ni bilo nič objavljeno v kakem časopisu, se je vendar zbralo lepo število Baragovih častilcev v cerkvi sv. Lovrenca že pretekli četrtek — ki je napovedoval za drugi dan prvi petek v mesecu — in molitve so bile opravljene z veliko gorečnostjo. Tako je številka ENA utrla pot drugim podružnicam in lahko se reče: Ce bi samo pri tem ostalo, bi imelo že velik pomen, da se čimptrej ustanove tudi nadal-nje številke, katere je na svoj skromen način klical v življenje Baragov Svetilnik preteklega tedna.
Ker je pa tisti Svetilnik tudi cbetal, da bo sam kaj dostavil glede delovnega programa Baragovih podružnic, si skoraj
še novih takih ustanov? Da bi se razne prireditve tolike tc-žje razvrstile in bi človek ne vedel, kam naj gre in katere prireditve naj se udeleži . . .???
DRUGIČ pa zato, ker Baragovo življenje in delovanje je prav gotovo ni potekalo v znamenju razveseljevanja in družabnosti Njegovo-življenje je bilo ena sama velika 2RTEV, ena farna nepretrgana MOLITEV, eno samo neprestano DELO!
Pod vidikom teh treh besed, pod vidikom teh treh živih gesel, naj si urede Baragove podružnice svoje delovanje! Tudi kadar gre za podporo blagajni, ne ozirajte se okoli, češ, kje bomo dobili denarja — brez ŽP.TVE! Ako ne morete poseči v svoje lastne žepe m reči: Tu je tolar, zapiši in vzemi, naj rajši ostane blagajna prazna!
Saj je dovolj pusto slišati, da
našega rojaka. V ta namen se že sedaj sprejema članarina in sicer en dolar na leto od posameznikov, dva dolarja pa od društev, ki hočejo pristopiti k naši podružnici.
Vsi farani, zlasti pa člani naše podružnice, so prav lepo vabljeni, da se udeleže ure molitve v prav velikem številu.
To je torej prvi več ali manj uradni glas od številka ENA. Sodim, da je kar na mestu ta / las in je vreden, da se čuje , 0 vseh naših naselbinah cele Amerike.
Zadnjič sem omenil, da naj si podružnice najprej same za-misljo način in program svojega delovanja. Nekaj koristnih nasvetov bo pa polagoma prišlo od drugod, tudi od tega —le našega Svetilnika.
Številka ENA se je torej že javila. Ne vemo še, kaj vse so govorili in sklepali na svojem prvem sestanku, toda dve toč-ki.ki sta v dopisu Franka Sny-derja omenjeni, sta zelo na mestu — molitev in finančna podpora.
Molitev! Skupna molitfev v cerkvi. In to na tako pripraven dan — četrtek pred prvim petkom! Prav nobenega dvoma ni, da bi Baraga sam z obema rokama podpisal ta sklep in ga shranil globoko v svoje srce. Iz svojega srca bi ga pa poklonil samemu božjemu Srcu tistega Dobrega Pastirja, ki mu je bil vzor vše življenje dortia in na tujem. Pa kaj pravim — BI podpisal in BI poklonil ? Saj bi moral zapisati: JE podpisal in JE poklonil. Nobenega dvoma ni, da je bil Baraga sam neviden udeleženec ustanovnega občnega zbora številka ENA. In kar BI storil, če bi bil še živ in BI bil viden na zborovanju, to JE storil ko Je bil tam neviden, pa zato nič manj resničen.
Da, molitev je nujno potreb-
ne more 'kaj,	bi takoj se tu pa tam niti «evadn-i seje
društev Najsv. Imena ne morejo vršiti brez odpiranja glas in po-mirjevanja živcev potom preganjanja rajne prohibicije — ali potrebujemo še več podobnih ustanov???
Tako, tako, boste rekli in prikimali in Baraga vas bo vesel. Prav pišeš, Svetilnik!
nekaj dostavil. Vendar daites ne misli o tem govoriti, kaj naj vse vzamejo v svoj program, ampak bo samo omenil, česa naj NE delajo, oziroma, česa naj se ogibajo.
Skušnja uči, kako se večinoma vrše vsakovrstne seje in zborovanja najrazličnejših društev in organizacij. Ko je navadni dnevni red izčrpan, se oglasi ta ali oni prisodni član ali članica, in vpraša, če misli društvo kmalu kaj "prirediti" za povzdigo društvene blagajne.
Potem se začne razprava, če naj bo tista prireditev kaka igra ali zabava ali piknik ali samo ples in "prigrizek" in seveda — pri bari — tudi "pripitek". Nikar ne mislite, da Baragov Svetilnik vse take reči obsoja. Ne, ne, tu pa tam so prav na mestu tudi take reči. Celo plesi niso vedno taki, da bi se Baraga z žalostjo v srcu obrnil in otresel prah s svojih čevljev. Večkrat pa so, tega si ne smemo tajiti. Eno je pa gotovo — vse preveč ve seljačenja v raznih oblikah se vrši pod okriljem najrazličnejših društev in organizacij. Seveda se svet opravičuje s tem, da morajo društva in organizacije pospeševati med ljudmi domačnost in družabnost. Lepe reči so to in imajo svojo veliko veljavo zlasti v tujini. Toda vsaka reč ima in mora imeti tudi svoje meje in te meje morajo biti začrtane tako, da jih res lahko vsak vidi in dobro čuti, da jih.sme prestopiti.
Četudi se da teoretične in praktično marsikaj reči v opra vičilo razveseljevanja — ne pa VESELJACENJA! — v naših društvih, vendar želi Baragov Svetilfrik prav resno svariti — in to že naprej, preden ima vidne vzroke za to! — pred "zabavnimi prireditvami" podružnic Baragove Zveze.
" PRVIČ že zato, ker — verjemite! — imamo prav zadosti drugih takih ustanov, ki za" te reči poskrbe. Cfefflti bi bilo treba
BEGUNCI V JUŽNI AMERIKI MOČNO ZASTRAŽENI
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da ae nanj na*
ročel
•••

defense bond
QUIZ
MHM«N*MH« 1
j MM—
•M*(MHW*ttlNH«l»MtHIH*tlMI»M
Q. Who said: "I only regret that I have but one life to lose for my country?"
A. Nathan Hale, who gave his life for America, like great numbers of his fellow countrymen. We are only asked to lend our dollars for Defense Bonds and Stamps tj defend the liberty for which they died.
Q. Where I work there' is no
• pay-roll allotment plan for th$ buying of Defense Savings Bonds and stamps. How can I get one started?
A. This depends on your position, and the kind of organization in which you are employed. Generally speak ng, your immediate superior would be the proper person to receive your suggestion that you would like to have a voluntary pay-roll allotment plan introduced. The firm's, bank can supply information about such a plan.
NOTE: To buy Defense Bonds and Stamps, go to the nearest post office, bank, or savings and loan association; or write to the Treasurer of the United States, Washington, D. G. Also Stamps now are on-sale at-most retail - stores. v V"
Buenos Aires, 29. okt. —
(OKA.)--Tako "imenovana
"straža samomorilcev", je kaj hitro obkolila 36 beguncev v "Hotel de los Immigrantes'% kar je povzročilo med meščani veliko zanimanja. ''Sami se bomo ubili, predno se vrnemo nazaj v Evropo," je eden bc-guncev povedal časopisnemu poročevalcu. Eden izmed beguncev, neki 44 letni češki trgovec Elvin Wotiz, je pred dvema tednoma izvršil samomor. — Predsednik Argentine Ramon S. Castillo je rekel, da mora teh 36 beguncev 12. novembra zapustiti Argentino in od tega noče odstopiti. Popolnoma gluh je bil celo nasproti svoji ženi, ki je prosila za te begunce. Zaradi že prestanega duševnega trpljenja, katero je v duhu videl da se mu bo še podaljšalo, čo bo moral zares nazaj v Evropo, poročajo da kaže eden beguncev znake blaznosti. Argentinske oblasti so nekoliko v zadregi nad ne-voljo narodov, ker nočejo, te beguncev obdržati, četudi jim ti groze s samomorom. Zato so dali tem beguncem tako močno stražo, da bi ne mogli izvršiti samora.
Nemogoče je bilo tem be guncem dobiti zatočišča. V treh celinah sveta so iskali zatočišča, odkar so se usidrali na Francoskem na ladjo meseca januarja, pa vse zaman. In povratek nazaj v Evropo pomeni za nje koncentracijsko taborišče in morda celo smrt. — Pred dvema tednoma so prispeli v Argentino na par-niku "Cabo Buena Esperanza" ki je bil silno natrpan potnikov, dk so mu dali ime po naše "rtič dobrega upanja". Parnik je ustavil v luki v Rio de Janeiro, brazilijski potni listi, kivso jih begunci imeli s seboj, nišo bili več veljavni, ker so bili prestari. — Ko se je potem parnik ustavil v Buenos Aire-su, so bili konfinirani na par-] riiku teden dni. Izgledalo je da se bo vse dobro izteklo za nje, ker jim je bilo rečeno, da jim bo dovoljeno ostati tri mesece v Argentini, kar bi jim bilo.dalo dovolj časa, da trt si poiskali novo zatočišCe. Pa se si vsi upi izjalovili, ko je predsednik Gastillo naenkrat ,oznanil da ne morejo ostati več kot do 12. novembra. Med ljudstvom so Vžmrtmt tt nesrečni begtmci veliko sočutje, proti predsed-kritizanje.
Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbini
ga. To je tudi najkrajša pot do zbližan j a in boljšega razumevanja.
Torej brez ozira na to, da bi se utegnil motiti, stvari ne razumeti, napačno soditi, pretiravati, mora vendar biti vsakdo opravičen, da se oglasi glede ka-
ke stvari, katera se mu ne zdi v redu, in katere bi si sam nikdar ne mogel razložiti in pojasniti in glede nje priti kdaj do po vol j nega zaključka, in da zato o tem pove svoje misli, svoje mnenje in sodbo. Tega bi se ne smelo nikomur šteti v zlo. Saj bi kaj takega morali celo smatrati za dober namen . in svojo . dolžnost skušati priti do spoznanja. Do spoznanja pa pride šele potem, ko o kaki stvari pove svoje misli, ko isto kritizira in graja, če se mu zdi kritike in graje vredna in če se pri tem moti in napačno sodbo izkaže, se mu da isto spoznati.
/ Kaj pomaga, če imajo drugi kako stvar za dobro in pravo, če jo pa jaz nimam in se ne morem zanjo ogrevati? In kaj pomaga, če imam jaz kaj za pravo in dobro, če pa tega za pravo in dobro drugi nimajo, če se eden ali drugi moti?
Kako bi potem mogli skupaj iti pri delu za koristi naroda?
Zato je potrebno, da si eden drugemu povemo svoje misli, pomisleke, dvome, si povemo svoje mnenje.
To bi moralo imeti le aibre in ne slabe posledice. Ce se oglasi glede česa, če proti Čemu nastopi kdo, ki se moti, naj se na to oglasi drugi, ki ima prav in naj za pravo velja, kar je za pravo dognano. Za sporazum, za enotno delovanjje potrebn - enotna mišljenje in enotno mnenje.
Mi katoliški Slovenci imamo eno zelo veliko napako, d.* si ne upamo na dan s tem, kar je v naših vrstah kaj napačnega. To nam je v zelo veliko škočo in ovira napredka in iztreb?;enja zla. To nam nazadnje tudi ni v čast, radi katere molčimo ta-
treba, naravnost tudi — nastopiti.
Morda nas je do zdaj v tem I.olikor toliko zadrževal obzir na nasprotnike, češ, da bomo s tem pri njih zbudili pozornost, da bodo na nas kazali rekoč: "Glejte jih, kako se sami med seboj."
Toda nasprotniki bi nam nc imeli priti v poštev.Saj bi potem imeli še manj vzroka očitati nam, da napake vidimo samo pri njih, pri sebi pa ne, in da nas v boju z njimi oz. brambi pred« njimi vodi slepa strast in stran-karstve, ne pa resnica in pravica. Ce grajamo tudi to, kar je v naših lastnih vrstah graje vrednega pri tem nič ne trpi naš ugled in more to bolj dobro, kakor slabo vplivati. Resnica je. da kjer so ljudje, so tudi napake in da je nemogoče, da bi bilo pri nekaterih vse prav in dobro in nič napačnega in slabega, pri nekaterih pa vse napačno in slabo in nič pravega in dobrega. Zato pa onemu, ki pri sebi in svoji stranki ve samo za dobro in nič slabega ne, pri nasprotni stranki samo slabo in ničesar dobrega ne, nihče ne verjame in jie zaupa, ker vsakdo ve, da to ni in ne more biti nobeno resnica.
Še bolj bi morali pa biti proti temu, kar je napačnega in škodljivega na naši, kakor pa kar je na nasprotni strani, saj je vendar vsakemu mar, da svoje polje čisti plevela.
(Dalje prih.)
ŽENITNA PONUDBA
Vdovec srednje starosti, brez otrok, se želim seznaniti z žensko v starosti 30 do 45 let v svrho ženitve. Na premoženje ne gledam in tudi vdo-vica z malim otrokom .ni izvzeta. Imam hiše brez dolga, v katerih živi 12 družin. Dohodkov imam $225 na mesec. Več se pogovorimo pismeno. ~ Ako katera resno misli, naj piše na "Vdovec," c/o Am. Slovenec, 1849 W. Cermak rd., Chicago
vsako nedelj*, prvo in najstarejšo jugoslovansko Rs-lp. ure do» ES postaji
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, C Ap stane samo--------------k__________JvfC*
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- Cp danjo Zlato knjigo, obe za samo_^_____' w
Naročila sprejema: $ !
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Stran 1
AMERIK.AN3K1 5U7VCNCB
Torek, 18. novembra 1941
— ZGODOVINSKI ROMAN -
Ruski spisal G. P. Danilevski Preložil AL Benkovič
Iskanje tudi ni bilo brez uspeha. V mo-litveniku neke gojenke iz razreda "rožno-bojnih" so našli zavitek strastnih pisem poročnikovih; v žimnici neke druge — iz razreda "zelenih" — pa se je našel še jasnejši dokaz — svilnata lestvica. Beg so očividno pospeševale razen doraslih prijateljic tudi "rumene" in "modre" — noter doli do malih "pripravnic", kajti ubežnici sta morali iti skozi skupnico in stransko, vedno zaprto molilnico, iz katere so okna nad oddelkom malih držala proti ribniku. Pijani stražniki in batisten robec z zobci in vtkanimi črkami, ki ga je izgubil eden od ugrabnikov, so pojasnili še druge okoliščine tega dogodka.
Zotov je hitel v Saint-Cyr, a niso ga pustili noter. Sklenil je odpotovati v Vende-jo ter je pred odhodom o vsem tem pisal na Dansko carju in nekaj vrst v Haag Kasatkinu.
"Pozveduj, dragi Aleksej Iljič, po ho-landskih novinah za našo ubežnico, krasno Heleno, — je pisal Konon Alekseju..— Gotovo že vse veš o bridkem dogodku z Dunjuško. Do sedaj kakor da je utonila. Jaz hitim v vendejsko pokrajino Poitou, mogoče da tam ujamem izletnico in njenega predrznega Parisa. (Paris, trojanski kraljevič, je bil ugrabil Menelajevo ženo, lepo Heleno, ter jo odpeljal s sabo v Trojo. To je bil vzrok trojanski vojski, ki jo opeva Homer.) Ako kaj zveš o tsj novi Heleni, za Boga, hiti mi pisati."
Slabe volje se je vrnil Zotov iz Vendeje. Njegovo iskanje je bilo brezuspešno. "Preklicane, pohlepne Francozinje," — je mislil sam pri sebi, pozabljajoč francosko zVezo, ki jo je pripravljal: — "Očividno so slutile tajno zvezo Dunjino ter pospeševale to ugrabljenje. O Konon, Konon, kako si bil slep! Za ppr^ so te imeli, ka-koi*strašilo v prosu, za nos so te vodili..."
Sicer pa se je Zotov kmalu utolažil. Od Kasatkina je prišla vesela vest.
"Radujte se v Gospodu, častivredni naš zaščitnik in prijatelj Konon Niktič!" — je pisal Aleksej. — "Tista, ki jo vi zovete iovo Heleno, se je našla, a ne v vendeljski pokrajini Poiton, marVeč v holandskem mestu Haagu in tudi ne v objetju novega predrznega Parisa, ampak v stanovanju popa tukajšnje poslanske naselbine, prestarega otca Ivana Pohorskega. Dobrosrčni in postrežljivi pop je poskrbel za izgubljeno ovčico, jo poučil ter mu ni drugega mari, kot da jo popelje nazaj v samostan, odkoder je ubežala mari, kakor sama pravi, ker jo je zalezoval neki betež-ni markiz. Knez JBoris Ivanovič Kurakin samo čaka, da jo nemudoma odpravi pod ostavljeno streho."
Dunjo je privedla v Pariz sorodnica haaškega župana, ki je potovala tjakaj s svojo hčerjo. Kmalu za njimi se je vrnil tudi Kasatkin, ko je bil uredil svoje de-dinske zadeve.	k
—	No, Aljosa, dragec moj, kako je bila vsa ta stvar? — je vprašal Zotov došlega Kasatkina: — Čuden dogodek to! Kdo bi si bil mislil kaj takega?	/
—	To ni nič posebnega, — je odgovoril Aleksej: — Stari babjek jo je neprenehoma zalezoval, no, in po domovini se ji je s tožilo. Kaj pa, ste li čuli, kaka nevihta se zbira na našem obzorju?
—	Kaj neki?
—	No, gosudar ... vsak dan pričakujejo njegovega prihoda v to pristanišče ...
Dftsi je Zotov dobro vedel, da car pride.
ZAPISNIK
zborovanja slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki se je vršila dne 17 oktobra 1941 v Chicagu, Illinois.
so ga vendar osupnile Besede Kasatkino-ve. Velikan, lovec pred Gospodom, je vstal v njegovih mislih v vsej svoji velikosti.
—	Dragi prijatelji, bratje-golobiči! — je rekel Alekseju: — Držite se dobro pri izpitu, ne padite z obrazom v blato.
—	Le mirni bodite, Konon Nikitič. 0-prostite, sami vemo, gosudar se ne šali...
Kmalu je dobil Zotov z Danskega pisanje, da je v istini odtod odplul k holand-skim mejam "lovec pred Gospodom", bivši sardamski car-tesar, Piter Timmennan. V pismu je bilo zapovedano Zotovu in gardemarinom, naj nemudoma odpotujejo v Boulogne, poiščejo tam novozgrajeni ruski kuter "Galeb", kupijo in na njega krov spravijo za mornarstvo v Rusiji potrebno zalogo sider, vrvi in jadrovine ter obenem naložijo gardemarine in nekaj zamorskih ovac merinovk najboljšega plemena in s tem tovorom in gardemarini brez zamude odplujejo proti Amsterdamu.
"No, kam nas ponese Gospod? Menda vendar ne odtod naravnost v Indijo?" si je mislil Zotov, ko se vozil po morju in se oziral v sinjo daljavo. "Jezus premilostni! uvaj in pokrij nas z obleko svoje toplote in dobrote!"
Svež, ugoden veter je bitro gnal lahko ladjo po mehkih valovih. - Pokazali so se holandski bregovi. Šilja-sti zvoniki, stolpi, temne ladjarnice, vrste trebrov, kanali in gozdi jamborov ob belih, ploskih bregovih Amsterdama, so se naglo dvigali iz penečih se valov.
IV.
Izpit.
Šestega decembra 1716. leta je došel car Peter v Amsterdam. Bilo je toplo vreme, skoro spomladansko, in veter je pihal.
Mesto, kjer se je car izkrcal, je bila znamenita vzhodno-indijska lad j arnica. Tu je Peter kot priprost mornar delal pred osemnajstimi leti.
—	Vašemu Veličanstvu salut in vivat! je rekel poslanec Kurakin, pozdravljajoč carja na ladjinem krovu.
—	Hvala! — je odvrnil Peter. — Prišli smo semkaj z Neve po istem potu, po katerem je prišel k nam Rurik pred osmimi stoletji.
—	Srečen si, gosudar, — pravi Kurakin, predstavljaje carju župana in druge holandske dostojanstvenike. — Vse Vas proslavlja; toliko storiš v prid ruski trgovini.
Peter je izpregovoril nekaj besed s Ho-landci in stopil na breg. Njegovo lice je sijalo. Pred njim je zopet ležalo sinje, prosto morje, tovarne, ladjar^cejn-cela množica brodov. Domovina se je nekako umirila po vplivu toplega, mehkeg& za-pada. Umolknile so zarote in kazni. Div-e, bedno, slamnato carstvo se je vse yre-ustrojilo.
—	V Kopenhagenu, Veličanstvo, — pravi: Kurakin: — ste izvolili izprašati prve gardemarine, ki so vas srečali v Evropi. Kake -ste jih našli?
—	Dečaki so me razveselili s krmare-njem in laviranjem ladij. Samo eno čepa —vladanje topov, streljanje v cilj. Ali skoraj pričakuješ Zotova in učencev njego: vih? \
—	Došli so včeraj, — šli so na ladjarni-co, kjer se dokončuje čudovito zgrajena ladja ... dečaki imajo za vse veselje/..
(Dalje prih.)
etu
(Dalje) DRUGA SEJA Predsednik zopet otvori zborovanje ob 2. uri popoldne. Navzoči 80 vsi zastopniki organizacij. Opravičil se je le blagajnik na dopoldanski seji. Prisoten je tudi pater Bernard Ambrožič.
Na dnevni red pride poročila tajnika, brata Joseph Za -larja, ki se glasi:
Dne 26. avgusta sem odposlal poročilo o našem poslovanju "To The President's Committee on War Relief Agencies, Washington, D. C.'
Istega dne (26. avgusta) sem prejel od br. Rogelja, direktorja publicitete, pravila, ki so bila pri minuli seji odobrena Gotovo ste pravila tudi vsi o-stali odborniki dobili. Enako so bila pravila tudi v časnikih priobčena.
Dne 4. septembra sem od poslal br. Leo Jurjevecu, blagajniku odbora, bančni draft za $521.20. Vsota $515.95 je predstavljala čisti dobiček piknika, ki sta ga priredili slovenski župniji v Milwaukee in West Allis, Wis. Vsoto $5.25 pa je darovalo društvo sv. Štefana št. 187, K. S. K. J., Johnstown, Pennsylvania.
Dne 3. sept, sem prejel naznanilo od tajnice "Progresivnih Slovenk v Ameriki," Cleveland, Ohio, da so članice o-menjene organizacije sklenile, da se pridružijo JP0-SS. Zastopnica organzacije je Mrs. Josie Zakrajšek, 7603 Cornelia Avenue, Cleveland, Ohio.
Ravno tako sem dne 26. sept. prejel naznanilo od tajnika "Slovenske Moške Zveze," da se je organizacija našemu cdboru-pridružila. Zastopnik organizacije je Mr. Charles benevol, 16007 Holmes Ave., Cleveland, Ohio.
Od br. blagajnika sem pre-
jel Ček st. 1, izdan za $12.50 O'Malley in McKay. Ta ček je bil izdan v plačilo premije blaga jnikovega poroštva,. Cek sem kot tajnik odbora podpisal in br. blagajniku vrnil.
Račun za mesec avgust 1941 je bil državnemu tajništvu, Washington, D. C. poslan 8. septembra. ■
POSLOVNICE Od minule seje do danes se
J. M. Trunk t
je izdalo naslednje poslbvni-ee:
Waukegan, 111..... št. 9
Lloydell, Penn'a .... št. 10 Butte, Montana .... št. 11 Pittsburgh, Pa. ...f.M, 12
Farrell, Pa.............št. 13
Lorain, Ohio ...... št. 14
Clinton, Indiana .. št. 15 Salida, Colorado .. št. 16 Dne 5. sept, sem prejel pismo "Pripravljalnega odbora," £81 East 222nd Street, Euclid, Cleveland, Ohio. Pismo nosi podpis Rev. Bernard Ambro-žiča in Rev. Julija Slapšeka, predsednika in tajnika omenjenega odbora. Ko pridejo na dnevni red raznoterosti, se bo o tem lahko razpravljajo o pismu, ki sem ga od Rev. Am-brožiča prejel 29. septemcra.
Enako sem dne 17. s^pt. prejel precej obširno _pismo od jugoslovanskega poslanika. Dr. Fotiča. Pismo bom kasneje pri seji prečital.
Joseph Zalar, tajnik JPO SS. Nato Čita tajnik važnejše cdlomke iz pisem "Pripravljalnega odbora v Euclid, Ohio.' Ako ravno je pismo bolj zasebnega značaja, vseeno prečita važnejše odlomke, da ne bi bila med zborovalci kaka sumnja glede pisem.
(Dalje prih.)
Predstavite vašim pri jate Ijjra "Amer. Slovenca" m jim ga priporočite, da se nanj
na-
roče!
Društvo sv. Jožefa
ŠT. 1», K. s. K. J., CLEVELAND. (CoUinwood) OHIO
Društvo zboruje vsak tretji četrtek ▼ mesecu ▼ Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari.
V društvo se sprejemajo moški in ženske ▼ starosti od 16. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino.
Frank Matoh, predsednik,	Louis Šimenc, blagajnik,
John Pezdirtz, tajnik. 14904 Pepper Ave. TeL Glenville 7120 Mike Zlate, boln. tajnik. 845 E. 139th Street " Telefon: P.. O. 9902 Zdravniki: Dr. Škur, dr. Penne, dr. Stasny in dr. Opaikar.
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši Človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv fist dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik
NOVI SVET 184$ West Cern^ak Road, Chicago, Illinois
STANE LETNO SAMO $2.00 > — NAROČITE SI GA SE DANES.!
*
8 knjig za polovično ceno
Imamo na roki kakih 50 izvodov vsake spodaj navedene knjige, katere objavljamo v razprodajo, dokler bodo na roki.
Letos, ko ne bo Mohorjevih knjig iz domovine, imajo ljubitelji lepega berila lepo priliko, da si naroče telenjige, ki jih tu objavljamo za polovično ceno.
Te knjige so: '
'MALI ANGLEŠKI WEBSTERJEV BESEDNJAK", ki
ga uporabljajo v osnovni soli____________________________________ 30c
"CELJE", zanimiv opis mesta Celja in njega okolice................ 40c
"NA NOGE V SVETI BOJ", zanimiva knjiga, ki jo je spisal pok. škof Jeglič ---------------------------------------------------- 30c
"OB SREBRNEM STUDENCU" (zanimiva povest) ___________ 50c
"OČE BUDI TVOJA VOLJA" (Povest iz Istre)_______________ 50c
"TARZANOV POVRATEK" (v sliki in povesti 2. knjiga).™ 45c
"OD SRCA DO SRCA" (1. in 2. zvezek) preje____________________ 50c
"ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM" (povest) ............................... 25c
: « -
Prodajna vrednost____________$3.20
2daj dobite te knjige, dokler zaloga ne poide za- SAMO-
Naročila je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd. -> Chicago, Illinois
Vojna in razmere med kako vojno spravijo marsikako čudno stran v življenju na dan.
Pred zadnjo vojno je ob petkih prihajal riž v mleku na mizo. Postna jed. Postrani smo ga gledali, včasih še malo zagodmjali. Ko je v teku vojne zmanjkalo riža in mleka, bi bili to hrano uživali na kolenih.
Tudi drugim, se mi "zdi, se godi tako. Nekdo je včeraj prišel v Ameriko morda samole na uro gledat. Postavim mu na mizo pri zajtrku "corn flakes". Bogami, smatral bo to za golo žalitev. Miza bi se morala ši-biti od vse kaj drugega! Pa vidim. Menda se v Lizboni še. dobi, kar se je prej dobilo povsod. Nekaj amerikanskih dopisovalcev gre v Lizbono po cpravkjh iz Madrida. Denarja imajo ti dopisovalci, da nič kaj, ampak v Madridu tega in onega manjka. V Lizboni je dosti "corn flakes", sami se najejo do sitega, imenitno je, in nekaj vzamejo še nazaj \ Madrid, in med Amerikanci je v Madridu gostija, ker se morejo najesti teh "corn flakes"!
V Moskvo so prišle razne komisije, da "pomagajo" Rusom. V Moskvi še ni tako z vsem pri kraju, kakor grmita Hitler in Mussolini. Delikatesa za vse komisarje je bil kavi jar, to se razume, ampak visoki angleški komisarji se niso mogli dosti najesti tistih "blincev" s sirupom, ker takih "delikates" že davno ni v Londonu. Daj komu blince na mizo, še oštel te bo!
Se nekaj od—mize. Dr. Bre-celj, pozneje primarij v Ljubljanski bolnišnici, pripoveduje,
kako je bilo skozi leta tam na sroriški fronti. -Nekaj "mesa" naj zadnje vrste in še tega ne dosti. Pride na dopust v Ljubljano v tistih časih, gre k dr. Kreku in Cilka, Krekova sestra, skuha lonc ajdovih žgan-cev. Pred vojno bi bilo kaj takega žaljenje, zdaj so bili ajdovi žganci prava ambrozija, jed za bogove.
Morda smo vsaj pred vojno tudi v Ameriki, malo premišljujte. • ♦
Danes se dosti govori in razpravlja tudi o človeških in raznih rasah, plemenih ali kako naj se to označi. Odkod bi bile te rase prišle, je zadeva teh antropologov, pri resnici pa bodo težko, ker hudo so nekim takim učenjakom pri srcu —opice. Vsaj neki trdijo, da je nemška rasa na vrhuncu
vseh ras, skoroda edina človeška rasa, vse druge pa kakor bi bile še danes v opičjih hlačah ali koži. Well, jaz nisem noben antropolog, smatram pa vsakega človeka za stvar božjo, vsakega za otroka božjega in upam, da bom pri resnici.
Da so razne rase, o tem ni dvoma, človeštvo pa je le ena skupina, m radi rase ni sio&ene razlike med človekom in človekom.
Razne rase pa imajo tudi razne lastnosti, ki so več ali manj značilne, neke dobre, druge slabe. O tem ne bo prerekanja. Rasa radi rase pa ni nad nobeno raso.
Leadville je glede ras pravi majčken Babilon. Od vseh krajev in vetrov je nekaj zastopnikov. Lahko se opazuje, kakšne so te rase in kako se udejstvujejo pri rasnih in značilnih lastnostih. Radi rase same noben ni boljši ali slabši od drugega'. Pri udejstvova-nju, življenju pa je razlika in to vsak lahko opazuje, ako ga to zanima. 2e nad sedemnajst let opazujem. Vidim možakarje še v najboljših letih, da vsa leta podpirajo dan na dan vogale. Iz katerih ras so taki možakarji, nočem omenjati, da bi ne bilo ognja v strehi, ampak kot Slovana me je malo le sram, ko vidim gruče ob vogalih. Dan na dan sedi pred hišo, ki se bo skoroda zgrudila, ampak za delo ne prime. Več ne rečem. Rasa ni nad raso, je pa razlika med rasami.
PRISPEVKI
za trpeče rojake v starem kraju
Mrs. Joseph Plemel,
Northome, Minn........$ 2.00
Prejšnji izkaz ...............„.$4i.06
Skupaj do 18. nov........S43.06
-o-
Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
Pregleduje oči in predpisuje očala
23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashbmd Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
m

MICHAEL TKINKO IN SINOVI
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
(Pleskarji in popravljaH ometa in sten)
2114 West 23rd Place,	Chicago, Illinois
Telefon Canal 1090 Kadar imate ca oddati kako pleakartko (plaatarera) dalo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, 2e daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste asa kot Slovencem priliko, da podamo na i« cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo.

S
39
3E
Nove plačilne knjižice
ZA DRUŠTVA K. S. K. J.
Trpežne vezane v platno, narejene za 12 let. Velikost 4^x3 inčev, primerna velikost za žep. Tiskane na dobrem pismenem papirju s pivniki, po kakoršnih društva vedno poprašujejo. Na platnice pride tiskano ime društva, ki jih naroči.
50 knjižic.___$8.50 — 100 knjižic.___$13.75
Pri višjih naročilih dodaten popust
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
1