Pobožni vitez.
*V                                      (Pravljica.)
3§||ive] je  nekoč vitez, zelo  hraber in  bogaboječ.
?gp   Če je šel iz svojega gradu ali če se je vračal
sši$    domov, je  moral  iti  čez veliko   pokopališče,
kjer  so v starih  časih  sežigali  pogani  svoje mrliče.
Pozneje je bila tam bitka. Na mestu so pokopali mrtve
vojake, pa pozneje  sezidali  katoliško  pokopališče in
cerkev.
Kolikorkrat je pobožni vitez jezdil memo one cerkve v boj, ali če se je vračal domov, vselej je molil za pokoj vernih mrtvih. Nikdar ga ni bilo strah, ko je jezdil memo pokopališča, in najsi je bilo temno kot v rogu, ali pa naj je obsevala luna s svojimi bledimi žarki blede spomenike.
Ko jezdi nekoč spet od svojih opravkov domov, ga napade kraj pokopališča sovražna četa. Sicer se ni prestrašil sovražnika, vendar je sedaj uvidel, da ga ne more drugo rešiti kot beg. Bežeč memo pokopališča je zamolil besede 131. psalma, ki se glasž: BK tebi kličern iz globočine, o Oospod, Gospod, usliši moj glas!" — ln glej! komaj je izgovoril pobožni vitez te besede, kar začn6 vstajati iz grobov mrliči, pa skle-nejo koščeno sleno med preganjalci in vitezom. So-vražniki od strahu odbežč in vpijejo kot zverina. Vitez pa nepoškodovan prijezdi na svoj grad, ker so ga branili mrtvi, za katere je tolikokrat molil..,
Ferd. Schmidt. — Osojski.