Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 169
Gregor Bulc
Alexei Monroe: Pluralni monolit: Laibach in NSK. Ljubljana: Maska,
zbirka Transformacije, 2003
413 strani (ISBN 961-91078-3-7), 4.900 SIT
prevod Aleksandra Rekar
V tukaj{njih prostorih je delo umetni{kega kolektiva NSK sorazmerno dobro poznano, kar pa
{e ne pomeni, da poglobljene interdisciplinarne analize njihovega ustvarjanja in u~inkov tukaj{nje
javnosti ne potrebujejo. Nasprotno, Monroejeva knjiga (v odli~nem prevodu Aleksandre Rekar)
nazorno poka‘e, da lahko vnovi~no prevpra{evanje (popularno)kulturno-politi~nih fenomenov,
ki so bili v preteklosti ‘e domala ni~kolikokrat obravnavani, postane z vsakim novim ~asovnim,
zgodovinskim in subjektivno-avtorskim kontekstom izredno dragoceno podjetje, ki pripomore k
nujni prevetritvi vmo~virjenih kli{ejev.
Naslov obravnavane knjige, ki prina{a tudi natan~no kronologijo NSK (1980-1997 sic!), je
metafori~en: pluralni monolit. Avtor posku{a s to preprosto in obenem paradoksalno sintagmo
ponazoriti na~in delovanja in vpliva NSK. NSK naj bi bil, kot ~rni monolit v seriji ZF romanov
Arthurja C. Clarka Odiseja 2001 itd., »stati~en, vendar nosi dejavno energijo, ki moti in preoblikuje
zavest vseh, ki pridejo z njim v stik« (str. 11). Kot konkreten primer tovrstnega delovanja avtor
med drugim navaja Laibachov/Malevi~ev kri‘, ki se je kot problemati~en simbol pojavil na samem
za~etku delovanja skupine Laibach in h kateremu se NSK v svojem poznej{em delu vseskozi
vra~a. S sledenjem rabe kri‘a pri NSK avtor ugotavlja njegovo razra{~ajo~o se in mutirajo~o
navzo~nost v razli~nih medijih in na razli~nih teritorijih, na razstavah, plakatih, v koncertnih
dvoranah itd. Monolit (simbol kri‘a) se skozi raznorodno repeticijo za~ne kazati kot niz reakcij,
kot proces razra{~anja in preobra‘anja, ki ga vseskozi dejavno strukturirajo antagonizmi in
protislovja. Rabi kri‘a in odzivom nanj so analogne tudi rabe drugih eneseskajevskih simbolov
ter, kar je najpomembnej{e, (samo)reprezentacije NSK kot totalitarnega umetni{kega kolektiva/
stroja/dr‘ave in javne reakcije na njegovo delo. Laibach in NSK zato »delujeta kot pluralen monolit
(in utelesitev paradoksa). Na tem mestu se poka‘e kon~na vzporednica s Clarkovim delom. Ko
saga se‘e onkraj leta 2001 (2010, 2061, 3001) se monolit razraste in razpr{i.« (str.15)
Monroejev pristop k obravnavanemu predmetu je vse prej kot formalisti~en in »objektiven«.
V njem je na dale~ ~utiti odlo~no privr‘enost delovanju NSK. Avtor kot enega izmed osrednjih
virov/argumentov vseskozi uporablja prav izjave NSK in besedila teoretikov, ki jih je NSK bodisi
povzemal bodisi parafraziral. Obenem pa, kar je {e najbolj intrigantno, avtor pri pisanju ubere
enak metodolo{ki pristop, kot ga v svojih delih uporablja NSK. Tako razli~ne teoretske ideje
uporablja zgolj kot orodje, pri ~emer odkrito opozarja, da nobena od njih ne sme biti prevladujo~a,
da gre zgolj za prisvajanje analogno protislovnemu in dvoumnemu prisvajanju NSK (str. 20), ki
omogo~a nadaljnje razra{~anje in potencialno neomejeno {tevilo pristopov k obravnavanemu
predmetu, ki pa naj bi jih spro‘al in proizvajal prav ta predmet sam. »Tak{en pluralen in nedefiniran
pristop je edini na~in, kako predstaviti pluralno totalnost obravnavanega predmeta.« (str. 23)
Zavoljo tovrstne metodologije se je bralec prisiljen soo~ati s ponavljanji posami~nih simbolov,
dejstev o delovanju NSK in zgodovini Slovencev, s ponavljanjem klju~nih argumentov, s
ponavljajo~im pojavljanjem dolo~enih teoretikov (Deleuze in Guattari, Groys, Epstein, @i‘ek,
Gr‘ini~eva, Rametova, Adorno itd.), ter z neskon~nim nizom ponavljajo~ih se jukstapozicij, kar
spro‘a – kot bi Monroe najbr‘ dejal za reakcije na Laibach in NSK – me{ane ob~utke zrevoltiranega
prezasi~enja, nekriti~ne fascinacije in izsiljene refleksije.
Na tem omejenem prostoru bi bilo prav zaradi metodologije, ki jo avtor uporablja, zelo te‘ko
sistemati~no predstaviti vsebino knjige, zato bomo sku{ali obravnavati le najbolj prodornega
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 169
Black

170 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44
Recenzije
izmed {tevilnih, ponavljajo~ih se argumentov. Pred tem povejmo le {e to, da je Monroejev pristop
pronicljiv kola‘iran skupek zgodovinske, politolo{ke, filozofsko-sociolo{ke, umetnostno-
zgodovinske, politi~no-ekonomske in semiolo{ke analize, pri katerem se nam kot edina
pomanjkljivost ka‘e le pretirano zapostavljanje analize mikrosocialnih povezav med ~lani NSK
in razli~nimi kulturnimi, politi~nimi in ekonomskimi subjekti (kustosi, galerijami, kritiki, novinarji,
glasbenimi zalo‘bami, MOL, MzK ipd.), ki bi morebiti lahko prinesla tudi nekoliko bolj kriti~no,
manj abstraktno in manj distancirano razumevanje ume{~anja NSK v razli~ne ideolo{ke re‘ime.
Eden izmed klju~nih argumentov, ~e ‘e ne najbolj klju~en argument, ki v razli~nih permutacijah
preveva celotno delo, je – kot {e mnogi drugi – »‘i‘kovski«, in sicer da je NSK mo~ uzreti in
obravnavati zgolj kot kategorijo-samo-po-sebi, kajti ne glede na raznolike, kontradiktorne prvine
(totalitaristi~ne, nacionalisti~ne, romanti~ne, pastoralne, panslovanske, avantgardne), ki jih
uporablja, ga naj ne bi bilo mo~ identificirati z nobeno izmed ideologij, s katerimi se odkrito
spogleduje. ^eprav je eklekti~en, militantno poudarja, da je samosvoj (mimogrede, tukaj Mon-
roe potegne vzporednico z eklekticizmom in militantno samostojno dr‘o samoupravnega
socializma). Znotraj te raznorodnosti ni mo‘en odklon v eno za~rtano smer, kajti venomer gre le
za se{tevek, za NSK kot celostno umetnino, ki se vseskozi razra{~a na vse strani in v vse ~ase.
NSK sistem uporablja kot surovino v umetni{ki produkciji. Pri tem ga ne imitira, temve~ se z
njim ~ezmerno identificira, nadidentificira, ideologiji pa se (sku{a) izogiba(ti) tako, da v celoti
utele{a jezik in potla~ene izvirne kode oblasti, ki so po mnenju NSK in Monroeja (@i‘ka, Adorna
itd.) imanentno totalitarni.
V skladu s temi prepri~anji Monroe lahko zatrdi, da je pri NSK a) totalitarni kolektivizem
hkrati kritika vzhodnih in zgodovinskih totalitarizmov ter kritika individualiziranega, domnevno
deideologiziranega zahodnega potro{ni{kega kapitalizma; b) kompleksni organizacijski diagram
(organigram) NSK kritika pretirane birokratizacije samoupravljanja ter obenem korporativnih
sistemov organiziranja v kapitalizmu; c) uporaba simbolov SFRJ v spregi s totalitarnimi
ozna~evalci kritika potla~ene totalitarnosti samoupravnega sistema in v isti sapi kritika slovenskih
nacionalistov in revizionistov, ki komunisti~nemu re‘imu ne pripisujejo nikakr{nih zaslug za
razvoj slovenskega narodnega »programa«; ~) NSK dr‘ava v ~asu, ki zlije kulturo z dr‘avo,
kritika oblastnega vpliva na kulturo in kritika potro{ni{ke dru‘be, kjer je vpliv dr‘ave izpodrinil
narek trga, dr‘avljani pa so postali potro{niki; d) uporaba nem{~ine in germanskih ozna~evalcev
v delu NSK kritika kolonizacije in slovenske kolaboracije z deslovenizatorji ter obenem kritika
nacionalisti~ne potla~itve zavedanja o nedvomnem organskem razmerju med slovensko in
germansko identiteto; e) uporaba avtohtonih slovenskih simbolov kot kritika kolonizacije,
jugoslavizacije in tr‘ne globalizacije ter v enaki meri kritika slovenske nacionalisti~ne zaplan-
kanosti. Monroe gre v slednjem primeru celo tako dale~, da br‘kone nekoliko preve~ zanosno
zapi{e, da je »Laibachovo manipuliranje s slovenskimi narodnimi arhetipi (...) nemara vplivalo
na to, da se v Sloveniji ni pojavil o~iten nacionalisti~ni ekstremizem« (str. 176), ker se je v
primerjavi z eneskajevsko »“paradigmo nemogo~e avtoritete” (...) vsak morebitni bodo~i
ekstremizem dozdeval {ibek in ne dovolj prepri~ljiv in gore~ – Laibach si je prilastil prizori{~a in
oblike potencialne paravoja{ke mobilizacije, ki je potekala drugod po Jugoslaviji« (str. 184).
O~itni opozicijski diskurzi po mnenju Monroeja in NSK (tudi @i‘ka in Adorna) ve~inoma podpirajo
sistem in mu omogo~ajo reprodukcijo z vzpostavitvijo ventilov za negativne dr‘e, ki omogo~ajo
obstoj transgresije v slu‘bi sistema (dr‘ave, trga). NSK zato v izogib ideologijam ubira pot
nadidentifikacije s sistemom, z razli~nimi odkrito in prikrito totalitarnimi ideologijami, s ~imer
oblast razgali in dokon~no locira, sebe pa vzpostavlja v svojem lastnem prostoru izven ideologij.
^eprav se Monroe vpra{a po uspe{nosti tovrstne strategije NSK in se zamisli, ali NSK omogo~a
dejansko spremembo ali ne (str. 321-2), oziroma ali NSK tudi drugim odpira duri izvzetja iz sistema,
v pozitivni odgovor nikoli ne dvomi. Z Epsteinom zaklju~i, da je NSK kultura, ki postane laboratorij,
v katerem bodo na novo odkrili vse predhodne kulturne oblike in stile, ter jih zlili v novo netotalitarno
totaliteto. »NSK ponuja posamezniku pospe{evalen okvir, temelje~ na totaliteti, ki se na novo ka‘e
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 170
Black

Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 171
Recenzije
kot obmo~je mo‘nosti in ne zaklju~ka (str. 315)«. In ‘e zaradi na{ega ima-nentnega nagnjenja k
prepri~anju o emancipatornih mo‘nostih domnevno utopi~nih projektov se moramo z avtorjem
strinjati. Dasiravno se vse bolj pogosto zdi, da je tudi Laibachova in eneskajeva strategija postala
predvidljiva transgresija, ki jo v obliki mo~no energetsko nabitega premoga (u)porabljajo in upregajo
dominantni ideolo{ki mehanizmi glasbene industrije, tr‘enja, kulturne politike itd.
Valentina Hlebec
ur. Anu{ka Ferligoj, Andrej Mrvar: Developments in Applied Statistics.
Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, serija Metodolo{ki zvezki 19, 2003
294 strani (ISBN 961-235-123-6), 3.338 SIT
Anton Cedilnik: Uvod v verjetnostni ra~un. Ljubljana: Fakulteta za
dru‘bene vede, serija Metodolo{ki zvezki 20, 2003
125 strani (ISBN 961-235-121-X), 1.669 SIT
ur. Andrej Mrvar: Proceedings of the Seventh Young Statisticians
Meeting. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, serija Metodolo{ki
zvezki 21, 2003
124 strani (ISBN 961-235-126-0), 1.670 SIT
klju~ne besede: statistika, metodologija, verjetnostni ra~un, analiza podatkov, biostatistika, ankete
Tri nove knjige v zbirki Metodolo{ki zvezki ponujajo dva izbora ~lankov iz mednarodnih
konferenc (19 in 21) in srednje zahteven u~benik statistike (20). Metodolo{ke zvezke izdaja Fakulteta
za dru‘bene vede, urednica serije je Anu{ka Ferligoj, uredniki posameznih {tevilk pa so izbrani
glede na tematski sklop in vsebino posameznih {tevilk. Pri~ujo~a serija je namenjena predvsem
statistikom in metodologom, pa tudi {tudentom, ki se v teku {tudija soo~ajo s statisti~nimi predmeti,
vendar pa bodo v njej na{li koristne metodolo{ke napotke tudi empiri~no usmerjeni sociologi. Prvi
zbornik iz serije je iz{el leta 1987, do sedaj pa se je nanizalo ‘e enaindvajset {tevilk. Obe knji‘ici, ki
ponujata ~lanke, sta dostopni tudi na spletnih straneh Fakultete za dru‘bene vede.
V dvajseti {tevilki je iz{el u~benik Antona Cedilnika o verjetnostnem ra~unu. U~benik je
namenjen {tudentom razli~nih {tudijskih smeri, ki morajo opraviti srednje zahteven statisti~ni pro-
gram. Knji‘ica je zato zastavljena tako, da jo zmorejo razumeti in uporabljati tudi manj matemati~no
podkovani {tudentje. Intuitivni definiciji verjetnosti sledi abstraktna definicija, nato pa so nanizana
poglavja o pogojni verjetnosti, Bernoullijevem zaporedju poskusov, slu~ajnih spremenljivkah,
diskretnih in zveznih porazdelitvah, pri~akovani vrednosti, varianci ter kovarianci in korelaciji. Za
la‘je branje in razumevanje je tekst tudi grafi~no zaznamovan s krepkim tiskom za definicije in
poimenovanja, in po{evno le‘e~im za posebej pomembne odstavke. Na koncu vsakega poglavja so
vpra{anja, ki so namenjena diskusiji {tudentov s predavatelji. Sodoben in lepo urejen u~benik kar
kli~e k branju in {tudiju te, med {tudenti dru‘boslovja tradicionalno osovra‘ene teme.
Enaindvajseto {tevilko metodolo{kih zvezkov, v kateri so zbrani ~lanki, predstavljeni na
sedmem mednarodnem sre~anju mladih statistikov, je uredil Andrej Mrvar. Prvo sre~anje doktor-
skih {tudentov statistike so organizirali Anu{ka Ferligoj, Herwig Friedl in Mushtaq Hussain v
Pliberku. Na tem sre~anju so se predstavljali le mladi statistiki iz Slovenije in Avstrije. ^ez dve
leti so se jim pridru‘ili {e mad‘arski in nato {e italijanski {tudentje. Sre~anje je organizirano
vsako leto v drugi dr‘avi, sedmo sre~anje pa je bilo oktobra 2002 v Piranu. Sre~anje omogo~a
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 171
Black