SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVI (50) Štev. (N2) 5-6
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIREŠ 21 de febrero - 21. februarja 1997
VOJKO ARKO
MITI IN MITI
V „Svobodni Sloveniji" sem čital odgovor Staneta Snoja na Jcnšterlov članek o mitih slovenske emigracije v Argentini. Rad se pridružujem veliki večini Snojenih izvajanj, a ob tej priliki sem se spomnil gotovih mitov, ki še danes krožijo v naših domačih krajih in se izdajajo kot zgodovinske, resnice.
Prvi mit je „narodna osvobodilna vojna". To pravljico vztrajno ponavljajo ljudje, ki so v polstoletni komunistični diktaturi dostikrat kritizirali partijo, a so z njo sodelovali v vojni in ji pomagali na oblast, pa zdaj skušajo dokazovati, kako so oni v tej neprijetni družbi osvobodili Slovenijo Nemcev, kar je čisti nesmisel. Radi slovenskih partizanov se Hitler .ni eno minuto preje ustrelil in Nemci so se umaknili iz Jugoslavije in Slovenije,po zmagah zavezniških vojsk, ne radi „narodno osvobodilne borbe".
Drugi mit je zgodba o „izdajstvu". Nihče ne ve bolje kot komunisti, da je politika umetnost možnega in so torej včasih primerni nekam čudni prijemi. Iz zgodovine je znano, da je leta 1917 nemški generalni štab prepeljal Lenina iz Švice na Švedsko, da se je od tam pritihotapil v Rusijo in zakuril oktobrsko revolucijo. Tako je izločil Rusijo iz protinernške vojne. Stalin pa je 1939 sklenil s Hitlerjem prijateljsko pogodbo in vse do 22.6.1941, ko so ga Nemci napadli, pošiljal Nemčiji surovine za vojno proti zapadu. Zakaj so torej nasprotniki komunizma „izdajalci", le partija jih je potisnila v samoobrambo in so hočeš nočeš nekaj sodelovali z nemško okupacijo v dobi, ko je bilo povsem jasno, da je vojna za Nemčijo izgubljena. O tej pravilni ali
nepravilni politični potezi se lahko prepirajo nasprotniki komunizma, medtem ko je za partijo čisto razumljivo, da je potisnila sovražnike v narodno politično zadrego, ki ji daje možnost, da goji svoj mit med priložnostnimi sopotniki. V vojnem razdobju je bilo potrebno tvegati politične in vojaške podvige, ki so dandanes morda vprašljivi. Komunisti so z leto 1945 stavili na pravilno karto, na nemški poraz. A njihov edini cilj je bila neomejena politična oblast po koncu vojne, to je po njihovem besedišču „revolucija", ne pa narodna osvoboditev, saj namškega vojaškega stroja oni niso mogli premagati, kot se mu niso mogli ustavljati bedasti srbski častniki, ki so leta 1941 izvedli državni udar in izzvali Hitlerja, ko je bil najmočnejši in na vsem evropskem kontinentu ni imel nobenega bojujočega se sovražnika.
Miti slovenske emigracije, kot imenuje Jenšterle slovensko krščansko tradicijo, ki je desetletja živela in še živi v naših krogih, so pomagali ohraniti slovenstvo v neslovenskih deželah in nedvomno pomenijo nekaj pozitivnega. Miti porojeni iz namenoma zanetene državljanske vojne pa povzročajo sovraštvo in nudijo dobiček samo novemu razredu, ki z njimi opravičuje svoje prednostne „pravice".
Zgodilo se je v Sloveniji
PRVI V CEFTI
Slovaška je 8. januarja Sloveniji simbolično izročila predsedovanje v Srednjeevropskem sporazumu o prosti trgovini. Slovenija za zdaj načrtuje, da bo jeseni gostila predsednike vlad države Cefte in že aprila pripravila konferenco o naložbenih možnosti v Cefti. Slovenija je v prvih enajstih mesecih lani izvozila v države Cefte za 411 milijonov dolarjev blaga, uvozila pa za 560 milijonov dolarjev.
PRVI SLOVENEC NAD 200 M
9. februarja je na smučarski letalnici v Kulmu Primož Peterka skočil 203 metre — prvi Slovenec, ki je presegel v skokih magično mejo 200 m.
POGOVOR Z ITALIJANI
Podpredsednik DZ Zoran Thaler je sprejel italijanskega veleposlanika v Sloveniji Massima Spinettija, s katerim sta govorila o vprašanju narodnih skupnosti v obeh državah ter težavah Tržaške kreditne banke. Gost je izrazil zadovoljstvo od podpori, ki so jo slovenski politični krogi, Ustavno sodišče in javnost dali italijanski in madžarski narodni skupnosti in njunima predstavnikoma v parlamentu ob nedavnih poskusih omejevanja njunih pravic. Po njegovih podatkih pa naj bi bila Banka Anto-niana, ki je postala večinska lastnica TKB,
Vladna koalicija: SLS pleše z LDS
LJUBLJANA, 15. februarja — Pogajanja o novi koaliciji med -LDS in SLS, s srečanjem predsednikov dr. Janeza Drnovška in Marjana Podobnika, se, kot kaže, uspešno končujejo, čeprav so pogajalci previdni pri izjavah. Nova vladna koalicija bo sestavljena iz liberalne demokracije in ljudske stranke ob podpori manjšincev in upokojencev.
Programski in tudi kadrovski del koalicijske pogodbe je v glavnem usklajen.
Pogajanja potekajo skoraj od padca kabineta prejšnji četrtek, vendar se je šele zadnji četrtek zvečer v najožjih političnih krogih izvedelo, da se je ljudska stranka odločila za vstop v vladno koalicijo z liberalno demokracijo. Vsebinska pogajanja med pogajalskima skupinama so potekala na ravni glavnih tajnikov. O delitvi resorjev sta se pogovarjala tudi predsednika strank. Mandatar bo v ponedeljek objavil imena ministrov.
Za zdaj je znano, da naj bi liberalna
demokracija zadržala zunanje ministrstvo, ki ga bo vodil Zoran Thaler, prav tako bo ministrstvo za gospodarstvo, še naprej v rokah Metoda Dragonje. Minister za finance bo Mitja Gaspari. Liberalna demokracija naj bi dobila notranje ministrstvo, ljudska stranka pa obrambno. Ljudski stranki je bilo prav tako ponujeno pravosodje, vendar nad njim niso navdušeni, zato ga bo najbrž vodil Aleš Zalar. Ministrstvo za kulturo ostaja liberalni demokraciji. Še se pogajajo, ali bo ljudska stranka dobila ministrstvo za šolstvo in liberalna demokracija ministrstvo za delo ali narobe. Ljudska, stranka bo vsekakor prevzela ministrstvo za kmetijstvo (bržkone Ciril Smerkolj), ministrstvo za promet in zveze, ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj (Tit Turnšek), ministrstvo za znanost in ministrstvo za zdravstvo, poleg podpredsedniškega mesta v ladi, ki bo pripadlo Marjanu Podobniku.
Po Nedelu Posredoval: Vinko Levstik
• M M. i
pripravljena prodati del delnic, ki jih bodo lahko odkupili tudi pripadniki slovenske manjšine v Italiji.
DRŽAVA IN CERKEV
Slovenska škofovska konferenca je sporočila, da so redovni predstojniki in predstojnice Slovenije na letnem sestanku pozdravili odločbo Ustavnega sodišča, ki razveljavlja del zakona o moratoriju na vračanje gozdov in kmetijskih zemljišč in sicer tistega dela, ki je zamrznil vračanje gozdov Cerkvi. Ob tem so poudarili, da jim ne gre za imetje in njegovo povečanje, ampak zato, da bi lahko upravljali vse dejavnosti, ki jih že imajo, ali pa jih bodo v prihodnosti morali sprejeti.
PAPEŠKI ODLIKOVANJI
Apostolski nuncij v Sloveniji nadškof Edmond Farhat ter ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar sta 22. januarja notranjemu ministru in predsedniku državnega odbora za pripravo papeževega obiska Andreju Šteru in akademiku ter predsedniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Francetu Berniku podelila papeško odlikovanje Red sv. Gregorija Velikega.
ŠPANSKI BORCI
V Muzeju zgodovine v Cekinovem gra-
Bodoča vlada?
V torek, 18. februarja, je Drnovšek predstavil novo vlado parlamentu, ki jo mora ta potrditi v nekaj dneh, kar verjetno ne bo prineslo nobenega presenečanja ...
LDS:
dr. Janez Drnovšek, predsednik vlade mag. Mitja Gaspari, minister za finance;
Metod Dragonja, minister za gospodarske dejavnosti;
Jožef Školč, minister za kulturo;
Mirko Bandelj, minister za notranje zadeve;	,
dr. Pavel Gantar, minister za okolje in prostor; dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport;
Zoran Thaler, minister za zunanje zadeve;
mag. Anton Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve;
Igor Bavčar, minister brez resorja, odgovoren za evropske zadeve.
SLS:
Marjan Podobnik, minister brez resorja, ki nadomešča predsednika vlade in koordinira državotvorna ministrstva;	,	v
dr. Marjan Senjur, minister za ekonomske odnose in razvoj;
Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo, 'gozdarstvo in prehrano;
Tit Turnšek, minister za obrambo;
Tomaž Marušič, minister za pravosodje; „
mag. Anton Bergauer, minister za promet in zveze;
dr. Marjan Jereb, minister za zdravstvo;
dr. Lojze Marinček, minister za znanost in tehnologijo;
mag. Bogo Grafenauer, minister brez resorja, za področje lokalne samouprave;
DeSUS:
Janko Kušar, minister brez resorja, odgovoren za koordiniranje delovnih teles na področju socialnega varstva (DeSUS).
du se je s predvajanjem filma o udeležbi Slovencev v državljanski vojni v produkciji RTV Slovenija začela muzejska predstavitev s temo Bili smo v Španiji. Na strani španskih republikancev se je pod 'geslom „No pasaran" namreč borilo tudi skoraj šesto slovenskih prostovoljcev. V poklon nedavni odločitvi ministrskega sveta v Madridu, ki je sprejel odlok, da se borcem internacionalnih brigad izreče posebno
priznanje s podelitvijo španskega državljanstva, in v poklon slovenskim prostovoljcem pa je bil v Cankarjevem domu večer z multivizijo Odsevi iz Španije. Delo je mnenja, da so se v slovenski „španski vojski" tam kalili za upor proti okupatorju — v resnici pa so se kalili za komunistično revolucijo v Sloveniji, kjer so imeli glavno besedo.
Po STA
Prijatelji so čez noč postali hudi tekmeci
I
»Pii
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Minuli konec tedna je bil prav najpomembnejši politični vikend, od prvih volitev ali od, usodnih dogodkov ob nastanku države. Koalicija SLS-LDS bi bila lahko za politični prostor bolj usodna, kot je bil nastanek in razpad Demosa, nastanek velike koalicije leta 1992, saj utegne za dolgo razdeliti politični prostor. Podobnik je^ dokončno prestopil na drugo stran in bi imel v pomladni koaliciji večje težave, kot jih utegne imeti v vladni.
Znano je, da Franc Zagožen, predsednik glavnega odbora SLS, nasprotuje samostojnemu vstopu SLS v koalicijo. Prav tako Ivan Pučnik, brat Jožeta Pučnika. Oba sta se sicer formalno umaknila iz dnevne politike, vendar sta ostala močni avtoriteti v ozadju ljudske in socialdemokratske stranke.
V sredo zvečer je javno izbruhnil tudi spor med SKD in SLS. Pozneje je predsednik SLS Marjan Podbonik večkrat dejal, da nekatere stranke s pogajanji niso mislile resno — očitki najverjetneje niso leteli le na krščanske demokrate, ampak tudi socialdemokrate.
PUCKOV PRESTOP JE ZAPLETEL POLOŽAJ
Pomladanska koalicija je vzdržala, predvsem dokler se je še kazala' možnost, da bo dobila mandatarstvo, vendar ji ni uspelo dobiti glasov na levi, kar je za mandatarjevo izvolitev Drnovškovi koaliciji uspelo s Puckom. Čeprav je kazalo, da je blokada presežena in bo zdaj lahko Slovenska ljudska stranka vstopila v koalicijo z liberalno demokracijo, je prestop poslanca SKD zapletel položaj. Jasno je bilo, da bo težko obdržati SLS v pomladnem bloku, glede na to, da je bilo tako rekoč že pred volitvami jasno, da je Podobnikova ljudska stranka, zmerna stranka na desni sredini, najprimernejši partner za koalicijo in da ji nič ne more preprečiti vstopa v vladno koalicijo. Ne nazadnje je SLS nastopala na volitvah kot prihodnja vladna stratika. Volilni izid je onemogočil, da bi takoj prišlo do prestopa, saj sta imeli obe strani navidezno enake možnosti. Če bi LDS in SLS uspelo sestaviti vlado in brez velikih pretre-
mmm m m	, i ■ 11 mmm i mmsmm11
sov zdržati do naslednjih volitev, je politični prostor tako rekoč zacementiran.
OČITEK ZARADI SPORAZUMA POMLADNIH STRANK
Podpis sporazuma o sodelovanju pomladnih strank je bil sicer glavni očitek, s katerim se je Podobnik soočil takoj, ko je prišlo v javnost, da bo vstopil v koalicijo. Najbolj ostro je nastopil Lojze Peterle in na dan je prišel konflikt med SKD in SLS.
Socialdemokrat Jože Pučnik je dejal, da je sicer legitimno participirati v oblasti, je pa odprto vprašanje načelnosti. Morebitno potezo je Pučnik sam opravičil s tem, da je bila SLS doslej najdlje v opoziciji, čeprav v tej potezi SLS vidi podcenjevanje političnega partnerja, s katerim se spušča v koalicijo, in za podcenjevanje nenačelnosti, ki vlada v političnem bloku, s katerim se 'zdaj povezuje SLS
ZASKRBLJENOST CIVILNE DRUŽBE
Tudi civilna družba z zaskrbljenostjo spremlja sedanje politično dogajanje in znamenja, ki kažejo, da bi celo SLS popustila pod poskusi Janeza Drnovška, da razcepi enotnost pomladnih strank. „DovolUe, da vas ob tem spomnimo na vašo zavezo, da boste skupaj in enotno vztrajali do zmage poštenja, pravičnosti, resnice in demokracije, ki izhaja iz skupne izjave,predsednikov SLS, SKD in SDS, dane za zborovanju civilne družbe pred parlamentom 6. februarja letos", so v obliki pisma Podobniku poslali račun demonstranti pred parlamentom. Pomladna stranka, ki bi po zgledu SKD šla v vlado, ne bi reševala države, temveč bi bila odgovorna za vnovično prevaro slovenskega naroda in nadaljevanje nedemokratičnega režima z vsemi posledicami za nestabilnost slovenske družbe, ki je sicer naklonjena'socialdemokratom.
Kmalu bo jasno, ali in kako dolgo bo Podobnik zdržal soočanje s SDS in SKD, ki sta rekoč čez noč postali njegovi največji in najbolj nevarni politični tekmici.
Po Nedelu Posredoval Vinko Levstik
*>■*-Mtfi ^ rSUh	V'-if
SPOROČILI ZA JAVNOST
SKD vztraja pri enotnosti strank slovenske pomladi
13. februarja se je sestalo ožje vodstvo Slovenskih krščanskih demokratov in obra-vnalo predlog predsednika SLS Marjana Podobnika za morebitno vlado po formuli 1+2 (LDS in dve pomladni stranki). Koordinacija je ugotovila, da je Marjan Podobnik v javnosti napačno predstavljal stališča SKD do nove sestave vlade, saj SKD ni apri-ori zavrnila možnost formule 4x1, čeprav zanjo zaradi stališč mandatarja ne vidi realne podlage in je kot najprimernejšo rešitev predlagala postavitev tehnične vlade.
Koordinacija SKD ne vidi potrebe, da bi SKD preminjali stališče, naj stranke slovenske pomladi sodelujejo skupaj, v vladi ali v opoziciji. Slovenski krščanski demokrati smo se pripravljeni pogajati o formuli 4x1 in sodelovati v vladi, če bi bili upoštevani temeljni moralni, demokratični in programski pogoji.
Če bi SLS želela vstopiti v vlado, potem je treba najprej razčistiti, kaj pomenijo dosedanji dogovori in podpisani sporazum o skupnem sodelovanju strank slovenske pomladi.
Slovenski krščanski demokrati vztrajamo pri enotnosti strank slovenske pomladi, kar je zagotovilo za prave demokratične spremembe in razvoj Slovenije.
Izvršilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov je na seji dne 17. februarja ugotovil, da je Slovenska ljudska stranka enostransko razdrla sporazum o sodelovanju med SLS, SDS in SKD ter se s tem odpovedala postavljanju demokratične politične alternative. S tem je podprla projekt grobega liberalizma z večinsko podporo starih političnih sil.
Če bo vlada, ki jo sestavljajo stranke LDS, SLS in DeSUS potrjena v državnem zboru, potem bomo SKD izvajali svoj program kot samostojna stranka v opoziciji. Slovenski krščanski demokrati tudi ne bomo podprli vlade LDS, SLS, DeSUS.
Tiskovno predstavništvo SKD
Ta skoraj mesec dni, ki je pretekel od našega zadnjega srečanja, je bil izredno zanimiv za nadaljnji razvoj političnega in družbenega življenja v Argentini. Dogodkov res da ni bilo veliko, a kar jih je bilo, so važni, močno odmevajo in jasno kažejo na globoka vprašanja, s katerimi se sodobna Argentina sooča.
TRUPLO NA POTI
Kmalu potem, ko je naš list začel zaslužene počitnice, je v pomorskem letovišču Pinamar prišlo do groznega umora nekega časnikarja. Jose Luis Cabezas, fotoreporter revije Noticias, je bil ustreljen in potem v lastnem avtu zažgan; avto s truplom so našli na neki stranski poti drugi dan. Po treh tednih je v vsej zadevi le preveč vprašanj in premalo odgovorov, saj tudi ni jasno, kaj in koliko so res krivi tisti, ki so jih aretirali, še manj, koliko prstov imajo vmes nekateri sedanji ali bivši člani provin-cijske policije. Mimogrede, revija Noticias že dolga leta kritično piše o vladi in leaže na marsikatero grobo pomanjkljivost argentinskih ustanov, med njimi na policijo province Buenos Aires.
Umor je globoko pretresel argentinsko družbo, ne le ker je bil žrtev časnikar, marveč zlasti zaradi čudnih okoliščin. Izreden je bil tudi politični odmev tega dogodka, in to do take mere, da je svoje načrte morala spremeniti domala celotna srenja političnih strank, vključno vlada. Najbolj pa je dogodek prizadel guvernerja province Buenos Aires.
Eduardo Duhalde je priznani tekmec za peronistično predsedniško kandidaturo za leto 1999. Smatra, da bo imel s svojo kandidaturo hude težave, če prej ne uredi vrsto vprašanj, ki tarejo bunosaireško prebivalstvo. In med prvimi je gotovo problem varnosti in s tem povezana korupcija, ki jo je zaznati v provincijskih policijskih vrstah. Zato je Duhalde pričel globoko čistko v poljciji. Najprej je ustanovo dejansko obglavil, saj je odstavil kar osem najvišjih poveljnikov, sedaj pa, od vrha proti tlom, vestno pregleduje kadre, da bi se znebil vsega, kar je pokvarjeno. Zato sumi, da je eden od
HB msmm m s
vzrokov tega umora tudi maščevanje ko-rumpiranih in morda odstavljenih policijskih elementov, saj je kraj, kjer so truplo našli, ob poti po kateri se je med počitnicami vsako jutro vozil na ribolov. Guverner tudi ve, da če se ne razjasni ta umor, njegova politična zvezda precej otemni. Saj ima itak že težak boj z ultramenemisti, ki hočejo na vsak način doseči, da bi sedanji predsednik ostal na vladi še nadaljnjo dobo.
Duhaldejevi računi niso napačni. Prej smo zapisali o odmevu, ki ga je umor vzbudil med narodom. Temu pričajo številni protestni shodi, ki so jih uprizorili širom države. Povsod je bila zahteva ista: naj se razjasni ta grozni zločin, naj bodo krivci kaznovani. In marsikdo primerja ta dogodek z onim, pred skoraj sedmimi leti v provinci Catamarca, kjer je bila umorjena mladoletna Maria Soledad Morales, in so krivce, ki še doslej niso bili razkrinkani, povezali z vladajočim guvernerjem Saadijem. Vsled protestov in močnega ljudskega nastopa je guverner padel in se je z njim zrušila tudi vladajoča fevdalna struktura province. Kaj podobnega se lahko zgodi tudi v tem primeru; nenehno povračanje k umoru časnikarja kaže, da to pot družba ne bo dopustila, da bi stvar padla v pozabo, kakor je sicer stara in slaba navada v teh predelih sveta.
VSI SO PRIZADETI
Težave pa v tem dogodku vidi tudi vlada. Res je, da se je umor dogodil v provinci Buenos Aires in da je najbolj prizadet njen guverner. A tudi zvezna vlada si ne more umiti rok. Preveč je bilo podobnih dogodkov v preteklosti. In razrešena niso še težka vprašanja, kot so atentat na izraelsko poslaništvo, na judovsko dobrodelno ustanovo AMIA, pa marsikateri uboj in ugrabitev, preganjanje časnikarjev, razna podkupovanja, itd, kar vse slabo govori o vladi, in pripomore, da blato sedanjega dogoka škropi tudi predsednika in njegovo okolje.
Zato se je dogodilo celo, da je prišlo do nezaupanja med zvezno in provincijsko
Nad. na 7. str.
Stališče SDS do nove vladne koalicije
Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) ugotavlja, da so Marjan Podobnik, Lojze Peterle in Janez Janša 27. 11. 1996 v imenu SLS, SKD in SDS podpisali SPORAZUM O SODELOVANJU strank slovenske pomladi in o koordinaciji njihovih poslanskih skupin v Državnem zboru. Sporazum med drugim nedvoumno določa, da bodo podpisnice podprle mandatarja in vlado ter za predsednike in člane delovnih teles in druge funkcije, ki jih imenuje DZ.
V skladu s citiranim sporazumom je decembra 1996 petinštirideset poslancev vseh treh strank pisno predlagalo in nato glasovalo za kandidata SLS Marjana Podobnika za predsednika DZ. Z njegovo izvolitvijo in s skupnim pogajalskim nastopom strank slovenske pomladi pri oblikovanju delovnih teles DZ je.sporazum stopil v veljavo. Koristi od njegovega izvajanja je imela v prvi fazi predvsem Slovenska ljudska stranka. Sporazum je bil podpisan v razmerah, ko je bilo v Državnemu zboru vzpostavljeno razmerje 45 poslanskih glasov za stranke slovenske pomladi in petinštirideset glasov za druge stranke in oba predstavnika manjšin. Kljub prestopu Cirila
Pucka se je po glasovanju o prvem predlogu Drnovškove vlade 6. februarja ponovno vzpostavilo razmerje 45:45, torej povsem enako kot v času podpisa sporazuma o sodelovanju strank slovenske pomladi.
V takšnem položaju je 16. februarja 1997 glavni odbor SLS sprejel sklep o vstopu v koalicijo z LDS in Desusom. Pred tem ni sprejel nobenega sklepa o odstopu od sporazuma s SKD in SDS, niti o svoji nameri ni pismeno obvestilo obeh partneric. Za sklep najprej izvršilnega in nato glavnega odbora SLS smo izvedeli iz javnih občil. Pred tako zamenjavo partnerjev ni odstopil skupno predlagani predsednik DZ Janez Podobnik, dr. med., kar bi bilo nedvomno pričakovano moralno dejanje.
SDS na podlagi izvršenih dejstev ugotavlja, da je sklep glavnega odbora SLS o koalicijski povezavi z LDS in Desusom treba razumeti kot enostransko in moralno sporno dejanje prekinitve „Sporazuma o sodelovanju SLS, SDS in SKD in o koordi-naciji njihovih poslanskih skupin v Državnem zboru".
SDS, 17. februarja 1997
Buenos Aires, 21. februarja 1997	SVOBODNA	SLOVENIJA	Stran	3
wwwiwrTiOTinrrnrrTiiirrfirrfnmircrrtriTiTir-^^
Kako se je kotila vlada
st
V ponedeljek, 20. januarja so stranke slovenske pomladi v skupnem odgovoru predsedniku vlade Janezu Drnovšku na njegov predolg sporazuma o sodelovanju političnih strank in ministrov v vladi ocenile, da „predolg sporazuma ne temelji na konceptu vlade narodne enotnosti'', kljub temu pa so predsedniku vlade predlagali skupni sestanek predsednikov vseh parlamentarnih strank, na katerem naj bi prevedli „dejansko pripravljenost za oblikovanje minimalnega skupnega programa za sodelovanje v vladi narodne enostnosti".
Naslednji dan je premier Drnovšek po sestanku s predsedniki vseh parlamentarnih strank pozno zvečer povedal, da na podlagi tega pogovora ni veliko možnosti za vlado narodne enotnosti oziroma za vlado, vjcateri bi sodelovale vse stranke. Menil je tudi, da pri strankah ni bilo posebnega vnaprejšnjega optimizma. Preostaja možnost za oblikovanje vlade minimalne večine. Dvom o možnosti oblikovanja najširše vladne koalicije so po srečanju s premieram izrazili predsedniki vseh parlamentarnih strank.
Predsednika SDS Janez Janša je na novinarski konferenci ocenil, da naj bi po pogovorih mandatarja Drnovška s predsedniki vseh parlamentarnih strank postalo bolj jasno, da si je predsednik LDS s separatnimi sporazumi, ki jih je podpisal z DeS-US-om, ZLSD in SNS zvezal roke, tako, da praktično nima dovolj manevrskega prostora za resen pogovor o ideji, ki je bila dana v zvezi z vlado narodne enotnosti. Po mnenju SDS pa ostaja ključno dejstvo, da stranke slovenske pomladi ostanejo skupaj ali v opoziciji ali v vladi, v katero bi stopili pod pogojem, da bi bil pri tem upoštevan Volilni rezultat in če bi bila takšna vladna kombinacija uravnotežena. '
Predsednik SLS Marjan Podobnik je po sestanku ocenil, da so dnevna dogovarjanja pomenila nadaljevanje prizadevanj, da bi vendarle prišlo do neke rešitve v smeri vlade narodne enotnosti. S tem predlogom bi SLS želela preprečiti zaostrovanje političnih napetosti v državi in po Podobnikovem prepričanju naj bi in>pl tudi predsednik vlade v nastalih razmerah podobne poglede in ne bi želel vlade s 46 poslanci, ki se mu ne zdi dobra rešitev za Slovenijo. Izvršilni °dbor SLS je na večerni seji razpravljal o pogojih, pod katerimi je stranka pripravljena vstopiti v vlado in pri tem večinsko Popri vlado narodne enostnosti ter sodelovanje programske sorodne opcije v prihodnji vladi.
Predsednik SKD Lojze Peterle je po seji •zvršilnega odbora povzel ugotovitve tega strankinega organa, po katerih v novi mandatarjevi ponudbi ni bistvenega upoštevanja tistih točk, glede katerih so stranke slovenske pomladi dosegle skupno stališče. Zato v stranki tudi ne vidijo prav velikih možnosti, da bi lahko na podlagi te ponudbe prišli do nekih dobrih rešitev. „Krščan-ski demokrati ne bi želeli delovati v vladi, ki bi se imenovala vlada narodne rešitve samo zato, da bi stvari lepo zgledale, arn-Pak želimo biti v vladi, v kateri bo jasno, kaj namerava ta vlada narediti", je zatrdil Peterle in dodal, da je SKD v takšnem Primeru raje v opoziciji in po opravljenih Pogajanjih stranka „nekako bolj teži" k tomu, da bi imeli v Sloveniji „dve jasni opciji".
LEVA vlada
V petek, 24. januarja je premier Janez Drnovšek predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku poslal predlog za sestavo nove vlade, ki naj bi jo sestavljalo 16 ministrov iz štirih strank, med katerimi naj bi po potrditvi v parlamentu Liberalna de-
mokracija Slovenije (LDS) vodila 9 ministrstev. Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) pet ministrstev, Slovenska^nacionalna stranka (SNS-Jelinčič) naj bi vodila eno ministrstvo in Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), eno ministrstvo. Nezasedeni ostajata ministrstvo za pravosodje ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ju je dodal v poznejših dneh.
Premier Drnovšek je ob predstavitvi nove vlade povedal, da „to vlado podpirajo stranke LDS, ZLSD, DeSUS in.SNS ter posamezni poslanci: oba poslanca narodnosti in neodvisni poslanec Ciril Pucko/kar pomeni podporo 46 poslancev, to je večina parlamenta, tista večina, ki je izvolila tudi mandatarja za sestavo vlade".
Izvršilni odbor SKD je obravnaval politične razmere za sestavo nove slovenske vlade in sprejel sklep, da v SKD ne bodo podprli vlade, ki jo je predlagal mandatar. Izvršilni odbor SKD predlaga, da t.i. stranke slovenske pomladi tudi v opoziciji tesno sodelujejo in nadaljujejo z usklajenim delovanjem v parlamentu. Izvršilni odbor je sprejel tudi sklep, da SLS in SDS predlaga oblikovanje pomladne vlade.
Predsednik-SLS Marjan Podobnik je glede predloga izvršilnega odbora SKD o oblikovanju pomladne vlade dejal, da jd takšna oblika možen način delovanja v opoziciji, vendar pa je potrebno najprej počakati na oblikovanje in potrditev predlagane vlade. SLS se s predlagano vlado ne strinja in bo glasovala proti njej.
Predsedstvo SDS se je zelo kritično opredelilo do predloga mandatarja Janeza Drnovška in sestave t.i. vlade minimalne večine. V zvezi s pobudo predsednika SKD Lojzeta Peterleta za oblikovanje vlade v senci pa je Janša menil, da je sicer smiselna, vendar pa bi bilo glede na sedanje razmere po njegovi sodbi preuranjeno oblikovati alternativo vladi Janeza Drnovška, za katero se še ne ve, ali bo sploh potrjena v parlamentu ali ne.
Nato so posamezne komisije DZ zaslišale predlagane ministre in nekatere od njih odklonile, tako npr. Polonco Dobrajc (SNS), ki je bila določena za notranjo ministrico.
Vendar je Drnovšek dne 6. februarja vseeno predložil v potrditev parlamentu celotno vlado.
NOVO PRESENEČENJE
A tu je nastopilo novo presenečenje: glasovanju se je izšlo 45:45. To pomeni, da je nekdo z leve strani glasoval proti. Kdo, se ne ve. Pozneje so nastala mnenja, da je bilo to od vrha premišljeno dejanje, da je tako Drnovšek imel nato možnost za novo, trdnejšo vlado z SLS, tej pa je bil dan izgovor, da je treba preseči pat pozicijo.
Nato je mandatar Janez Drnovšek v ponedeljek 10. februarja začel drugi krog pogajanj o sestavi nove vlade, potem ko je v četrtek, 6. februarja, DZ zavrnil prvi predlog ministrske ekipe. Predsednik vlade mora predlog vladnega kabineta poslati v Državni zbor najkasneje v ponedeljek, 16. februarja.
Drnovšek se je v okviru pogajanj ločeno sestal s predsednikom DeSU5 Jožetom Globačnikom, predsednikom SKD Lojzetom Peterletom in predsednikom SLS Marjanom Podobnikom.
Vodja poslanske skupine SDS Ivo Hvalica je po srečanju z mandatarjem Drnovškom povedal, da je predsednik vlade' zavrnil ponujeno možnost nove koalicije med strankami slovenske pomladi (SLS, SKD, SDS) in LDS po znani formuli 4x1, in sicer z obrazložitvijo, da dosedanjih zavez; nikov ne more'pustiti na cedilu. Podobno pa tudi Ivo Hvalica ni mogel privoliti v
predlog predsednika vlade, po katerem naj bi v vlado vstopili dve od treh pomladnih strank, saj naj bi ta predlog posegel v enotnost pomladnih strank.
Republiški odbor DeSUS je pred nadaljnjimi pogajanji o možnem širjenju dosedanje vladne koalicije sklenil, naj stranka vztraja pri dosežnem dogovoru s predsednikom vlade Janezom Drnovškom in pripadajočim ministrskim položajem v prihodnji vladi. To naj bi veljalo tudi ob morebitni razširitvi vladne koalicije s SLS, če pa bi v vlado vstopila katera od preostalih dveh pomladnih strank, SDS ali SKD, bi republiški odbor ponovno odločal o strankinem odnosu do takšne vlade.
Po mnenju izvršilnega odbora SKD je najprimernejši izhod iz nastalih razmer po neimenovanju vlade v prvem poskusu oblikovanje t.i. tehnične vlade, ki bi presegla pat pozicijo in izvedla za Slovenijo nujne projekte.
Predsedstvo SDS je izrazilo pripravljenost na pogovore o tem, kako preseči nastali položaj, »vendar pod pogojem, da so vse možnosti odprte, t.j. da dosedanje pogodbe, ki jih je Drnovšek sklenil s političnimi strankami, ne veljajo več. Po prepričanju strankinega organa bi se morale stranke dogovoriti tudro možnosti predčasnih volitev.
Predsednik SLS Marjan Podobnik je za STA povedal, da bi sodelovanje pomladnih strank v prihodnji vladi prekinilo sedanjo blokado, ki ni dobra za Slovenijo. Če ni mogoče, da bi sodelovale vse tri pomladne stranke, pa bi sodelovanje ene ali dveh pomenilo uveljavitev ključnih pozitivnih sprememb, ki jih prinašajo te stranke.
S tem je odprl vrata v nova razmišljanja in nakazal za pomladne stranke negativne rešitve, ki so se žal na koncu pokazale resnične.
Ožje vodstvo SKD Slovenskih krščanskih demokratov je zavrnilo razlage predsednika SLS Marjana Podobnika (glej Sporočila SKD).
SLS JE PRETRGALA DOGOVOR S POMLADNIMI STRANKAMI
V petek, 14. februarja, so se stvari pričele odvijati hitreje. Predsednik vlade Janez Drnovšek je na novinarski konferenci spregovoril o poteku pogajanj o vzpostavitvi koalicije in vlade, ki bi imela v parlamentu bolj zanesljivo podporo kot njegov prvi predlog. Po premierovih besedah v zadnjih dneh tečejo še posebej intenzivna pogajanja o možnem vstopu v novo vlado s Slovensko ljudsko stranko. Na podlagi povedanega se je po Drnovškovih besedah pokazala tudi možnost, da se največji parlamentarni stranki, LDS in SLS, poskušata
Evropska komisija je na seji 10. decembra lani sprejela sklep, da se pod določenimi pogoji, ki so razvidni iz sklepa Evropske komisije 5. januarja letos, ukine prepoved izvoza krompirja, namenjenega za prehrano in industrijsko predelavo iz RS v EZ. Tako je dobila Slovenija spet novi dostop do trgovanja v EZ.
POGAJANJI O NASLEDSTVU SFRJ
V Bruslju so se končali dvodnevni pogovori delegacij petih držav naslednic nekdanje Jugoslavije o pravnem nasledstvu, na katerih ni prišlo do premika bliže rešitvi. Delegacije Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Zvezne republike Jugoslavije so se dogovorile za poseben sestanek na temo arhivov nekdanje fe-
dogovoriti za oblikovanje samostojne vlade.
Predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik je po skoraj štiriurnih pogovorih najprej s predsedniki in nekaterimi poslanci vseh pomladnih strank ter po usklajevanjih s predsedniki teh strank v izjavi za javnost dejal, da žal niso sprejeli nobenega dogovora o skupni ponudbi mandatarju. Poudaril je, da se vsi trije predsedniki strank strinjajo z oceno, da bi bilo zelo dobro, če bi uspeli ohraniti sodelovanje strank slovenske pomladi, nekoliko p.a se njihovi pogledi razlikujejo v tem, kolikšen je pomen za Slovenijo; da se preseže sedanja blokada brez vlade. SLS bo poskušala v nadaljnjilr pogovorih tudi s predsednikom vlade Janezom Drnovškom doseči tako razmerje, da bi bila v prihodnji vladi poleg SLS vsaj še ena izmed strank slovenske pomladi, če ne bi bilo možno doseči sodelovanja vseh treh. Na vprašanje, ali bo šla SLS sama v vlado, če do takšnega dogovora ne bo prišlo, je Marjan Podobnik odgovoru izognil. Po Podobnikovih besedah obstaja tudi nekaj možnosti, da se bi v tem primeru dogovarjali za sodelovanje med LDS in SLS, in sicer od predpostavki precej trdih pogovorov predvsem na programskem področju (je to res?).
Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša je dejal, da morebitno oblikovanje koalicije 1+2 ni odvisno samo od dveh pomladanskih strank ter da se glede dogovora med pomladnimi strankami, ki jih obvezuje k skupnemu nastopu, mnenja nekoliko deljena. Na vprašanje, ali bi se SDS odločila za vstop v takšno koalicijo, če bi Drnovšek na to pristal, je Janša dejal, da ima SDS za zdaj formalni sklep sveta stranke, ki pravi, da lahko stranka vstopi samo v koalicijo, kjer imajo stranke pomladi večino.
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je po večernih pogovorih ^ ostalimi pomladnimi strankami povedal, da so se dogovorili le to, da bodo predsedniki pomladnih strank nadaljevali s pogovorom in pregledali, ali obstajajo še kakšne resne odprte možnosti. „V SKD smo zavezani temu, kar smo podpisali, čeprav je bilo danes razumeti nekatere izjave, da je dejansko sporazum mrtev. Ker nimamo na razpolago nobene nove ponudbe mandatarja oz. nobene formule, menimo," je dejal Peterle, „da je potrebno počakati na mandatarjevo besedo in videti, ali resno misli s tem, ko govori o novih oz. razširjenih možnostih; in o tem se bodo nato odločali".
V soboto, 15. februarja pa je bilo objavljeno, da bo nova vlada sestavljena iz LDS, SLS, DeSUS in s podporo poslancev italijanske in madžarske narodnosti, kar ji da trdno večino v parlamentu, v njej pa ni skrajne' levice in seveda ne demokratične desnice.
deracije, ki naj bi bil sredi februarja v Bruslju. V vmesnem času bodo potekala dvostranska srečanja posameznih delegacij z mednarodnim posrednikom sirom VVatt-som, na katerih naj bi se dogovorili o nadaljevanju dela. Po besedah vodje slovenske delegacije dr. Mirana Mejaka, delegacija Zvezne republike Jugoslavije ni v ničemer spremenila stališča", in vztraja, da se v okviru nasledstva deli vsa lastnina, ki je bila zgrajena in financirana iz proračuna in drugih zveznih sredstev po letu 1945, kar je za druge naslednice nesprejemljivo.
ZAPRISEGA
Pred pravosodno ministrico Meto Župančič je zaprisegel Vasilij Bernhard, ki je bil imenovan za mesto vrhovnega državnega tožilca na državnem tožilstvu RS.
Po STA
Po STA
TRGOVANJE V EZ
O izseljencih niti besede
Novi mandatar Janez Drnovšek je v svojem predstavitvenem govoru povedal, da se bo zavzemal za slovenske zamejce in za manjšinske skupine v Sloveniji. O izseljencih pa niti besedice. Naslednji dan je po raznih očitkih predstavnikov pomladnih strank sicer to popravil.
Poslanec Vincencij Demšar iz Škofje Loke je bil prvi, ki je zaznal kandidatovo opustitev, in že v sredo očital Drnovšku, da s tovrstnimi opustitvami „izločamo velik del našega nacionalnega potenciala". Nato je tudi omenil slovensko medvojno in povojno obdobje — zlasti povojne poboje ter razmerje med Cerkvijo in državo, česar kandidat tudi ni omenjal. Demšar je tako pustil slovenski javnosti in samemu Drnovšku še eno temo za nočni razmislek. Naslednji dan se je oglasil poslanec iz Argentine Marjan Schiffer, ki je izjavil, da ga
LTjv«*'1
HlffREft
je Demšarjev nagovor „pretresel". Nato je predstavil izseljensko problematiko in omenil val navdušenja, ki je zajel vse izseljence, ko „se je zgodila svobodna Slovenija". „Slovenija bi jim morala stopiti naproti, ker so Slovenci po svetu naš lobi v svetu... zanje bi morali sprejeti celovit zakon o izseljencih". Slovenec ni le tisti, ki govori slovensko, temveč tudi tisti, ki še v srcu čuti Slovenca. Slovenci v svetu so ne nazadnje tudi naši morebitni naložbeniki v Sloveniji.
Kot odgovor na mnogokrat slišani očitek, češ, da izseljenci ne bi smeli imeti pravice glasovanja, ker ne plačujejo davkov, je odgovoril, da Slovenci po svetu plačujejo davek krvi, ko gledajo, kako se jim v tujini izteka slovenska kri. V zvezi z domobranskimi grobišči je dejal, da „vse civilizirane države počastijo svoje mrtve". Pri nas pa je Teharje še vedno smetišče, Rog pa nedostopen v tem letnem času. „Kučan je obljubil, da bo država za to poskrbela, pa ni." Tretji, ki je omenil izseljence, je bil Janez Janša, ki je 'poudaril, da bi morala država po ustavi skrbeti za Slovence po svetu in jih ne zanemarjati. Omenil je tudi primer volilne pravice za Slovence po svetu. Končno je očital, da se kandidat za mandatarja v svojem nagovoru ne ukvarja z nacionalnimi interesi, šolstvom, lokalno samoupravo in da prepušča zadeve svojemu toku, da pri Drnovškovi predstavitvi „manjka humanizem in Slovenija. V njem smo ljudje statistika".
Demokracija, četrtek, 23. jan. 1997
V Argentini in Avstraliji učijo slovenščino iz srca
V četrtek sta državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj in državna sekretarka pri ministrstvu za šolstvo in šport mag. Teja Valenčič v hotelu Slon pripravila svečani sprejem za učitelje slovenskega jezika iz Argentine in Avstralije, ki so že teden dni na strokovnem izpopolnjevanju v Sloveniji in bodo tu do 4. februarja. Nakateri med njimi so prvič v Sloveniji. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pri ministrstvu za zunanje zadeve, ministrstvo za šolstvo ter zavod za šolstvo so takšno srečanje pripravili že četrto leto.
Mag. Teja Valenčič je povedala, da namenjajo izobraževanju Slovencev po svetu več kot 200 milijonov tolarjev na leto. Trenutno poteka pedagoški seminar, kasneje pa si bodo učitelji na študijskih ekskurzijah ogledali dobršen del Slovenije, se udeležili hospitacij v dvojezičnem šolskem središču v Špetru Slovencev v Beneški Sloveniji ter na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu. Obiskali so Slovenski šolski muzej, prihodnje dni pa si bodo ogledali tudi nekaj kulturnih prireditev. Učitelji so povedali, da si na tečaju zelo obogatijo izkušnje, ki jih lahko uporabljajo pri svojem delu na oddaljeni južni polobli. Hvaležni so za vse gradivo, ki ga dobijo v Sloveniji, še posebno pa so navdušeni nad novim učbenikom „Dober dan, slovenščina!" Dobili so
tudi metodični priročnik za poučevanje slovenščine kot tujega jezika „Povej naprej" in učbenik, ki ga uporabljamo na slovenskih šolah. Marca pa bo izšla še ena knjiga, namenjena učenju slovenščine za mlajše otroke.
Učenje slovenskega jezika v Argentini in Avstraliji poteka na osnovnošolskih in srednješolskih tečajih ob sobotah. Tečaji so v slovenskih klubih, verski središčih ali na državni šoli (Avstralija — na Viktorijski šoli za jezike lahko opravljajo tudi maturo iz slovenščine) in učenci se vanje vpišejo prostovoljno. Seveda pa na koncu dobijo spričevalo. Učitelji med tednom Opravljajo kak drug poklic, nekateri pa tudi učijo druge predmete na argentinskih oziroma avstralskih šolah. Njihovo sobotno delo je brezplačno in, kot pravijo sami, volja „prihaja od srca za slovenstvo".
Andreja Žibret Delo, 27. 1. 97
POVABILO
' Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je 10. februarja uradno povabil Slovenijo, naj prispeva svoje sile za operacijo SFOR v BiH pod poveljstvom zveze NATO.
£ GOSPODARSKI V€STNIK
Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice
AKCIJA „NAJKMETIJA" je ena najbolj priljubljenih oblik, ki kličejo k sodelovanju kmete iz območja Murske Sobote. V minulih petih letih je ta laskavi naslov „najkme-tija" (najboljša) pripadal kmetom Prlekije. Letos pa je naslov pridobila Omarjeva kmetija iz Renkoncev pri Murski Soboti. Ima 10 hektarov veliko kmetijo, od tega 9 ha. travnikov in pašnikov. Redijo 8 krav, 6 govejih pitancev in 8 plemenskih svinj.
TELEFON V VSAKI HIŠI. Gorsko naselje na Banjški planoti (Čepovanska dolina, Most na Soči in Solkan). Po zaslugi domačinov in občine Nova Gorica so dobili vodovod/asfalt, obnovljeno in razširjeno pa tudi telefonsko omrežje. Prebivalcev je sicer le 294, a imajo sedaj 100 priključkov.
V SLOVENIJI JE 85 ODSTOTKOV KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V ZASEBNI LASTI, okoli 15 odstotkov najplodnješih zemljišč pa še vedno v družbeni lasti. Večina kmetij ima velikost 4-5 hektarov površine. Majhnost družinskih kmetij je posledica dejstva, da okoli 60 % teh enot opravlja kmečko dejavnost v težavnih razmerah. Poleg tega se veča število polkmetov.
GOZDOVI — VELIKO BOGASTVO SLOVENIJE. So velik naravni vir, Saj pokrivajo 51% vse površine. V lasti države je še okoli 20%. Tri glavne funkcije gozdov so proizvodnja, ekologija in rekreacija. Les se večinoma uporablja za domače potrebe (95%), celulozni les pa se celo uvaža.
508.000	LASTNIKOV KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ je bilo v Sloveniji leta 1994. Od tega jih ima 90% tako majhen katastrski dohodek, da ne plačuje davkov vnaprej. Skupna vsota davka na osebni dohodek kmeta je 1.200 milijona tolarjev (8,8 miljo-nov dolarjev).
,50 LET EKONOMSKE FAKULTETE v Ljubljani so praznovali z dvodnevno mednarodno konferenco s skupnim naslovom: Ekonomski in poslovni vidiki prehoda, oziroma o preoblikovanju slovenskih ustanov in podjetij, ter vlogi ekonomske znanosti pri tem. Cilji konference so predvsem vzbuditi zanimanje za Slovenijo. Predstavilo se je 70 domačih in 57 tujih referentov.
PRVE VIŠJE STROKOVNE ŠOLE. Zanje se.je prijavilo zadostno število kandidatov. Skupaj se bo lahko izobraževalo na štirih šolah 310 učencev, ki so dokončali srednjo šolo. Na Bledu je šola za študij gostinstva in študij turizma. Prijavilo se je 142 kandidatov. Na višjo strokovno šolo v Novem mestu, se je vpisalo 86 kandidatov, v enako šolo v Celju pa 67. V Velenju se je v šolo elektronike prijavilo 52 učencev.
SEJEM „NARAVA — ZDRAVJE" je bil za petino večji od lanskega. Predstavilo se je 148 neposrednih, predysem domačih raz-stavljalcev. Med njimi je največ podjetij, ki se ukvarjajo z zdravo prehrano, zdravilnimi sredstvi in pripomočki za zdravljenje. Sejem je obiskalo okoli 30.000 ljudi.
GRMIČEVJE SE RAZRAŠČA... Na hribovitem območju Gornjega Posočja je več kot nujna državna podpora. V lepih gorskih dolinah visoko v krnskem pogorju se razrašča grmičevje, razvoj živinoreje pa nazaduje. To je posledica povojne kmetijske politike, pa tudi sedaj ni dosti bolje. Razvoj kmetijstva na tem področju nazaduje. Število govedi se iz leta v leto zmanjšuje, prav tako prireja mleka in mesa.
ENA NOČ V HOTELU SLON stane
12.000	do 15.000 tolarjev. Hotel Slon je že dva meseca v svetovni verigi zasebnih hotelov Best Western, ki ima po svetu 3.500 hotelov. Slon, ki ponuja 171 sob z 216 ležišči, je lani s 125 zaposlenimi ustvaril za 9 milijonov mark prometa, lastnega dobička pa je bilo za milijon mark.
USPEŠNA SLUŽBA ZA VARČEVANJE
IN POSOJILA na področju Vipavske doline, Goriške, Posočja in Trnovske planote prednjači v Sloveniji. Po obsegu in uspehih . poslovanja je Hranilno — Kreditna služba v Vipavi zbrala že preko piilijarde tolarjev hranilnih vlog. Letos je vrsta njenih poslovalnic odobrila za 136 milijonov tolarjev posojil.
110 MILIJONOV TOLARJEV je posredovala Hranilna služba pri vladi. Denarni prispevki so namenjeni razvoju kmetijstva.
S krediti iste službe so kmetje obnovili 26 ha. vinogradov, oskrbeli namakalne in oroševalne sisteme. Prav tako posojila omogočajo vsako leto prek 1300 glav govejih pitencev in 450 prašičev, pridelovanje koruze in pšenice.
750 TISOČ TON CEMENTA bo znašala letošnja proizvodjna v Anhovem, kjer so se morali odpovedati uporabi škodljivega as-besta. Slednji je namreč povzročil veliko obolenj delavcev in prebivalcev. Industrija gradbenega materiala je morala torej preusmeriti celotno proizvodnjo. V Anhovem izdelujejo razne vrste izredno kakovostnega cementa, saj imajo v kamnolomih ob Soči veliko apnenca odličnih veznih lastnosti. Velike količine izvažajo, največ v Italijo.
SLAVNI NABREŽINSKI MARMOR. V Nabrežini na Primorskem so pripravili kamnarsko razstavo KAMEN. Nabrežina je nedvomno eden izmed središč z najstarejšo tradicijo. Kamnoseštvo in komercializacija kraškega kamna je dosegla velike mednarodne razsežnosti. V posebnih polah so izšli krajevni mojstri, ki so. pripomogli k izdelavi odličnih umetnin širom po svetu.
ŠOLA ZA OBDELOVANJA MARMORJA je v Nabrežini začela delovati že 1870. Ročni obdelovalci tega kamna so pomagali uresničevati mnogo najuspešnejših del v nekdanji Avstrogorski monarhiji na Dunaju, Pragi in Budimpešti. Iz tega kamna je tudi milanska železniška postaja in dva monumentalna tigra, ki so jih angleži postavili ob Sueški prekop.
TUJCI PREVZEMAJO SLOVENSKO PAPIRNIŠKO INDUSTRIJO. Nekoč uspešno slovensko papirniško industrijo vse bolj prevzemajo tujci. Tako je tovarna Videm kupila češka družba, v tujih rokah je tudi že papirnica Količevo, Tespack iz Brestanice in papirnica Vevče. Tuji kapital pa je prisoten tudi v nekaterih drugih tovarnah v tej stroki. Slovenske papirnice so se znašle namreč v velikih težavah zaradi izgube južnih trgov.
LUKA KOPER NAPREDUJE. Doslej so v Luki pretovarjali pretežno japonske in korejske avtomobile. Sedaj pa so pritegnili tudi nemško družbo Volkswagen, kar se Luki dobro obrestuje.
DRAGA STANOVANJA: Povpečna cena stanovanj v Ljubljani, Mariboru in Kopru je bila 199.627 tolarjev za kvadratni meter, to je za 25% več kot lani v tem obdobju. Kljub visokim cenam pa so stanovanja razprodana že pred dograditvijo...
50.000	NOVIH TELEFONSKIH NAROČNIKOV in nov telefonski imenik s
150.000	spremembami imajo v Sloveniji’ Mobitelovi naročniki imajo svojo posebno knjigo. Prav tako so izdali elektronski imenik tudi v angleškem jeziku.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
8. februar 1997
1 dolar	151,41	SIT	tolarjev
1 marka	91,02	SIT	tolarjev
100 lir____________9,26	SIT	tolarjev
Otroci in voditelji kolonije v Capilla del Monte
V petek, 27. decembra okoli 19. ure je v Slovenski hiši zopet zazvenel šum otrok in njihovih staršev. Zbirali smo se, da zopet odidemo na šolsko kolonijo v Cordobo.
V imenu ZS nas je vse pozdravil šolski referent France Vitrih.
Predstavil je vsem duhovnega vodjo kolonije Jožeta Guština in voditeljico kolonije Marijo Slabe. Ona je dala še zadnja navodila staršem in jim predstavila druge spremljevalce, ki so bili: Marcelo Brula, Andrej Grilj, Nevenka Jelenc, Lučka Oblak, Marta Selan ter Irenka Zarnik. Nato smo vsi vstopili v cerkev Marije Pomagaj, kjer nam je prelat Jože Škerbec podal še zadnje besede in skupaj z otroki zmolil večerno molitev.
Vseh 48 otrok smo posedli na dva omnibusa in se odpeljali proti domu „ Dr. Rudolf Hanželič" v Dolores. Pot je bila dolga, med potjo je padal dež in tudi toča. Ko se je danilo, pa ni bilo ne duha ne sluha o oblakih. Da je čas hitreje minil, smo prepeli vseh zadnjih 100 km. Največkrat je zazvenela kordovska himna: „Ze smo v lepi Cordobi, oj kako smo srečni vsi..." in kar naenkrat se je prikazal mlin.
Odložili smo prtljago in hitro v jedilnico, kjer nas je družina Rant čakala z zajtrkom. Otroke smo razdelili po sobah. Takoj so vsi uredili osebne reči. Zbrali smo se pod borovci in se predstavili. Po kosilu smo šli k počitku, zatem pa prvi izlet v San Esteban na kopališče. Bilo je zelo vroče, a smo se lahko ob reki ohladili. Nazaj grede nas je pa g. Guštin že čakal, da bi se udeležili sv. maše. Prosili smo za dober uspeh-kolonije, še posebno pa za Luka Hrovata, ki je bil operiran in se je zaradi bolezni ni mogel udeležiti.
Naslednji dan se je kolonija „uradno" začela. Naš dnevni red jo bil sledeči: Ob 8.
sv. maša, katero je vedno daroval g. Guštin. Njemu še moramo posebno zahvaliti, ker je bil vsak trenutek vsem na razpolago. Po maši zajtrk in nato pospravljanje. Ta trenutek dneva je bil najtežji tako za otroke kot za voditelje. Opazili smo, da večina otrok ni navajena pospravljati sob. Vsak dan so bili redovani. Nekateri so se potrudili, da so dobili boljše rede, a za večino sta red in snaga delo drugih. Nekdo bi lahko rekel: „ Saj so le samo otroci", to vemo, a zahtevali smo osnovno čistočo kot npr.: spuščanje vode v stranišču, pometanje sob, postiljanje, itd. To so otroci nejevoljno delali, stalno smo jim morali govoriti o tem, kot tudi o osebni snagi. Ukazati jim je bilo treba, naj si preoblečejo majice, preobujejo nogavice, naj ne mečejo kjerkoli osebno peril«, itd. Lahko rečemo, da je bil to najtežji del dneva.
Po pospravljanju je prišel na vrsto šport. Imeli smo turnir nogometa za fante in med dvema ognjema za dekleta. Tisti, ki niso prišli na vrsto pri turnirjih, so igrali softball. Okoli 11. ure smo se zbrali v dvorani/kjer so otroci imeli pripravljena ročna dela. (Vsa ta dela bodo razstavljena v Slovenski hiši ob začetku šolskega leta). Za tem pa petje. Otroci so zelo radi peli in smo tudi opazili, da imajo zelo dobre glasove, nekateri so tudi nadarjeni risarji. Po petju pa hitro umiti roke, ker so nas že klicali h kosilu. Gospe Kristini in njenim pomočnicam se moramo tudi zahvaliti. Vedno so poskrbele, da nismo nikdar bili lačni. Jed je bila zmeraj zelo okusna, vse domače, še kruh je bil včasih domač!, Ko smo vse pojedli smo šli hitro v sobe. Ura molka. „Počivali" smo vsak dan približno pol ure in tako dobili . nove energije za popoldan. Če nam je vreme bilo naklonjeno, smo kam »odpotovali. In kjer smo počivali, smo razdelili otroke na
devet skupin in imeli „Zbor slovenščine". To so različne Igre (križanke, uganke, itd.), med katerimi so otroci pokazali svoje znanje v slovenščini. Prav radi so se udeležili teh iger. Drugi dan so pa imeli na plakatih točke in so lahko vedeli, koliko jim manjka do prvega mesta. Ko smo prišli domov, večerja, potem pa še večerne igre. Te so bile vsem otrokom najbolj všeč. S svetilkami so tekali po domu, se zabavali in smejali. Te igre smo včasih prekinili, če je bil drugi dan na programu kak daljši izlet. Po igrah večerna molitev in hitro spat.
V nedeljo, 29. smo zopet šli na kopališče v San Esteban. Naj še omenim, da otroci ne hodijo radi. To je bil tudi drugi vzrok, da nismo naredili daljših izletov. Lepo bi bilo, ko bi otroci doma pred kolonijo malo hodili. Na ponedeljek 30. smo po zajtrku šli hitro na omnibus in se napotili proti Cabe-za del Soldado. Ko smo prišli do vrha, smo malo počivali in peli. Popoldan je bil na programu izlet v kopališče Las Ollas. A bali smo se, da bi začelo deževati, ker so bili grdi oblaki. Ker se je potem zjasnilo, smo se kopali v La Toma, tam smo imeli zbor slovenščine in petje.
Nasledni dan nismo naredili izletov, ker smo se vsi pripravljali za silvestrovanje. Po večeriji so otroci dobili majice kolonije, (posebna zahvala Lučki, ki jih je poskrbela). Po stari slovenski navadi smo se zbrali v pro-
cesiji in pokropili stanovanja. Med tem smo peli in molili. Nazadnje smo pa šli v kapelo, kjer smo s kratko akademijo počastili novorojeno Dete. V jedilnici so nas že čakale polne mize z dobrotami. Ob dvanajstih smo si vsi voščili srečno novo leto, potem smo pa ob kresu prepevali pozno v noč. Na novega leta dan smo se popoldan odpeljali v Capilla del Monte, kjer smo na povabilo ZS šli na sladoled. Potem so otroci imeli prosto za kupovanje spominčkov, pogovor po telefonu, itd. Naj omenimo, da so nas stalno spraševali, kdaj bo zopet prišel na kolonijo France Vitrih. Opazili smo, da ga imajo povso zelo radi, zato ga že v naprej vabimo, da se nam zopet pridruži, saj ga pogrešajo ne samo „kolonija" temveč vsi, ki so ga poznali.	*
Drugega januarja smo popoldne šli v La Cumbre do Kristusa, kjer smo molili križev pot. Ko smo še prišli do vrha, smo pa nadaljevali pot vse do Dique San Geronimo. Naslednji dan smo se šli kopat v Las Ollas, ko pa je sonce šlo za goro, smo se še mi umaknili in nadaljevali kopanje v La Toma.
Šli smo zgodaj spat, ker smo nameravali naslednje jutro izlet na Mastil. Ob 6.30 uri smo zajtrkovali, a kar naenkrat je začelo deževati. Nismo naredili izleta, a smo se vseeno zabavali. Popoldan smo pripravili misijonsko tombolo. Hvala vsem, ki ste poslali darila za to priložnost in s tem poma-
gali misijonom. Petega popoldan smo se odpeljali v AgUa de los Palos, zvečer pa proslavili tretji sv. večer s spevoigro Sveta noč. Tam so vsi naši otroci pokazali svoje pevske talente. Ponoči so nas obiskali Sv. Trije Iralji kljub hudi nevihti. Šestega smo naredili celodnevni izlet v Los Paredones. Tam smo jedli „paty", katere so spekli starejši fantje pod Andrejevim nadzorstvom. Naslednje jutro nas je spet zbudil dež, zato nismo šli v Dique Los Alazanes, smo se pa popoldan odpeljali v Estancia El Rosario. Za nekaj časa je tudi pokukalo sonce in smo izkoristili ta trenutek za obisk groba dr. R. Hanželiča. Drugi dan spet slabo vreme - zamenjali smo program in šli v La Faldo v „ler. Museo Argentino de Treneš en Miniatura".
Devetega sta nas Tomaž in Kristina Rant odpeljala v Los Cocos. Tam gori nas je čakal Mastil. Na vrhu smo malo počivali in krstili vse tiste, ki so prvič prišli do tja. Nazaj grede smo se malo ustavili pri kapeli, kjer smo pili svežo vodo in nadaljevali pot do bazena, kamor so nam pripeljali kosilo. Kopali smo se in zabavali. Naši starejši fantje so igrali nogomet proti vaščanom. Naši so se kar dobro izkazali, igrali so zelo dobro kljub temu, da niso nikdar preje igrali vsi skupaj. V petek 10. smo pa pripravili športni dan. Najprej je bila tekma voditeljev proti osmošolcem, merili smo se v „softball". Zabavali smo se ves dan, popoldan smo se pa igrali z vodo, da smo se malo ohladili, nazadnje smo pa imeli še maraton. Zaključili smo športni
dan z iskanjem zaklada. Zaklad smo dobili šele ob 22.30 uri.
Za poslovilni večer so otroci pripravili različne prizore, med drugimi so nas obiskali: Hajdi, Maček Muri in Slovenski oktet. Po prizorih pa še kres. Med kresom smo nagradili prvake v nogometu, med dvema ognjema in športnega dne. Bili so tudi nagrajeni: soba, ki je najboljše držala red in snago, skupina zbora slovenščine, ki je dobila največ točk, in še tista dekle in tisti fant, ki sta se najbolj potrudila, da sta čim boljše in čim lepše govorila po slovensko, to sta Lučka Kinkel in Joahim Guillemi. Pozno v noč smo plesali kolo in peli. Tako smo poslovili letošnjo kolonijo
Drugi dan smo pospravljali in smo imeli še malo časa za igranje. Po zahvalni sv. maši, med katero so otroci zelo lepo peli, smo imeli še večerjo in ob 20.15 odšli nazaj v Buenos Aires. V Slovenski hiši smo še zadnjič vsi skupaj zapeli in zatem se srečni vrnili domov.
Radi bi se posebno zahvalili odboru ZS, ki nam je gmotno pomagal, da smo naredili različne izlete, kot tudi z nakupom materialov za ročna dela, igre, zbor, itd. Prisrčna zahvala tudi Tomažu in Kristini Rant. Za vsako pomoč, ki smo potrebovali, bodisi ob priliki bolezni ali za prevoz kot veliko drugih stvari, sta nam bila vedno ob
Nad. na 6. str.
Športni dan v Domu dr. Rudolfa Hanželiča
.-V	*	'
iS&tTb"
Otroci pri Mastilu
Zapustil nas je igralec in režiser Frido Beznik
Slovenska skupnost v Argentini je bila znana zaradi svojega gledališkega delovanja. Že v taboriščih je skupina režiserjev in igralcev gojila to umetnost, v Argentini pa jo bogato in plodno nadaljevala.
Žal pa so leta opravila svoje in vrsta naših režiserjev je legla v grob. Oven, Špeh, Jeločnik, Willenpart in drugi sa spustili zastor čez svoje zemsko predstavo. Sedaj nas je zadela podobna nesreča. V najboljših letih nas je zaradi težke in zahrbtne bolezni zapustil Frido Beznik, ki je od mladih let kot igralec, režiser in vzgojitelj živahno deloval med nami in si pridobil srca vseh, predvsem mladih, ki so z njim odkrivali slovensko umetniško besedo in odrske geste.
Frido Beznik je imel težka mlada leta. Rodil se je 20. oktobra leta 1941 v Beljaku. Njegov oče, Korošec, pisal se je Morth, je v začetku vojske umrl na operacijski mizi, mati, Čopova z Jesenic, pa je kmalu nato tudi umrla. Pet otrok je doživelo vsak svojo usodo in so bili razpršeni po vsem svetu. Za Frida je v taborišču skrbela njegova, daljna sorodnica Cilka Beznik. Kot sirota Frido ni mogel priti v Argentino, zato so si izmislili zvijačo: Godčeva družina ga je kot svojega otroka prepeljala v Argentino. Od tod tudi njegov legalni priimek v Argentini Godec, ki ga pozneje ni hotel več spreminjati.
Tukaj je nadalje skrbela zanj spet Cilka Beznik, kateri je bil Frido globoko hvaležen za vse. Zato je tudi pozneje, ko je pričel igrati, zapisal kot svoje umetniško ime Frido Beznik, pod katerim so ga odtlej vsi poznali ,
V Argentini je končal učiteljišče ter začel študirati pravo, ki ga je kmalu opustil. Nato je bil dolga leta strokovnjak za žito pri podjetju Morixe, pozneje pa pri Papelbril. Ustvaril si je družino z Alenko Jenko in imel tri otroke, Štefana, Nevenko in Veroniko.
Že v mladih letih ga je pritegovala gledališka umetnost. Marsikdo se ga spominja še kot nekajletnega Jezuščka v taborišču. V Buenos Airesu je s svojimi prijatelji v 60. letih ustanovil amatersko gledališko skupino La Mueca, in pozneje La Pausa, v kateri je pričel svoje pravo življenje. Tam je igral v glavnih vlogah v igrah Acusador Publico (Hochvvalder), Acuerda-
te de Angel (Wolffe), Retablo Jovial (Cas-sona) in Šobre las piedras de Jerico (Castillo).
Medtem je tudi obiskoval razne kurze, ki so jih imeli znani argentinski igralci Hector Alterio, Alejandra Boero in drugi. Leta 1964 je dobil diplomo kot najboljši igralec na prvem natečaju amaterskih gledališč v la Matanzi.
Kmalu pa se je njegovo zanimanje obrnilo v slovensko skupnost. Njegov talent je opazil Nikolaj Jeločnik, ki ga je pridobil, da je igral mladega Barago pri njegovem Unum est necessarium. Od Jeločnika je Frido v mladosti veliko pridobil. Zaradi izrednega talenta pa je kmalu pričel predstavljati glavne vloge.
Ne morem našteti vseh iger, v katerih je igral ali jih režiral, a naj poskusim našteti vsaj glavne:
Umor v katedrali (Eliot, prvič je igral nadškofa, drugič pa je tudi režiral), Viharji, v dušah (Basari), Kakor v nebesih tako na zemlji (Sveti poizkus -Hochvvalder), Krst pri Savici (Simčič)', Matere (Majcen), Barka brez ribiča (Cassona), Matiček se ženi (Linhart, tudi režiral), Pilatova žena (Rebula), Medeja (Anouilh), Preiskava (Fabbri), Romeo in Julija (Shakespeare), Razvaline življenja in Naša kri (Finžgar), Lisica in grozdje (Cassona), Obsodili so Kristusa in Človek, ki je ubil Boga (Rozman) itd. Tu lahko omenimo še recitacijsko-baletno Jelo-čnikovo predstavo Župančičeve Dume (dvakrat, drugič jo je tudi režiral).
Naj še naštejemo glavne igre, ki jih je on režiral, ki jih je tudi cela vrsta: Kot prva je bila Ivana Arška na grmadi (Claudel - ki sem mu jo prevedel jaz), Tartuffe (Moliere), Marijino Oznanjenje (Claudel), Veronika Deseniška. (Župančič), Osmi dan (Zavalia), Donadieu (Hochvvalder - tudi to sem mu prevedel jaz) Miklova Zala (Šket), Domen in Deseti brat (Jurčič), Vombergarjevi Voda in Zlato tele, Marija Stuart (Schiller), Utopljenec (Nestroy), Cvetje v jeseni, Henrik, gobavi vitez, (Meško), in druge.
Poleg teh je pripravil dolgo vrsto otroških igric, vsako leto po eno ali več: Žogica nogica, Princeska in pastirček, R3eča kapica in Petrčkove poslednje sanje ter še druge.
Poleg teh teatrskih prikazov pa je v zadnjih letih pripfcivil številne Spominske proslave, ali za Zedinjeno Slovenijo ali za San Justo, ki so odlično uspele. V njih je združil prizorčke, recitacije in zbor.
Pripravil je tudi samostojne recitacijske večere, ki so pritegnili veliko občinstva in prikazali, kaj se mladi lahko nauče, če hočejo in če jih dobi v roke tak umetnik kot on. Znani so Prešernov večer, kjer so recitirali ves Venec, Krst in druge pesemi, predvsem pa več Balantičevih večerov. Balantič mu je bil sploh najbolj všeč in ga je tudi z vso ljubeznijo rad predstavljal poslušalcem.
Pripravil je tudi več misijonskih proslav in Slovenskih dni, ki;jim je dal globoko umetniško vsebino.
Dragi učitelj, dragi prijatelj.
Pišem učitelju, ki je v meni, kakor v mnogih, obudil ljubezen do Lepote. Pišem besede ribiču, ki je v trudu odrinjal na globoko, se s polnimi mrežami vračal na suho in razdajal dobrine med svoje. S hvaležnostjo pišem vodniku, ki nas je naučil hoditi po stezah besedne umetnosti in nam začrtal poti, da bi se lahko sami spet vračali. Pišem strastnemu iskalcu Lepote, branilcu Resnice, učencu Dobrote. Pišem učitelju, ki je spodbujal moje prve besede in podpiral moje prve izraze. Pišem učitelju, ki me je sprejel za prijatelja. Pišem prijatelju, s katerim sva delila zaklade.
Dragi učitelj, hvala ti za predane dragocenosti. Hvala za neutrudno iskanje. Hvala ti za ■poklic. Hvala ti za pokončnost. Hvala ti, predvsem, za zgled.
Dragi prijatelj, hvala ti, da si hotel z menoj deliti ljubezen do besede. Hvala ti za vsako minuto pogovora. Hvala ti za bodrenje. Hvala za poslušanje.
Potekel je čas in z njim možnost, da bi se še enkrat sestala ob domenjeni kavi v kaki predmestni kavarni. Prepozno je za ponovno srečanje. Nemogoče, da bi se v stisku spet našle roke. Pogrešal bom besede, ki so, kot Lazar, oživele, ko si jih iz papirja dvigal, da so zaplapolali zvoki in se je iskril pomen. A ne bom te pozabil. Ne bom te več ogovarjal, a ti bom pisal. To, kar delam, odkar služim poklicu, kar delam sedaj, ob tvojem slovesu, bom delal v bodoče po tvojem zgledu.
Na svidenje, dragi Frido.
Naj bo vsaka beseda izpod peresa zahvala.
Naj ti bo delo v trajni spomin.
Posebno poglavje zasluži njegovo sodelovanje z okrajnim Našim domom v San Justu. Tam je pridobil mladino in ustvaril odlično gledališko skupino, ki je v zadnjih letih gotovo najboljša med nami, in kjer je stalno režiral, pa tudi pripravljal, vzgajal, učil. Čeprav je imel trdo roko in ni bil zlahka zadovoljen, so ga mladi oboževali in se pridno učili, kar mu je bilo najboljše plačilo.
Pri Slovenski kulturni akciji je bil v zadnjih letih vodja gledališkega odseka ter pripravil ali igral v njenem okolju že od začetka. Tudi pri Zedinjeni Sloveniji je bil nekaj let kulturni referent.’Sodeloval je še pri igi-ah v Slovenskem gledališču v Slovenski hiši.
Ne moremo našteti, pri kolikih igrah drugih režiserjev pa je bil on scenograf (npr. Cankar, Kralj na Betajnovi), ali masker in kaj podobnega.
Posebno omembo pa zasluži njegovo sodelovanje pri srednješolskem tečaju ravn. Marko Bajuk. Tam je v prvem letniku poučeval predmet Živo besedo, kjer je skušal mlade navdušiti in pripraviti za recitacije in jim kazati lepoto slovenske žive besede. Vsako leto je pripravil z njimi in včasih s petim letnikom zaključno akademijo. Zanimivo je, da Frido ni imel nobene slovenske šole, ampak si je s pridnostjo, vztrajnostjo in branjem pridobil slovensko besedišče in ga tudi umetniško razvijal.
Gotov sem, da veliko njegovih stvaritev nisem navedel, za kar bo potrebna natančnejša študija.
Za vse njegove zasluge kot igralec, režiser in vzgojitelj mu je lani na slovenski državni praznik Zedinjena Slovenija javno izročila priznanje. Skoraj s solzami v očeh smo tisti, ki smo slutili resnico, poslušali njegovo zahvalo in takorekoč labodji spev, ko je recitiral Balntičev Sen o vrnitvi, ki se konča: /« bom pod njimi tih zaspal.
In tudi sem popolnoma prepričan, da so
Sveti se modra polt za rjuhami belih oblakov.
Tiho strmijo oči v zamrežene veje noči.
Čakam te v senci stebrov za steklom v osamljenem baru. Grmijo in topo zijajo zaspani žarometi vozil.
Vesel bom, ko prideš.
Jaz sem že z delom pričel.
Čakam te, hrup tiho sejem, da čisto besedo na situ dobim.
Pridi, udari, prijatelj, na bron osamelih svetilk.
Pridi in daj, da spet slišim, kako dragoceno beseda zveni.
Pridi in jasno izreci, kar v grlu predmestje tišči.
Pridi in izpregovori, kar sivo nebo zamolči.
Na vzhodu se peni svetloba.
Na mizi se kava hladi.
Črni zenici skodelic srkata, sami, obledele luči.
Ne bom te več slišal.
Ne boš dolgo tukaj ostal.
Iz velemestnega hrupa se boš glasu Besede odzval^
Beseda, v katero veruješ, ti razodene globino neba.
Beseda Lepota, Beseda Resnica ti polno povrne, kar zemlja ne zna.
V jutru sem te našel na domu. Ob tebi le žena v tišini.
Na licu, obljubljenem zemlji, so se svetile solze ljubezni.
Tone Rode
Smo že v...
Nad. s 5. str.
strani. V imenu vseh, ki smo bili letos na koloniji, prav lepa vam hvala.
Za konec pa še besede pohvale za otroke. Voditelji smo se strinjali v tem, da so bili vsi otroci zelo pridni. Nismo imeli nobenega problema glede vedenja. Radi so z nami sodelovali in radi so se udeležili različnih del, ki smo jih pripravili. Lahko rečemo, da je kolonija lepo uspela, tako kot smo si jo načrtovali. Velika zasluga gre tudi otrokom, ki so radi sprejemali naše načrte in navodila.
Bog daj, da bi bilo se veliko slovenskih šolskih kolonij, saj je to prvi stik, ki ga dobe naši najmlajši med seboj. Na koloniji ni važno, iz katerega okraja si, tam smo vsi ena družina in kot družina se dan za dnem učimo in vidimo, da nam je Bog dal nara-- vo, da jo uživamo, in tudi slovenske starše in slovenski jezik, kar nas druži. Saj pravi naša himna:
vsepovsod je lepo kamor se ozre oko tu krepi se duh nam in telo".
Marcelo Brula
ga vsi, s katerimi je prišel v stik kot soigralec, režiser, profesor, vzgojitelj, organizator ali prijatelj imeli radi, ker so čutili, da se nesebično predaja gledališki umetnosti. Vsej naši skupnosti je v teh 50 letih podaril toliko svojega bogastva, da ga bomo sedaj globoko pogrešali. Gledališče je izgubilo svojega visokega predstavnika.
Njegovi družini pa izražamo naše globoko sožalje.
Tine Debeljak
NOVICE IZ SLOVENIJE
SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA - Po raziskavah Slovenskega javnega mnenja je v Sloveniji okoli
500.000	kadilcev, torej četrtina vseh prebivalcev. Večina kadilcev je moškega spola. Sicer pa je kadilcev manj: leta 1974 je anke-
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Nad. s 2. str.
vlado. Sovpadala so raziskovanja zvezne in provincijske policije in prišlo je celo do medsebojnega motenja, zlasti ko je guverner Duhalde poklical na pomoč ameriški FBI, ker baje ni zaupal lastni policiji.
Celotna zadeva je res pravi roman in nekateri odtenki so tako fantastični, da bi si jih težko izmislil najbolj duhovit avtor. Celo sedaj najbolj priznano teorijo o roparski skupini iz Mar del Plata nekateri postavljajo v senco dvoma in govore tudi o napačni raziskavi orožja, s katerim naj bi ubili nesrečnega časnikarja. Očividno je za vsem tem toliko ekonomskih in političnih interesov, da si je težko predstavljati, kako bo sploh mogoče celotno stvar razjasniti. Zato pa ni težko razumeti, da je Duhalde ponudil nagrado v višini 300.000 dolarjev tistemu, ki bi posredoval verodostojne podatke, na podlagi katerih bi bilo mogoče zločin razjasniti.
Ako pa sedaj preidemo še na nekatere druge dogodke, lahko vidimo, da vlada nima lahkega položaja. Ko smo pred tedni pisali o predsedniških dekretih delavske fleksibilizacije, je bilo jasno, da bo moralo priti do razrešitve po sodni poti Vrhovnega sodišča. A celotna stvar se'je nekoliko preusmerila, ko je sindikalno vodstvo pristalo na dialog, katerega naj bi se udeležili sindikalisti, podjetniki in vlada. Združeno so torej vrhovno sodišče prosili, naj z razsodbo počaka do konca pogajanj. Vendar je trenutno težko videti, kako bi mogli priti do skupne točke, ko so položaji tako različni.
Kar se pa tiče desregulacije organizacij socialnega skrbstva, se je vlada precej blamirala. Smatrala je namreč, da bodo delavci kar drveli prepisovati se iz ene ustanove v drugo, pa je bilo teh prestopov tako bajno malo, da je vlada za dva meseca podaljšala rok za prestope in pričela izvajati kampanjo v prid menjavi. A tudi s tem je bilo doslej kaj malo uspeha. Jasno je, da delavci, akoravno niso zadovoljni s svojo sindikalno socialno oskrbo, ne kažejo veselja do prestopa, zlasti ker v tem ne vidijo nikakega izboljšanja. To pa postavlja na kocko tudi potezo, ki naj bi odprla pot v sindikalne vrste tudi privatnim zdravstvenim ustanovam, ki so gledale na to področje kot na velik plen, ki pa sedaj povzroča razne dvome glede na opevano bajnost. Treba bo vse še enkrat preštudirati. Doslej je bilo vse skupaj en sam velik račun brez krčmarja.
Na težave naletavajo tudi dekreti o spremembi telefonskih tarif. Več sodnih odlokov je bilo že tako v prid kakor proti. Vlada seveda vztraja na svojem. Priznati pa moramo, da se na obeh straneh, tako pri vladi kakor v opoziciji, preveč pretirava, Eni kažejo da je vse slabo, drugi da je vse izvrstno. Do kake skupne točke je tako nemogoče priti. Končnoveljavno bo zadnjo besedo znova imelo vrhovno sodišče, kakšna pa bo ta beseda pa itak vemo. In ta je eden tistih žalostnih obrazov sedanje Argentine, ki jo kaže kot državo, kjer je pravica dvomljiva, vse preveč pod vplivom izvršne oblasti. Vlada se tega zaveda in pri tem stanju vztraja, opozicija pa se tega zaveda, a gleda bolj na to, kako ta problem izkoristiti v svoj politični prid, kakor pa na to, kako zadevo čim uspešneje rešiti v prid naroda.
ta pokazala, da je takrat kadilo okoli 40 odstotkov ljudi v Sloveniji.
LJUBLJANA - Plinarniški muzej so odprli v prostorih Energetike Ljubljana. V njem so razkazani stari plinski štedilniki, grelci in svetilke, s katerimi je bila Ljubljana prvič razsvetljena 9. novembra 1861.
LJUBLJANA - Uslužbenka Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je vnesla v računalnik podatke izmišljenih upokojencev, sebe pa navedla kot pooblaščeno osebo, ki lahko denar dvigne. Tako si je nakazala 21 pokojnin s skupnim zneskom 3,1 milijona SIT. Kljub vsem previdnostim so jo izsledili: izgubila je službo, del denarja je pa tudi že vrnila.
LJUBLJANA - Nekaj naslovov disertacij novih doktorjev znanosti Univerze v Ljubljani: Vpliv ščitničniH hormonov na dina-. miko goljenja in operjanja pri papigi skobčevki (Zlatko Golob); Razvojne nepravilnosti maternice kot vzrok za predčasen porod in intrautemi zastoj rasti ploda (Martina Ribič-Pucelj); Mnogonamenska raba gozdnih cest kot kriterij za njihovo kategorizacijo (Igor Potočnik).
NOVO MESTO - Revoz, izdelovalec avtomobilov renault, je gostilo 55 avtomobilističnih časnikarjev iz 21 evropskih držav. Časnikarji so izbirali avtomobil leta 1997. Kar triintrideset se jih je odločilo, da iJbere kot prvi enoprostorni avtomobil srednjega razreda renault meganic scenic. Drugo mesto je pripadlo fordu ka, tretje vo-lkswagnu passat in četrto škodi octavia. Žirija je upoštevala tako okoljevarstvene značilnosti, ceno, kot obliko, varnost in vozne lastnosti.
KIDRIČEVO - Leta 1942 so v takratnem Strnišču pri Ptuju gradili tovarno aluminija z dimnikom iz opeke, ki je bil visok 143 metrov. Med enako grajenimi je bil še danes eden najvišjih v Evropi. Ker je tovarna »Talum prenehala pred dvema letoma izdelovati glinico, ni bil več potreben. Potrebnega denarja za vzdrževanje ni bilo mogoče preskrbeti, zato so se odločili, da velikana poderejo: okoli 50 kilogramov razstreliva je povzročilo, da se je dimnik sesul sam vase.
STOKHOLM, Švedska - V 71. letu starosti je umrl slavist Dimitrij Sovre. Sredi petdesetih let se je na univerzi v Oslu izpopolnjeval v baltistiki in tam ostal do smrti. Predaval je na raznih tamkajšnjih univerzah rusko fonetiko, bil lektor za srbščino in hrvaščino ter prevajalec.
MURSKA SOBOTA - Sredi lanskega leta se je občina Murska Sobota pobratila z mestom Betlehem v ameriški državi Pennsylvania. Razlog za pobratenje je veliko število Prekmurcev, ki je v začetku stoletja odšlo v Severno Ameriko in se jih je mnogo zaposlilo v tamkajšnji železarni. Še (da-nes je nekaj tisoč potomcev takratnih zdomcev, ki so se dolga leta morali otepati vzdevka Vendi; končno so le uspeli, da jih spoznavajo za Slovence.
LJUBLJANA - Podjetniško-obrtniške cone naj bi pospeševale dejavnost malih podjetij. V 53 slovenskiho občinah je 92 takih con, ki imajo približno pet hektarov površine, v njih pa posluje po okoli dvajset podjetij. Čeprav vse cone ne poslujejo z uspehom, v 92 občinah že načrtujejo gradnjo novih con. S podobnimi conami po Evropi so nekatere razlike: v Sloveniji prevladujejo v podjetniško-obrtnih conah proizvodnja, drugod po Evropi pa storitvena in trgovinska podjetja. V Sloveniji je težje priti do zemljišča, ker so trikrat dražja kot v drugih državah.
MORAVSKE TOPLICE - Združenje za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije je priredilo natečaj za najboljši slovenski hotel. Eden izmed pogojev za sodelovanje na natečaju je vsaj 65 odstotna povprečna zasedenost v zadnjih treh letih. Zlata plaketa je pripadla hotelu
_
Osebne novice
Krst: Krščen je bil v Bariločah Martin Starič, sin Janka in Ane Claudije roj. Madeira. Čestitamo!
Umrli so: v Caserosu Marija Komac roj. Zonjič (69), v Ramos Mejia Rezka Hrastnik (83), v Olivosu Mara Marinšek
(75), v Loma Hermosa dr. Ivan Prijatelj (66), v Pittsburghu (ZDA) univ. prof. Jože Planinšič, v Bariločah Lojzka Skopec roj. Svete (88), v Devoto Jožko Horvatin (89), v Sloveniji ga. Francka Bradač, sestra g. Janka Bradača (San Martin de Los Andes), in Leopold Povše, župnik v Soteski pri Straži v Sloveniji; pokojni je bil brat župnika Milana Povšeta v Mar de Ajo v Argentini.
Naj počivajo v miru!
.. . .  :.......
Argentinski Slovenci navdušili Selane
Prav tako na praznik sv. Štefana v Selah nastopal „Slovenski pevski zbor iz Men-doze". Na koncertu se je poleg veliko domačinov znašlo več častnih gostov; mdr. selski podžupan in predsednik NSKS Nanti Olip, predsednik KKZ dr. Janko ZeTzer, tajnik KKZ Nužej Tolmajer ter avstrijski veleposlanik v Sarajevu dr. Zdravko Inzko.
Mešani pevski zbor iz Mendoze (Argentina) je pozdravil predsednik Pevskega
društva Sele Heribert Kulmesch. Povedal je, da je presenetljivo, da se je še do sedaj ohranila slovenska beseda v Argentini. To dejstvo bi morali koroški Slovenci imeti zmeraj pred očmi.
Koncert, ki je trajal več kot uro, je prikazal bogat pevski program argentinskih Slovencev. Pred popoldanskim koncertom so pevci dopoldan oblikovali sv. mašo.
(Naš tednik)
BARILOCHE
PUSTOVANJE
Za drugi konec tedna v februarju je Slovensko planinsko društvo priredilo pustovanje v Jermanovem gostišču pod Trona-dorjem, oddaljeno pribl. 90 km od Bariloč. Že v soboto opoldne se je zbrala tam petde-setorica rojakov. Zvečer so pa zaradi deževnega vremena imeli prireditev kar v restavracijski sobi in katere glavni del je bil predstavitev otroških maškar ter izvolitev najlepše izmed njih. Tekmovala je dvajse-tica otrok. Maškare so bile večji del sad lastnega dela otrok samih, nekatere pa s pomočjo domačih. Prijetni večer se je potegnil kar čez polnoč. Naslednji dan, v nedeljo, se pa je skoraj vsa družba podala na izlet do Piedra Perez, ki pa stoji precej sto metrov više, tik nad gostiščem in skoraj na grebenu gorskega jezika, ki meji na dolino potoka Castano Overa. Domov grede se je pa precej rojakov ustavilo še v Mavričevem hotelu Mascardi, da se tam udeleže nedeljske večerne maše.
REŠITEV POČITNIŠKE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. Snov. 5. Moka. 9. Obala. 14. Pod. 17. Kapa. 18. Pomol. 19. Beton. 20. Meta. 21. Apel. 22. Orosi. 23. Ideja. 24. Atos. 25. Lok. 26. Zlato. 27. Vlak. 28. Purani.'30. Pregnan. 32. Vosek. 34. Lesk. 35. Roga. 36. Elan. 37. Postojno. 41. Donava. 44. Mlaj. 45. Mesto. 46. Ajd. 47. Osana. 48. Me. 49. Bori. 50. Liter. 52. Kent. 53. Koža. 54. Sodo. 55. Tirana. 56. Ako. 57. Pura. 58. Golen. 59. Oči. 60. Zastori. 62. Tolar. 63. Preseže. 67. Oni. 68. Perun. 69. Hren. 70. Le. 71. Hlinim. 74. Amen. 75. Zrak. 76. Pili. 77. Lahek. 78. Omel. 80. Ag. 81. Potok. &2. Oda. 83. No-
Ajda, ki deluje šele šest let. Hotel se pohvali, da je njihova povprečna zasedenost bila 72 odstotna, večkrat pa tudi stoodstotna. Tujci prevladujejo (57 odstotkov), vendar domači gostje več izdajo za storitve, ki niso vključene v paket, ki ga ponujajo v turističnih agencijah.
SMRT
V ponedeljek, 10. februarja zvečer je v oseminosemdesetem letu umrla ga. Lojzka Skopec. V domovini je bila sodnijska uradnica vse do zaključka druge svetovne vojne. Priselila se je sem že 1. 1950 z možem Albinom, ki je bil zelo dober mizar in imel tudi čut za arhitekturo. Nastanila sta se v hišici v neposredni višini Planinskega stana na ulici 9 de Julio. Tam je gostovala vsa poletja skozi štirideset let slikarka Bara Remec in je končno že osemdesetletnica 1. marca 1991 tam tudi umrla. Nastala je z leti med njima posebna prijateljska vez, katero pa bi bilo težko opisati, ker sta imeli obe povsem različen značaj. Zadnja leta je gospa Lojzka postajala vedno bolj vezana na svoj dom. Je pa rada sprejemala obiske rojakov, ki so se zanjo zanimali. Naj omenimo tu predvsem Jožeta Revna in njegovo družino, ki so zanjo skrbeli do zadnjega trenutka. Naj počiva v miru!
S.Ž.
ben. 85. Grem. 87. Balada. 88. Don Kihot. 90. Vrag. 91. Sedi. 92. Otok. 93. Mlade. 94. Pretoči. 98. Branil. 101. Plah. 102. Juriš. 104. Pek. 105. Ribe. 106. Ogled. 108. Vstal. 109. Peko. llO.Unec. 111. Sraka. 112. Okovi. 113. Iran. 114. Cel. 115. Tenor. 116. Zora. 117. Kana.
Navpično: 1. Skalp. 2. Napor. 3. Opeke. 4. Val. 5. Morana. 6. Omot. 7. Kosovel. 8. Ali. 9. Obilen. 10. Bedak. 11. Atek. 12. Loj. 13. Anapest. 14. Peta. 15. Oton. 16. Dasi. 18. Polaga. 20. Marko. 26. Znova. 27. Vsaj. 29. Ustoličen. 31.Grant. 33. Olaf. 34. Losi. 37. Peron. 38. Jata. 39. Njen. 40. Odra. 41. Dokaz. 42. Oseka. 43. Nanos. 44. Meža. 45. Moder. 48. Mori. 49. Bolan. 51. Iris. 53. Kurim. 54. Solun. 55. Torek. 57. Ponikniti. 58. Gorel. 61. Tone. 62. Temen. 63. Prag. 64. Elita. 65. Želod. 66. Epika. 68. Pamet. 69. Hram. 71. Hlod. 72. Lado. 73. Ihan. 76. Polit. 78. Obok. 79. Grad. 81. Padeš. 84. Oholost. 85. Grah. 86. Egejsko. 87. Berili. 89. Konec. 90. Vladar. 91. Sprava. 93. Mleko. 95. Opera. 96. Čekan. 97. Ikona. 98. Bruc. 99. Rine. 100. Abel. 101. Plan. 103. Utor. 107. Gre. 108. Voz. 109. Pik.
Pagina 8
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 21 de febrero de 1997 — N2 5-6
I Al A
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monseiior R. Bu-fano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Jhsto -Tei.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 /1265
Letalske karte, rezerva lotelov, najem avtomo-■ bilov in izleti po svetu LEGAJO N“ 3545-82 Y. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - TucumSn 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2s B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 dr. Cecilija Dimnik Leber,'odvetnica. Vsak dan od 15. do 19 - Av. Santa Fe 56, San Isidro - Tel.: 743-7966 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319. ' Izdelovanje okvirjev za slike (olja, akvareli, fotografije). Tomislav Štrfiček - Tel.: 658-4160 FOTOGRAF
‘Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda —• Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Buenos Aires - Tel./Fax: 656-3653
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. .
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov, dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias r Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
PORAVNAJTE NAROČNINO!
PO SLOVENSKO
TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ŠPANSKO GOVOREČE OTROKE
Pouk vsako soboto ob 9.30 do 12.30 ure v Slovenski hiši.
Začetek 15. marca
Začetna prireditev slovenskih osnovnih šol
bo v nedeljo, 9. marca, v Slovenski hiši
» ob 16. sveta maša v čast Sv. Duhu in za raj. Heleno Malovrh in Frida Beznika
> ob 17. igra p. Krizostoma Sekovaniča „Naočrtiki", v režiji Mije Markež in izvedbi Prešernove šole.
Leto 1997 je leto priložnosti. Zakaj ne bi z nakupom delnic zadruge SLOGE (od $ 100 dalje) uspeli tudi vi?
VARNA NALOŽBA
Vam bodo prinesle vsako leto lep dobiček (dividende) in možnost hitrega posojila. Izredna priložnost za podjetnike!
VAŠ TELEFON: 656-6565 V SLOGI JE MOČ!
OBVESTILA
SOBOTA, 1. marca:
Študijski dan učiteljev, ob 9. do 12.30 ure v Slovenski hiši.
SKA: Predstavitev knjige Ladislav Lenček: Vril mož, ki ni živel za sebe, ov 20. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 2. marca:
Tradicionalna pristavska tombola. NEDELJA, 9. marca:
Začetna prireditev slovenskih osnovnih šol v Slovenski hiši ob 16. uri.
t
Na letošnji praznik Marijinega in Jezusovega obiskanja v templju je bil odpoklican iz te solzne doline v srečno večnost, po kateri je hrepenel v vsem svojem življenju
Leopold Povše
župnik v Soteski pri Straži, v 82. letu starosti in v 54. letu duhovništva. Pastiroval je na pesniško goreč način kot kaplan v Mimi na Dolenjskem, in kot župnik v Tržišču pri Mokronogu, leta in leta na goratem Svibnu na Prežganjem, v Brusnicah pod Gorjanci in slednjič v Soteski. V letih krutega komunizma tudi njemu niso bili prizaneseni mariborski zapori in neprestano preganjanje oblastnikov tistih časov.
Za njim žalujejo verniki, katem je bil neutrudljiv pastir, in pa
njegova brata Franček z družino
Milan, župnik v Mar de Ajo - Argentina
in njegove sestre
Tinka z družino
prof. Marica in
Marjetka z družino.
Njegovo izmučeno truplo čaka na vstajenje na novomeškem pokopališču, kjer je našlo svoj poslednji dom na tej zemlji, v sredo, 5. tega meseca, ob prisotnosti metropolita dr. Alojzija Šuštarja, novomeškega prošta-prelata Jožeta Lapa, številnih duhovnikov in množice vernikov.
Prosi nas, da molimo za večni pokoj njegove duše.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
SLOGA sporoča:
Tudi letos bodo člani s karto SLOGA (vsaj $ 200.- naložbe) in imetniki MASTER CARD -CARTA SLOGA imeli možnosti za
ŽREBANJE
DVEH LETALSKIH VOZOVNIC - BUE - LJU - BUE
Vsak mesec bodo listki s številkami članov pristali v žari za žrebanje. Pridružimo se tudi mi, pravočasno!
Informacije: 658-6574 / 654-6438 656-6244 / 656-6565	^
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES
ARGENTINA	)
Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N2 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registra Nac. de la Propiedad Intelectual Ne 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
C
Čeke na ime „Eslovenia Libre"
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
predstavitev knjige t
LADISLAV LENČEK VRIL MOŽ, KI NI ŽIVEL ZA SEBE
Sobota, 1. marca, od 20. uri v Slovenski hiši.
.....................i	'	i
SOLSKI ODSEK ZEDINJENE SLOVENIJE
vabi
vse osmošolsko in srednješolsko učiteljstvo na
ŠTUDIJSKI DAN
v soboto, 1. marca, od 9. -12.30 uri v Slovenski hiši.
Ne pozabite, da bo v nedelj'o, 2. marca 1997
TRADICIONALNA PRISTAVSKA TOMBOLA,
kamor Vas že zdaj lepo vabimo!
Odbor Pristave
—
Slovenski srednješolski tečaj Ravn. Marko Bajuk'
r MM
MM1
sporoča,
da bodo v soboto, 1. marca, ob 15. uri sprejemni izpiti za 1. letnik. Vsebina izpita:
narek - branje - recitacija - pogovor v slovenščini.
V soboto, 8 marca: ob 15. uri seja profesorjev ob 16. uri popravni izpiti ob 17. uri vpisovanja ob 18. uri začetna sv. maša
Pogoj za vpis v 1. letnik: predložitev spričevala o končani slovenski osnovni šoli in potrdilo o vpisu v argentinsko srednjo šolo.
Pogoj za vpis v ostale letnike: predložitev spričevala prejšnjega letnika in počitniška naloga. Dijaki II. in lil. letnika pa morajo predložiti tudi potrdilo o vpisu v argentinsko srednjo šolo. Opozarjamo starše in dijake, da se dijak, ki na dan vpisovanja ne bo izpolnil vseh navedenih pogojev za vpis, ne bo mogel vpisati v tečaj.
Vpisnina: $ 10, drugi otrok plača $ 5, tretji pa je vpisnine oproščen.