K 12. listu 1886. l. Angelj ubogim. . j (Deklainacija v 19. dan novembra 1886. 1.) 1 1» zpomlad se je prfbližala, ,,Bolezni starka vže slabfm, I Prinesla cvetja krasnega; Prosjačim, da se preživim; 1 Nebo višnjavo in lepo Izprošen košček kniheka I Nam kliče: n(J6ri glej ok6!" Je vse, kar imam dobregal" 1 Tii stopa siva mamiea Molčf zdaj starka; — gube lic I Sainotna in molčeča vsa, Oblije dvoje jej solzic; | Težavna je ob brljah pot, Gospti se milo nasmeji — Poišče si počitka kot. V podobi lepej angeljski. Tik ceate sede na mejnfk, Obličje žarno govori, Vzdihuje: ,,Oh, moj rešenik! Da jej pomagati želi, Usmili se me dobri Bog, Tor tiho revi šepeta: In reši bede nie nadlog!" ,,Le pojdi mirno, mamiea!" In Ti, ki vsomogočen si, ,,Dom6v se vrni brez skrbi, Ne zabiš reve v milosti; Dobroti Božjej večje ni, Oj pošlji meni angelja, Vžo jutri pride ti pomoS, Da v dom nebeški me pelja!" Le pojdi, starka — lehko noč!" In glej, vže angelj mil stoji In prej ko starka se zave, Pred njo. — (Jospii je milosti! Odšla je tolažaica vže; ,,Kaj tožite, sirota tii Sanjaje vrne se domu, Sameča v bedi — brez mini?" Izročevaje np Bogii. J6kaje starka se glasi: Sijal ni jtitru solučni žar, ,,Ga ni, da zame prosii bi, Poinoč ko starki pride kar. Da me vzem6 v ubožnico, In kdo je bila ta gospa, Kder drugi ubožci bivajo. Podoba lepa aagelja? Elizabeta carinja, Ubogim mati miljena! Elizabeto živi Bog, S eesarjem ves cesarski kr<5g. A. Perni. -------------m------------- **