SLOVENSKI CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, TJ. T. 59 - 3667 - Bs. Aires. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 12 DE AGOSTO (AVGUSTA) DE 1938 Núm. (Štev.) 83 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. ZADRUŽNO GOSPODARSTVO to svetovni vojni se je bilo začelo Po vsem svetu živahno zadružno gibanje. Ustanavljale so se razne gospodarske zadruge: denarne in živ-Ijenskih potrebščin; velike kolektivne hiše, vrtovi itd. S tem si je hotelo delavno ljudstvo ustvariti boljše življenjske pogoje, bodisi prehrane, stanovanja, zdravja in odiha. Velike kolektivne hiše -so si bili agradili delavci na Dunaju, Oslu, Stokholmu, Hamburgu, Berlinu, Stutgurtu, Londonu, Parizu ter v drugih evropskih mestih, kakor tu-v Združenih državah. Prekrasni ljudski vrtovi pa so se otvorili v Earswiku, Totetrdawnu, Welwynu, Stokholmu, Oslu, Parizu in še v mno gib evropskih mestih. Te vrste gospodarstvo je zelo pripomoglo k ljudskemu blagostanju, ki se je iz velike stiske, kamor ga je bila pahnila svetovna vojna, zelo hito® opomoglo. Imele pa so od tega zelo velikih in po vojni največjih koristi tudi države. Skoro vsa velika dela so financirale in zgradile drža-Ve same. Največ posojila pa so dale velike kreditne zadruge, blagajne ljudske vzajemne pomoči in blagajne stavbenih zadrug. panes po dvajsetih letih je ostal ^jpopolnejši zadružni izraz le še vi Skandinavskih državah. V eni teh držav, na švedskem, imajo 16.900 raznih gospodarskih zadrug:, kakor denarne trgovinske, najemninske za delavstvo ter uradnike itd. ^elik zadružni razmah je tudi v Jngoslaviji, vendar ni zapopaden v ^o popolni obliki, kot na Šved- ¡ skem. Ker pa so predkratkim ustanovili kmetsko zbornico, bodo goto-Vo zcfali zadružništvo do večje popolnosti razviti. . Kako lepo je cvetelo zadružništvo litro po vojni tudi na Primorskem, le vsem. Primorcem znano. A faši-^n nam je uničil vse in naš zasužnjen narod se bori samo še za obsta-?®k> kot nazorno prikazuje članek, . £a je napisal naš rojak v Cordobi 111 ga< prinašamo na drugem mestu. V Argentini je zadružništvo še ze-malo razvito. Vendar imajo tudi nkaj delavci svoj "El Hogar obre-r°'\ o katerem smo svoj čas podrobne pisaii in navduševali tudi naše ?^eljenCe za ta način gospodarstva, f* tudi danes smatramo za naj-^Ijšegu, E1H ogar Argentino je bil ustanovljen že pred več desetletji, «etudi je v začetku bil le kot neka-r3, vzajemna pomoč, ima danes že več kolektivnih hiš, ki jih po zmerni daje v najem svojim članom. I-^ seveda tudi trgovino z raznimi Potrebščinami za prehrano in oble-Vse to pa je seveda še zelo malo, Premalo za vse argentinsko delavstvo, Velik del krivde, če ne največ-1*' Pa leži seveda na delavstvu sa-*n«m, če se noče niti najmanj e pobri-za zboljšanje svojega lastnega Položaja, če bi imelo toliko zanimala za zadružništvo, kot ga ima za nogomet, pa bi bila zadeva rešena, ^esno argentinsko časopisje se zelo P^zadeva, da bi mladino nagnilo v j? smer, a ona želi senzacij, s kate-jo več kot dovolj postrežejo ne-resni listi. Sicer pa bo najbolje, da mi kar sa-711 sebe pogledamo, ter si dajemo jpsvetov, ki bi bili za našo skupnost ®aJboljši. Pisalo se je že o marsičem oristnem, nekaj se je tudi vpošte-. 0 ju naredilo, a glavno delo še ve-r10 6a,ka. Imamo pa precej razlogov ¿T npanje, da se bo tudi v naši nasel-Pričelo z intenzivnejšim kons-r^ktivnim delom, predvsem na gospodarskem polju, ki je najbolj za- nemarjeno. Tri velike ofenzive republikancev TRI REPUBLIKANSKE OFENZIVE V TREH TEDNIH — POGODBA MED LONDONOM IN RIMOM NE MORE STOPITI V VELJAVO — BLUM SVETUJE VLADI ODPRETI FRANCOSKO-ŠPANSKO MEJO — FRANCO PROSI MUSSOLINIJA NAJ GA IZDATNEJE PODPRE — BARCELONSKA VLADA BO PROTESTIRALA PRI DRUŠTVU NARODOV — REPUBLIKANSKE ČETE SO PREKORAČILE REKO SEGRE — JAVNOST Z ZANIMANJEM PRIČAKUJE KONČNI IZID Diifi 24 julija preteklega meseca je pričela republikanska vojska z veliko ofenzivo ob reki Ebro. Do sedaj je napravila že tri ofenzive, ter se je pri vsaki pomaknila dalje v notranjost po revolucionarcih zasedenega ozemlja. Revolucionara so s pomočjo italijanskih in nemških letal večkrat poizkusili ustaviti prodiranje republikancev, cesar pa se jim ni nikoli posrečilo. S tem je republikanska vojska dokazala veliko sposobnost in disciplino, s čemer se pred dvemi leti, ko se je bila začela vojna, ni mogla ponašati. General Miaja je v dveh letih ustvaril novo špansko vojsko, ki ji poznavalci razmer, zagotavljajo končno zmago. Pred nekaj meseci je že skoro zgle dalo, da bodo zmagali fašisti. Republikanski voditelji so v tem kritičnem času neprenehoma pozivali narod in vojsko, naj za vsako ceno vztraja, kajti v tem bo zmaga. S tega sklepamo, da so se za odločilno zmago še le vežbali in pripravljali. Mussolini je bil med tem sklenil v Londonu pogodbo, ki pa še dosedaj ni stopila v veljavo. Duce je bil pač prepričan, da je zmaga Francu zagotovljena in da bo lahko vsak čas odtegnil pomoč ter dobil denar v Londonu. To pa se ni zgodilo in so se razmere zaobrnile popolnoma v drugo smer. Kot poročajo iz Pariza, je voditelj socialistov, Blum, ki ga podpirajo tudi komunisti, priporočal francoski vladi, naj odredi učinkovitejši način, da bo prišla pogodba sklenjena v Londonu, to je, odstranitev vseh tuj cev iz obeh taborov v Španiji, do veljave. General Franco namreč še dosedaj ni dal odgovora, kaj misli z italijanskimi in nemškimi "prosto-vljci", medtem ko je barcelonska vlada odgovorila, da se s pogodbo strinja in da je pripravljena svoje prostovoljce takoj odpustiti, ker jih pač tudi več ne rabi, kot smo zgoraj povedali. Bivši francoski minister Blum svetuje vladi, naj odpre francosko-špan-sko mejo, ter dovoli dovoz vojnega materiala bareclonski vladi, odkoder koli. dokler bi se general Franco ne odločil za odgovor. Zelo malo je verjetno, da bo sedaj general Franko, ko mu gre trdo kot še nikoli, privolil v odpoklic tujih polkov, kajti Mussolini je v zadnjem času poslal Franku 20.000 vojakov v pomoč, ki mu pa ne zadostujejo in prosi Mussolinija, naj mu Jih pošlje še več. Italijansko fašistično časopisje je srdito napadlo Pluma, ter ga vljudno obvešča, naj nikar ne izzivlja italijanskega potrpljenja. Še bolj pa se ¡jezijo vsled tega, ker sta francoska ljudska fronta in pa barcelonska vlada navezali zelo tesne stike. Čeprav francoska ljudska fronta ni v vladi, je vkljub temu odločilen faktor v Franciji, ki jo vlada, četudi bi hotela, ne more ovirati pri njenem zunanje političnem stremljenju. Ker bo prihodnji mesec otvorjeno zasedanje Društva narodov, je barcelonska vlada naročila državnemu ministru Alvarezu del Vayo, da naj vloži protest pri omenjeni mednarodni mirovni organizaciji, ki naj na dnevnem redu razpravljajo, če je človeško ali ne in da naj tudi česa ukrenejo, ko Frankovi letalci s sadističnim uživanjem sipljejo bombe in druge strupene pline na nezaščiteno prebivalstvo. Medtem pa so republikanske čete prekoračile reko Segre ter na vseh krajih naglo prodirajo dalje. Revolucionarne čete se jim doslej še niso mogle uspešno postaviti po robu. Javnost s zanimanjem pričakuje, kaj bosta ukrenila Hitler in Mussolini, ki imata v mednarodni diplomaciji vsak dan manj vpliva. Mussolini je poslal libijskega guvernerja generala Balba v Berlin, da se posve- tuje z Hitlerjem. Vprašali pa so v Berlina tudi iz Tokija, če jim bodo kaj pomagali, če se zadeva na Daljnem vzhodu le še bolj zaplete, kar jim je nemški zunanji minister Rib-bentrop obljubil, da naj se brez skrbi zanesejo na njeno moralno in tu-' di druge vrste pomoč. Hitler in nemška armada Glavna "kontrola" nad Hitlerjem v Nemčiji je brezdovma armada. Nihče v Nemčiji ne more v imenu vojske prerokovati, kaj da namerava napraviti v slučaju kakega bližajočega se spopada. Med generali in nacističnimi voditelji vlada velika razlika v mišljenju. Vendar so vsi vojaki, od najnižjega pa do najvišjega, prisegli" zvestobo Hitlerju, a isto so prisegli svoj čas tudi cesarju Viljemu, ki je sedaj navadni državljan in cepi drva v Doornu, kjer je interniran. Predno je prišel Hitler na oblast, je bila nemška armada brez prejšnjega bleska, ker je izgubila vojno in je bila pod versajlsko "kontrolo". Hitler ji je spet vrnil prejšnji ugled in blišč ter mu je vojska seveda zato hvaležna. Biti vojak v Nemčiji med ljudstvom še vedno pomeni nekaj več kot biti navaden civilist in Hitler je udahnil vojski novega duha in poleta, a na njegovo žalost, se ista zaveda tudi, da je bila velika in slavna še predno se je Hitler rodil. Generali so prepričani, da je bila usoda Nemčije vedno odvisna od njihovega genija. Znani vojaški, geniji, general Lu-dendorff, ki je umrl lani v decembru, ni imel o politiki nobenega pojma. Tudi ni mogel pojmovati, da morajo ljudje živeti od obdelovanja zemlje in kot delavci v tovarnah, marveč je mislil, da je ves narod samo vojska, ki se mora mehanično in disciplinirano gibati na povelje od zgoraj. Civilnega prebivalstva sploh ni vpošteval, dasi je dandanes civilno prebivalstvo prav tako ogroženo, kot redna vojska, in se zato vzgaja nov nacistični vojaški duh, da more biti ves narod vojaško vzgojen ter se polaga velika važnost gospodarstvu in poljedelstvu; sploh kar je Ludendorff razumel: popoln vojaški aparat, razume Hitler: po-popoln nacionalni ustroj. Četudi so izginili iz armade pro-šli aristokratični predsodki, višji častniki vseeno ne marajo ubogati ukazov od enega navadnega vojaka. Hitler, kot je znano, ni bil nikoli častnik, marveč se je boril v svetovni voj ni kot navaden vojak in ni napredoval višje kot do korporala. Višji častniki ga zato ne smatrajo niti za kakega vojaškega tehnika niti za stratega. Vendar je Hitler dobil že dve veliki zmagi, brez da bi žrtvo-i val enega samega vojaka. Leta 1936 je ukazal, proti volji armade, okupiran je Porenja in letos pa Avstrijo. Tehnično, seveda, so imeli generali prav, a prakaično je zmagal Hitler. Nemški generali se ne marajo igrati z usodo, kajti računali so, da vse to kar je Hitler dobil s politiko, bi mogli oni dobiti edino le z oboroženo silo in napovedjo vojne po pravilih, a za vojsko Nemčija ni še dovolj pripravljena. Nemška vojska je bila vedno aparat zase; ločena od vsake politike. In tudi danes se stari nemški voja- ški duh le s težavo umika novemu nacističnemu duhu, da je z narodom istovetno vse, brez njega nič. Armada je prepevala vedno svoje lastne bojne pesmi in civilno prebivalstvo je prepevalo spet samo svoje, a Hitler tudi v tem noče poznati razločkov. Vojne pesmi so tudi narodne in obratno. Hitlerjev režim je pričel ljuto preganjati žide ter jih hoče za vsako ceno iztrebiti iz Nemčije. Tudi glede tega se armada ne strinja s Hitlerjem, kajti dokazano je, da so se v svetovni vojni prav tako hrabro borili Židje kot pristni Nemci. Hitler pa ima glede Židov svoje mnenje in zato ne more in noče vpoštevati nobenih zaslug. Kot je znano je sedaj petdeset generalov, Hitlerjevih zaupnikov, ki "kontrolirajo" armado, medtem ko sta bila ob začetku .nacizma samo dva in še ta dva sta bila pri armadi nezaželjena in nista pravzaprav niti blizu vojaških tajnosti mogla priti. Hitler je enega izmed teh dveh odstranil, Blomberga, ter še dvanajst drugih, o čeemr smo svoj čas poročali. Takrat je zavladala v nemški vojski veliko nezadovoljstvo, a Hitler je izročil naknadno maršalsko palico Goeringu, ki izhaja iz stare nemške plemenitaške rodbine. S tem je seevda dal Hitler Goeringu tudi veliko oblast in poseben privilegij, kajti poznavalci razmer trdijo, da v Nemčiji prav toliko ukaže Goering kot Hitler. Seveda Hitler za sedaj vplivnega moža kot je Goering mij-no potrebuje, če mu bo pa pozneje le hotel čez glavo zrasti, ga bo že znal odstraniti, kot je znal Mussolini Bal-bota. Hitler hoče za vsako ceno biti popoln gospodar Nemčije. Do sedaj se mu je tudi vse srečno sponeslo in ga zato ljudstvo tudi skoro po božje časti, kar mu zelo hasne. Samo je bil malo ljubosumen na papeža, ki pa kot je znano, mu je napovedal neizprosen boj ter hoče njegov vpliv popolnoma odstraniti iz Nemčije, kajti po njegovem mnenju morajo Nemci ustvariti svojega lastnega boga, katerega prerok je Hitler sam, ki od časa do časa odpotuje v bavarske gore, kjer se s svojim bogom sporazumeta za nadaljne korake. Tako vsaj preprosto ljudstvo misli. Hitler je ob neki priliki dejal: Jaz sem poslednji odrešenik nemškega naroda. To je gotovo zmotno, kajti [ zgodovina pripoveduje o mnogih od-rešenikih, svet pa še vedno ni od rešen. Na svetu pač ne bo nikoli vse prav in dobro. Še noben narod na svetu ni imel poslednjega odrešeni-ka in tudi nemški ga najbrže nima. Pač pa je že marsikateri narod imel svojega poslednjega rušilca in podi-rača in lahko ga ima tudi Nemčija v osebi Hitlerja. Hitler bo lahko svetnik v očeh ljudstva toliko časa, dokler ne bo s povsem svojstveno nacistično ideologijo, politično in gospodarsko umetno konstrukturo trčil RAZNE VESTI Razstave kinematografičnih del v Benetkah, ki je bila otvorjena v nedeljo, se je udeležilo s svojimi deli 17 držav. Gabriela Gonzáleza, poslanca levičarske republikanske stranke za mesto Cádiz, ki je bil tudi civilni guverner ^ega mesta, so revolucionarji 17. julija t. 1. ustrelili. Velika nesreča se je dogodila na proslavi sv. Štefana v Budimpešti, ko je potniško letalo, v katerem se je vozilo 9 ogrskih novinarjev padlo na tla, še vžgalo ter popolnoma zgorelo. Vseh 9 časnikarjev je bilo tako zogljenelih, da jih skoro ni bilo mogoče spoznati. Zgoreli so tudi vsi trije piloti, ki so se tudi v letalu nahajali. Paulo Enrico Salem, podeštat Tista, dasi ima visoko odlikovanje, namreč Veliki križ Italijanske krone, se je moral odpovedati tej časti, ker je Žid. "Le Vie dell'Aria", list ministrstva za letalstvo, poroča, da so od začetka udejstvovanja italijanskih letalcev v Španiji pa do danes, napravili ti letalci 4000 poletov, ki so trajali 9000 ur. Vrgli so na sovražne postojanke in druge vojaške predmete 1200 ton bomb in čez 70.000 stelov so oddali s strojnimi puškami, in to v boju z letali ter v bojih s sovračnimi četami. Štirje tehniki, oziroma upravitelji rudnika ob Donu, v Rusiji, so bili obsojeni na smrt. Eden pa na 23 let ječe, ker so Trockisti in ker so povzročili v rudniku požar, radi česar je en rudar zgorel. Na italijanski križarki "Quarto", ki je vozila ob Pollensi pri Palmi de Mallorca, se je razpočil kotel in je pri tej eksploziji izgubilo 15 mornarjev življenje. Zračna zveza Rosario—Buenos Aires—Montevideo. V teku 6 mesecev bo začela poslovati redna zračna zveza med Rosarijom—Buenos Aire-soin in Montevideom. V to svrho bo prispevala država s 12.000 pesi. Ljudsko glasovanje v Paxaguayu. V sredo se je vršilo po vsem Para-guayu ljudsko štetje, ki naj bi se s tem izjavilo, da odobrava sklenjen mir med Bolivijo ali se ne strinja s. pogoji, na katerih se je sklenil mir. Ta dan so imeli svoje zborovanje tudi zastopniki posredovalnih držav, ki so proučevali bazo dogovora za določitev črte med Bolivijo in Para-guayem, za slučaj če obe državi podpisani dogovor ratificirajo. Para-guayci so povečini glasovali z "da". Pa tudi Bolivijanci so dogovor z ve-qino sprejeli. Na parniku "Remb II." v Trstu, je nastala eksplozija, ko je ogenj prišel v dotiko s plinom. Sedem mornarjev je bilo pri tem ubitih, dva pa sta bila ranjena. Parnik sam pa je kljub silni eksploziji zadobil le majhne poškodbe. ob nekoga, in trčil bo prav gotovo in tedaj se bo brez dvoma njegovo svetništvo spremenilo v največjega grešnika. Zaenkrat pa Nemčija za vojno še ni dovolj pripravljena. To se pravi, da so demokratične države bolje oborožene, ki bi z lahkoto vsak fašističen napad odbile. Če bodo nemški generali odločevali usodo Nemčije, tedaj se gotovo s smodnikom ne bodo igrali, A Hitler računa, da se bo poleg Italije in Japonske, še kako državo dalo pritegniti v fašistični tabor, seveda načinov je več in je najskrajnejši tudi tak, kot ga potom geenrala Franka skušajo vpeljati v Španiji. L jjmmmmam mm mmmmmmmsm- mmmm&mm mmmm mm mmtmmmaim -^mm^ I Argentinske vesti 1 étmBfmmmzmBomam m je javil iz Buenos Airesa j 1915 leta. Star je okrog 68 let. Kosanovič Stevan iz'Djurdjevca, S roj. leta 1900. Odšel od doma in pri-: spel v Argentino 1928 leta. Zadnjič j se je zglasil 1929 leta. | Kolar Ivan, katerega natančnejših I podatkov ni. Imenovani dela menda j nekje v mestu Santa Pe. I Če bi pa kdo od rojakov vedel za naslov od akterega zgoraj imenovanih izseljencev, je naprošen, da ga sporoči poslaništvu. BOKA KOTORSKA Iz (ordobe Oče s Krasa nam piše: VOLITVE V TUCUMANU Dem. stranka v Tucumanu je v nedeljo na svojem zborovanju enoglasno izbrala Simona Padrósa za kandidata na guvernerjevo mesto za volitve, ki se imajo vršiti 16. oktobra t. 1. Med radikalskima frakcijama pa se vršijo pogajanja za skupen nastop, ki pa še niso zaključena ter tudi še ni gotovo, če bodo imela u-speh. PARAGUAYCI INTERNIRANI V CORDOBI V nedeljo zjutraj je dospelo v provinco Cordobo več paraguayskih politikov, v spremstvu policye iz Sta. Pe. Ti politiki bodo po dogovoru med paraguayskim in argentinskim zunanjim ministrom interniram v Argentini. Za sedaj bodo internirani v provinci Cordoba. POSOJILO ZA KRITJE PRIMANJKLJAJA Radi slabega gospodarenja pod bivšim mestnim načelnikom Vedio y Mitrem, je prišla občina Buenos Aires v zelo težak finančni položaj. Da se občino reši, ji bo vlada priskočila na pomoč. Najela b 30 milijonov posojila, iz katerega bo potem občina krila deficit. Smela pa bo denar porabiti le za najnujnejše potrebe ter za obveze, ki jih ima z ■9 de ulio. Nadaljno delo te pa bo za sedaj ustavljeno. avenido avenide VELIKE PRIPRAVE ZA PROSLAVO ZEDINJENJA Da se čim svečanejše proslavi praznik Zedinjenja, ki bo obenem tudi 20 letnica obstanka naše mlade države Jugoslavije, je odbor Sokola Dock Sud-Boca zaprosil vsa tukajšnja jugoslovanska društva, da bi pri tej svečani proslavi sodelovali ter je v to svrho povabil delegate teh društev na sestanek, ki se je vršil v četrtek zvečer v prostorih Jugoslovanskega kluba, ulica Lima 411. da so se dogovorili radi te proslave. Društvo je tudi zaprosilo gosp. Mi- mnmmkmm mm mm -mm mm mm >:♦>:» KROJ AČNICA "GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postrežem. FRANC LEBAN til'.' W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) mm. mm <♦:•: <♦>: •:«< : <♦:• ms »j POIZVEDOVANJE POSLANIŠTVA Kr. jugosl. poslaništvo poziva, da se zglase na poslaništvu, ulica Charcas 1705 u Buenos Airesu sledeči izseljenci : Konjovic Mate Josipov iz Suk-novca, občina Promina, kninskega sreza. Imenovani je odšel v Juž. A-nieriko 1931 leta. Zadnjikrat se je zglasil 1932 leta. Schumacher Josip iz Zemuna. Išče se ga zaradi nasledstva. Urlič Ilija iz Drašnice, občina Ma-karska. Dospel je v Argentino 1928 leta. Poslednjič se je javil z naslova : Alem 1001, Bahía Blanca. žabker Ivan iz. Brežic. Bivališče neznano. Kirinčic Ivan iz Tribulja. Tudi naslov neznan. Valentak Izidor, iz črešnjeva, roj. 1892 leta. V Argentino se je priselil 1928 leta. Od 1932 leta se že ni več oglasil. Kukmaric Anton iz Pribič Gorn., roj. 1900 leta. Dospel v Argentino 1929 leta ter se je zadnjič javil 1934 leta. Djuganovič Amet iz Gusinja. Prišel v Argentino 1921 leta. Zadnjič se je zglasil iz mesta Agentina. Suvak LjubOmir iz Sakule. Dospel v to zemljo 1926 leta. Iz Men-' doze se je zadnji oglasil 1928 leta. Mrak Franjo iz Morana, roj. 1899 leta. Njegovo bivališče ni znano. Krcatovic Ante iz Ostrovice blizu Splita. Omenjeni se nahaja od 1928 leta v Argentini, toda neznano kje. Planinšek. Franc. On se drži navadno v Olavarriji F.C.S. Mlinaric Franjo iz Selnica. Priselil se je v Argentino pred 14. leti. Poslednjič se je zglasil 1931 leta. Križan Andrija iz Petvovca. Leta 1931 je prispel v Juž. Ameriko. Njegovo sedanje bivališče pa je nepoznano. Vojkovic Jakov iz Duge Rese. Pred kakimi 2 leti se je javil iz Bs. Airesa. Thierry Dražen iz Zagreba, ki se je zadnjikrat javil iz Buenos Airesa. Benic Ivan iz Zadnjega Zvečaja, roj. 1901 leta. Dospel.v Argentino Ob " v v * _ iščite KROJAČNICO LEOPOLD UŠAJ KATERA VAM NUDI VEDNO NAJBOLJŠO POSTREŽBO GARMENDIA 4947 La Paternal — Buenos Aires Ker se mi je v naši lepi Goriški, kot ji pravimo, vzbudila želja, da o-biščem sina v Argentini, sem se odločil za to dolgo pot. Moj sin je odpotoval v Argentino, kot večina drugih naših izseljencev, že leta 1928 ter se je naselil v Cordobi, ki je največje letoviščarsko mesto v Argentini. Dospel sem v Cordobo dne 26 junija. Vožnja po morju je bila ves čas zelo lepa. Vsem potnikom se je bralo veselje iz obraza in neko notranje vznemirjenje je nas prevevalo, ko smo imeli dospeti v lepo in o-gromno mesto Buenos Aires. Večina potnikov so bili Italijani. Nas Slovencev je bilo samo trinajst. Jaz sem se odpeljal z vlakom naravnost v Cordobo k mojemu sinu. Še tisti dan pa sva obiskala vse naše vaščane. Seveda ni bilo povpraševanja, kako je doma, ne konca ne kraja. Vsak bi rad vedel vse natančnosti o njegovih doma in o drugih spre niembah. Zdelo pa semi je, da sem tukaj v tujini bolj na Slovenskem, kot smo doma, kajti skoro pri vseh naših rojakih sem našel Slovenski list v hiši, ki ga z veseljem čitajo. Misliti si, kako sem bil tudi jaz vesel, ko najdem tu v tujini slovenski časopis, medtem ko pri nas na Primorskem tega nam ne dovolijo. Tu pa tam pride iz Ljubljane Jutro ali Slovenec, ki pa jih je treba prečki drago plačati, iz katerih zvemo, kaj se godi po svetu in še to v luči kot konvenira izdajateljem. Drugače pa živimo nonolnoma zaprti in ločeni od vsega sveta. Prosili smo že na vse kraje, da bi tudi mi Slovenci na Primorskem dobili svoje lastno glasilo, pa vse zaman. Edino so dovolili izdajati tednik Svetogorska Kraljica, ki ga izdajajo laški frančiškani. Razmere v naših krajih so naravnost obupne. Od decembra lanskega leta pa do aurila ni bilo nobenega dežja, tako da se je pomlad zelo zakasnila in živina ni mogla dobiti no-been paše niti ob koncu maja. Cena sena se je naenkrat zvišala na L. 0.70 q in ni bilo niti pričakovati, : :•»> >:♦:< >»> 2579 - Bs. Aires t? © Se priporoča lastnik PETER BASSANESE JUAN B. ALBERDI y GraJ' PAZ — Buenos Aires <♦> >»>' •:♦> ':<♦>:: >»>. >:«< D. K. D. a "ISKRA" b i vseslovenske in hrvatske izšel jo toftj vršila v. bedel jo dne 14 uvgrystsi y št. 1533, Baijijj^ iij^lés. ■ce'na veliko prireditev, ki se ukiy.jipski, ilvorpni ut 82 D; 35'T(.>. ; ODBOR <®m:m Vesti iz organizacij I in njegovo ženo Poldo, ki živita v lastni hiši v Floridi, ter jima je podarila krepkega prvorojenca. Čestitamo! Združitev Prosvete in Tabora V nedeljo dne 21 avgusta se vrši združitev Prosvete in Tabora ter občni zbor novega društva. Občni zbor se bo vršil ob 4 uri pop. v društvenih prostorih Prosvete nI. Gral. Cesar Diaz 1657. Udeležba članov obeh društev je obvezna. ODBORA Tabora in Prosvete ga zbora, vodi vse posle ožji odbor treh odbornikov in sicer: predsednik, blagajnik in tajnik; celokupni odbor pa se sestane po potrebi. Ah ste že poslali svoj prispevek za slovensko šolo na Paternalu? Zapomnite si, da kdor hitro da, dvakrat da. Pisma poslati na Slov. šolo, Paz Soldán 4924, Buenos Aires, ali pa na g. Franc Lakner, a/c Secc. Yugoslava, Banco Germánico, L. N. Alem 150, Buenos Aires. VELIKA PRIREDITEV V PRID REPUBLIKANSKI ŠPANIJI V soboto dne 13 avgusta ob 9 uri se vrši v znani dvorani "Garibal-di" velika prireditev v prid španskim sirotam, ki jih je napravil fašizem. Poleg drugih točk bo tudi lepa igra "El doctor Lucas Gómez". Po končanem sporedu se vrši ples. Vstopnina moški $ 1.50, ženske $ 0.30. ŠTORKLJA Štorklja je obiskala Maksa Bizjak =30E30; LEPA PRILOŽNOST Na prodaj je lepa hiša z eno sobo, veliko kuhinjo in galerijo z obsežnim zemljiščem (dva lota), ki je zasajeno s sadnim drevjem. Nahaja se pol kvadre od kolektiva, ki vozi v Pilar ali Palomar. Cena ugodna. Kdor je zainteresiran, naj ne izgubi lepe prilike. Natančna pojasnila se dobijo na licu mesta: Calle Francia 540 esq. Biné. Mitre. Caseros FCP. vo rast in njegovo naravno hotenje j želel onih ljudi blizu, ki jih je naj-podredila svojim določenim pravi- ¡ raje imel. Jaz nisem bil še nikoli bo-lom, ki se jih mora vsak kristjan dr-1 lan, vendar se mi zdi, da bi bilo tako. žati, če hoče doseči večno življenje. Nič pa ni navedla, kako je treba praktično vse te vzroke razumeti. Naj pa jaz na kratko navedeni nekaj primerov: Po judovskem obredu pomeni krst obrezovanje, saj .j« bil Jezus tudi obrezan, to je,"da vsakemu moškega spola obrežejo kožico na spolovilu in tako krščujejo Judje še dandanes. To krščenje ima seveda svoj zdravstveni pomen, kajti v tistih časih, in menda mnogi tudi še dandanes ne samo med Judi marveč tudi med nami, so se vode zelo bali in se niso nikoli kopali. Zato so bile vsled nesnage razne kužne bolezni zelo razširjene. Zato so uvedli Enkrat pa sem bil obiskal prijatelja, ki je zelo bolan daleč od doma ,v tujem mestu ležal v bolnišnici. Ko me je zagledal in sem ga nalahko pobožal po razgretem licu, je dejal, odr predsednik Jožef Vidmar; tajnik Franc Lakner; podtajnik Kovač Jurij; blagajnik Pahor Ivan; podbla-gajnik Pečenko Silvan. Odborniki: Mihelj Stanko, Ličen Stanko. Pregl. računov: Baretto Stanko, Kacin Jaz vem kakšne ideje ima škof v mislili, a niti tiste, v kolikor se jih naši izseljenci navzamejo, niso tako strašne, kot je to dokazal sam francoski kardinal Verdier. Pismo matere hčeri je globoko in zanimivo ter dobi v njem vsak nekaj tudi za sebe* "Kaj je sveto pismo", ni vzroka za dvom in verjetnost njegove istovetnosti, a s tem zgodovina nikakor ni v celoti zapopadena in tudi svetovni problem s tem še ni rešen. "Pismo apostola Pavla Filemonu" je zelo globoko in podučljivo pisano, posebno za tiste case in tudi za današnje. Čeprav se ponašamo z visoko civilizacijo, bi bilo težko najti boljše primere in večje počrtvovalnosti do. svojega bližnjega. Izreki pa, četudi je v njih, kar ne zanikam, veliko modrosti, so predvsem filozofija z verskega gledanja ter morejo filozofom za njihove študije tudi dandanes mnogo koristiti. "Sto novih cerkva pariškega kardinala Verdiera" so lep prikaz ver-sko-duševne kulture francoskih katoličanov ter obenem kažejo tudi glo boko kardinalovo razumevanje za socialne težkoče, ki vsled neurejenosti današnje človeške družbe več ali manj tepejo ves svet, "Delavstvo potrebuje Boga, kruha in lepote" je bilo kardinalovo geslo. S tem je ugotovil, da delavstvo poleg Boga, po- bi nevarne komunistične pošasti, ni-1 hteval osebne spovedi, marveč take, so raztrgale kardinala, ko je prišel z kako bi rekli, naprimer, kot če bi dobrim namenom med nje, da jim katero naših društev izključilo vsled pomaga v smislu svojega prepriča-1 slabega obnašanja ali kakršnega konja, s zidanjem cerkva. Pridno so ii kršenja društvenih pravil, katere-delali in bili zadovoljni, da jim po- ga svojih članov iz svoje srede, ali leg Boga nudijo tudi. zaslužka s ka- ga samo javno pokaralo, in bi ga ne terim si kupijo kruha ter spoznajo ¡ sprejelo v svojo sredo toliko časa, tudi oni življenja lepoto. Ker pa so dokler bi se svoje napake ne skesal poleg cerkve, tudi francoski bogata- ¡ in jo skušal popraviti. "Katerim ši imeli veliko razlogov, da podprejo i grehe odpustite, so jim odpuščeni, kardinalovo prizadevanje za ublaži- j katerim jih zadržite, so jim za-tev srda in nevolje ljudstva, ki ni ho j držani." telo kar tako brez maščevanja kon- ¡ Cerkev pa je tudi dober psiholog, zato ve, da ima vsak človek rad prijatelja, ki mu potoži o svojih težavah in veselju, zato hoče biti tak zvest prijatelj vernemu ljudstvu. Preprosti ljudje, kot so mi zat.rjeva- I s ščih, je bila v tem tista božja volja, ki je poskrbela kardinalu dovolj frankov. S tem seveda nočem podcenjevati delo in veliko prizadevanje, kardinala, da poleg ljudske fronte,! se res čutijo nekako olajšane po o kateri je Verdier, ob priliki ko je spovedi, kar je povsem razumljivo, šel skozi Slovenijo v Budimpešto na | če verjamejo, da so božji služabni- evharistični kongres, dejal, da je marsikaj potrebnega uvedla, ni mnogo pripomogel k ljudskemu blagostanju, ki je v Franciji, kar se evropskih držav tiče, gotovo na najvišji stopnji. Članek "Veliko posvetovanje za dvig slovenskega kmeta" bi morali vsi Slovenci tu in v domovini ne samo površno prečitati, marveč tudi razumeti njegov velik pomen. V "Pismu slovenskim izseljencem v Južni Ameriki" ni nič novega povedano, kajti večina naših ljudi je o vsem tem že davnaj poučena in se v kolikor je meni znano, tudi tega načeloma še vedno drži. Večina slovenskih otrok je krščenih in je bilo letos tudi mnogo birmanih. Poleg civilno se naši ljudje tudi cerkveno poročajo. Umrle pokopavajo po cerkvenem obredu. Le k maši in spovedi menda bolj malo hodijo, a tu je treba iskati vzroka drugod. Verniki stavkajo, ker se ne strinjajo z vatikansko politiko. Glede vsebine članka pa imam jaz svoje mnenje. Predvsem je treba vedeti, da je cerkev vso človeko- Ivan. v v.________ i____,„|.„ Ožji odbor: Po pooblastilu občne-1 ¿¡^¿Ttudí kruha in lepote^Mnogi bogati "verniki" pa so bili mnenja in so še danes, da je Bog samo lep pripomoček za uspavanje ljudskih množic, da zvesto in pookrno služi njihovim interesom. In glej ga spa-ka: Ko je delavstvo pričelo tega čudnega "boga", ki so ga imeli kapitalisti popolnoma v zakupu, zapuščati, če je hotelo sebe rešiti, je ta-1 koj tudi bogatinom Bog odpovedal. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Alregu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo. Ordipira od 0 ure zjutraj do 20 ure zvečer. LIMA 1217, I nadstr. U. T. 23, Buen Orden 3380 Buenos Aires ki njih največji prijatelji. Tudi jaz duhovnikov ne sovražim, celo visoko spoštujem in cenim nekatere, a k spovedi ne hodim. Svoje težave pa bi izpovedal duhovniku in ne duhovniku, če bi ga smatral zaupanja vrednega. Pri spovedi pa se po mojem mnenju največ laže. Sicer pa po mojem mnenju vesten in nekoliko razumen človek ne more greha kar tako napraviti. Zato tudi vztrajam na stališču, da če se hoče ljudstvo v resnici poboljšati, se more predvsem izobraziti. Sveta maša je osredotočenje misli vernikov k skupnemu Bogu, kar iiua seveda zelo utemeljen namen in pomen. Prav tako bi se moralo ljudstvo večkrat in ne samo na prvega maja in morda še takrat ne, zamisliti v svoj položaj, pa bi bilo na svetu marsikaj drugače. Maziljenje tudi ni brez podlage, kar se da takole, sklepati: če je bi) kdo izmed vas kdaj bolan, je gotovo Naznanjam da sem otvoril GOSTILNO "LA ESTRELLA'' kjer boste v vseh ozirih dobro postreženi z dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne. Priporoča se cenj. rojakom IVAN GAŠPARIŠIČ nevtralna. Jaz se tudi strinjam s teio, da je razvoj človeštva in njegovo blagostanje mogoče doseči le z razumom in mirnim potom, a včasih je potrebna tudi pest, kot na primer ta čas v Španiji in bo svet prav kmalu imel krvavega opravka tudi z po fašistovsko organiziranimi narodi, če ne bo preje prišlo spoznanje. — Kako trenutno papežu ali kakemu škofu najbolj kaže, ni v Kristusovem smislu, kajti če bi bil en na tisto gledal, bi ga tudi ne bili križali. — Papeževe okrožnice so res znamenite, a predvsem je treba dejanj in ne samo besed. — Da škof Slomšek ni izkoriščal ljudstva za svoje osebne koristi, je čisto točno in tudi član Prosvete tega ni trdil, a ga je izkoriščala dunajska degenerirana gospoda, česar je škof dobro vedel in zato ne bi smel grajati ljudstva, ki se je dvignilo zoper svoje tlačitelje. — Primorsko ljudstvo je danes narodno, kulturno, gospodarsko in tudi versko tako tlačeno, da si je komaj misliti mogoče. Čeprav je naše ljudstvo v veliki manjšini, se odločno bori za svoje pravice, kajti boljša je smrt v borbi za svobodo nego živ-ljene v suženjstvu. — Zakaj Primorskemu ljudstvu ne dajo slovenskega škofa. Hvala Bogu, če bo šlo tako naprej, ga po zaslugi cerkve in fašizma, kmalu ne bomo potrebovali. S tem zaključujem mojo oceno, ki je sicer zelo pomanjkljiva, vendar sem povedal kar se v tako kratkih stavkih povedati da, vse tako kot jaz mislim. Duhovno življenje pa priporočam vsem našim izseljencem, ki naj ga naročijo tudi svojim domov, s čemer jih bodo brez dvoma zelo razveselili. J. K. Rojaki Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih. CENE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto ZALOGA DOBREGA VINA Av. Alcorta 2363 Bs. Aires Franc Kurineič Ne pozabi GARAY 3910 telefon 61-5384 BUENOS AIRES "Pane deli'Impero" tudi v Julijski Krajini Tudi po naših krajiv v Julijski Krajini so morali pričeti jesti nov enoten kruh, ki ga je predpisala italijanska vlada s posebno odredbo. Kruh vsebuje 20% raznih drugih zmletih primesi, kot suhega sočivja, zlasti fižola, riža in koruze. Kakor vsaka novost, je tudi ta našla mnogo nasprotnikov, zlasti med prizadetimi, ki morajo ta kruh jesti, medtem ko skušajo uradno ljudi prepričati z znanstvenimi ugotovitvami, da je ta kruh boljši, zlasti pa redilnej-ši, kot pa običajni. Kruh ima posebno barvo, posebno pa se pritožujejo, da ga je težko mesiti in peci. Tak kruh je predpisan za vso državo in se imenuje "pane dell'impero" — "imperialni kruh". Enoten kruh so uvedli zaradi obetajoče se slabe žetve in pa gospodarske politike režima, ki skuša kriti vse potrebe iz lastnega, da mu ne bi bilo treba ničesar kupovati v inozemstvu. V teh naporih pričakuje pomoč od vseh dr- j žavljanov. ) NAGRADA ZA DVOJČKE 800 lir nagrade je dobil Ernest, Gregorič iz Bukovice pri Gorici kot posebno priznanje od Mussolinija, ker mu je žena porodila dvojčke. ŠE ENA NAGRADA ZA DVOJČKE 800 lir nagrade je dobila družina Andreja Rutarja iz Tolmina, ker je dobila zdrave dvojčke. Težka nesreča v istrskem rudniku V soboto, 16. julija se je pripetila v istrskem rudniku Raši pri Labinu težka nesreča, ki je zahtevala 7 žrtev. Eksplozija, ki je nastala v rovu, je zatrpala okno in sta pri tem našla smrt dva rudarja, dočim jih je pet odneslo zelo težke poškodbe. V rudniku dela okoli 7—8000 ljudi in so varnostne mere zaradi izredne in i pospešene eksploatacije rudnika ne-1 zadostne ter so nesreče na dnevnem redu. Pred vojno je ta rudnik zaposloval kvečjemu 1000 ljudi, sedaj pa je vlada zgradila okoli njega pred letom celo mestece. OBČINA MILJE ZA NOVO ŽUPNIJO Občina Milje pri Trstu je daro-l vala 60.000 lir kot dotacijo za novo župnijo, ki naj bi se ustanovila na Škofijah. Ta dotacija seveda še ne bo zadostovala. V Srednjih Škofijah na cesti med Trstom in Koprom, ki spadajo pod župnijo na Rižani in pod občino v Miljah, je bila pred leti pozidana nova cerkev na mestu sta-sv. Mateju. Ta naj bi bila nova žup-re zelo skromne cerkvice, posvečena na cerkve, kateri naj bi se pridružile tudi Srednje in Zgornje Škofije, ki spadajo doslej pod župnijo v Dekanih. Prebivalstvo ne kaže zanimanja za ta načrt, ki so ga zamislili ljudje, ki ne hodijo v cerkev. Cerkvena dela v naših krajih Pomanjkanje mesa na Krasu Na Krasu v Julijski Krajini se o-paža v zadnjem času precejšnje pomanjkanje mesa in ga često celo za denar ni moči dobiti. Zaradi krize je predvsem moralo izredno mnogo mesarjev zapreti mesnice. Tako so n. pr. na gornjem Krasu samo tri mesnice in sicer v Komnu, Nabrežini in Proseku. Kdor je daleč od tu, si niti za denar ne more često privoščiti mesa, kar zfiisti občutijo učitelji in drugi nameščenci po oddaljenih vaseh. Prihranki goriških delavcev v Vzhod- Afriki Prihranki delavcev, ki delajo v Vzhodni Afriki (Abesiniji) in ki so doma iz Goriške, so znašali pretekli mesec (junij) skupno 79.978 lir. Skupno so do sedaj ti delavci poslali domov od svojih prihrankov vsega 4,511.363 lir. Večina teh dela na cestah, ki jih grade v Abesiniji ter pri drugih javnih gradbah. Kljub zaslužku pa je delo zelo težko, zlasti z ozirom na podnebne razmere in malo kdo ostane še v Afriki potem, ko mu je iztekla pogodba. Večina se jih takoj vrne domov. Trst se pripravlja na Mussolinijev obisk Mussolini je obljubil tržaškemu prefektu, ko ga je ta obiskal, da bo v septembru obiskal Trst. Ta vest je zelo razveselila tržaške nacionaliste in fašistično časopisje jo je prineslo na prvem mestu čez celo stran. Že sedaj so se pričeli za ta sprejem pripravljati, predvsem zaradi tega, ker hočejo poudarjati velik napredek Trsta pod fašističnim režimom ter velik politični pomen tega obiska za vso Italijo. Pri tem pa tudi poudarjajo dejstvo, da je Trst zgubil po vojni vse svoje zaledje. Vsekakor je jasno, da bodo tržaški fašisti priredili Mussoliniju, če bo ta prišel, sprejem, kakršnega Trst še ni videl. ZGRADITEV VINSKE KLETI V SV. JANI Veliko zadružno vinsko klet bodo zgradili v Sv. Jani ob Plješevici. Blagoslovili so že temeljni kamen. Za tamkajšnje vinogradnike, ki jih ni malo, pomeni ta akcija velik napredek in velik pomen. Deleže so vplačali vsi zadružniki, večjo podporo pa sta naklonila ban savske banovine in kmetijski minister. Angleško sredozemsko brodovje v jugoslovanskih lukah FILMSKI OPERATERJI PRIDEJO FILMAT V DALMACIJO Operaterji češkoslovaškega filmskega podjetja "Aktualita" bodo te dni prišli iz Prage v Split z namenom. da snamejo tu nov filmski žur-nal. Posebno se zanimajo za razne znamenitosti mesta Splita in bližnje okolice. Odtod bodo odšli v Trogir, Kaštel, Korčulo,.na Hvar, v Dubrovnik in še v nekatere druge kraje. Snemali pa ne bodo samo zgodovinskih znamenitosti, pač pa tudi razne prizore iz življenja ribičev. Zanimajo se zelo tudi za dalmatinske narodne noše. V Dalmaciji se bodo mudili približno mesec dni! SLAVNOSTNA OTVORITEV PLANINSKE KOČE NA KANINU Prenovljena planinska koča na Kaninu v Julijski krajini je bila preteklo nedeljo odprta z večjo planinsko svečanostjo, kateri so poleg članov planinskega društva prisostvovali tudi zastopniki vojaštva in fašistične stranke. Med proslavo je besnela burja in vihar, nato pa je začel naletavati sneg. Tako se je ta koča odprla v "pravem planinskem in naravnem raznih govornikov. Kanin ie zelo lepa izletna turistična točka. Koča leži na višini 1810 metrov. Nove železniške proge v Julijski Krajini Iz "Istre" razberemo, da je Državni inšpektorat za železnice in dru ge prometne proge v Rimu izdal statistiko o prometu ter zemljevid o obstoječih prometnih progah, kakor tudi o onih, ki se imajo v bližnji bodočnosti graditi. Tudi v Julijski krajini se bodo gradile. Med drugim je v načrtu proga med Trstom in Reko, ki bo prometno razdaljo znatno skrajšala. Nova proga se bo od dosedanje odcepila pri Herpeljali in se bo zopet združila z njo pri Sap-ljah. Zaradi zboljšanja zveze med Puljem in Rimom se bo na Krasu gradila spojna proga, tako. da ne bo treba več z vlakom do Trsta in od Trsta zopet naprej proti Rimu. Proga bo spajala Tlerpelje z Občinami in bo tekla skozi Padriče, Trebče in Bane. Tukaj bodo v prometu lahki vlaki, bolj podobni tramvajem. Obratovali bodo v krajših razdobljih. Na Goriškem obetajo prav tako nove proge, in sicer bodo nadaljevali vipavsko progo proti zapadu. Piji Gra-diški bodo zgradili železniški most, s čimer bo napravljena železniška zveza med Gorico in furlansko nižino ter med obema bregovima Soče. V Knežaku prezidavajo eerkev, ki bo precej povečana. Delo je v polnem teku. Tudi v Matenji vasi so začeli s popravo cerkve. Tam so tudi obnovili podružnico v Rakitniku. — V Kortah pri Izoli nameravajo poslikati cerkev na fresko. Slikal bo frančiškanski umetnik Pittscheider. — V Sežani je občina prebelila cerkev. Pri tej priliki so nad glavnim vhodom odstranili slovenski napis "Glej božje bivališče", ki ga bodo baje nadomestili z latinskim. — Romarska cerkev na Sv. Višarjih je letos dobila nov močan harmonij namesto dosedanjega, ki je bil prešibak. V Sv. Križu pri Trstu tudi prenavljajo cerkev, ki je bila že res potrebna. — V Lindaru v Istri so skušali škodovati duhovniku s tem, da so na neko drevo v vasi ponoči izobesili jugoslovansko zastavo. Takoj drugi dan so prignali komisijo, ki je skraja smatrala kot nekaj naravnega, da je duhovnik tega kriv. K sreči je po nekih očividcih prišlo na dan, kdo je pravi krivec. Ženska, ki je naredila jugoslovansko zastavo z namenom škodovati duhovniku, je postavljena pod policijsko nadzorstvo. Izredno svečan sprejem je pripra* vil Split angleški vojni mornarici, ki je obiskala naša pristanišča in bo ostala v njih mesec dni. Prvikrat se je zgodilo, da je priplula v naše vode vsa angleška sredozemska mornarica. — 22. VII. doopldhe ob devetih: je priplul v Split in druga dalmatinska pristanišča od del ek angleške vo j -usidrale v Splitu, Šibeniku, Tivatu, Korčuli, Dubrovniku, Hvaru, Kotor-j'u, Makarski iii Crikvenici. Z vso sdemozemsko mornarico je prišel tudi poveljnik admiral Dudlev Pould, Angleži bodo gostje pri nas mesec dni. V Splitu se je zasidrala admiralska ladja "Warspite" z rušilcem "Aberdeenom". Admiralska ladja ima 31.000 ton. V Splitu se že nahaja angleški konzul v Sarajevu,, ki se je udeležil slovesnega sprejema. Admiral Dudley je obiskal tudi Plitvi-čka jezera, kjer je lovil kot strasten ribič postrvi. ZASTOJ V CEMENTNI INDU-^ STRI JI V DALMACIJI Cementarne v Dalmaciji preživljajo težke dni. Zaradi tega, ker je ta. industrija v zadnjem času v precejšnji meri izgubila tuji trg, je delo po cementarnah v Dalmaciji skoraj zastalo, ali pa se opravlja v omejenem obsegu. Poleg tega pa se m»w rajo te' tovarne boriti še s svojim delavstvom, ki upravičeno zahteva zboljšanje svojega položaja. Pravijo» da bo tovarna cementa v Kaštel Su-čurču v kratkem popolnoma ustavila delo. Delavci, ki so zaposleni v njejr zahtevajo kolektivno pogodbo, podjetje pa jim menda res ne more u-streči, ker se bori zaradi izgube tujega trga z nepremagljivimi težavami. Če bo ta tovarna ustavila delo, bo okoli 500 delavcev spet brez dela. Rekvizicija žita v Italiji žitni pridelek v Italiji je letos postavljen pod rekvizicijo. Vsak posestnik mora pod kaznijo naznaniti množino pridelka in sme obdržati za domačo rabo 250 kg na osebo, osta nek pa mora izročiti državnim žitnim skladiščem po enotni ceni. KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3,— Ordniramo: od 9—12 i 15-21. V nedeljah in praznikih od 9—1? GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 Locatelli ima v Cerknem spominski steber V Cerknem so postavili 25 m visok steber v spomin Andreja Loca-tella, letalca, ki je padel v Abesiniji, ko so letalce Abesinci nenadno napali, letala uničili, letalce pa pobili. ZENAČENE CENE BENCINA Cene bencina v vsej državi bodo morale biti enake s cenami v Beogradu. Tako odreja novi pravilnik o nadzorstvu in ureditvi prodajnih cen mešanici bencina z alkoholom v zvezi z znižanjem uvozne carine za surovo nafto za industrijske čistilnice v naši državi. Cene, enake beograjskim, bodo morale veljati v vseh sedežih banovin, v sedežih trgovskih zbornic in v drugih krajih, glede katerih se bo sklenil dogovor z industrijskimi čistilnicami. Le v krajih, ki so oddaljeni od teh središč, bo cena nekoliko višja, za toliko, kolikor znašajo prevozni stroški od središč. DR. MAČEK POSETI BEOGRAD Priprave za dr. Mačkovo potovanje v Beograd so baje že končane. Če ne bo kakšnih sprememb v zadnjih dneh, pravijo, da bo dr. Maček odšel š Beograd 1. avgusta. Tam bo ostal dva ali tri dni. Z njim bo potovalo nekaj članov vodstva SDK. V Beogradu bodo imeli nekaj konfe-ren s šefi in člani glavnih odborov treh skupin združene opozicije. Preñe mornarice. Številne ladje so se den pride dr. Maček v Beograd, se bo vrnil iz Vrnjačke banje Ljuba Davidovič, prav tako bo prišel te dni v Beograd tudi Aca Stanojevič iz Knjaževca, Joca Jovanovic pa je že tam. USTANOVITEV DRUŽBE "JUGOSLOVANSKO JEKLO" Uredbo o ustanovitvi družbe "Jugoslovansko jeklo d. d." je podpisa* minister za gozdove in rudnike dr-Bogoljub Kujundžic. Osnovni kapital družbe znaša 600 milijonov dinarjev. Do 209 milijonov dinarjev delnic bo vpisala Državna hipotekar-na banka. V novi družbi se bodo združili vsi bosanski državni rudniki kakor Vareš, Breza, Ljubija in Zenica. Upravni odgor bo imel 15 članov, nadzorni pa šest. V upravni odbor imenuje minister za gozdove in rudnike tri zastopnike, po enega pa finančni, trgovinski, prometni m vojni minister, a Hipotekama banka dva. Nova družba ima pravico proizvajanja železa in jekla, in drugib kovin, pravico prodajanja in nakupovanja rud ter pravico, da se bavi s industrijskimi, trgovinskimi in finančnimi posli. PRIMORSKA BANSKA UPRAVA NAJELA POSOJILO i 50 mili j. din. posojila za javna dela je najela banska uprava primorske banovine pri Državni hipotekar-ni banki. Posojilo se bo izplačalo v treh obrokih : prvo leto 15 milijonov, naslednje leto 20 in. ostanek 1. 194f). Banovina bo porabila denar takole: 5 milijonov za gradnjo novih šol, enako vsoto za povečanje in izpopolnitev bolnišnic, ostalo pa vse za napeljavo vodovodov, izsuševanje močvirnih zemljišč, za gradnjo cest m za gradnjo nove palače banske uprave. NOVE DELNIŠKE DRUŽBE V JUGOSLAVIJI 26 novih delniških družb je bilo ustanovljenih v naši državi v prvem letošnjem polletju. Vse te nove družbe imajo osnovnega kapitala za 62.5 milijona dinarjev. Poleg teh novih je 26 delniških družb povečalo svoje glavnice za 80.8 na .164 milijon, din., a 24 drugih je zmanjšalo glavnico za 76 milijonov na 225.3 milijona dinarjev. BOLEZEN NA PARKLJIH IN SLINOVKA NA HRVAŠKEM , Slinavka in parkljevka se nenadno naglo širita po Hrvaškem. Uradno so ugotovili, da se je ta bolezen naselila že v 17 okrajih, 6 mestih, 113 občinah in 294 manjših krajih. Začetki bolezni so bili ugotovljeni še v 14.000 dvoriščih. Bolezen se širi tako bliskovito, da so ostali brez uspeha vsi ukrepi oblasti. Boje se, da se ne bi bolezen pojavila tudi v Zagrebu samem. Preprečena železniška nesreča Zaradi obilnega dežja se je vsul na železniško progo med postajama Drežnica in Raška plaz kamenja nekaj minut prej, preden bi moral pri-voziti vlak. Ker se je plaz vsul na ovinek, bi bila katastrofa neizogibna, kajti strojevodja 'ne bi mogel pravočasno videti preteče nevarnosti. Mala pastirica Marta Antic je videla zasuto progo in tekla nasproti vlaku. Z robcem je mahala, da je ustavila vlak. Potniki, ki so spoznali, da jih je mlada, deset let stara deklica rešila pred nesrečo, so jo obdarovali z denarjem in drugimi darovi. Dekletce bo dobilo tudi posebno nagrado od železniške uprave. Starec 120 let - mladenič Nova dva zoba je dobil 120 letni Arnavt Kurtiš Musli.jevič iz Dolnjega Pologa pri Tetovu. V tem kraju pomnijo več svojih sovaščanov, ki so dosegli izredno starost.. Pred nekaj leti je tamkaj umrl človek, za katerega so rekli, da je doživel 130 let. Sedaj je najstarejši v vasi Kurtiš, ki ima 120 let. Reven mož je moral vse življenje prestati mnogo trpljenja. Vkljub vsemu temu je ostal prožen , in mladeniško razpoložen, posebno " od tistih dni, ko sta mu v spodnji čeljusti pognala dva nova zoba. Zlato v strugi Brez-ničke reke Debelo zlato znio je v strugi Bres- i ničke reke pri Prokuplju v Severni Srbiji našel tamkajšnji učitelj. Znano je, da reke in rečice v Severni Srbiji pogostokrat naplavijo drobce zlata, vendar pa tako velikega zrna, kakor ga je našel ta učitelj, do sedaj še niso našli. Iz tega sklepajo, da je v bližnjem pogorju, iz katerega pritekajo pritoki imenovane reke, več te plemenite rude, kajti pogorje se sestavlja iz kristalnih škriljeveev, v katerih so že dostikrat našli majhna zlata zrnca. Najdba bo povzročila, da se bodo začeli za to pogorje zanimati geologi in za njimi podjetniki. Svoj čas je Geološki zavod že preiskoval vsebino in strukturo tal, pa je zaradi premajhnih kreditov z delom prenehal. DR. STOJADINOVIČ NA OBISKIH PO PRIMORJU Predsednik vlade dr. Stojadinovic se nahaja na Zgornjem Primorju in obiskuje razne kraje. 22. VII. je iz Sušaka z ladjo odpotoval v Bakar in na Krk, kjer je obiskal tamkajšnjega škofa dr. Srebrniča. V Stojadino vičevem spremstvu so še ministri Le-tica, Miletic, Stošovic in dr. Nova-kovič ter več narodnih poslancev. POŽARI NAPRAVILI LANI VELIKO ŠKQDE Okrog 80 milijonov dinarjev škode je bilo lani zaradi požarov in podobnih nesreč. To statistiko je izde-l lalo vodstvo Gasilske zajednice , v | Beogradu. Točno je škoda ocenjena v krajih, kjer obstoje gasilske čete, približno pa v krajih, kjer teh čet nimajo. Zanimivo je, da tudi- Beograd nima svojega prostovoljnega gasilskega društva, temveč le poklicne gasilce. Gasilstvo je daleč najbolj razvito v Sloveniji, mnogo manj Pa na Hrvaškem. PROSLAVA DVAJSETLETNICE OBSTOJA UDRUŽENJA JUGO-SLOVENSKIH ŽELEZNIČARJEV IN BRODARJEV V Sarajevu je Združenje jugoslo-venskilt železničarjev in brodarjev praznovalo dvajsetletnico svojega obstoja. Proslave se je udeležil tudi prometni minister dr. Mehmed Spa-ho, ki je v slavnostnem govoru poudarjal važnost železničarskega stanu in utemeljeval njegovo pravico do upoštevanja pri materijalnih dobrinah. Govoril je tudi o velikem pomenu železniškega prometa v državno obrambenem oziru in da je pod tem vidikom treba sprejeti marsikatero žrtev. JUGOSLAVIJA BO PODARILA KITAJCEM POL MILIJONA DOZ PROTIKOLERNEGA CEPIVA 500.000 doz cepiva proti koleri pripravljajo za Kitajce v zagrebškem higijenskem zavodu. Zaradi zadnjih velikih poplav je začela med Kitajci razsajati kolera in druge nalezlji- ¡ ve bolezni. Odbor Zveze narodov za | tehnično sodelovanje s Kitajsko se je takoj obrnil na posamezne države za pomoč in prosil,, naj bi v strokovnih zavodih izdelali večje količine seruma. Amerika bo podarila Kitajcem 2 milijona doz, Indokina 1 milijon, Ceylon 500.000 in Romunija prav toliko, zagrebški higijenski zavod, ki je dobil enako prošnjo od Zveze narodov, že izdeluje pol milijona doz, ki jih bo naša država poklonila Kitajcem. IZVAŽANJE IN PRESKRBA PŠENICE Družba je najprej poslala v Nemčijo dogovorjeno količino 5000 vagonov, šele nato bodo prišli na vrsto ostali naročniki. Prizad je do sedaj kupil šele 500 vagonov pšenice, kajti na žitnem tržišču so se pojavili poleg družbe še številni vojvodinski mlinarji, ki se hočejo dodobra oskrbeti z zalogami žita, ter liferanti za vojsko. Po vseh znakih je soditi, da na žitnem trgu še ni tiste živahnosti, kakor je običajna. JUGOSLOVANSKI IZVOZ ŽIVINE V ITALIJO PRENEHAL Izvoz živine iz Jugoslavije v Italijo je popolnoma prenehal 1. julija. Do tega dne so namreč naši izvozniki izrabili vse kontingente, kolikor jih je dovoljevala jugoslovansko-ita-lijanska trgovinska pogodba. Sedaj se je naša država začela spet pogajati, da bi se dovolili naknadni kontingenti, le plačevanje tega blaga s strani Italijanov dela preglavice. Vendar pa upajo, da bodo vprašanje izvoza živine rešili še pred rednim sestankom mešane jugoslovansko-italijanske trgovinske komisije. SPREJEM SLOVENSKIH KATOLIŠKIH ZMAGOVALCEV 23. julija ob 7 zvečer so prišli z vlakom z Rakeka naši zmagoviti slovenski fantje, ki so se nad vse častno odrezali v tekmi v Bloisu v Franciji, in sicer Jožef Hvale, Ivo Varšek in Karel Janeš, ki so si pridobili vsi trije edina darila francoskega ministrstva za vzgojo. Na kolodvoru jim je bil prideljen veličasten sprejem. Naša dekleta in fantje so bili zbrani v častni vrsti na peronu, ogromno občinstva pa je tvorilo špalir po Ma-sarykovi in Miklošičevi cesti do fran čiškanslce dvorane ter navdušeno vzklikalo zmagovalcem. Ob nepopisnem navdušenju občinstva je bil nato slavnostni sprejem naših zmagovalcev, ki so dosegli tako častna mesta v Franciji. Govorili so gg. direktor Capuder, ki je prvi iznekel pozdrave, dalje francoski konzul Re-merand, prosvetni načelnik dr. Su-šnik, zastopnik mestnega župana direktor Osana, zastopnik viškega fan tovskega odseka Tome in končno je poročal o uspehih naših tekmovalcev njihov spremljevalec inž. Nefima. Med silnimi izrazi navdušenja je Ra-koviška godba igrala državno himno, marseljezo in himno slovenskih fantov. vas imela le tri velike vodnjake, globoke nad 30 m, zato iz njih ni bilo mogoče črpati vode, katero so vozili z vozovi v sodih iz 1 km oddaljene vasi. Ob 10 ponoči je ogenj že strahotno divjal in ponoči je pogorelo v celi vasi 38 hiš, ostalo pa jih je le še 18. 38 družin z nad 250 člani je ostalo brez strehe in slehernega premoženja. Rešili so le živino. Škoda znaša nad 1 milj. din. Prostor na katerem je ponoči divjal požar ob istem časn je znašal 200 m v dolžini in 100 m A' širini. Bil je to en sam strahovit steber plamena, ki je na daleč med prebivalstvom zbujal strah in grozo. Nesrečni kmet, ki je po neprevidnosti povzročil ta požar je zbežal. Kmetje so ga iskali, da bi ga pobili, a ga niso našli, s čemer je bila preprečena še druga tragedija. BLED POSTAJA VEDNO BOLJ PRIVLAČLJIV Na Bledu, ki je z vsakim letom vedno bolj obiskovano letovišče diplomatov in visokih odličnikov se mudi v letošnjem letu izredno veliko število predstavnikov jugoslovanskega političnega življenja. Številni so ministri in zlasti tuji zr miki držav. Predstavnik izdajateljev naših listov "Jutra", "Jutra, ponedeljske izdaje" ter "Življenja in sveta" v smislu zakona o tisku bo odslej g. Stanko Virant, glavni urednik in namestnik direktorja "Jutra", pred stavnik izdajateljev "Domovine" pa pooblaščenec zadruge Napredni tisk g. direktor Jožef Resner. — "Mariborski Večernik Jutra", preneha z 31. julijem izhajati v lastništvu "Jutra", odnosno Jugogr&fike ter ga prevzame s 1. avgustom kot lastnik in izdajatelj nov konzorcij pod vodstvom g. Adolfa Ribnikarja". Kmet nehote zažgal celo vas 18. julija popoldne je streljal kmet Nemčič v vasi Polarec pri Križevcih na Hrvaškem, s staro puško, ki jo je nabijal spredaj pri čemer je uporabljal za to tudi bombaž. Ta goreči bombaž je po strelu zažgal streho sosedne hiše. Radi vetra se je ogenj hitro širil. Nad dve in pol uri je trajalo, da je prišla vest o nevarnem požaru do Križevcev, odokoder so gasilci hiteli na pomoč. Ob 9 zvečer so bili na mestu, vendar je že gorelo več kot pol vasi. Na nesrečo je vsa ZDRAVILIŠČE V ROGAŠKI SLATINI DOBILO POSOJILO Državna hipotekama banka, glavna podružnica v Ljubljani, je dne 19. julija t. 1. izplačala zdravilišču v Rogaški Slatini za modernizacijo njenih naprav dolgoročno posojilo v iznosu 10 milijonov din pod zelo u-godnimi pogoji, to je za dobo 15 let po 7%. DR. MILAN STOJADINOVIČ OBHAJAL 50 LETNICO V soboto 23. julija je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovic praznoval 50 letnico rojstva. Vsi domači predstavniki političnega življenja so mu k rojstnemu dnevu prisrčno čestitali, prav tako pa so po državi vsi listi s poudarkom omenili ta lepi jubilej. Prisrčne čestitke je poslal predsednik čehoslovaške republike Beneš in kancler Hitler. V Franciji, Čehoslovaški, Nemčiji in Italiji pa je tudi časopisje posvetilo temu jubileju precej pozornosti. Rudolf Hess na zborovanju v Celovcu 24. julija je prišel na veliko zborovanje v Celovec na Koroškem hit-lerjev namestnik Rudolf Hess, kateremu so priredili veličasten sprejem. Njegov govor so prenašale vse nemške^ radijske postaje in kratkovalovne postaje namenjene Južni in Severni Ameriki in Vzhodnji Aziji in Južni Afriki. Zaradi tega so bile prepovedane na Koroškem vse druge prireditve in napovedani slovenski dan v Globasnici je bil preložen na 31. julij. Z državno uredbo so bile v Avstriji ukinjene vse zasebne šole, s čemer so hudo prizadete vse verske šole. MODERNIZACIJA BOLNIŠNIC Na prošnjo banovine je ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev dovolilo banski upravi posojilo 43 mili j. din za dobo 25 let. Banska uprava bo denar porabila za graditev in modernizacijo svojih bolnišnic. Poosjilo se bo obrestovalo s 6%, odplačevalo pa v polletnih o-brokih, S tem denarjem bo na novo zgrajena banovinska bolnišnica v Murski Soboti, povečane in modernizirane pa bodo bolnišnice v Mariboru, Celju, Brežicah, Slovenj gradcu, Ptuju in Novem mestu. Modernizirani bosta tudi hiralnici v Gornji Radgoni in v Vojniku. SPREMEMBA PRI ČASOPISNEM PODJETJU JUGOGRAFIKE Jutro z dne 23. VII. piše: V teku notranje organizacije naših časopisnih podjetij so bile izvršene v zadnjem času nekatere spremembe. Načelnik gosp. Adolf Ribnikar je izstopil iz družbe Jugografike (konsor-cija "Jutra") in odložil mesto njenega poslovodje. Njegov delež je prevzela zadruga Napredni tisk. -- ZASTOPNIKI KATOLIŠKE AKCIJE IZ LJUBLJANE PRI PAPEŽU Zastopniki dijaške Katoliške akcije iz Ljubljane so bili sprejeti pri sv. očetu, kamor jih je popeljal pre-vzvišeni škof dr. Rozman. Sv. oče je ob tej priliki spregovoril nekaj lepih načelnih besed o Katoliški Akciji, pohvalil je katoliško gibanje med Slovenci in se silno laskavo izrazil o Jugoslaviji in njeni bodočnosti. Ob koncu je vsem navzočim, njihovim domačim, narodu in državi podelil svoj blagoslov. Direktna letalska zveza Ljubljana-Zagreb-Beograd Direktno letalsko zvezo med Ljubljano in Beogradom je vpeljal "Ae-Poput" v ponedeljek 25. julija. Letalo je v ponedeljek odletelo iz Beograda ob 16.55 in je prispelo v Zagreb ob 18.25. Po petininutnem po Stanku je letalo takoj odletelo proti ^.iUbljani, kjer je pristalo ob 19. Iz Ljubljane odleti letalo vsako jutro °b 8. V Zagreb prileti pol ure kasneje, a v Beograd prispe ob 10.05, Zvey.a je zelo ugodna, če pomislimo, <3a so morali potniki iz Ljubljane do sedaj leteti preko Sušaka v Zagreb in potem šele v Beograd. ITALIJANSKA ESKADRA PRIPLULA V KOTOR 23. VII. je priplula v pristanišče v Kotorju eskadra italijanskega bojnega brodovja, isti čas, kakor je angleško brodovje zaplulo v severna dalmatinska pristanišča. Vsi italijanski častniki na čelu z admiralom Ri-ecardijem so odšli včeraj na Cetinje, kjer jih je sprejel in pogostil ban zetske banovine Ivaniševič. Po ogledu mesta so gostje odšli spet nazaj v Kotor. UPRAVNIK "SLOVENCA" ŠEL V POKOJ Iz uprave "Slovenca" se je poslovil glavni ravnatelj g. Ivan Rako-vec, ki je 42 let vodil vse uipravne posle in spremljal rast slovenskega katoliškega tiska od prvih najskrom nejših početkov do današnje višine. Dopolnil je veliko delo, zato naj svoj zasluženi pokoj v miru in polnem zdravju uživa veliko let. TABOR SLOV. KAT. DEKLET NA BREZJAH V nedeljo 24. julija je bil prvi tabor slovenskih katoliških deklet na Brezjah. Manifestacije se je udeležilo nad 12.000 deklet iz vseh krajev Slovenije. V nedeljo dopoldne ;ie bila pred cerkvijo slovesna maša, ki jo ie daroval knezoškof dr. Rozman. V Rušah pri Mariboru pa je bila veli I častna proslava 20 letnice Jugos!a vije. ZLATKO BADEL Calle Agüero 2151 U. T. 44 - 3317 BUENOS AIRES VSAKEMU TRGOVCU, KI ŽELI SPOZNATI TA DVA ODLIČNA IN PRVORAZREDNA PROIZVODA, POŠLJEM VZOREC NA ZAHTEVO BREZPLAČNO 11 STARA SLJIVOVICA BADEL UVOŽENA IZ JUGOSLAVIJE V SODIH Si PELINKOVEC BADEL PRIDELAN V BUENOS AIRESU IZ PRVORAZREDNIH PRVIN, KI SE UVAŽAJO IZ JUGOSLAVIJE. ZANIMIVOSTI Štiri ameriške milijonarke Oelih 210 milijard dolajev, kar pomeni 70% vsega zasebnega premoženja v Združenih državah severne Amerike, je v rokah žensk. V tem so vštete tudi velikanske zavarovalnine, ki so pri ameriških zavarovalnicah pripravljene za bogate Američanke, če bi jim umrl mož. In ker Američan zaradi svojega naglega dela navadno hitreje umre kakor žena, je v Ameriki nenavadno veliko bogatih vdov in dedinj. Evropci se navadno čudimo, koliko moč imajo ameriška ženska društva. Glavni vzrok je pač v tem, da so ženske bolj bogate kakor pa moški. Američanke so svoje ogromno premoženje navadno podedovale. Edina izjema od tega pravila je "wallstreetska čarovnica" mrs. Het-ty Green. Ta je svoje orjaško premoženje 67 milijonov dolarjev sama zaslužila zgolj s špekulacijami na wallstreetski borzi, zaradi česar ji tudi pravijo čarovnica. Tako premoženje je zapustila ženska leta 1916^ ko je umrla. Postala pa je tako nekaka prababica cele dinastije bogatih Američank. Njena hči Silvija se je leta 1909. omožila s pravnukom milijarderja Janeza Jakoba Astorja, Mat. Astorjem Wilksom. Tako so se podedovani milijoni sami po sebi občutno pomnožili. Dandanes mrs. Wilks živi, dasi silno bogata, sama zase. Po smrti svojega moža, ki je umrl pred 12 leti, se je umaknila v "skromno" stanovanje 11 sob. S seboj ima le najljubšega psa voljčje pasme ter nekaj poslov. Otrok nima. Njeno edino razkošje je, da ima svojega telesnega detektiva, ki jo varuje in spremlja na vseh sprehodih. Vendar ni nobene nevarnosti, da bi jo kak razbojnik zaradi odkupnine ugrabil, ker nikomur ne pride na um, da bi stara ženska v starinski obleki in s staro torbico v rokah bila med najbogatejšimi ženskami sveta. Druga močno zanimiva milijonarka pa je gospa Cromwell. Njen oče se je pisal James B. Duke ter je bil tobačni kralj. Dasi je dobrodelnim namenom zapustil 100 milijonov dolarjev, je hčeri še vedno ostalo 60 milijonov, tako da ima za vsak dan na razpolago nič manj ko 8000 dolarjev. Ženska, ki se je porodila z nekim Crompellom, zna seveda dobro zapravljati. Na otočju Ilonolulu na primer gradi imenitno hišo, ki bo veljala en milijon dolarjev. Jedilnica te nove hiše bo stala na morskem dnu. Ko bodo njeni povabljenci sedeli pri obedu ali pri črni kavi, bodo skozi debele steklene stene ob električni rasvetljavi lahko gledali zunaj morske pošasti, ki se bodo vozile mimo jedilnice, ne da bi seveda mogle notri. Brez dvoma najzanimivejša milijonarka severne Amerike je Ana Malone, ki je Zamorka. Tudi ta si je svoje milijone sama zaslužila. Kakor znano, je stara želja vseh črncev, da bi bili beli. Ana Malone, ki je danes stara komaj 30 let, je začela s to željo svojih soplemenjakov delati kupčije. Sprva je bila delavka na neki bombažni plantaži v državi Lujizija-nija. Tudi ona je sanjala o beli polti, gladkih laseh in ozkem nosu. Iz te sanjarije je šla na delo ter je iznašla tako spojko, ki stisne široki zamorski nos ter ga nazadnje naredi ozkega. Nato se je lotila kemije ter poskušala, kako bi črno zamorsko barvo spremenila, če ne že v docela belo, pa vsaj bolj svetlo. To se doslej še ni posrečilo, pač pa je iznašla nekako sredstvo, ki z njim Zamorci mažejo svoje kodraste lase, da postanejo bolj voljni in gladki. Ona je tega vesela, še bolj pa je vesela milijonov, ki ji teko v žepe. Tank - moderno orožje Po čudežu na Marni, kjer se je francoski vojski posrečilo ustaviti nalet milijonske nemške vojske proti Parizu in ji zadati udarec, od ka-terag si ni nikoli več prav opomogla, je bil na zapadnem bojišču konec premikalne vojne. Fronta se je pričela pogrezati v zemljo. Nemška in francoska vojska sta se zakopali v strelske jarke. Pred strelskimi jarki so vzrasle v teku tednov skoraj neprehodne žične ovire, ki so onemogočale neposredne naskoke nasprotnih oddelkov. Potek vojnih operacij pri katerih so pri napadih na strelske jarke izkrvavele cele divizije, preden so sploh dosegle prve žične ovire, je pokazal, da bo treba za zlomljenje odpora nasprotnika, zaklonjenega v strelskih jarkih, uporabljati nove metode. Nosilec te nove metode naj bi bila artiljerija, ki naj s koncentričnim ognjem razruši žične ovire ter razdene utrjene strelske jarke. Iz te naloge se je tudi porodila taktika moderne materialne vojne, pri kateri ima odločilno besedo artiljerija, ki je po deset, štirinajst in več dni zasipala z bobnajočim ognjem sovražne postojanke, tako da bi morala po vseh človeških računih pre-orati vse v poštev prihajajoče zemljišče. Izkušnje pa so pokazale,^ da prenese borec, ki se zaveda dolžnosti, več, kakor vsi topovi, jeklo in beton. Zatorej so pričeli vojaški strokovnjaki resno premišljevati o novem sredstvu, ki naj omogoči predor so- vražne utrjene linije v taki obliki, da sovražnik ne bo več utegnil zgraditi novo obrambno črto. S to mislijo se je pečal že dolgo pred svetovno vojno avstrijski poročnik Bur-styn, ki je izdelal načrt za oklopni voz, ki bi se z motornim pogonom lahko pomikal po bojišču, prevozil strelske jarke in podiral žične ovire. Opremljen naj bi bil z orožjem za pešadijsko borbo. Njegovi načrti so ostali v arhivu avstrijskega vojnega ministrstva, enako tudi načrti, ki so bili leto pozneje predloženi nemškemu vojnemu ministru in leta 1913. angleškemu. Starim komisarjem v vojnih ministrstvih so se zdeli vsi ti načrti plod bolne domišljije in taki oklopni vozovi v naprej na smrt obsojene žrtve sovražnega topništva. Na to misel se je povrnil že oktobra 1. 1914. angleški major Swinton, ki je izdelal na podlagi izkušenj iz burske vojne, ko so prepelavali težke topove s pomočjo gosenic na kolesih, načrte za oklopni avtomobil na gosenicah, ki bi lahko rušil žične o-vire in gazil čez strelske jarke. Ta , svoj izum je krstil s "uničevalcem ¡ strojnic". V angleškem vojnem ministrstvu njegovega načrta niso spre jeli s posebno pozornostjo. Pač pa ga je z veseljem pozdravil takratni prvi lord angleške admiralitete AVin-ston ("hurchil ki z njemu lastno spretnostjo duhovito popisuje v svojih spominih kako se je takoj vse-del in napisal ostro pismo vojnemu ministru in ga pozval, naj Swinto-nov načrt takoj preizkusi v praksi, dokler se na kaj sličnega ne spomnijo Nemci. Ker je pričakoval,' da bo naletel na gluha ušesa, je isti čas tudi sestavil poseben odbor v področju podrejene mu admiralitete in mu naročil, naj takoj prične z gradnjo "suhozemskih križark". Major Swinton ni odnehal. Naposled se mu je posrečilo pregovoriti poveljnika angleške vojske na zapa-dni fronti generala Frencha, da je s posebnim pismom priporočil mini-strvu vojske in admiraliteti, naj pričneta izvrševati Spintonove načrte. Med tem je bil« v Londonu osnovano ministrstvo za strelivo, ki je prevzelo tudi izdelovanje orožja. Med drugim je vzelo v svoje okrilje tudi odbor admiralitete, ki se je bavil z načrti zgraditve "suhozemskih križark". Odbor so prekrstili v odbor za graditev "tankov". Besedo tank so vzeli zaradi nemške špijonaže, ki naj bi mislila, da pripravlja odbor motorna vozila za prevoz vode na bojišče. Prvi angleški tanki so bili zgrajeni v prvih dneh leta 1916. Prvič so nastopili 2. februarja 1916 pred izbrano publiko sestavljeno iz članov angleške vlade in najbolj odličnih angleških vojaških strokovnjakov. Uspeh prvega nastopa je bil tako zadovoljiv, da je vlada naročila takoj izgraditev 100 tankov. Isto časno je bila osnovana tudi posebna formacija za novo orožje, nazvana "Težki oddelek kora strojnic". Poveljstvo je prevzel major Swinton. Oddelek je takoj štel okoli 700 mož sestavljenih po večini iz tehnikov, šoferjev in strelcev za strojnice. V kratkem je bil oddelek razdeljen na 6 čet, katerih vsaka je imela 25 tankov. Vsega skupaj je naposled bilo 184 častnikov in 1610 mož. Največja nada, ki so jo polagali Angleži v novo orožje je bil sistem premikanja "suhozemskih križark" s pomočjo gosenic". Omogočile so tanku prekoračenje do 2 in pol metra širokih jarkov in vzpenjanje po vzpetinah. "Goščnice" so bile členki premikajoče se neskončne verige, ki je imela samo nalogo skrbeti za premikanje vozila, ne pa obenem tudi nositi njegovo težo. Orožje je bilo nameščeno v obstranskih oklopnih stolpičih. Že prvi- tánki so se delili v dve skupini. Prvo so tvorili "moški" tanki, ki so.imeli po dva oklop-na stopliča z dvema 5 cm brzostrel-uima topovoma in tremi strojnicami. Drugo skupino.so tvorili "ženski" tanki brez topov, oboroženi samo s oetimi strojnicami. Prvi angleški tanki so imeli še posebne jeklene repe, ki pa so bili izpostavljeni vsem mogočim poškodbam. I Vožnja s prvimi tanki ni zahtevala samo mož dobrih želodcev, nego tudi velike zdržljivosti. Na vseh krajih je primanjkovalo prostora. Ljudje so bili stisnjeni, kakor sardine v škatlji. Zrak je bil segret do neznosnosti, prenasičen s strupenimi plini in s smradom oljnih izparin. Poleg tega so imeli prvi tanki še svoje re- hrnLwmsammím^mimm^» »> » ** ****** ROJAKI ~ NE POMIŠLJAJTE DOLGO Vporabite priliko KROJA6NICA "PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) Površnik, obleka SAMO ZA $ 75.— Hlače fantazija $ 8.-— | STANISLAV MAURIč 1 DONATO ALVAREZ 2059 k pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires aK»Bt>flB< >»> <3»: ;*BC 4*. >» 30BK SWÜ «5- «K**»mK >«*< »g I i é $ v $ * i v I I i .-♦'V Veliki zavod "RAMOS MEIIA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analizo krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenju na podlagi krvne analize (914) KOSA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO 2ILO: zdravimo brez brez oporu-eije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. 8IVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: KaSeij, Šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, rnzSirjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS. USES A, vnetje, polipi: brez operacije In bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI je i edini te >rrste v Argentini. — Lečenle zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje. Rivadavia 3070 PLAZA ONCE | zervoare bencina zunaj oklopa, da t jih je bilo zelo lahko zažgati. Posebno pa so trpeli še šoferji, od katerih si je cela vrsta polomila rebra, prečen je sploh videla bojno polje. Prvi tanki so bili dolgi 8 m, široki do 3 m in visoki do 2.7 m. Povprečna teža je znašala 28 ton. Jekleni oklop je bil debel do 12 mm in je čuval posadko pred streli iz pušk in strojnic in pred šrapnelskimi kro-: gljicami. Takoj po nastopu prvih tankov pa so že uvedli Nemci v svoji vojski posebne težke protitankovske strojnice,, ki so z ostrimi jeklenimi krogljami prebijale oklope tankov. Na ravnem površju so se pomikali tanki z brzino do 8 km na uro. V razritem in od granat preoranem bojnem poljn pa so prevaliil do 30 metrov na minuto. Vsekakor so lahko Angleži ponosni na to, da se jim je posrečilo, kljub izborni nemški vohunski službi prikriti nastop tankov do prve uporabe na bojišču. Taktični načrt za uporabo tankov pri vojnih operacijah je izdelal major Swinton, ki jih je označil kot "stroj za podporo pehoti pri prodoru skozi žične ovire in uničevanju utrjenih postojank s strojnicami". V smislu teh taktičnih navodil je bil tank prvenstveno zamišljen kot uničevalec strojnic, ki so i ravno v prvih letih svetovne vojne j docela preobrnile vso dotedanjo tak-: tiko. Tank je bil smrtni sovražnik strojnic s svojimi topiči in zaščitenimi strojnicami, skritimi za jeklenim oklepom, enako pa tudi s svojo težo, s katero je brez prizanašanja rušil utrjene postojanke z vzidanimi strojnicami. Njegova slaba stran je bila v prvi dobi razvoja, da ni mogel prekoračiti z vodo napolnjenih jarkov, v katerih je bilo nad pol metra vode ali blata. Prav tako je bil ranljiv od granat lahkih pehotnih in poljskih topov kakor tudi za kose granat, če so ga slučajno dobro zadeli. Zaradi tega je major Swinton predvidel v svojem pravilniku o u-porabi tankov prvenstveno uničenje j "vsega topništva s pomočno bobnajo- ¡ čega ognja napadalčeve artiljerije. j Swintonov pravilnik za taktično u-porabo tankov je predvideval nastop vsaj 100 tankov na enem mestu. Med , slehernim vozilom naj bi bila raz-! dalja do 80 in, ki bi jo morala kriti j za tanki napadajoča pehota. Na ta I način bi bilo mogoče po Swintonovi | zamisli predreti sovražno fronto v, širini kakih 7 km. Sprva so mislili tanke poslati v boj v trdi noči. Taktične vežbe pa so takoj pokazale, da izgubi pehota v noči sredi bojnega polja le prenaglo vsak stik z napredujočimi vozili. Poleg tega se je pokazalo, da je šoferjem skoraj nemogoče v temi voziti v pravilni v naprej določeni smeri preko bojišča, razrovanega od eranat. Zaradi tesa je bila določena kot najprikladnejša za operacije s tanki prva zora. Tanki so morali v prvi zori sami prekoračiti dve tretjini zemljišča med postojankami o-beh vojsk, nakar jim je imela slediti napadajoča pehota. S tem se je hotelo prepustiti tankom rušenje od toopvskega ognja še ne razbitih žičnih ovir pred sovražnikovimi jarki. Ko bi sklenjena vrsta napadajočih tankov dospela do prvih sovražnih jarkov, bi se morali razdeliti. Določeno število tankov je bilo odrejeno za to, da se ustavijo v zavzetih jarkih in da z ognjem iz obeh topov vzdolž jarkov zlomijo še morebitna 1 oa;n iišča sovražnikovega odpora. Svoia mesta bi smeli zapustiti šele takrat, kadar zasede sovražne jarke za njimi prodirajoča pehota. Ostali tanki so imeli nalogo prodirati na-prei in predreti drugo in tretjo sovražnikovo obrambno črto in se pre- biti, če Te mogoče, do postojank poljske artiljerije in s tem preprečiti otvoritev njenega zapornega ognja na prodirajočo pehoto. Remarque nam v svojem znamenitem vojnem romanu "Na zapadu nič novega" omenja, kako strahotno je na nemške frontnike v letu 1918 vplivalo angleško napadanje s pošastnimi tanki, pred katerimi skoro ni bilo rešitve. Učinek tankov je bil v dejstvenem in moralnem pogledu velik in je v znatno meri pripomogel k zlomu nemške fronte. Tanki pa so danes še bolj izpopolnjeni in igrajo važno vlogo z letali vred, kar dokazuje vojna na Daljnem vzhodu in v Španiji. Za kratek čas Lov na tigre. Gspa Wright. dobi brzojavko: "Vaš sin pri lovu na tigre smrtno ponesrečil.'' Ona odgovori: "Pošljite truplo!" V nekaj dneh je dobila zaboj s tigrovim truplom. Ona spet brzoja-vi: "Ne tigra, sina mi pošljite!" In je dobila odgovor: "Sin v tigru." * Lovska Nedeljski , lovec v veseli družbi pripoveduje svoje čudovite doživljaje. Vsi ga napeto poslušajo. "Ali to, kar sem doživel v Kanadi, prekaša vse. Lovili smo race. Strašno mrzlo jutro je bilo. Prišel sem do nekega velikega jezera. Na njem je bila čela truma divjih rac. A revice so imele vse nožice zamrznjene v ledeno jezero." "No. in?" "Ustrelil sem, race so se splašile, vzletele in — odnesle jezero s seboj." Pesnik brez uspeha "Včeraj sem napisal pesem o lepoti Vidinih nožic in sem ji jo nato prebral." "In kako ji je pesem ugajala?" "Rekla je, da so ji noge zaspale.' * ' Razdrta zaroka '' Kaj čujem! Ali ste res razdrB roko z gospodično Vero? Zakaj pa?' "Da, zaradi njene papige. Kadarkoli sem odhajal iz hiše, je žival vpila za menoj: ,Riko, pridi spet kmalu'!" "No, ali je to kaj tako hudega?'' ' "Hudega ni nič, samo meni ni ime RikO temveč Silvo." Čarovnik v zadregi Čjarrapik vpraša občinstvo: "Prosim, naznačite mi nekaj, kar bi kdo maral, da bi izginilo." /Glas iz občinstva: "Naša kurja očesa''. Pogovor mladih zakoncev Ona: "Jaz ne najdem v zakonu tega, kar sem priqakovala." On: "Jaz pa najdem polno takega, česar nisem pričakoval." Naši "zlati" otroci Mama je šla s Franckom na spre' hod. Prišla sta do globokega ribnika. Manía je ljubeče pobožala Francka po licih in ga vprašala: "Fran-cek; kaj bi storil, če bi jaz padi« zdajle v ta ribnik?" "Le nič se ne boj za mene," J® mirno odgovoril Francek. "Bi sam našel pot domov." <♦> •;♦> >:♦;• >»> >:♦}•<♦>. •<♦> <♦> •:♦> KROJAČNICA MOZETIČ Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam! O S O R IO 5052 (Paternal) - Buenos Aires cyMK-mr.m&m sme >»:<}»&: - Nov£ vera - ženska moda in... žganei Dolgo že me je čakala dolžnost, da stopim doli v Lurdes, da pokažem patrom fotografije od našega zadnjega lurškega shoda, ki smo ga tako lepo in vspodbudno opravili 29. maja letos. Ljubeznjivo me .je sprejel superior in mi pokazal julijsko številko lurškega cerkvenega glasnika, kjer so nadvse pohvalno opisali našo slovesnost. Navdušilo je opazovalce posebno naše vzorno obnašanje iti prelepo petje. Kar za besedo sem prijel súperior-ja in ga poprosil, da nam dajo na razpolago lurško cerkev spet za naše romanje. "Kako da ne. Z največjim veseljem, kadar želite!" In sva se dogovorila, da se zberemo spet v Lurdu 27. novembra. Mesto romanja v Lujan, ki nas preveč stane bomo letos priredili celodneven shod v Lurdu. Stopil sem dalje do Petra Cučiča, ki ima doli blizu, na ulici ,$xcelsior 1500, trgovino. Našel sem ga na postelji. Pravi, da se je z želodcom skregal. Siromak! Že tako je suh kot trika! Pa pravi, da je zdravnikov ukrep že pokazal dober uspeh... Tam blizu, na Rodríguez Peña je pred nedavnim odprl čevljarijo Gu-lin. Dobra duša, kar se da. Če kdo ne verjame, naj gre. pa naj vpraša otroke, po "tío zapatero-", pa bo videl, kako rado ga vse ima. Otroku se raztrga šolska torha. Potre se mu peresnica. Punčka si nogo zvije, medvedek si uho odtrga... Za vse te nesreče je kar takoj gotovo, kje je strokovnjak, ki dela čudežna ozdravljenja na teh bolnikih otročjih skrbi: "El tío zapatero"... Pa sem stopil, da tudi njega in njegovo družinico pozdravim. Ženo Rafaelo in pa malega Lojzka. Vse lepo in dobro. Samo mali Lojzek mi je zameril tisto sol, ki sem mu jo pri krstu dal. Tako nekam postra ni me je gledal, da sva se komaj sprijaznila. Doli je pa še mnogo naših ljudi. Dobrih, ljubeznjivih in vernih, pa tudi nevernih, oziroma tistih, ki no- pismu. Če je vprašanje le kako se uči, potem pač ni treba iskati nobene nove vere, ker v katoliškem katekizmu so vsi nauki že prav razloženi in nobena nova vera ne uči ničesar dobrega, kar bi ne bilo že v katoliškem verskem nauku. Kar učijo drugače kot je nauk katoliške vere, je pa prav gotovo zmota. In ni Nekateri ljudje bi hoteli prav ta- likovánja — dajali voditi k nemim tem kaj in ¡ko menjavati vero. Toda to ne gre, malikom... Zato vam v vednost da-kakor tudi ni mogoče menjati svojo , jem, da nihče negovori v božjem du-postavo... Vera je namreč nauk o i hu, kateri pravi: Preklet bodi Je-bistvu človeškega življenja in se ne zus • more spreminjati po željah človeškega srca; podobno kot nobena tehnika ne bo spremenila osnovnih postav mehanike in fizike in je le tista mehanika kaj vredna, ki na osnovnih zakonih narave stoji. Vera je pa kar nič dvomiti o tem. Tisti torej, vo vero iščejo. I katerim je dotega, da pravo resnico ! osnovni zakon človekovega življe- Saj ste že slišali od njih. V nekem j spoznajo, naj kar brez strahu vza-1 nja, ki nam pove od kod smo prišli "galponu" imajo svoje zbirališče, mejo v roke naš katekizem. Saj so Ne daleč vstran je pa že drugo. ' ga preiskavah že bolj učene glave Kaj porečete k temu, gospod Ja- j kot so tisti, kateri delajo danes ñoñez? mi je zastavil nekdo vprašanje ¡ve vere, starega verskega nauka pa dan. Nek Slovenec je bil preje ; niti ne poznajo. Poganska advokata Auguštin in Ciprijan, ruski učenjak Solovjev, angleški velikan Newman niso bili nikaki praznoglavci. Poznali so vse sodobne zmote, pa so nazadnje pristali vsi katoliškemu katekizmu. 0111 pijanec, potem se je zapisal na no vo vero in sedaj nič več ne pije. To je pa dobra vera. Kar vse pijance bomo vanjo zapisali, tako sem si mislil. Marsikatera žena bi bila čudežne vere zelo vesela... Da se zbirajo, da skupaj molijo, da pridigajo, in še kako učeno znajo, čeprav so sami preprosti, in eden drugemu vest izprašujejo in drug drugega napake razkrivajo. Pa tudi pomagajo si med sebo. Hm, to pa že ne bo več posebno privlačno za vse! Kaj se vam zdi?.... Ño, da! Kaj je s temi stvarmi? Kaj je s tistim spreobrnjenim pijancem? Nič več ne pije. Prav zares ne. No, pa to le tako mimogrede. Pač pa naj o teh novih verah povem stvarno besedo v prevdarek njim, kateri čutijo skušnjavo, da očetovsko vero zapuste in se v novo zapišejo. Pravijo, da nove vere, pa naj bo že to "Liga de salvación", ali ad-ventisti ali raziskovalci svetega pisma, ali katerakoli, saj jih je nebroj in v vsakem novoverskem zbirališču učijo tako, kakor se njim samim najbolj prav vidi.... Pravijo, da te vere lepo učijo, da učijo to, kar je v sv. in kam gremo. Da so nove vere socijalne, bolj kot naša stara? Naša stara vera ima zdrave nauke za reveže, pa tudi za bogatina. Pa še kako ostre za te zadnje. Toda nikar ne zahtevajte od nje, da bo prisilila svoje vernike, da njena navodila spolnijo. Jezus je dal Petru le ključe, meča mu pa ni dal... Zato bo pa vsak zase odgovarjal, ali je božjo besedo spolnil ali kršil. Prelep je nauk ki ga razvija v 12 pogl. pisma do Korinčanov. Kar vzemi in beri in poišči tudi ono besedo, katero je zapisal Galačanom: In če bi prišel sam angelj iz nebes, ki bi drugače učil, kot sem vas učil jaz, ne verjemite mu, zakaj vedita, da lahko tudi angelj teme privzame obleko luči..... Hladnik Janez Ali bo mar sodavičar učil mehanika, kako se popravi cilinder pri Tisti, kateremu se kaka nova ve-motorju? Ali se bo kamnosek učil ra zato posebno dopade, ker bolj iz-pri mesarju v klavnici?... |rečno povdarja nauk: "ljubite se Vsak naj se hvali le s tistim kar | med seboj". Taki smo bili nekoč, ko res zna. Za vse tiste, ki hočejo biti | nismo znali kaj je dostojno vedenje vedeži v tem, česar se niso učili in in smo pri žganeih pojedli najpreje « 1 fj t I Í 8 i AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. G ODE L AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE , Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANG4LLO 1542 m< v I I i I % v I i I % s* i K česar tudi razumeti ne morejo brez pravega spznanjac je napisal Dostojevski: "polizobrazba je najusodnejši bič, ki tepe umnega človeka... O veri in veskem nauku naj torej "modro molče" tisti, ki o tem ne znajo '' modro govorici".... Kaj pa imajo te nove vere privlačnega? To, kar ima vsaka novotarija. Tako kot moda. Ali so mar boljši tisti modni ženski klobuki ali čeveljčki ali krila, ki jih danes nosijo, ali so mar boljši od onih, ki so jih ženske nosile pred pol leta? j Frančišek Hušpaur ¿ DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMIČAR V ocvirke, mati so nas pa potem okre gali, ko smo rekli, da niso žganci dosti zabeljeni. .. Da jih je treba jesti od kraja in ne od vrha, tak nauk so' nam dali. Kdor hoče o veri govoriti, mora vse njene nauke poznati. Kaj pa čudeži, ki se vrše? Tukaj pa lahko dolg pomišljaj postavimo. ---- Če se kaj takega godi, kar ni povsem delo človeške spretnosti in moči, ki jo ima človeški duh v sebi — to pa je znano da človeški duh more nekatere stvari, katere sežejo izven navadnega dogajanja — če so kake stvari, ki zmožnost človekove duše presegajo, potem je kar gotovo, da deluje neka tajna sila. Če je tisto delovanje smešno, razbrzdano, komedijantsko, potem je kar jasno, da ni zraven božjega duha, ker božji duh je moder in svet. Spomnim naj le na zelo izdatno besedo, ki jo je napisal sveti Pavel v poučenje, kako naj presojamo te nove vere: Veste, kako ste se preje zapeljani — govori namreč njim, ki so se spreobrnili v krščanstvo iz ma- CERKVENI VESTNIK 14. avg. maša na Avellanedi za Kari i no Budin. Molitve na Paterna-lu. 15. av. Marijino Vnebovzetje. Zapovedan praznik. Prejšnji dan post odpade, ker je nedelja. Slovenske službe božje posebe ne bo. 21 avg. Maša na Paternalu za Ro-zalijo in Leopolda Kralj. Zapoje tudi žalni zbor. Wlolitve na Paternalu. Druga obletnica slovenske službe božje na Saavedri se je prav lepo vršila. Ob obilni vdeležbi je prekrasno zapel moški zbor in nam je svečanost spet dala pobudo, da nadaljujemo z mašo, na.Saavedri vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10.30. Moja nova telefonska številka je 63 - 6832. Najprimernejši čas za telefon je od 10.30 do 13 ure in po 7 uri zvečer. Kadar ne odgovori gornja številka kliči: 63-2629. Hladnik Janez Í ' &s< ,<♦;< m< ,<♦>, x •»;<♦>' >»:< >:♦:< x«< >:♦:< >:«< >»>' >:♦>" mm >ae< *m* •:«•. izvršuje vsakovrstne kemične anaUze po zelo nizkih cenah, svojim starim klijentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele pošilja analize potom pošte. Prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte si kri in orino! FACUNDO QUIROGA 1441 DOCK SUD NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA IZSELJENSKEGA DUHOVNIKA Izseljenski duhovnik g. Hladnik Janez, javlja tem potom vsem na&im rojakom, da ima sedaj novo telefonsko številko: 63-6832. Kadar bi slučajno ne dala odgovora gornja številka naj se kliče: 63 - 2629. Pozor Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4351 í Villa Devoto U. T. 50 - 0277 Poslužujte se PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" Franc Lojk VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094 ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 101 — Sanio nazaj ne! Rajše v smrt, • kakor pa da bi me zopet okovali. Rajše umrjem v teh valovih. — Pustite me tukaj, nimate pravice, da bi me zopet izročili ruskim krvnikom — dovolj sem star, lahko umrem — Vi pa morate živeti. Medtem ko je starec govoril te besede, se je osvobodil močne Voron-cove pesti in skočil v reko. — Vsemogočni Bog! — utonil bo, ■— je za vpil Mirovič in odplaval k starcu, ki je najprej izginil pod vodo, potem pa se je zopet prikazal na površju. Mirovič je zagrabil starčevo telo, da bi ga vsaj mrtvega prinesel na breg, če ga že živega ne more rešiti. Zdelo pa se mu je, da je bil stari Aron Katz že mrtev. Mirovič ga je vlekel s seboj, ko pa |'|e stopil na obalo, so ga takoj obkoli kozaki in ga odvedli k Olgi in ostalim ter jih zopet okovali s težkimi verigami. Bog se jim je torej ponesrečil in s tem je bilo unjčeno vsako upanje na rešitev. Ostali bodo tudi vnaprej kaznjenci, ki bodo morali pretrpeti v Sibiriji najstrašnejše muke. Samo eden se je rešil, to pa je bil sturi Aron Katz. Mirno in tiho je ležal na tleli —■ ni i»u bilo ¡več treba nositi težkih vtf-rig, —bij je svoboden — svoboden. Ko je Olga zvedela za njegovo Smrt, se j»> obupno" zgrudita .¿poleg mrtvega očeta. — Sedaj moramo pokopati tega starca — sam se je utopil v reki. In Olga je gledala, kako so kopali jamo, kako so njenega ubogega očeta vrgli vanjo brez molitve, brez spoštovanja, ki ga po navadi izkazujemo mrtvim, in jamo zopet zasuli z zemljo. Mirovič se obrne k poročniku, ter ga prosi, da bi jim dovolil, da bi malo molili na starčkovem grobu. Pavel Soltikov pa jim surovo odgovori : — Bodite zadovoljni, da nisem ukazal svojim kozakom, da bi vas postre 1 j ali. Kdor umre na poti v Sibirijo, ga zakopljejo kjerkoli. Če bi se to pripetilo onstran meje, v Sibiriji, bi ga niti ne zakopali, to delo bi prepustili volkovom. Mirovič pogleda prezirljivo mladega častnika in mu obrne hrbet. Tedaj pa se obrne k svoji ženi, jo pritisne na svoja prsa in ji reče: — Draga moja, spomni se očetovih besed: — Vseeno mi je, kje bo moj grob. Glavno je, da se bdo ljudje spominjali name kot na poštenega človeka. — In mi se bomo poslovili od tega groba s prepričanjem, — da počiva v njem plemenit človek. 88. POGLAVJE Brat in sestra Od ponesrečenega bega sta minila dva dneva. Naši kaznjenci so se sprijaznili s svojo usodo. Vedeli so, da so izgubljeni in da jih čaka strašno delo v si-biitikih rudnikih. Bližali so se Moskvi ir¡ so upali, da se bodo tam vsaj malo odpočili. —n Če bi bili enkrat, vsaj že v Moskvi! — vzdihne Olga. — Moje noge me že komaj nosijo, vsak korak I mi povzroča silne bolečine. — Uboga moja žena! — odvrne Mirovič. — Da, ti si sedaj prvič na poti v Sibirijo. Jaz pa sem to že vse enkrat pretrpel. Sedaj smo vsaj na čistem zraku, v Moskvi pa nam bo še slabše. Tam nas bodo zaprli v nizko napol temno in vlažno klet, kjer bo že najmanj dvajset ali pa trideset kaznjencev. In med to sodrgo bodo stlačili tudi nas. V kleti se nahaja okrog dvajset klopi, za katere nastane po navadi obupna borba in srečen oni, ki se mu posreči, da si pribori prostor, na katerem more nasloniti svojo trudno glavo. Vzduh pa je v tej kleti neznosen, okrog tebe kar mrgoli golazni. Razen tega pa so pazniki surovi in zelo kruti. Vedno, kadar smo se odpravili in nadaljevali pot, sem bil zadovoljen in srečen, bil sem vsaj na svežem zraku. Ne, tisočkrat rajši hodim, čeprav mi krvave noge, kakor pa da bi počival v teh podzemskih ječah. Mirovič je računal, da je do Moskve še dvajset ur hoda. Poročnik pa je krenil v gozd, ki je ležal ob cesti in povorka jo je mahnila za njim. — Kaj pomeni to? — reče presenečeno Mirovič. — Saj ta pot ne vodi v Moskvo. Poročnik najbrž želi, da bi se ustavili v senci in se odpočili. Povorka pa se tudi ni ustavila tem več je nadaljevala pot po senčnatem gozdu. Bilo je okrog poldneva. Prišli so iz gozda in zagledali v daljavi nekaj belih hišic. Bližali so se torej neki vasi. -— Nimam pojma, kaj bi to pomenilo? — reče Mirovič svojim prijateljem. — To vendar ni pot v Moskvo. Čez nekaj trenutkov pa je Miro- vič zvedel za kaj gre. Slišal je po- i govor med poročnikom in med straž-mojstrom. — Torej, dragi moj stražmojster, kmalu bomo prispeli tja, — reče poročnik, — in to bo za vas in za vaše ljudi brez dvoma ugodna sprememba. Dva dni boste lahko počival. — Samo po sebi umevno, — odvrne stražmojster in se nasmehne. — Veselimo se že, da bomo prekinili pot, ti ljudje bodo pa še vedno dovolj zgodaj prispeli na svoje mesto. — Čez eno uro, — vzklikne Soltikov, — bomo že na mojem posestvu! Moja sestra se bo začudila, ko nas bo zagledala. Ona niti ne sluti, da bo dobila obisk. — Gospod poročnik, če smem v-prašati, — vpraša stražmojster, — ali imate v svojem dvorcu močno klet, kjer bi lahko zaprli kaznjence? Saj ste se lahko prepričali, da so to nevarni ljudje. — Dragi stražmojster, bodite brez skrbi, — odgovori častnik, — moj dvorec je zelo star. Sezidan je bil še takrat, ko je imel graščak neomejeno pravico nad svojimi podlož-niki, ko je lahko sodil kmete, ne da bi jih izročil sodišču, kakor mora to storiti danes na žalost. Takrat je graščak lahko obsodil kmeta na smrt ali pa na dosinrtno ječo kar se mu je pač zdelo prikladnejše. V mojem dvorcu se nahajajo temnico, kamor bomo zaprli te ljudi, ključ bom pa jaz spravil. —- Verig jih bomo morali seveda, osvoboditi, odvrne stražmojster. — Verige jim odvzamete brez sk»'-bi, — reče poročnik Soltikov, — saj nam ne morejo pobéguiti vi pa, dragi stražmojster se bosjte pri .meni zelo dobro zabavali. Moja klet vam je odprta, vina imam dovolj, če pa vam bi morda ugajala katera moja služkinja, izvolite se je kar po-služiti, — ne bom ljubosumen! Mirovič je slišal ta pogovor in ga hitro naznanil svojim prijateljem. Elizabeta je bila tako zatopljena v svoje misli, da se ni niti spomnila, da pozna Natalijo Soltikovno, ki je bila takrat napram njej tako ljubez-njiva in ki bi mogla sedaj postati njena rešiteljica. Razen tega pa tudi ni vedela, da je poročnik Soltikov Natalkin brat. Če bi ji bil poročnik tudi to povedal, bi Elizabeta ne mogla verjeti, da je dobri angelj Natalka sestra tega pokvarjenega in hudobnega Pavla. Povorka je prispela dostarega sivega dvorca, ki je bil obdan s prekrasnim parkom. Pavel Soltikov je skočil s konja, odprl vrata ter ukazal: — Semkaj, sem notri! Kozaki odvedejo kaznjence v prekrasni park. Tu je bila dražestna mlada deklica, ki je bila sklonjena čez gredo in pulila plevel. Ta deklica je bila Natalka, ki je živela sama v osamljenem dvorcu od onega dne, ko je začela prezirati svet. Nekoč je ljubila Katarino Veliko, toda kmalu jo je spregledala. Bila je priča caričine krutosti in se je razočarana in nesrečna vrnila na svoje posestvo. Lepa deklica je živela samotarsko življenje. Bavila se je z upravljanjem svojih posestev, pomagala je revežem, edino razvedrilo pa ji je nudila velika dvorna knjižnica. Natalka je bila zamišljena v svo-je -jdejo. Ni slišala, kako so se odprla vrata in kako je v njen park prišla čudna povorka. Poročnik pa je takoj opazil svojo sestro in dal povorki znamenje, naj SLOVENSKI LBST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIÍT "NOVEGA LISTA" STRIC MATIC SE JE RAZJEZIL V pondeljek je bilo v Uredništvu SI. Lista vse tiho. Vsak urednik je delal pri svoji mizi. Slišalo se je samo škripanje peres po papirju na katerega so uredniki zlivali svojo u-eenost. Naenkrat se zasliši v predsobi stra šen direndaj. Nekdo se je bil spoprijel z slugo, kateri ga ni hotel pustiti v delavno sobo, ker bi motil delo v Uredništvu. Ker pa je postajal šum vedno večji, so uredniki popustili svoje delo in šli pogledati kaj se godi. Prvi med njimi je bil Kotičkov u-rednik, ker je hotel kot vedno, prvi vedeti, kaj se godi. Da bi tega nikoli ne storil. Ko ga je razjezeni tujec zagledal, je takoj skočil z vso jezo nanj. Začel nad njim kričati neke nerazumljive besede, da so mu kar pene iz ust letele. "Kaaakee sssoooollzzee? Kaj boooš tiii o meni pisal." Vsi uredniki so, seveda začeli reševati kotičkarja in pri tem spoznali, da je napadalec nihče drugi kot — Stric Matic. Ko so ga umirili in si je nekoliko opomogel, kajti zelo je bil upehan, od borbe in ker je tako strašno tekel proti Uredništvu, so ga postavili pred glavnega urednika. Le-ta ga je gledal s svojimi velimi očmi, tako, kot bi ga hotele prodreti in katerih se je Stric Matic na tihem bal. "Kaj vas je prineslo k nam", ga je strogo vprašal. Ob tem grmečem glasu je postalo stricu Maticu kar nekam mraz. Pa se je okorajžil in zakričal: "Kdo ima pravico trditi, da sem jaz kak objokanec, kaj piše tisti prismojen kotičkar? Da sem dobrega srca, že prav, ali kedaj me je on videl jokati,, to bi rad vedel! Če mu takoj ne izbijem iz glave take neumne misli, ne morem od tod in ne bom v miru. Zakaj je v zadnjem poročilu o veselici pisal o meni, da se bom jokal ko bom otrokom delil bombone? Kaj misli, da se bom jokal za par pesov, kakor 011? Ne, stric Matic ne joče za pese, posebno še če razdeli ta dar med otroke. To povejte tistemu kotičkarju in recite mu: naj me pusti pri miru, kajti. Zadnje besede so bile bolj mirne, kajti v sobo je stopil sluga v popolni opremi in katerega se je stric Matic začel bati. Glavni urednik je obljubil stricu Maticu, da bo ukrenil vse potrebno, Mladinski kotiček da se njegova čast ne bo mazala, še posebno ne pred otroci, kateri so stricu Maticu najboljši prijatelji. Še enkrat je stric Matic zapihal proti kotičkarju, na kar se je z lepim pozdravom glavnemu uredniku in vsem ostalim, poslovil. V uredništvu pa ta dan niso nič več delali. Samo pogovarjali so se, kaj bi bilo, če bi strica Matica v pravem času ne pridržali. Kotičkar je pa dobil, od strahu, mrzlico, katera ga je prisilila, da je moral leči v posteljo, in tako kuhati svoj strah. Zaobljubil se je, da ne bo nikdar več pisal slabo ali poniževalno o stricu Maticu. IZ BAHIA BLANCA Sem jako hvaležna za "Mladinski kotiček". Mislim, da se zelo trudite, da bi vsi slovenski otroci znali jezik svojih staršev. Jaz bi tudi zelo rada znala dobro slovenski, a tu nimamo slovenske šole, zato oprostite moji pisavi. Rada bi bila tudi tam med varni, da bi igrala na odru in tudi bi rada igrala na violino. Tukaj sem že večkrat igrala na argentinskih odrih ter sem vedno žela veliko odobravanje. Rada bi tudi slišala slovensko petje na radio, a tu sem nas ne doseže. Prosim vse tiste, ki imajo kako besedo pri tem, da bi na kakšen način ukrenili, da bi tudi mi tu sem slišali slovensko radio uro. To vas prosim v imenu slovenskih staršev in otrok v Bahiji Blanki, ki vsi tako hrepenimo po tem. Mnogo srčnih pozdravov vsem predstavnikom slovenske kolonije, kakor tudi vsem otrokom in staršem sirom Argentine, ki upam, da bo Slovenski list med nami vsemi najboljši posredovalec. Zvonka Novak. MLADA SLOVENKA "Slovenka sem mlada, ljubim svoj dom, ostala do groba, zvesta mu bom. Za dom in za mater, bo v prsih srce, utripalo gorko, do zadnjega dne." MODROVANJE 1. Vsaka ptica rada leti tja, kjer se je rodila. "2. Najlepša cvetica, kar svet jih ima je čista nedolžnost v globini srca. 3. Slavec je ptica in ptica je sraka, a slavec prepeva in sraka le kva-ka. 4. Zgodaj pojdi mi na delo, da bodober uspeh imelo. A zvečer pa zgodaj spanje, naj slade ti sladke sanje. 5. Jablane, hruške in druge cepe, cepi v mladosti zá stare zobe. 6. Nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito. 7. Lastna hvala, cena mala. Kdor se povišuje, bo ponižan. VETRČEK Vetrček sopiha v breg, sape nese poln meh, ki 11a poti ga teči, da znoji se in jezi. Ker prestrm zanj je breg, trešči kar ob tla svoj meh, ki razpoči se, takoj piš iz njega plane. Jo j! Zdaj v gorah vihar divja, vetrček domov ne zna, že deževne solze plaka, in na sončno vreme čaka. Rožnodolski. IZREKI Srečen je tisti človek, ki pošteno živi, za kar mu zlato klasje veselja, na njivi življenja zori. Trud, trpljenje in poštenje, biseri so zlati, blagor onemu, ki more, se zvesto jih držati. DRAVA, SAVA IN SOČA Drava, Sava in Soča so sestre. Nekdaj so se menile med seboj, katera bo prihodnji dan prva pritekla v morje. Zvečer Sava in Soča zaspi- PIJAČA: POGUBA "Imel posestva je obila, in ladij, da ne ve števila, a zdaj berač še nima hlač! Kaj meniš, kam je šlo vse premoženje to???" "Ej, morje mu ga je požrlo!" "Ha, motiš se prijatelj: — Grlo!" Gnezdo ptička pečarja (Hornero), ki ga otroci na kampu dobro poznajo DOMOVINA Kar je otroku mati, to je domovina nam vsem. Kako hudo je, če je človek bolan. Zdravje je 0110, za kar bi rada dala vse. Toda — ali ni še stokrat huje, če je človek žalosten in bolan v tujini, daleč proč od svojih ljubih mu domačih krajev? Meni se zdi to mnogo, mnogo huje. Krasen pomladni dan je. Vse ozračje je napolnjeno z rožnatim vonjem. Visoko pod nebo se dviga s svojo pesmijo škrjanček. Zlato sonce sije in * božajoča sapica pihlja. — Ko gledam s hriba to zemljo, to lepo slovensko zemljo, mi je, da bi zaklicala vsem, ki iztegujejo svoje lakomne roke po njej: Ta zemlja je naša! Naši pradedje so jo obdelovali in jo branili, kot jo obdelujemo in branimo zdaj mi; ona nas je rodila, ona nas sprejme nekoč v svoje varstvo in nam da večni pokoj. Ta zemlja je sveta! Na njej biva narod, majhen po številu, a velik po svojih znamenitih možeh. Kdor pusti, da to zendjo izkoriščajo drugi, kdor zataji svojo narodnost, svoj jezik — ta je Judež in ni vreden, da še kdaj pogleda svoji materi v oči, da še kdaj stopi na ta sveti kraj! Odpadniki in izdajalci slovenskega naroda so kakor plevel med zorečim žitom. Mi najmlajši moramo domovino ljubiti iz dna srca. Kakor vračamo materi njeno ljubezen, prav tako jo moramo vračati doomvini in je ne smemo nikoli pozabiti, nikoli zatajiti. Olga Kuretova, Zagorje. ta, Drava pa se le potuhne in začne kmalu teči naprej. Ko se j jutro Sava prebudi zapazi, da se Drava vali že proti morju, se spusti jazne v urnem teku navzdol. Ko se Soča prebudi in vidi, da sta jo sestri prekanili, prodere na nasprotni strani gore s silno močjo, se zažene skozi skal nate soteske in dospe prva v morje. Opomba: Drava, Sava in Soča, so največje slovenske reke. Sava in Soča izvirata iz pod Triglava (2780 m) ki je najvišja slovenska gora. Drava paizvira nekoliko višje proti severu v Karavankah. Soča se izliva v Jadransko morje, Drava in Sava pa v Donavo, ki je največja reka Jugoslavije. počaka. In Soltikov se neslišno pri-1 bliža svoji sestri, — hotel jo je presenetiti. V tem trenutku je Soltikov prijel svojo sestro, ji zakril oči in zaklical: — Ugani, kdo sem?! Natalka pa ni mogla povedati nobenega imena. Ni si mogla misliti, kdo bi bil tako drzen, da se upa z njo šaliti. — Povej, kdo sem?! Sedaj je Natalka spoznala glas svo jega brata. — Pavel! — zakliče deklica — Ali je mogoče? Natalka se obrne ter med smehom in jokom objame svojega brata. — Pavel, kaka sreča, da te zopet vidim! — vzklikne mlada in dra-žestna deklica. Bala sem se že, da boš letos popolnoma pozabil na svojo sestro. Toda ti si v uniformi. Popolnoma si oprašen! Pa menda nisi prijezdil? — Sestrica, seveda sem prijezdil, — odvrne Pavel, — vpoštevati moraš, da nimam dopusta in da sem se skrivaj oglasil pri tebi. Prišel sem z veliko družbo. _ Z družbo? — vpraša Natalka vznemirjeno. Sovražila je ljudi, vsaka družba ji je bila neprijetna. Najrajše je bila sama. — Natalka, čemu se plašiš? — jo vpraša Pavel Soltikov. -- Mar še vedno živiš kakor puščavnik? Toda ne boj se, — ta družba te ne bo vzne-mirjala. — Nekaj jih bo stanovalo v hisi za služinčad, nekaj pa jih bomo nastanili v kleti. — Pavel, kaj govoriš, kaj pomenijo tvoje besede? — Razložil ti jih bom: Vodim nam reč transport kaznjencev v Sibirijo. Sestra, ne boj se, iz Sibirije se bom vrnil zdrav. Med potjo sem se spomnil, da je naš dvorec v bližini in sem sklenil obiskati svojo sestro. Nisem mogel torej drugače, kakor da sem pri vedel tudi kaznjence s seboj. — Kaznjence — vzklikne Natalka. — Oh, Pavel, — ti me strašiš! Mar so to zares tako nevarni zločinci? Pavel prikima. — To so izredno nevarni ljudje, — reče poročnik Soltikov. — Če se ne motim, so skovali zaroto proti carici, sicer pa sam ne vem, kaj je prav za prav bilo. Vem samo to, da so mi predvčerajšnjem skoraj pobegnili in ¡ da se mi ni posrečilo jih zopet ujeti, bi se bil ubil. — Brat! — krikne Natalka. — Seveda, mar misliš, da bi omahoval? S tem bi bila moja kari jera končana. Seestrica, sedaj pa pojdi z menoj in si oglej moje ptičke, preden jih dam odvesti v klet. Z njimi ne boš imela preveč dela. Tvoja kuharica ne bo dobila sivih las od skrbi, kaj bi tem gostom skuhala. Dobivali bodo samo toplo juho, kruha in vode. — Oh, brat, ti ljudje se mi smilijo, čeprav so morda tudi zaslužili kazen, ki jih je doletela. Boljše je, (la jih ne vidim! — Kakor želiš, — odvrne Pavel. — Mene pa moraš oprostiti za nekaj minut, ker moram dati svojim ljudem še nekaj navodil. — Sestra, pojdi v dvorec! — zakliče Pavel. — Prišel bom kmalu za teboj. In Pavel se vrne h kozakom in h kaznjencem. Natalka je nekaj časa oklevala. Mar zares ne bi pogledala teh ne-srečnežev — oh, zakaj jih ne more rešiti! Morda pa niso niti zaslužili, da bi mislila nanje. Morda so res taki zlo- činci, da je najboljše, da jih za vedno odstranijo iz človeške družbe? In vendar je Natalka sklenila, da bo lajšala nesrečnežem bivanje v dvorcu. Namesto kruha in vode jim bo dala dobre hrane, da si bodo zbra li moči za nadaljnjo naporno pot. Natalka se obrne in odide v dvorec. Minilo ni dolgo, ko je bil Pavel Soltikov zopet pri njej. — Ali se ne boš preoblekel? — vpraša sestra. — Tvoja soba je prav taka, kawkrsno si jo zapustil. Vse je še na svojem starem mestu, jaz sama sem brisala prah, da se ne bi tvojim mnogoštevilnim sličicam in drugim takim stvarcam kaj pripetilo. — Sestrica, hvala ti za tvojo skrb. Prej pa, kakor se bom preoblekel, bi rad jedel, ker sem strašno lačen. _Pojdiva torej v obednico — odvrne Natalka. — Prišel si ravno k obedu, čeprav nisem bila pripravljena na tvoj obisk. _ Vendar boš imela še dovolj — odgovori Soltikov, — da boš nasiti-lačnega brata. In Pavel Soltikov ponudi sestri roko in odide z njo po stopnicah v o-bednico. Tu so visele po stenah slike njunih prednikov. Natalka se .ie ganjena u-staviln pred sliko svojih roditeljev. — Oh, Pavel, —■ reče Natalka, — zakaj ne žive več naiini starši? Marsikaj bi bilo drugače! — Zakaj ne žive več? — odvrne Pavel precej ravnodušno. — Zato, ker živi vsak človek samo enkrat. — Brat, kako vendar govoriš o najinih starših?! -— Tudi iaz sen» žaloval za njimi, kakor ti. No, nazadnje pa moramo tudi nehati žalovati. — Sestra, zdi se mi, da boš vedno žalovala za nji-1 mi. — Vedno, brat! — odvrne Natalka. — Sestra, ali še vedno nameravaš oditi v samostan? — jo vpraša Pavel. — Ko sem bil zadnjič doma, si nii rekla, da si se pogovarjala z moskovskim škofom in da se boš odrekla vseh zemeljskih radosti. Natalka stisne ustnice, pogleda po strani svojega brata in odvrne: — Samostansko življenje bi bilo zame zelo privlačno. Tam bi živela daleč od ljudi, daleč od vseh človeških hudobij, prav tako, kakor da bi živela v solnčnih višavah in gledala na našo revno zemljo. — Sestrica, prav imaš, — reče Pavel, — ko te tako poslušam, bi še kmalu mene prijelo, da bi zamenjal poročiliško uniformo z meniško ku-to. —Dragi brat, reče Natalka, — človek mora biti ustvarjen za samostan. Ali pa misliš, da bi se mogel od reči užitkov, ki ti jih nudi življenje? — Morda je res, kar praviš! — odvrne Pavel in sede k mizi. Saj sem komaj začel živeti. Sestra, kaj pa ti? — Ali hočeš osrečiti našo obitelj in postati predstojnica kakega samostana ? In zopet je Natalka pogledala svojega brata, brat pa ni opazil tega pogleda. — Brat, povedala ti bom. Opustila sem to namero. Ne bom odšla v samostan. — Ne boš? — vzklikne Pavel in iz njegovega glasu je zvenelo razočaranje. — Seveda, ženska je podobna ženski! Najprej se odloči, potem se pa premisli! Zakaj pa se nočeš posvetiti samo cerkvi! — Zato, ker sem prepričana, da sem bolj potrebna življenju. — Potrebna si, — toda komu, prosim te, če te smem vprašati. — Tebi! — Oh, meni? —Da brat! — reče Natalka in se postavi pred Pavla. — Prav je, da ši sam napeljal pogovor« na to. Sedaj govorim s teboj vsaj lahko odkrito. Pavel je z začudenjem pogledal svojo sestro. Še nikoli je ni videl tako resne, na njenem obrazu se je izražala odločnost in Pavlu je postalo tesno pri srcu, kajti slutil je, o čem mu bo sestra odkrito govorila. Natalka stopi k svojemu bratu in pogleda, če ne bi morda kdo prisluškoval, potem pa mu reče: — Poslušaj Pavle! Tako ne more iti naprej. Najino premoženje bo šlo rakovo pot.. — Sestrica, kaj pomeni to? — vzklikne Pavel, ki se je silil, da bi se smejal. — Mar bi mi rada pridigo-vala? — Dovolj žalostno je, da ti more mlajša sestra o tem govoriti. Nikar ne misli, da jaz ne vem, česa potrebuje mlad častnik v velemestu, ti pa si se zadolžil, strahovito zadolžil, pisma pa,, ki jih dobivam, delujejo name strašno. I11 ta pisma prihajajo prav pogosto. — Pismo? Od koga? — Od raznih petrograjskih oderuhov. Jaz jih ne poznam. Pavel, mar še nisi pomislil, da boš nekoč moral zapustiti službo? — Moral jo boš zapustiti! — Moral? .Zagotavljam ti, da je ne bom zapustil. Ostal Ikuu v Petrogrn-du. — Nikar ne varaj samega sebe. Rečem ti, da te bodo prijavili tvojemu poveljniku, če ne boš v najkrajšem času uredil nekih zadev. (Nadaljevanje prihodnjič)