floftnino platema v gotovini. Leto LXXIL, St. 295« Ljubljana, sobota 36. decembra 1939 Cena Din 1.- SLOVENS Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. — inseratl do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji Inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Dt CJPRAVNIsTVO LJUBLJANA, Knmfljevm ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 81-23. Sl^t, 81-25 in 81-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10 351. Finci na progi Murmansk Na Karelijski ožini velika bitka s hudimi izgubami vjetske čete ojačene za 150.000 mož — Finci onemog sovjetski železniški progi na obeh straneh — So-čili promet na glavni K OD AN J, 30. dec, s. (Renter). Danski ln švedski listi poročajo, da se je nova sovjetska ofenziva na Kareljski zemeljski ožini menda ie pričela. Zadnjih 24 ur je sovjetska artiljerija neprestano obstreljevala finske postojanke. V teku Je že bitka, ki terja na obeh straneh velike izgube. Po zadnjih podatkih so imele sovjetske čete v zadnjih dveh dneh na Kareljski zemeljski ožini okrog 3000 mrtvih. Finci pa so tudi izgubili več sto mož. Ojačenja, ki so jih dobile sovjetske čete na tem delu fronte, cenijo na 150.000 mož. Prispeli so tudi novi letalski oddelki. Zdi se, da imajo sovjetske čete povelje, da ie pred novim letom prodro skozi Mannerheimovo obrambno črto na Karelijski zemeljski ožini Z drugih bojišč poročajo Finci o lokalnih uspehih Severno od Ladoškega Jezera Je bilo v bojih ubitih 300 sovjetskih vojakov ln pri Suomisalmiju Je bila zajeta sov-jetska t renska kolona. Po pol uradnih finskih poročilih je smučarskim oddelkoma, ki prodirata proti Kandalakši, uspelo, da razrušita železniško progo Leningrad—Murmansk v precejšnji širini. Ce Je vest točna, bo prekinitev železniške zveze spravila sovjetske čete na daljnem severu v težak položaj. Ze dosedanja poročila so javljala, da čutijo sovjetske čete tam pomanjkanje živil in da so bile prav zato prisiljene, da se umaknejo proti PeČengL Finci branijo svojo zemljo Poročilo finskega vojnega poveljstva govori o novih uspehih - Upor med HELSINKI, 30. dec. e. (Havas). Snočnji finski komunike se glasi: Na Karelijski ožini je sovražnik 28. decembra spet izvršil napade severno od Hatlahatenjarvija in vzhodno od Sume. Oba napada sta bila odbita. Finci so uničili pet tankov in zaplenili dva. Sovražnik je spet napadel Kelio, a je bil odbit Na ostalih točkah Karelijske ožine aktivnost topništva in patrulj. V bitki pri Keliji od 20. ure 26. decembra do opoldne prihodnjega dne je imel sovražnik nad 600 mrtvih. Fin* ske čete so zaplenile mnogo avtomatičnega orožja in municije. Na vzhodu je sovražnik napredoval severno vzhodno od Ladoškega jezera v smeri Roukajarvija, toda sovjetski napad je bil ustavljen pred finskimi črtami. Pri napadu, ki je bil izvršen 27. decembra v prav cu Siskijarvija, so finske čete zaplenile več strojnic in strojnih pušk. Sovjeti so pustili na bojišču okrog 300 mrtvih. Na sektorju Kuhme so naše čete zaplenile 1 tank in 1 top. Uničile so kolono 40 vpre-ženih konj. severno od ^uumisaivija ottrog Kiautajarvija so se boji nadaljevali v teku zadnjih dni. Finske čete so prebile sovražne formacije, ne da bi same utrpele večje izgube. Z morja se ne javlja ničesar novega. . *• V teku 28. decembra je bilo delovanje letalstva zmanjšano, toda v noči od 28. na 29. decembra je bilo sovražno letalstvo zopet aktivno ter je poskušalo bombardirati položaje na fronti Karelijske ožine in več mest v zaledju Finske. Včeraj je finsko letalstvo napravilo več izvidniških poletov, toda borb ni bilo. Helsinki, 30. dec s. (Reuter). Po poročilu finske uradne agencije je prišlo pri Salli do upora med sovjetskimi četami. Proti upornikom so morala stopiti v akcijo sovjetska letala, ki so upornike obstreljevala s strojnicami. Baje sta se spopadla dva sovjetska polka. Na finsko stran fronte je bilo slišati streljanje in vpitje. Sovjetsko poročilo Moskva, 30. dec AA. (Havas). Agencija Tass objavlja poročilo leningrajskega vojnega okrožja. Poročilo pravi, da so se vršile 29. decembra praske med izvidniškimi oddelki na več točkah bojišča. Te prask% so se spremenile pozneje v resne spopade. V pokrajini Jalomento so sovjetske čete obkolile 2 finska bataljona, ki sta pustila na bojišču veliko število mrtvih. Sovjetske čete so ujele 35 finskih vojakov. Letalstvo je izvršilo izvidniške polete. V teku zračnih borb je bilo sestreljenih šest sovražnih letal. Eno sovjetsko letalo se ni vrnilo v svoje oporišče. Vprašanje Švedske in norveške pomoS Stockholm, 30. dec. s. Iz krogov, ki so blizu švedske vlade, se izve ,da se sedaj proučuje vprašanje eventualnih posledic Švedske in norveške podpore Finski in od-pošiijanja vedno večjega števila dobrovoljce v na finsko bojišče. Smatrajo, da bi se tako stališče Švedske in Norveške lahko tolmačilo kot oddaljevanje teh dveh držav od dosedanjega st^l1*šča stroge nevtralnosti in bi bilo lahko pbvpd za intervencijo. Po informacijah, ki jih je dobilo švedsko zunanje ministrstvo, obstoji v Moskvi in v Berlinu identično tolmačenje tega stališča. V Stockholmu je izjavil včeraj zastopnik švedskega zunanjega ministrstva, da švedska vlada oficielno ne ve ničesar o švedskih prostovoljcih, ki se prijavljajo za finsko »vojsko. Če odhajajo prostovoljci iz Švedske, se to godi na njihovo lastno iniciativo in na lastne stroške. Stockholm, 30. dec. j. (Havas). V kratkem odpotuje iz švedske prestolnice druga velika ambulanca za Finsko. V ambulanci, ki bo štela v celoti 150 ljudi, je 20 zdravnikov in prav toliko strežnikov, dočim so ostali pomožno osebje. Nadalje poročajo iz raznih krajev Švedske, da se pripravlja za prostovoljno zdravniško pomoč na finskih bojiščih še nadaljnih 100 švedskih zdravnikov in bolniških strežnikov ter več veterinarjev in dentistov. Prostovoljci iz Kanade Helsinki, 30. dec s. (Reuter). Prvi oddelek prostovoljcev za finsko vojsko iz Kanade je včeraj dospel v Helsinke. Tudi iz Švedske je včeraj odšel nov kontingent prostovoljcev. Nadalje je na poti več švedskih in norveških ambulančnih oddelkov. Finska kupuje ameriška letala Washington, 30. dec. e. S finske strani je bil napravljen nov poskus za nakup vojnega matpnaia v Zedin?enih državah Finski vojni ataše Siliapais je izjavil, da Finci žele čim prej zaključiti pogodbo o dobavi letal, a dodal je, da je to lažje reči, kakor pa storiti, ker so tovarne, ki izdelujejo vojni material, že preobremenjent z naročili. Člani finske misije, ki imajo nalogo nakupiti vojni material v Zedinje-nih državah, so imeli včeraj razgovore z uradniki zunanjega ministrstva. Sovjetska postaja na finskem vata Helsinki, 30. dec. s. (Reuter). Finska ra-I dijska postaja Lahti zaradi letalskih na-1 padov že več dni ne deluje. Sedaj pa je očitno neka sovjetska postaja prevzela njeno valovno dolžino ter pričela oddajati program, ki obsega v glavnem propagando 1 proti sedanji finski vladi v Helsinkih. Nemška ladja „Tacoma" mora v 24 urah zapustiti Montevideo Urugvajska vlada je ugotovila, da je „Tacama" „Admiral Graf Spee" z živežem in gorivom zalagala potopljeno ladjo MONTEVIDEO, 30. dec s. (Renter). Urugvajska vlada je slavila nemški petrolejski ladji »Tacoma«, ki je še vedno v Inki v Montevideu, rok 24 ur, da zapusti pristanišče. V primeru, da »Tacoma« ne odide v predpisanem roku, bo do konca vojne internirana. Urugvajska vlada ute- meljuje svoj ukrep z dejstvom, da Je služila »Tacoma« kot pomožna ladja oklopni-ci »Admiral Graf von Spee« ter Jo Je zalagala z živili in gorivom. Kakor znano, je bil »Admiral Graf Spee« približno dva meseca v vodah Južnega Atlantika. Iz poročila kapitanov angleških ladij, ki jih je potopil, je bilo razvidno, da je »Admiralu Graf Spee« ponovno prihajala na pomoč nemška trgovska ladja, ki je imela očividno samo nalogo, da oklopni co zalaga z vsem potrebnim. Zdi se, da je bila ta nemška ladja ravno »Tacoma«. Torpediranje angleške vojne ladje Nemca so s torpedom poškodoval: bojno ladjo razreda „Queen Elizabeth", ki se je rešila brez tuje pomoči — Angleži zaplenili nemški trgovinski parnik Sredstvo proti magnetičnim minam London, 30. dec. e. Iz zanesljivega vir« se izve, da je bilo izumljeno uspešno sredstvo proti magnetičnim minam. Posameznosti so tajne, znano je samo to, da proti minam ne bodo uporabljali kakor doslej letal, temveč ladje. Te ladje so napravljene za odstranjevanje min, a so tako konstruirane, da zanje ni nobene ne v ar nosti. London, 30. dec i. Angleška admiralite- ta je včeraj objavila, da je neka nemška podmornica torpedirala ob zapadni škotski obali angleško bojno ladjo tipa »Qeen Elisabeth«, ki ima 31.000 ton. Torpedo ni napravil posebne škode in je bojna ladja lahko nadaljevala vožnjo v luko. Pri torpediranju so bili štirje mornarji ubiti, eden pa težje ranjen. London, 30. dec s. (Reuter). Angleška bojna ladja, ki jo je nemška podmornica včeraj s torpedom poškodovala, je dospela srečno brez tuje pomoči v angleško luko. Poškodba na bojni ladji ni resnejšega zna- | Čaja. Admfrallteta je dodatno k včerajšnje mu komunikeju objavila, da manjka še en član posadke, drugi pa je težko ranjen. Skupno pogrešajo sedaj z bojne ladje štiri Člane posadke. Vse bojne ladje razreda »Queen Eliza-beth« so starejšega tipa in so bile zgrajene v letih 1915 oziroma 1916. Rio de Janeiro, 30. dec s. (Reuter). Angleška križarka je zaplenila 8500 tonski temški trgovski parnik »Bahia Blanca« ki je konec preteklega tedna s tovorom kave in rudnin odplul iz Rio de Janeira. Tudi ves tovor je zaplenjen. med Francijo in Anglijo. Ta edinost se je zopet izkazala pred Društvom narodov v Ženevi, kjer sta obe skupno obsodili sovjetski napad na Finsko. Anglija in Francija imata iste ideale, iste cilje in isto pot k zmagi Vsi poskusi ju ločiti in vse laži nemške propagande ne bodo imeli nobenega učinka. Sodelovanje se razteza tudi na finančno in ekonomsko področje. Vse to pa je šele skromen začetek kooperacije, ki bo šla še preko zmage v vojni. Eden izmed vojnih ciljev Francije Je širše sodelovanje med evropskimi državami, nego Je sedanje. Francija je pripravljena sodelovati z vsemi državami, ki imajo iste ideale kakor ona. Zaenkrat zasleduje Francija cilj, da napravi konec oblasti sile, ki je dve leti vladala nad Evropo. Francija stavlja za svoje sodelovanje samo en pogoj: brez materialnih In pozitivnih garancij za mir in pripravljena položiti orožja. Dunav zamrznjen Budimpešta, 30. dec L Od včeraj zjutraj je promet na Dunavu popolnoma ustavljen. Dunav, na katerem so bile že včeraj velike plošče ledu, je danes popolnoma zamrznjen in vsi parniki ter vlačilci so morali ostati v pristaniščih. Mraz Št vedno traja. Prekinitev prometa zaradi zamrznjenega Dunava ima precej neprijetne posledice zlasti za Nemčijo, ki ji ne morejo dovažati madžarske in rum unske pšenice ter petroleja. Nemčija je zdaj navezana izključno na železnice, zlasti pa na železniško zvezo iz Rumunije preko Rusije in zasedene Poljske. Pomemben govor Daladiera o zaveznlikih vojnik cUjik Pariz, 30. dec s. (Reuter). Francoski senat Je sinoči soglasno sprejel vojni proračun. Pri glasovanju je bil navzoč 301 senator. Pred glasovanjem je imel ministrski predsednik Daladier krajši govor, v kate-je zagovarjal proračun. Ministrski predsednik je navedel nekaj podatkov o oboroževanju Francije ter o operacijah francoske vojske. Francoska mornarica je doslej potopila že 9 nemških podmornic V gradnji je že tretja velika francoska bojna 'adja s 35.000 tonami Daladier Je nato govoril o sodelovanju Anglija zavrnila sovjetski protest Berlin, 30. dec. e. Angleški veleposlanik v Moskvi je izročil pred božičnimi prazniki odgovor angleške vlade na protestno noto, ki jo je sovjetska vlada v oktobru izročila Angliji zaradi poostritve blokade. V odgovoru je angleška vlada zavrnila protest kot neutemeljen. Iz zanesljivega vira doznavalo, da bo a^Preski veleposlanik Phios te dni zapustil Moskvo. Ta odhod službeno tolmačijo tako, da bo veleposlanik odšel iz zdravstvenih razlogov na daljši dopust v Anglija Mussolinl-GrazSani Rim, 30. dec s. (Reuter). Rimski radio javlja, da je imel včeraj ministrski predsednik Mussolini važno dveurno konferenco s poveljnikom italijanske vojske mar šalom Grazianijem. Stokrat zadeto letalo Oslo, 30. dec s. (Reuter). Trije nemški letalci s ponesrečenega nemškega bombnika tipa »Dornier«, ki jih je včeraj rešila švedska ladja v norveško luko, pripovedujejo, d«, ie bilo niihovo letalo v bitki z angleškim letalom okoli stokrat zadeto. Četrti član posadke je bil v boju ubit Vsem trem rinn>Wdm letalcem bo dovoljen prost odhod v Nemčijo, ker jih norveške oblasti smatrajo kot brodolomce. Nemika tiralica Nemel v tujski legiji 29. dec p. Kakor poroča »Pari* Soir«, je prispel v Sidi bel Abbes oddelek 800 vojakov tujske legije, ki so vsi Nemci. Odposlani bodo na Maglnotovo črto, kjer se bodo borili na strani zaveznikov. Pričakujejo, da bo ta oddelek v najkrajšem času znatno povečan* i Berlin, 30. dec s. (Exhange Telegraph). Nemška policija je izdala tiralico za znanim nemškim indvstrialcem Fri^zom Thvssenom in obvestila o tem vse inozemske policijske uprave. V tiralici je rečeno, da se je Thyssen pregrešil zoper devizne predpise in da ni plačal davkov. Iz Curina poročajo, da je Thyssen, ki se je zadnje čase mudil v bližini Curiha, nenadoma odpotoval na Portugalska Ali sem prispeval za soholshi dom v Trnov Ii notranje politike SOKOLSTVO PROTI KOMUNISTOM TN DRUGIM SOVRAŽNIKOM DR2AVE Beograjski listi priobčujejo na»ledn.*o Izjavo sokolskega starešine Cede Milica v Mostaru: Sokolstvo mora ugotoviti da so v«e politične strank« v medsebojni borbi za oblast pozabile na splošni državni in narodni interes. Naš državni Jugoslovenski brod je v strahoviti burji. Zaradi tega Sokcli v tem usodnem času ne smejo izdati svoj« od lic ga jim dane misije v službi kralja in domovine. Zato zahtevamo od svojega vodstva, da uporabi vso svojo avtoriteto, vso svojo moralno in duhovno s'lo za ta, da narodnega edinstva za Sokole ne bo mogel nihče likvidirati, da v teh težkih usodnih časih vse politične stranke pozabijo na svoje strankarske interese ln račune in da složno prevzamejo odgovornost pred Bogom in narodom za nadaljnjo modo domovine ter odločno nastepijo proti valu defetizma in nasilja, ki ga sistematično izvaja komunistična propaganda. Te nasprotnike države, kakor tudi vse o*t»Js ki izpod ko pav njo temelje države, je treba razkrinkati, BANOVINSKI ODBOR JNS ZA HRVATSKO Banovinsko tajništvo JNS v Zagrebu objavlja: V smislu svejerasnega sklepa konfer^na v Zagrebu in sp'itu se je sedaj konstituiral banovinski odbor JNS ra lanovi o takole: pred cdnfk dr. B. G. Andjel'nov'Č, minister v pokoju, prvi podpredFedn;k dr. Uroš Desnic^, odvetnik v Spi tu drugi podpredsednik dr. Ljudevit Auer. javni brlež-nik in minister v prkoju v S'sku, generalni tajnik inž. Manfred P. širov'ć v Spi tu blagajnik Nikola Bone t ti. zdravnik v Spi tu. odbemiki dr. Vojko Grujić, odvetnik v Požegi, Ivo Hadžija, pomorski cdpr mniW v Dubrovniku, inž. Fran Horvat, civilni inženir v Zagrebu, Karlo Kovačevlč, seljak v Jazovici, Obrad Knežević, posestnik v Vinkovclh, Anton K; ago, op rti i k v Splitu, dr. Dragan Kraljevič, m?n sfer v pokoju ln javni belc^nlk v Povegl, Nikola Kraljevič, trgovec v Krku. dr. Fine Kun'šić, odvetn k v Vrbasku, dr. Ivo Majstrovlć, odvetnik v Splitu, Nikola Markov, bančni uradnik v Splitu, Dominik MMović, zasebni uradnik v Šibeniku, dr. Josip Nemee, odvetnik v Petrinji, dr. Jovan Pejov?ć, odvetnik v Daruvaru. Nikola Plenkovič, težak v Bo'u na Braću. Ncdrl ko Pragae, barčnl uradnik ▼ Bugojinl, dr. Nikcla Princić, zdravnik V Čapljini, dr. Peter Rušev'ć. rdve n k v Starem gradu na Hvaru, dr. Vesclln Senfea, odvetnik v M oltarju, dr. Zvonimir SteJ-kovio, odvetnik v Dubrovniku, dr. Peter Tipalo, odvetnik v Sinju ln dr. Ivo Vranic, zdravnik v Zagrebu. Na prihodnji seji banovinskega odbora* ki bo v Zagrebu v začetku p ilml- 'cga meseca, bodo po predlrgih organi/arij in poverjeni štev kooptirani v banovinski odbor Se nadaljnji člani. ZA KONCENTRACIJO VSEH POLITIČNIH SIL Iz izjav, ki jih je podal poljrd-1«k! minister dr. Br. Cubrilovič beograjskim novinarjem, se zdi;o posebno zrač lne njegove besede o koncentraciji vseh naredna sil, ki bi v zajednici z današnjo vlado delale na tem, da v državi še bolj okrepim« družbene in politične odnose in da postanemo na zunaj 5e bolj cdnstvrnl In čvrsti. O palJtienih zakonih je izjavil, da so gotovi in da bedo objavljeni po pravo lavni božičnih praznikih. Nadalje jc rekel, da pomeni zadovoljna UrvaUka močno ln velika JUgoslaviJo. ZBOROVANJE V DOBOJTJ Za zborovanje srbskih prosvetnih dru društev iz onih krajev Hercegovine, ki SO eali — vlada tako med Srbi kakor med Hrvati veliko za n" manje. V Poboju se na« mreč sestanejo jutri delegati vseh srbskih nacionr.lnrh društev iz Bosne In Hercegovine. Sarajevska »Ju ?o lavenska pošta« poroča, da se bedo udeležili tega v&žnrga sestanka tudi številni delegati srbski* društev 1 zoni h krajev Hercegov" ne, ki *• prešli v področje banovine Hrvatsko. KDO BO SMEL VOLITI V HRVATSKI SABOR Sarajevski »Jugo«1ovenakl ll«i« Je izve* del, da bodo mogli voliti v hrvat ki sabo* oni volile!, ki imajo poleg ostalih pogojev domovinsko pravico v kaki občini banovine Hrvatske. List meni, da Je to opravičeno glede na značaj in kompetenco hrvatskega sabora, NASl 2 ID JE MTRNO DIHAJO Tako Je Izjavil predsednik Zveze elonl-stov kraljevine Jugoslavije v svojem pozdravnem govoru na kongresa Zidov v BanJalnkL ki Je rekel, da so na vd ka spet demokratični časi pri nas. S kongresa so poslali pozdravne brzo'avke kralja, namestniku, min. predsedniku In podpredsedniku dr. Mačka. V sprejeti resoluciji se j n gnal o venski cJonfsti pri d m trnje Jo apelu, da se mora v tekočem židovskem leta najti po vsem svetu vsota ga milijona funtov fterlingov za naki vanje zemlje v Palestini_ Curlh, 30. decembra. Beograd 10 Pa ris 9.99. London 17.63. New Tork 445.89b, Bruselj 74.50, Milan 22 50 Amsterdam 237.25. Berlin 178.50, Stockholm 106.13, Oslo 101.30, Kopenrtafen 86.05 Sofija 5J* Bukarešta 3.30, 1 BflBaaBsnaa ssa Stran 3 »SLOVENSKI NAROD« H Ker. 024 Seja mariborskega S Volitev dUcipliJMfcega la dovoznih ««st k carinarnici ega sveta risati tatvine drv in perutnine, bi bilo nujno potrebno, de bi ti včasih tudi psjsjsJI oroinUkc patrulje ogledale Maribor, 29. decembra Po večmesečnem presledku se je nocoj spet vri i U redna seja mestnega svete mariborsko mestne občine, in iicer sedma v letošnje mletu. Sejo je otvoril in vodil mestni župan g. dr. A. Juvsn, ki je v uvodu poročal, da se j« med društvom »Stadione ln mestno občino podpisala pogodba, v smislu katere prepusti mestna občina omenjenemu društvu gramom o jamo v ko-roškem predmestju za dobo 60 let proti letni priznalnini 100 din. V smislu dnevnega reda so bile volitve v disciplinski odsek ss leto 1940. ▼ katerega sta bila is voljena na županov predlog m. a dr. M'ler in OzvatiČ, kot namestnika pa m. s. dr. Ve-ble in Stabej. V gradbeni odbor mestne občine mariborske so bili izvoljeni dr. Pi-hler, inž. Vanek, inž. Jelenec, prof. Ba5 in podžupan Zebot. Za zastopnike mestne občine v Olepševalnem društvu so bili imenovani gg. dr. Kovačec, Kovsčič in Aijsn- čič. Zatem so sledila poročila posameznih odsekov. Za prvi odsek je poročal m. s. dr. Veble. V smislu sklepa odseka so se vsi ugovori zoper odmero prirastkarins zavrnili in sicer 19 po Številu. Ugovor Sokolskega društva Maribor matice se je odložil ker jc omenjeno društvo vlolilo prošnjo za znižanje prirastkarine. Ob tej priliki je hotel spregovoriti m. s. g. Meglic, pa mu £. župan tega nI dovolil, ker je zadeva Sokolskega društva Maribor matica bila odložena. Sledilo je poročilo m. s. g. Aljsnčlča, ki je referira! za II. odsek. Mestni svet je soglasno odobri« 8 prošenj sa redno ubožno podporo, 6 prošenj za zvišanje ubožrie podpore, 5 prošenj zs zvišanje rejnine, 6 prošenj zs sprejem v mestno oskrbniŠni-co ter 4 prošnje za oddajo v zdravstveni dom, oziroma hiralnico. Nato jc poročal m. a. Stabej za ITI. odsek. Na odsekov predlog je mestni svet odobril imenovanje novih ulic na bivšem Rosenbergovem posestvu. Nove ulice se bodo sedaj tudi tlakovale in sicer del Ka-lo?ka ulica. Dovozne ceste k carinarnici se bodo sedaj tudi tlakooale in sicer del Ka-cijanarjeve ulice, Trstenjakove, potem Ein-spilerjeva, Motherjeva in ulica Kraljeviča Marka. Stroški bodo znašali 1,205.000 din,. ki jih bo mestna občina najela pri Državni hipotekami banki na račun kaldr-minskega fonda. Jadranska ulica se bo kanalizirala in bodo znašali stroški zs kanalizacijo prvega dela 400.000 din. Prav tako bodo kanalizirali Valvasorjevo ulico in so gradbeni stroški preračunani ne 168.000 din. Stroški sa omenjena kanalizacijska dela se bodo deloma krili is fonda aa pomožno akcijo, deloma pa is regulacijskega fonda. Za IV. odsek je poročal m. a Hrastelj. Komisija banske uprave In mestne občine te ugotovila, da znaša proračun mestne po-ieije 3300.000 din. Prispevek mestne občine sa vzdrževanje mestne policije v proračunskem letu 1940-41 znaša 578.807.05 din, to je za 13.340 din več kakor v dosedanjem proračunu. Omenjena vsota se bo vnesla v novi mestni proračun. Proračun krajevnega šolskega odbora sa mariborske osnovne Sole znala 1,160.177 din, ki jih je mestni svet tudi odobril. Prav tako tudi proračun upravnega odbora državnih meščanskih šol v Mariboru, ki znala 635.896 din. Del proračunskega zneska meščanskih Sol pa bo dobila mestna občina od okoliških občin. Ob tej priliki je g. Hraetelj dejal, da obiskuje novo Solo v magdalenakem f» red mest ju 57*/« učencev in učenk iz oko-iških občin. Mestni svet mariborske mestne občine )• ie na svoji seji dne 12. avgusta sklenil nakupiti primerno zemljišče na Teznem, kjer se bo gradila relejna oddajna radijska postaja. Nakup se je sedaj izvršil in se je zemljišče dalo na razpolago Prosvetni zvezi, ki bo, kakor smo že poročali, gradila relejno postajo. Prosvetna zveza bo kupnino odplačevala v 5 letnih obrokih. Po potrebi pa bo mestna občina prepustila zemljišče Prosvetni zvezi in se bo zs dolino kupnino vknjižila na prvem mestu. Ker so se z mestnimi parcelami na Ro-senbergovem posestvu vršile nekatere špekulacije, je mestni svet sklenil, da oseba, ki je že kupila od mestne občine parcelo, v teku 5 let ne more kupiti druge parcele od mestne občine. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je prosil za znižanje izvršilnih stroškov. Mestni svet je tej prošnji delno ugodil in bo mestna občina odslej naprej zaračunavala za opomine mesto dosedanjih 4°/o le 2%. Ob tej priliki je m. s. g. Meglic dejal, da znašajo stroški za opomine pri državnih uradih le 1%. za rubeže pa 2°/o, dočim zaračunava mestna občina 4%. Apeliral je na župana, naj se v prihodnjem proračunu mestne občine znižajo izvršilni stroški. Pododbor za gasilsko službo odbora za pasivno obrambo mesta je predlagal mestni občini imenovanje 8 poklicnih gasilcev. Mestni svet je sklenil rešitev zadeve prepustiti mestnemu županu s pogojem, da se ne obremenijo mesene Knence — Prošnji mestnim dnevničarjem M božičnioo je mestni svet naknadno soglasno ustregel Ob tej priliki je m. a, Aljanctf apeliral naj se pri zvišanju plača, oairoma draginj skih dokJad upoštevajo v prvi vrsti uslužbenci ki so poročeni m ki imajo otroka. M. a Petejan se je zavzel za delavce, ki so zaposleni pri Pomodni akciji Dejal je, da sprite draginje meada 2 m 2-50 din aa uro absolutno ne sadoaca. da bi se dela vos lahko preživljal. Pri debati, ki se ja razvila, je mestni župan odvrnil, da mestna občina nima na razpolago nobenih sredstev, da bi xvkisla delavcem m nameščencem plača Pač pa bo mestna občina skušala najti sredstva, da se vsaj do prihodnjega proračuna izplača usiuzbenetvu enkratni dra-ginjski prispevek. Zatem je mestni svet odobril nadure mestnega vojaškega urada m sicer v znesku 16.412 ter naknadni kredit 5000 din, ki se bo kril is proračunske rezerve. Družbi Marijinih sester se je odpisalo 2700 din na hišno najemninskih davščinah, prav tako sirotiaču šolski haester v Melju za višjo porabo vode in sicer 1884 din. Potem ko je mestni svet odobril prodajo nekaterih parcel na bivšem Rosenbergovem posestvu, je odobril nakup Hohnjecevega posestva v Frankopanovi 41 za 180.000 din. Kupnina se bo krila iz regulacijskega fonda. V okviru V. odseka so mestni očetje sklepali o raznih dovolilih za isvrševanje predvsem gostilniške oziroma restavracijske obrti. Otekočih zadevah Mestnih podjetij je poročal m. s. Stabej. Podjetja bodo naročila 200 jeklenk za metan, ki bodo stale 230.000 din. Tudi bodo podjetja naročila stroj za seštevanje, ki bo stal 125 000 din. Javni seji je sledila tajna seja, na kateri »o razpravljali predvsem o raznih prošnjah mestnih nastavljencev. Na tajni seji mestnega sveta so ras pravi j ali tudi o starem mestnem pokopa* liscu. Sklenili so pokopališče s 1. januarjem 1940 zapreti, a svojci bodo imeli motnost do 1. maja 1940 zemske ostanke pokojnih izkopati. Hkrati je bil župan pooblaščen sestaviti poseben odbor, katerega naloga bo skrbeti za ekshumacijo aa narod in Maribor zaslužnih mož. ki imajo nobenih svojcev. Njihovi telesni ostanki bodo prepeljani na pobrefiko pokopališče, kjer bodo položeni v skupen grob. Občina pa bo poskrbela tudi za prenos kosti onih zaslužnih mož, katerih svojci se za to ne bodo pobrigali. Mariborske novoletne želje Mariborčani bi biH zelo veseli, Se bi se Jim izpolnile Maribor, 30. decembra Ko tone staro leto v preteklost in ko vstaja zarja, leta 1940, imajo seveda tudi Mariborčani svoje majhne, intimne želje, pa tudi druge velike želje, ki so skupne vsemu mairil>CQ«kemu prehivnistvu. Predvaem je želja Maribora in slasti državnih uslužbencev ter upokojencev, da bi bil Maribor kot eno najdražjih mest v naši državi uvrščen v prvi dravinjski razred. To dejstvo ne bi prinosio koristi samo prizadetim uradnikom, ampak tudi trgovini ter obrtništvu. Fomiai-ti moramo, da dolgujejo samo železničarji mariborskim kreditnim ustanovam okoli 7 milijonov dfnarjev. Tudi uradniStvo dolguje raznim kreditnim ustanovam. Z dejstvom uvrstitve Maribora v L dravinjski razred bi se življenjske prilike takoj zboljsale. Druga novoletna želja Mariborčanov je, da bi vendarle že pričeli s gradnjo novega državnega mostu preko Drave. Lani so v novemjbru in v prvi polovici decembra že napovedovali pričetek gradnje mostu, pa je ostalo le pri napovedi. Kdor pa mora vsak dan preko preobremenjenega državnega mostu, ta dobro ve, kako krvavo potreben je Mariboru nov državni most... Nadaljnja želja je, da bi bOa zbrisana tista velika sramota s Tržaške ceste Dve leti m pol že stoji 4 nadstropni bolniški paviljon v surovi gradnji, po posameznih bofcisklh oddelkih pa morajo bolniki ležati po hodnikih in na nosilnicah. Aktualne nacionalno kulturne potrebe vzpodbujajo Mariborčane k upanju, da nam bo leto 1940. prineslo prepotrebno radijsko oddajno postajo. Ima pa Maribor tudi nadaljnjo željo, že pred leti se je sprožlo vprašanje umobolnice. Reveži, ki mnogo trpijo, ne vedo, kam bi se zatekli. V bolnici ni za nje prostora, v težavnnejsih primerih pa si pomagajo čisto enostavno s tem, da jih pripeljejo h — »Grafu«. Tudi umobolnica spa da v seznam letošnjih novoletnih želja. Kulturni Maribor ima tudi svojo željo. Ni primernega, prostora za sliflcarske razstave. Znane so težave, s katerimi se mora boriti Glasbena matica. Maribor pogreša kulturni dom, kjer naj bi imela svoje prostore vsa mariborska nacionalna, kulturna in umetniška društva. Tukaj naj bi bil urejen prostor, ki bi bil pi'" moren za nase slikarske razstave. Kulturni Maribor pa ima de drugo željo V javnosti je bilo mnogo govora o tem, da sedanje gledališko pos!qpje ne ustreza več poftreDam in zahtevam naše dobe. Sestavil se je poseben pripravljalni odibor, katerega naloga je prlpiaviti konkj-elne predloge ln načrte. V današnjih časih je težko mislJU na realizacijo taksnih reci, Mariborčani pa so optimisti ln postavljajo v vrsto svojh novoletnih želja za 1940 tudi zadevo novega marfbou sikega gledališkega poslopja. Vsi brezposelni delavci, ki prihajajo v Maribor in ki nimajo primernega zavetišča, pa upajo, da bo prineslo leto 1940 rešitev vprašanja Delavskega azUa v Gregorčičevi ulici, ki nikakor ne služi namenom, zaradi katerih je bil zgrajen in postavljen. . . Skoraj vsa mariborska zasebna podjetja so svoj m nameščencem in delavcem zvišala prejemke v skladu z naraščajočkn indeksom cen. Tisti nameščenci in delavci, ki doslej se niso bili deležni zvišanja svo-JJi plač, gojijo v svojem srcu upanje, da jim bo leto 1940 naklonilo to, česar jim staro leto 1939 ni privoščilo. Mariborski avtomobil is ti in motocikl'stl si želijo čim več bencina, da bi lahko neomejeno uporabljali svoja motorna vozla. želja mariborskih fijakerjev pa je želji avtomobilistov in motociklistov ravno nasprotna: želijo si, da bi bilo še manj bencina, kakor ga je sedaj. Dvanajsta želja Maribora pa se tiče naših siromakov in revežev. ki bi bili srečni in zadovoljni, če bi bili vsaj enkrat lelež-ni vseh tistih zeansklh dobrot, ki gredo preko Maribora samo v enem dneva 6ez mejo... Iz Ptuja življenje in umiranje v Mariboru V letu 1939 ie bilo v Maribora več rojstev in smrti kakor lani — Manjše Število porok znak težjih razmer Maribor, 30. decembra V Mariboru imamo tri župnije. Stolni Župnji pravijo, da je >gosposka< in meščanska. V tej župniji je navadno vsako leto največ rojstev. To pa zaradi tega, ker se nahaja v njenem območju porodnišnica, ki zelo pomnožuje fltevUo rojstev v tej župniji napram drugim. Frančiškanski tupnijl pravijo, da je >kmečka<. To je morebiti veljalo se v prejšnjih desetletjih, ko je v tej župniji zelo prevladoval kmečki živel j Krčevine, Kosakov in drugih pretežno kmečkih naselbin. Danes pa je tudi frančiškanska župnija precej »gosposka«. Tudi v njej prevladuje meščanski živel j. Magdal enska župnija pa je delavska« župnija. V tej Župniji je vsako leto največ smrtnih primerov, saj je na njenem področju splošna bolnica, kjer je vsako leto na stotine smrtnih primerov. Ako primerjamo življenje in smrt v Mariboru v letu 1939 z letom 1938, potem vidimo, da je mariborski rod zdrav in krepek ter da ne bo zlepa Izumrl. V Mariboru se je namreč letos rodilo 1078 otrok, to > ra 70 otrok več kakor lani. Letos je uzmlo 953 Mariborčanov in Mariborčank, dočim jih je umrla lani 77 manj. Značilne pa je, da je v celoti nekoliko padlo število porok. Letos se je poročilo v Mariboru 560 parčkov, dočim se jih je v letu 1938 poročilo 576. V stolni župniji je blo letos 779 rojstev, v preteklem letu 662. smrtnih primerov 216, v preteklem letu 199, porok 104, lani 93. V frančiškanski župniji se je rodilo 109 novi meščanov, za 5 manj napram lanskemu letu. Smrtnih premerov je bilo 128, za 21 več kakor leta 1938. Pač pa je bilo število porok manjše. Letos jih je bilo 192, leta 1938 pa 34 več. V mag-daJenaki Župniji pa je 609 smrtnih primerov, sa 39 več kakor v preteklem letu, nadalje 290 rojstev napram 232 v lanskem letu. Zelo pa je naraslo v tej župniji števlo porok, ki jih je bilo 284, to je pa 27 več kakor v letu 1938. Seveda je treba upoštevati tudi življenje in smrt v Mariboru, kakor se kaže v statistikah pravoslavne, starokatolitfce in protestantske cerkvene občine. Celotne slike pa tuđi ta statistika ne bo bistveno iz-premenila* Inserlrajte v „81. Narodu"! — Sitac je pritisnil. Zadnja dva dni je pritisnil hud mraz. Toplomer kaže v mestu - 16, dočim je na podeželju tudi —20. — Zmrzni] je. V torek zjutraj so našli ljudje v bližini cerkvice sv. Roka na Hajdini v obcestnem jarku neznanega moSke-gat ki je bil že mrtev. Pozneje so ugotovili, da gre za invalida in občinskega reveža Antona Goica iz Hajdine, ki je imel večkrat napade padavice. Morda ga je padavica tudi v usodni noči prijela in je siromak obležal na cesti, kjer je v silnem mrazu zmrznil. Truplo so prenesli v mrtvašnico na Hajdini. — Napad. Ko se Je vračal 261etnl delavec Franc Horvat z Polenšaka domov, ga je na cesti napadel neznani moški in mu prizadejal z nožem težko rano tik pod levim očesom. Horvat se je moral nemudoma oipraviti v bolnico. — Nezgoda. Kočarju Francu Potočniku :z Vareje je na cest; spodrsnilo !n si je zlomil levo roko. Prepeljan je bil v bolnico. — Trgovine bodo v Ptuju v nedeljo dopoldne od pol 9. do 11. ure odprte. — Z Živuskega trga. Zaradi hudega mraza je zadnjo dni naš živilski trg zelo slabo založen. Zasedene so kvečjemu tri stojnice. Tudi s'aninancv včeraj skoraj ni bilo. Cane žvljen-skim potrebščinam so zelo poskočile. Meko prodajajo kmetice na trgu liter po 2 d n. Ksr Interneta — Sokolski Silvester. Sokolsko društvo v Ljutomeru pripravlja tudi letos obziren program za ltto-nji Silvestrov večer, ki ho v Sokokicem domu z začetkom ob 20. Na silvestrovanje vabi vse one, ki hočejo to leto res dobro pokopati. — Zopet sneg. Na Štefanovo zvečer smo dobili zopet tanko plast snega, vendar še cesta ni pnmern2 za sankanje, ker je ?nc£a premalo. Prijatelji zimskega sporta letos ne morejo priti na svoj račun. — Ima harmonika, drugod pa ze praske vročekrvnežev. — So/e so priredile božičn'ce c1:oraj vse nace šole so priredile božič mce in obdarovale revno deco z dari*i. Vorje Sole z boljše situiranimi dobrotniki sd ooon-rbvale do 200 otrok, manjše pa mani. Na i več darov so Sole nfib-ak pri trgovcih in drogu dobrotni-kih, deloma pa so jim oomaore. Ker se zlasti sedaj v zimskem č^su tatvine zopet množe. — Vodnikov* knjtmt. Vodnikovo knjife so naročniki ta teden ie povsod prejoii. večina jih Ja prejela is pred praznikL Naročniki knjig so knjiga prejeli z velikim za* dovoljatvom. Vesele se zlasti dobro urejene pretike. Dobrodošla jim ja tudi strokovna sdrsvniaka knjiga, kjer so nas U mnogo za zdravje potrebnega s primernimi slikami. Lop letošnji knjižni dar Vodnikove družbe je pridobil sedaj is nove člane, ki se prijavljajo vsak dan. ki žele se letoš- nje knjige. Kdor se hoče na knjige ie naročiti, naj se priglasi poverjeniku in plača pianerinc 20 din. _ Vidno gasedeni avtobus. Avtobus Mariborskih mestnih podjetij, ki vosi iz Maribora v Ljutomer, ;e v ssdnjem času tako zaseden, da morata ver11 i iz Maribora istočasno dva avtobusa. To pa zaradi tega. ker se j# večkrat dogodilo, da je moralu ostati nskaj potnikov v Mar.boru. Uprava Mostnih podjetij je sedaj tudi ta neoosta-tek odpravita, ker je pač promet na tej progi res velik. Mariborske in okoliike novice — V tajni razpravi Js veliki kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča obsodil fg-ietnega Jakoba Judta is Cervenke na leto dni in 6 mesecev strogega zapora, ker Je v neki mariborski gostilni dne 12. septembra 1939 propagiral neko tujo Idejo. — Velike zamude imajo vsi vlaki, ki prihajajo v Maribor, zlasti vlaki iz notranjosti nase države prihajajo v Maribor z zamudami po eno uro in ie več. — Poroke. Poročili so se artilerijski poročnik Bogdan Spindler, sin našega novinarskega tovariša g. V. Spindler ja, ln učiteljica Božena Tajnikova iz Slovenske Bistrice, nadalje uradniški pripravnik Milan Podlesnik ln zasebna uradnica B. Jandlova, tekstilni tehnik Viktor Haberman in zasebna uradnica Marija Mohorič. Novoporo-čencem iskreno čestitamo! — Mariborske brivnloe bodo na Sllve-strovo odprte od pol 8. do 12. in od 14. do 20. ure. — Mariborske društvene novice. Mariborski gluhonemi imajo drevi ob 18. uri svojo tradicionalno božičnico pri Zamorcu«. — Iz železniške službe. Na Pragerskem so upokojeni železniški premikači Alojzij Kramer, Mihael Repnik in Karol Bevc ter skladiščnik Bela Vajdman. — Posipajte poledenele pločnike. Iz vrst prizadetih pešcev smo prejeli s prošnjo za objavo: »Ponekod so pločniki in hodniki zelo slabo čifičeni. V tem primeru obstoja nevarnost poledice. Hišni posestniki, ki ne pazijo dovolj na čiščenje in posipanje pločnikov, se morajo zavedati neprijetnih posledic, ki lahko nastanejo, če se ta ali oni pešec zaradi padca na poledici poškodujejo. V tem oziru imamo v Mariboru precej hišnih posestnikov, ki posvečajo tej dolžnosti premalo pažnje.« — Relejno radijsko postajo v Mariboru, oziroma na Teznem bo v smislu odločitve postnega ministrstva postavila tvrdka T. Lorenz. — Obrtniški učni tečaji. Mariborska poslovalnica Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani namerava prirediti v kratkem v Mariboru sledeče strokovne tečaje: tečaj za kalkulacijo ln se-staljanje proračunov za ključavničarsko stroko, tečaj za kovinarsko tvarlnoznan-stvo, mizarski risarski tečaj, tečaj za mizarsko kalkulacijo in sestavo proračunov, tečaj za mizarsko tvarlnoznanstvo ln tečaj za hitenje lesa. Prijaviti se je v pisarni poslovalnice v Vetrinjski 11 I med dopoldnev-nlml uradnimi urami. Interesenti < ke) za Sanerjev krojni tečaj, ki je bil v časopisih že večkrat razpisan, pa se zanj še niso prijavili, naj to čimprej storijo. — V Dravo je hotel skočiti 421etni trgovski pomočn k Hinko F. Splezal je na ograjo državnega mostu, a mu je skok v vodo preprečil stražnik. F. je dejal, da je hotel v Dravo zaradi spora z ženo za neko ded«« no. — Božični saliov*ld turnir. Snoči je bilo odigrano XI. kolo bož čnega šahovskega turnirja. Rezultati so naslednji: Fora j : Lukež 1:0. Misura : Bakarič 1:0. Gerželj : Rupar 1:0. Kuster : Ketiš 1:0 Marvin : Babic 1:0, Marotti : Gujznik 1:0, Avdič : Nosan 1:0. _ Manborsko vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno in stanovitno vreme. Najvišja temperatura je včeraj znašala —9, davi pa —17.4. — Kroglo v čelo. Pred neko gostilno v Mariji Brezju sta se sporekla 351etni delavec Ludvik Pečovnik in gozdni čuvaj Peter Kac, ki je v hipu razburjenosti potegni iz žepa samokres4 ter ustrelil Pe-čovnika v čelo. Pečovnika so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi mu redili življenje. — Brez sledu. Trgovka Zofija Lešnk, stanujoča v Taborski ulici 6, je prijavila policiji, da je na Štefanovo odšla njena 361etna služkinja Neža Pušnikova. Dejala je, da gre na sprehod. Odtlej se Pušnlko-va ni več vrnila, Polci,ja skuša sedaj dognati usodo pogrešane služkinje. — Drobne vesti, v Visolah pri Slovenski Bistrici je prišla 81etna posestniška hči Amal ja Lerherjeva z desnico v sia-moreznico ki ji je odrezala prste. Ler-herjeva se zdravi v mariborski bolnici.— Trgovcu z južnim sadjem Vekoslavu Goricami iz Tkalskega prehoda je izginla zimska sukn.ia, vredna okoli 600 din. — Zasebnemu uradniku Fricu fiauriču >e v neki tukajšnji kavarni doslej še neznani žfpčir izmakni listnico v kateri so bili razni dokumenti. — Na Aleksandrovi cesti je padla na poledenelih tleh 161etna dijakinja Vida Cererjeva, ki si je pri padcu zlomila levo nogo. Cererjevo so odpre-mlli v bolnico. — Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Vidmarjeva lekarna pri sv. Arehu na davnem trgu, tel. 20^—05. ter Savostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu 3, tel. 22—70. — 5 let bodo imeli mir prebivalci Dravske doline, ki jo je letos meseca septembra in oktobra »trahoval zloglasni vlomilec in tat 25!etni Valentin Štrukelj. Štrukelj se je moral namreč včeraj dopoldne zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča ln sicer zaradi obtožbe državnega tožilca, češ, da je izvršil 18 vlomov in tatvin po Dravski dolini. Pri razpravi je Štrukelj, ki je že 6 k rat predkaznovan> svoje grehe priznal. Obsojen je bil na'5 let robije ter na izgubo Častnih državljanskih pravic za dobo 4 let. — Iz zoaačevanja hotel zažgati očetovo hfio. Dne 27. oktobra t. L je izbruhnil v kletnih prostorih Vinka Babica v Studencih požar, ki so ga pa domačini pravočasno opazili in pogasili. Preiskava je dognala, da je požar zaneti 291etni Viljem Gorisek, ki je požig tudi priznal. Včeraj dopoldne se je moral Gorišek zaradi tega zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki je Goriška obsod 1 na 6 mesecev strogega zapora ter na dveletno izgubo častnih državljanskih pravic. Pri razpravi je Gorisek dejal, da je hotel očetovo hiso zažgati zaradi tega, ker se je hotel maščevati nad očetom, ker ga le od doma napodil. —- v aapure je V pisarni maribor- skega državnega tožilstva se je zglasil 251etni viničarski sin Franc Pšajd iz Ločit ega vrha, ki je dejal, da je bil soudeležen pri nekem pretepu pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Dejal je, da bi kar nastopil morebitno kazen. Ko so mu odvrnili, da zadevne prijave se ni in da mora pač počakati na razpravo in sodbo, je P saj d dejal, da bi kljub temu že sedaj v zapor. Ker je Piajd končno uvidel, da ne more kar tako v zapore, je naposled priznal, da je pri Sv. Urbanu z nožem do smrti zabodel 271etnega posestn škega sina Franca Krambergerja. Na podlagi tega priznanja so Pšajda obdržali v zaporu. _ Mestno poglavarstvo Mar.bOr opozarja vse hUne posestnike in njihove namestnike, da radi nastopa mraza zavarujejo vse vodovodne cevovode, iztoke, iz-plakovalna stranišča i. t. d. pred zamiz-njenjem. Posebno pažnjo je obračati na vodovodne napeljave, ki se nahajajo v prostorih ki so izpostavljeni mrazu (na hodnikih, vežah, atraniščih i. t. d.) Okna in vrata na istih je zapirati. Zamrznjene vodovodne napeljave >e čim prej odtajati, kar naj izvršijo poklicni instalaterji, da se pri nastopu toplejšega vremena preprečijo morebitne poplave. — Voščilo. Ob zatonu starega in nastopu novega leta se Protituberkulozna liga v Mariboru s svojo preko polmilijon-sko zbirko zahvaljuje vsem in vsakomur za sodelovanje pri akciji za zbiranje azijskega sklada. Želi vsem srečno ;n zlasti v zdravju bogato novo leto z zagotovilom, da bodo pogajanja za nakup doma jeti-čnim bolnikom skoro zaključena. Upamo in prosimo, da ostane javnost v letu 1940 naši človekoljubni akciji naklonjena kakor dosedaj. — V Mariboru obstoja že par let podaja za Socialno s^rb rekonvalescentnih delavcev, ki je pri dinarski in poldinar-ski zbirki dosegla že preko četrt milijona dinarjev za izplačilo podpor in sicer 327.900 din. Vsem Industrijcem, tovarnarjem, trgovcem in obrtnikom, delavcem ln delavskim obratnim zaupnikom želi kura-torij stanice v imenu vseh obdarovruicev prav veselo, srečno in zdravo novo leto. — Zdravni&ka dežurna služba. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč čla-Xp9 n —fSG ladi fe4za ni.ea 5 GAOTX nom OUZD in njihovim upravičenim svojcem v nedeljo dne 31. decembra 1939 vrši zdravrrrk g. dr. Pogrujc Stanko. Maribor, Tyršcva uTlca 14-1.. v po"ede\jek dne 1. Januarja 1940 pa g. dr. Turin Ivan, Maribor, Linhartova 12. — Božični ca na Sladkem vrhu. Na pobudo šolskega upravitelja na Sladkem vrhu g. Borka se je višila dne 22. t. m. dopoldne božičnlca za šolsko deco. Darove jo prispevali banska uprava, rotanjci Trgovska akademija, CMD in Slovenska straža ter drugi privatniki. Po pogostitvi so se otroci zbrali vsi v eni bjzned i tsklh šob, v kateri je stalo tudi božično di< -sce. Ob ubranem petju pevskega zbora Trgovske akademije pod vodstvom prof. V. Mirka je zavladalo kmalu praznično razpoloženje, ki so ga dvignili primeren nagovor šolskega upravitelja ter pevske in deklamaoijske točke čolskih otiok. Nato je sledila obdar tev, ki je bila izvedena tako, da ni nihče oi?el praznih rok. Lepa slovesnost se je zaključila s petjem narodnih li^Tiea. SOBOTA Ct. JAM ARI A l9Vk V 90CACTITIV tOlPMf lULVtl flUUiCf MAtJt — Vsem sokolsk'ra drufitvom v Mariboru. V sredo 3. januarja, ponedeljek 8. januarja in v sredo dne 10. januarja 1940 se bodo v mali dvorani Sokolskega doma predvajala in vežbala sledeča kola: Kraljevsko kolo, Djevojačko kolo. kolo Vra-njevka, kolo Sarajevka ln sremsko kolo. članom in članicam se a tem nudi najlepša priložnost, da se vežbajo oziroma, da se naučijo teh slovitih narodnih plesov. Opozarjamo članstvo, da bodo kola tudi v letošnjem sporedu Sokolskega plesa, k. se vrel v soboto dne 13. januarja 1940 v vseh prostorih Sokolskega doma. Bratje ln sestre izvršite v društvu čim večjo propagando za tečaje narodnih plesov in za IV. sokolski ples. Zdravo! Meddrustveni odbor mariborskih sokolskih društev. — SK železničar v Mariboru želi vsem svojim članom ter dobrotniko