Medobčinske zveze: stališče Slovenske skupnosti Priletna tržaška voznica se je predala Evropska prostovoljna služba JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 200 (21.437) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 29. AVGUSTA 2015 tudi na družbenih omrežjih primorskiD S primorskijport ^ —postani naš sledilec POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 50 8 29 Množična smrt na dnevnem redu Dušan Udovič Dogaja se, da si kronist vroče želi, da bi se tema migran-tov in beguncev lahko umaknila z dnevnega reda in prvih strani časopisov. Že pisati o tem je boleče in depresivno, a kaj morajo šele v resnici doživljati tisoči, ki se vsak dan, v čedalje večjem številu, podajajo na skrajno tvegane poti, v skrbi za golo preživetje. Njihove zgodbe so, vsaka posebej, grozljive in pretresljive. Realnost zna biti tako kruta, da prekaša vsako zlo domišljijo. Nekdo je »srečen«, ker mu je uspelo živemu priti na obalo Sicilije, a je pred tem moral gledati, kako se utapljajo njegovi rojaki, med njimi bližnji sorodniki, ženske in otroci. Revnejši so, manj imajo možnosti za preživetje. Brezvestnim trgovcem s človeškimi življenji morajo plačati tudi zrak, da lahko skozi pokrov barkače občasno zadihajo. Alternativa je zadušitev, kar se množično dogaja dan za dnem, kot da bi to bile novodobne plinske celice. Naposled je nepojmljiv šok ob desetinah zadušenih na tovornjaku doživela tudi navidezno urejena Avstrija, ki je izgledala še daleč od migranstkih poti. Vprašati se je, koliko je še kje bilo takih tovornjakov, ki o njih nič ne vemo, in o kolikih anonimnih umrlih ne bomo zvedeli nikoli. Pred očmi nemočne Evrope se dogaja genocid, ki mu ni videti konca in vsi se zaskrbljujoče privajamo na vsakodnevno množično smrt, kot da je to nekakšen neizbežen pojav sodobnega časa. Nikar se ne sprijaznimo s tem. Nikoli! migranti - Na tovornjaku v Avstriji 71 trupel, 200 utopljenih pred Libijo Tragedija brez konca in kraja opčine Včeraj popoldne v parku Finžgarjevega doma Z okroglo mizo začetek 50. študijskih dni Draga 2015 DRESDEN/PALERMO/DUNAJ -Avstrijo je pretresla grozljiva migrantska tragedija, potem ko so potrdili, da je bilo v tovornjaku, ki so ga našli v četrtek južno od Dunaja, kar 71 trupel tihotapljenih mi-grantov. Številna migrantska življenja je terjalo tudi Sredozemlje, v katerem sta potonili dve ladji. Predvidevajo, da je skupno umrlo okoli 200 ljudi. V Palermu je italijanska policija aretirala deset domnevnih tihotapcev ljudi, ki jim očitajo odgovornost za smrti 52 ljudi, ki so jih v podpalubju ladje zadušili izpušni plini. Migrantska problematika povzroča vse večje napetosti v Nemčiji. Tarča napada je bil namreč še en azilni dom v prostorih nekdanje šole na Spodnjem Saškem. Iz Anglije pa prihaja vest, da so na italijanskem tovornjaku odkrili 27 migrantov, k sreči še živih. Na 2. strani gorica Družine so manj zadolžene GORICA - Povprečna zadolženost družin v goriški pokrajini se je v lanskem letu zmanjšala, kljub temu pa je Goriška še vedno v zgornji polovici lestvice, ki jo je v okviru vsakoletne raziskave o zadolženosti družin objavilo združenje obrtnikov in malih podjetnikov CGIA iz Mester. Če so se leta 2013 goriške družine zadolžile v povprečju za 19.152 evrov, se je v lanskem letu vsota zmanjšala za 470 evrov, saj je znašala povprečna zadolženost vsake družine 18.682 evrov. Na 9. strani DEŽELA - Za Slovence Porazdelili tudi dodatnih 500.000 evrov TRST - Deželni odbor je včeraj na predlog odbornika Giannija Tor-rentija odobril sklep o porazdelitvi državnih prispevkov organizacijam slovenske manjšine za leto 2014. Gre za finančna sredstva, ki jih naši narodni skupnosti namenja zaščitni zakon. Poleg sredstev, ki so bila predvidena v zakonu o stabilnosti za tekoče leto, so porazdelili dodatnih 500.000 evrov, prav tako iz državnih virov za financiranje zaščitnega zakona. Na 3. strani Za šolske potrebščine od 80 do 200 evrov Na 4. strani Partizanske izkušnje Lidie Menapace Na 8. strani V Jamljah trčila motor in avtomobil Na 9. strani Damir Kosmina bo igral na Sardiniji Na 14. strani OPČINE - Z okroglo mizo Zakaj Draga? so se včeraj popoldne v parku Finžgarjevega doma na Opčinah začeli jubilejni 50. študijski dnevi Draga 2015, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev. Okrogle mize so se udeležili Sergij Pahor, Katica Cukjati, Tine Hribar in Andrej Capuder, ki so med drugim poudarili, kako je bila Draga vseskozi uspešna, ker se je držala načela »Kdor ni proti nam, je z nami«, nenadomestljiva pa je tudi v današnjem slovenskem trenutku, ki ga zaznamujeta prerekanje in demoralizacija, saj je še zmožna idealizma, ki smo ga danes potrebni. Na 5. strani ELEKTROTEHNIKA OBNOVLJIVE ENERGIJE NAMEŠČANJE FOTOVOLTAIČNIH NAPRAV IN TERMIČNIH SONČNIH CELIC DODATNA OPREMA ZA NAJBOLJŠI IZKORISTEK PROIZVEDENE ENERGIJE SISTEMI ZA AKUMULACIJO SONČNE ENERGIJE VZDRŽEVANJE Petejan Rajko ELEKTRONIKA NAMESTITEV ANTEN IN TV SAT POPRAVILA TV SPREJEMNIKOV VGRAJEVANJE VARNOSTNIH SISTEMOV IN VIDEO NADZORA GORICA - ulica IX Agosto, 20/1 tel.: 0481 547424, prenosni: 339 5935801 e-pošta: pr.elettronica@libero.it www.prelettronicagorizia.it 426 Nedelja, 30. avgusta 2015 ITALIJA, SVET / migrantska kriza - Tudi ženske in otroci med žrtvami tragedije Na tovornjaku 71 trupel, 200 utopljenih pred Libijo Na italijanskem tovornjaku v Angliji odkrili 27 beguncev DRESDEN/PALERMO/DUNAJ -Avstrijo je pretresla grozljiva migrantska tragedija, potem ko so potrdili, da je bilo v tovornjaku, ki so ga našli v četrtek južno od Dunaja, kar 71 trupel tihotapljenih migrantov. Številna migrantska življenja je terjalo tudi Sredozemlje, v katerem sta potonili dve ladji. Predvidevajo, da je skupno umrlo okoli 200 ljudi. Na tovornjaku smrti tudi ženske in otroci Avstrijska policija je včeraj potrdila, da so na tovornjaku našli trupla 59 moških, osmih žensk in štirih otrok. Eden od otrok je dveletna deklica, preostali pa so fantje, stari od osem do deset let. Glede na potovalne dokumente je šlo najverjetneje za begunce iz Sirije. Žrtve so se najverjetneje zadušile, čeprav natančna preiskava vzroka smrti še poteka. Tovornjak z madžarskimi registrskimi tablicami je bil parkiran v odstavni niši na avstrijski avtocesti A4, približno 50 kilometrov jugovzhodno od Dunaja. Žrtve naj bi bile ob najdbi mrtve že dan in pol do dva dneva. Najverjetneje so bili mrtvi, že preden je tovornjak vstopil v Avstrijo; še v sredo zjutraj naj bi bil na madžarski strani meje. Avstrijske oblasti so nato sporočile, da so na Madžarskem v priporu štirje moški, ki naj bi bili kot tihotapci odgovorni za tragedijo v Avstriji. Eden od njih je bolgarski državljan libanonskega porekla, ki naj bi bil lastnik vozila. Poleg njega so prijeli še dva Bolgara ter moškega z madžarsko osebno izkaznico, katerega državljanstvo pa ni povsem jasno. Pred Libijo vsaj 200 mrtvih Življenja migrantov pa so včeraj ponoči znova ugašala v Sredozemlju. V nesreči dveh plovil ob obali Libije so umrli številni migranti, poročila o številu mrtvih pa se razlikujejo. Na enem od čolnov, ki je v četrtek poklical na pomoč, je bilo skoraj 100 ljudi, drugi, ki je potonil kasneje, pa je prevažal okrog 400 potnikov. Libijska obalna straža je po navedbah oblasti rešila približno 200 ljudi, številni pa naj bi bili ujeti v podpalubju ene od ladij, ko se je ta prevrnila. Obe ladji sta potonili v četrtek, libijska obalna straža pa je celo noč reševala in iskala preživele. Doslej so našli več deset trupel, mnoge pa še pogrešajo. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce pa je opozoril, da je morebiti umrlo tudi do 200 ljudi. Plovili sta zašli v težave, potem ko sta se na nevarno pot odpravili iz libijske Zuvare. Prijeli deset tihotapcev Gre za najnovejšo migrantsko tragedijo v Sredozemlju v tem tednu. Švedska ladja Poseidon je namreč v sredo priskočila na pomoč ladji ob libijski obali. A ob tem so v podpalubju odkrili 52 trupel migrantov, ki naj bi se zadušili z izpušnimi plini ladje. Okoli 460 migrantov pa so uspeli rešiti in so jih včeraj prepeljali do sicilijanskega Palerma. Tam je italijanska policija aretirala deset domnevnih tihotapcev ljudi, ki jim očitajo odgovornost za smrti. Aretirani, ki prihajajo iz Tunizije in Maroka ter jim očitajo večkratni uboj in tihotapljenje ljudi, so se pomešali med preživele. Tovrstni incidenti so v Sredozemlju vse bolj pogosti, še posebej v letošnjem letu. Število migrantov, ki na poti do Evrope s prečkanjem Sredozemskega morja tvegajo svoja življenja, je letos preseglo 300.000, medtem ko jih okoli 2500 te ne- varne poti ni preživelo, so sporočili Združeni narodi. V lanskem letu je Evropo doseglo 219.000 migrantov. Napad na azilni dom Migrantska problematika pa povzroča vse večje napetosti v Nemčiji. Tarča napada je bil namreč še en azilni dom. Neznanci so v prostore nekdanje šole na Spodnjem Saškem, ki gosti prosilce za azil, vrgli zažigalno bombo, a ranjenih ni bilo. Kot je pojasnila policija, so napadalci zažigalno bombo v kraju Salzhemmendorf blizu Hannovra vrgli skozi zaprto okno. V prostoru se je vnel požar, mati in trije otroci, ki so spali v sosednji sobi, pa so se uspeli rešiti nepoškodovani. Družino so preselili na drugo lokacijo. Podobnih dogodkov je bilo v zadnjih dneh v Nemčiji več, najhuje pa je bilo minuli konec tedna v mestu Heidenau na Saškem, kjer so izbruhnili spopadi med policijo in skrajno desnimi protestniki, ki so nasprotovali begunskemu centru v kraju. Saške oblasti so za ta konec tedna v izogib ponovitvi tovrstnih izgredov prepovedala vsa zborovanja v kraju Heidenau. A upravno sodišče v Dresdnu je prepoved zborovanj razglasilo za nezakoni- hrvaška - Nadškof Za referendum o rabi ustaškega pozdrava v vojski ZADAR - Predsednik Hrvaške škofovske konference Želimir Puljic je predlagal, da se na Hrvaškem izvede referendum, da bi hrvaški vojaki uporabljali ustaški pozdrav »Za dom spremni«. Skupina hrvaških državljanov sicer že zbira podpise za peticijo o uvedbi tega pozdrava. Potem ko sta peticijo podpisala dva katoliška škofa, Valentin Pozaic in Vlado Košic, so se pojavljali pozivi, da se o tem uradno izreče tudi hrvaška Katoliška cerkev. Puljic je nato dejal, da bi bilo koristno o vprašanju uporabe ustaškega pozdrava v vojski prirediti razpravo stroke. Nato pa bi bilo o tem koristno izvesti referendum, je menil Puljic. Pobuda je pred dnevi romala tudi na mizo hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarovic, ki pa je uvedbo fašističnega pozdrava v vrste obrambnih sil zavrnila. Tudi vlada in opozicija sta se združili v nasprotovanju uvedbi pozdrava. Pobudniki, ki so zbrali že več tisoč podpisov, trdijo, da gre za »starohrvaški pozdrav«. »Za dom spremni« - za dom pripravljeni - so med drugo svetovno vojno uporabljali ustaši in velja za njihovo različico nacističnega pozdrava Sieg heil. to in obrazložilo, da bi lahko policijske okrepitve za nadzor morebitnih izgredov prišle iz drugih predelov države. Nemčijo naj bi po ocenah letos doseglo okoli 800.000 prosilcev za azil, država pa se že sedaj s težavo spopada z migracijskim valom. Zato je nemški predsednik Joachim Gauck poljskega kolega Andrzeja Dudo zaprosil, naj prevzame del migrantskega bremena. Berlin je bil razočaran nad odločitvijo Varšave, da v roku dveh let sprejme le 2000 azilantov. V Angliji 27 migrantov na italijanskem tovornjaku Iz Velike Britanije je včeraj prišla vest, da so na avtocestnem postajališču v kraju Cobham v Angliji v hladilnem tovornjaku z italijansko registracijo odkrili 27 beguncev. Bili so izmučeni in potrebni pomoči in predvsem vode. K sreči se je voznik tovornjaka ustavil preden bi se ponovila tragedija podobna oni v Avstriji. Po prvi pomoči in zdravniški negi so migrante ustavili pod obtožbo ilegalnega prečkanja meje, voznika tovornjaka (imena in narodnosti niso objavili) pa so aretirali. Na slikah: forenziki pregledujejo trupla v tovornjaku smrti v Avstriji; ribiški čoln prepoln migrantov pred obalo Sicilije; sirski begunci, ki jih je madžarska policija zajela blizu meje s Srbijo ansa Umrl nekdanji papeški nuncij, obtožen spolnih zlorab VATIKAN - V Vatikanu je včeraj umrl nekdanji poljski nadškof in nuncij v Dominikanski republiki Josef Wesolowski, obtožen pedofilije. Po poročanju virov v Vatikanu je umrl naravne smrti. Poljak je bil prvi visoki cerkveni predstavnik, ki bi moral zaradi obtožb o spolnih zlorabah odgovarjati pred vatikanskim sodiščem. Sojenje bi se moralo začeti letos poleti, a so ga takoj po odprtju zaradi zdravstvenih težav obtoženega preložili. 66-letni Wesolowski je bil obtožen, da je spolno zlorabil otroke v Dominikanski republiki v letih 2008-2013. Poleg tega je bil obtožen posedovanja otroške pornografije v letih 2013-2014 v Rimu. Junija lani ga je cerkveno sodišče spoznalo za krivega in mu prepovedalo opravljanje duhovniškega poklica. Od septembra lani je bil v hišnem priporu. Če bi bil spoznan za krivega, bi mu grozilo od šest do deset let zapora. V obstreljevanju med Pakistanom in Indijo več mrtvih NEW DELHI/ISLAMABAD - V izmenjavi ognja med Indijo in Pakistanom je bilo včeraj ubitih najmanj deset civilistov, ranjenih pa več kot 50, so sporočile oblasti obeh držav. V bližini mesta Sialkon v pakistanski provinci Pand-žab je umrlo šest ljudi, medtem ko so bili v Kašmirju, ki je pod nadzorom Indije, ubiti vsaj štirje ljudje. Do streljanja je prišlo manj kot teden dni po tem, ko so v zadnjem trenutku odpovedali pogovore med državama zaradi spora o tem, ali naj bi na dnevni red vključili tudi območje Kašmirja in Himalaje. Himalajsko območje ostaja vir napetosti med Pakistanom in Indijo, vse odkar sta državi leta 1947 razglasili neodvisnost. Okoli 12 militantnih skupin se od leta 1989 bori za neodvisnost Kašmirja, ki ga nadzoruje Indija, ali pa za njegovo združitev s Pakistanom. grčija - Prehodna vlada včeraj prisegla Grki na predčasne volitve 20. septembra ZLATO (999,99 %%) za kg 32.584,68 +252,79 SOD NAFTE (159 litrov) 47,56 $ +9,29 ATENE - Grški predsednik Prokopis Pavlopulos je včeraj podpisal odlok, s katerim je predčasne parlamentarne volitve razpisal za 20. september, poroča grška tiskovna agencija Ana. Obenem je razpustil aktualni parlament, novi pa naj bi se prvič sestal 1. oktobra. Medtem je že zaprisegla prehodna vlada pod vodstvom predsednice vrhovnega sodišča Vasiliki Tanu. Pavlopulos je v četrtek Tanujevo v skladu z ustavo imenoval za predsednico prehodne vlade, ki bo državo vodila do predčasnih volitev. 65-letna Tanujeva je tako postala prva ženska, ki bo vodila grško vlado. Najpomembnejše položaje v kabinetu Tanujeve so zasedli strokovnjaki, ki uživajo zaupanje večine parlamentarnih strank. Začasni kabinet pa očitno stavi na kontinuiteto. Finančno ministrstvo bo odslej vodil Giorgos Kuliarakis, ki je vrsto let sodeloval pri grških pogajanjih z mednarodnimi upniki o grškem dolgu, kar pomeni, da ima zaupanje posojilodajalcev. Zunanji minister je medtem postal 87-letni veteranski diplomat Petros Moliviatis, ki je zu- nanje ministrstvo v preteklosti že vodil. Položaj gospodarskega ministra pa je zasedel nekdanji socialistični finančni minister Nikos Kristodulakis. Priljubljena pevka Al-kistis Protopsalti je bila izbrana za ministrico, pristojno za turizem, dolgoletna direktorica grške narodne galerije Marina Lambraki-Plaka pa bo pristojna za kulturo. Skupno je včeraj priseglo 23 ministrov. Izidi prve ankete pred grškimi predčasnimi volitvami, ki bodo že pete v zadnjih šestih letih, kažejo, da je v vodstvu stranka dosedanjega premierja Aleksisa Ci-prasa Siriza, sledi ji doslej opozicijska Nova demokracija. Anketa, objavljena v levičarskem časniku Erimerida to Sintakton, je pokazala, da bi za Sirizo glasovalo 23 odstotkov volivcev, za konservativno Novo demokracijo pa 19,5 odstotka. Ob tem četrtina vprašanih še ni odločena. V sredo je Cipras napovedal, da če na volitvah ne bo dosegel absolutne večine, ne bo sestavljal vlade narodne enotnosti. Prav tako ne namerava sodelovati z Novo demokracijo, s socialistično stranko Pasok ali desnosre-dinsko stranko Potami. ■ EVRO 1,1268 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. avgusta 2015 valute evro (povprečni tečaj) 28. 8. 25. 8. ameriški dolar 1,1268 1,1506 japonski jen 136,16 137,84 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,048 27,109 danska krona 7,4630 7,4635 britanski fun 0,73210 0,72900 madžarski forint 314,80 312,31 poljski zlot 4,2405 4,2242 romunski lev 4,4313 4,4328 švedska krona 9,4953 9,5653 švicarski frank 1,0807 1,0834 norveška krona 9,3400 9,3885 hrvaška kuna 7,5610 7,5553 ruski rubel 75,5398 79,6550 turška lira 3,2921 3,3606 avstralski dolar 1,5789 1,59373 braziljski real 4,0171 4,0621 kanadski dolar 1,4954 1,5181 kitajski juan 7,1998 7,3786 indijska rupija 74,5519 76,0504 mehiški peso 19,0764 19,5343 južnoafriški rand 14,9146 15,0211 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 30. avgusta 2015 427 slovenska manjšina - Med 21 primarnih organizacij porazdelili dodatnih 500.000 evrov Dežela odobrila porazdelitev sredstev iz zaščitnega zakona TRST - Deželni odbor je včeraj na predlog odbornika Giannija Torrentija odobril sklep o porazdelitvi državnih prispevkov organizacijam slovenske manjšine za leto 2014. Gre za finančna sredstva, ki jih naši narodni skupnosti letno namenja državni zaščitni zakon. Kot je razvidno iz razpredelnice, ki jo objavljamo skupaj s primerjavo z zneski prispevkov za leto 2014, gre letos za dvoje postavk: prva (v razpredelnici v 2. stolpcu) se nanaša na prispevke za leto 2015 izračunane na podlagi zneska iz preglednice »C« državnega zakona o stabilnosti za tekoče leto, druga (3. stolpec razpredelnice) pa zadeva porazdelitev dodatnih 500.000 evrov, prav tako iz državnih virov za financiranje zaščitnega zakona, ki jih bodo po določilih deželnega zakona o rebalansu, porazdelili med 21 ti. primarnih organizacij Slovencev v Italiji v enakem sorazmerju kot osnovne prispevke. V prvi postavki je letos bilo na razpolago skupno 5.092.950 evrov, od katerih gre 4.717.950 evrov enaindvajsetim v razpredelnici navedenim organizacijam in ustanovam oziroma za »Posebne pobude namenjene ovrednotenju jezika ter zgodovinske in kulturne dediščine slovenske manjšine« (v ta namen je dodeljenih 82.641,05 evra, prejemnike pa bodo določili na osnovi predloženih prošenj za posamezne projekte). Financiranje dopolnjujeta še zakonsko določena prispevka krovnima organizacijama SKGZ in SSO, ki bosta kot lani dobili vsaka po 150.000 evrov, in prispevek za Slovensko stalno gledališče, ki bo dobilo 75 tisoč evrov za obresti na stare dolgove. Dežela je včeraj odobrila še porazdelitev dodatnih 500.000 evrov, s katerimi dobo dopolnili financiranje 21 primarnim organizacijam in omenjeno postavko za posebne pobude, s čemer celotni znesek prispevkov iz zaščitnega zakona znaša 5.592.950 evrov. K temu znesku gre prišteti še tri izredne prispevke v skupni vrednosti 900.000 evrov, ki so bili neizkoriščeni pri treh proračunskih postavkah zaščitnega zakona (javne uprave, delovanje slovenskih organizacij ter gospodarski razvoj vi-demske pokrajine) in jih je deželna uprava v okviru rebalansa namenila Primorskemu dnevniku (600.000 evrov) ter tedniku Novi Matajur in glasbenemu centru Emil Komel (po 150.000 evrov). Primorski dnevnik in beneški tednik sta se znašla v težavah zaradi krčenja državnih sredstev za založniške dejavnosti, pomoč Komelu pa je sad nepričakovanih proračunskih težav te glasbene ustanove in obenem spodbuda v smeri združevanja glasbenega šolstva Slovencev v Italiji. RAZDELITEV PRISPEVKOV IZ ZAŠČITNEGA ZAKONA PRISPEVKI USTANOVE PRISPEVKI 2014 ZA LETO 2015 DODATNI SKUPAJ (na podlagi državnega zakona o stabilnosti) PRISPEVEK ZA LETO 2015 v evrih v evrih v evrih v evrih Prae (Primorski dnevnik) 600.000 556.718,10 59.000,00 615.718,10 Goriška Mohorjeva 200.000 182.112,87 19.300,00 201.412,87 Novi Matajur 170.000 155.220,56 16.450,00 171.670,56 Mladika 62.000 56.143,61 5.950,00 62.093,61 Most (Čedad) 90.000 82.092,33 8.700,00 90.792,33 Založništvo tržaškega tiska (ZTT) 58.000 52.841,04 5.600,00 58.441,04 Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) 230.000 212.307,75 22.500,00 234.807,75 Slovensko stalno gledališče (SSG) 550.000 495.384,75 52.500,00 547.884,75 Narodna in študijska knjižnica (NŠK) 320.000 306.666,75 32.500,00 339.166,75 Glasbena Matica 730.000 674.666,85 71.500,00 746.166,85 Glasbeni center E. Komel 210.000 198.153,90 21.000,00 219.153,90 Kinoatelje - Gorica 55.000 47.179,50 5.000,00 52.179,50 Inštitut za slovensko kulturo - Čedad 50.000 47.179,50 5.000,00 52.179,50 Zveza slovenskih kulturnih društev 195.000 217.025,70 23.000,00 240.025,70 Slovenska prosveta 65.000 80.205,15 8.500,00 88.705,15 Zveza slovenske katoliške prosvete 55.000 80.205,15 8.500,00 88.705,15 Združenje slovenskih športnih društev v Italiji 350.000 245.333,40 26.000,00 271.333,40 Kulturni dom - Gorica 100.000 94.359,00 10.000,00 104.359,00 Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica 100.000 94.359,00 10.000,00 104.359,00 Dijaški dom S. Kosovel - Trst 155.000 150.974,40 16.000,00 166.974,40 Dijaški dom S. Gregorčič - Gorica 110.000 101.435,93 10.750,00 112.185,93 medobčinske zveze - Stališče deželne stranke Slovenske skupnosti SSk: V Trstu dobro, drugod pa ne Gabrovec: Pred morebitnimi političnimi ukrepi počakati na razsodbo DUS - Čavdek: Na Goriškem so slovenske občine razdeljene TRST - Ce so statut in torej bodoči odnosi med tržaško in okoliškimi občinami nove Julijske medobčinske teritorialne unije na Tržaškem uravnovešeni, je to še zlasti zasluga tržaškega in drugih županov, ki so bili sposobni plodno sodelovati in izdelati dvojezičen statut s pomembnimi postavkami. To je bilo mogoče, ker so med drugim v tržaški pokrajini 4 župani na 6 slovenske narodnosti, poleg tega pripada vseh šest županov levi sredini in je torej prevladala politična složnost. Vse to ne velja za Goriško, kjer ni bilo sprejeto niti načelo, da bi bilo ime medobčinske unije za Brda in zgornje Posočje večjezično, sploh pa v videmski pokrajini, kjer je popolnoma prezrta slovenska narodna skupnost, kjer ni več-jezičnosti, kjer ni pozornosti do majhnih goratih občin. Nujne so skratka spremembe, na morebitne ukrepe po politični poti pa bo potrebno počakati na izid prizivov na deželno upravno sodišče (DUS). To je povedal deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti in sicer podpredsednik deželnega sveta ter deželni svetnik Igor Gabro-vec včeraj dopoldne na tiskovni konferenci, kjer je s tržaškim oziroma goriškim tajnikom SSk Markom Pisanijem in Julijanom Cavd-kom posredoval stališče stranke glede medobčinskih zvez oz. upoštevanja pravic slovenske manjšine po zaključeni fazi sprejemanja statutov snujočih teritorialnih unij, kot to predvideva deželni zakon 26/2014. Ga-brovec se je osredotočil na sončne in senčne plati deželnega zakona, ki ga je treba po njegovem mnenju na vsak način izboljšati, ter analiziral dosedanje dogajanje na vseh območjih, kjer je prisotna slovenska manjšina, medtem ko sta Pisani in Cavdek vzela podrobneje v pretres položaja na Tržaškem in Goriškem. »Najprej je treba poudariti, da zakon ni ad acta« je poudaril Gabrovec in spomnil, da »so SSk oz. nekateri njeni predstavniki vložili priziv na DUS in zahtevali, da se zakon razveljavi v točkah, kjer ni jamstev za slovensko manjšino in avtonomijo zaščitenih občin«. Po tistem koraku stranka SSk v deželnem svetu Tiskovna konferenca je bila na tržaškem sedežu SSk. Z leve: Čavdek, Gabrovec in Pisani fotodamj@n še vedno cilja na izboljšanje zakona in na korekture po politični poti, čaka pa na izid pri-ziva na DUS, ki bo razsodil, ali so njene zahteve upravičene. Gabrovec je še povedal, da se zavzema za ustanovitev t.i. »podokrožij« za sorodne občine, ki bi lahko uživale neko raven avtonomije. Ta podokrožja bi nastajala in se razvijala kot neke podunije oz. podzveze. V pričakovanju na razsodbo DUS je torej potrebno razumeti, ali se lahko zakon izboljša po politični poti, ker je nujno prilagoditi zakon potrebam ozemlja in slovenske manjšine ter v videmski pokrajini zlasti goratih območij, ki so popolnoma pozabljena, je dodal Gabrovec. Da je potrebno spremeniti zakon, je pritrdil Pisani. Pri pripravi statuta so prišle namreč na dan vse pomanjkljivosti in vrzeli, ki so jih v Trstu zapolnili zahvaljujoč se odličnemu sodelovanju med župani. Na Goriškem je bilo žal drugače, je poudaril Cavdek, saj so tri v glavnem slovenske občine zdaj razdeljene. Doberdob je v tržiški, Sovodnje in Števerjan sta v goriški uniji. V veljavi sta torej dva statuta, ki na različen način udejanjata zaščitni zakon. A.G. Za sanacijo okolja TRST - Deželni odbor je včeraj odobril tri pravilnike za prispevke občinam namenjene sanaciji okolja. Do 80 odstotkov (in največ 100 tisoč evrov) bodo lahko znašali prispevki za odpravo azbesta z občinskih poslopij; stoodstotni bodo prispevki za sanacijo onesnaženih območij; do 80 odstotkov stroška bo dežela krila občinam, ki bodo realizirale centre za zbiranje in predelavo še uporabnih odpadkov. Za vse tri sklope so iz rebalansa namenili skupno 500 tisoč evrov. Prispevki za najemnine TRST - Dežela je včeraj namenila 8,6 milijonov evrov za 181 občin v FJk, ki bodo s tem denarjem lahko ugodila 8.184 prošnjam manj premožnih družin za delno kritje stroškov za najemnine. Spričo gospodarske krize in vse večje števila prosilcev so postavko letos povečali za poldrugi milijon evrov. . [j TRZIC, ul. C.A. Colombo 14, Tel. 0481.40540 • Faks 0481.40929 • e-mail: atriointerni@hotmail.it 4 Sobota, 29. avgusta 2015 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu smrtna nesreča - 81 -letna Tržačanka osumljena opustitve pomoči Pešca povozila mož in žena, priletna voznica se je predala Tržaški lokalni policisti so v sodelovanju z državnim tožilstvom prišli do ženske, ki je v sredo okrog 23. ure v Mi-ramarskem drevoredu pri Rojanu do smrti povozila pešca, se za hip ustavila in nato pobegnila. Gre za 81-letni ženo enako starega moškega, ki je pred njo vozil vespo in prvi podrl pešca. Priletna ženska se je torej z avtomobilom peugeot 106 peljala za možem, ki je z vespo povozil moškega (ta je prečkal drevored pri vrtu Ieralla, kjer ni prehoda za pešce) in tudi sam padel na tla ter se poškodoval. Preiskovalci so bili v četrtek med iskanjem avtomobilistke zelo skopi z informacijami, sinoči pa so sporočili, da je 81-letna Tržačanka, ki se je naposled prostovoljno javila in predala občinski policiji, žena vespista. V resnici ni imela druge izbire, saj so njo in njeno vozilo med drugim posnele tudi nadzorne videoka-mere. Včeraj popoldne jo je dalj časa zasliševal državni tožilec, dolžijo jo opusti- tve pomoči (v kazenskem zakoniku je zagrožena največ enoletna kazen, v primeru ponesrečenčeve smrti pa se podvoji). Občinska policija je včeraj tudi ugotovila istovetnost žrtve, ki pri sebi ni imela osebnih dokumentov, tožilstvo pa do zaprtja redakcije sinoči ni dovolilo občinski policiji, da razkrije ime žrtve. Pešec je v sredo okrog 23. ure prečkal Miramarski drevored med rojanskim križiščem in bencinskim servisom, na odseku, kjer ni urejenega prehoda za pešce. Iz Barkovelj se je v tistem trenutku pripeljal 81-letni C.L., voznik vespe piaggio, ki je zbil nesrečnega pešca. Oba sta obležala na cestišču, za vespo pa je pripeljal peugeot 106 , ki je povozil ponesrečenca ter ga za sabo povlekel za dober meter. Voznica se je sprva ustavila in izstopila, nato pa spet sedla v avto in odpeljala, bržkone jo je zgrabila panika. Hudo poškodovanega pešca, starega približno 55 do 60 let, so z rešilcem nato prepeljali v Pešec je prečkal drevored pri vrtu Ieralla katinarsko bolnišnico, kjer je kljub prizadevanjem zdravstvenega osebja izdihnil. Pri lokalni policiji ocenjujejo, da je dandanes po povzročeni prometni nesreči skoraj nemogoče se izogniti orga- fotodamj@n nom pregona, saj lahko vsak drobec ali znak na cestišču usmeri preiskovalce do storilca - da ne govorimo o nadzornih videokamerah, ki so v tem primeru posnele samo nesrečo. pristanisče D'Agostino: Z dialogom proti sporom Sporazum o odnosih med Pristaniško oblastjo in sindikalnimi predstavniki pristaniških delavcev, ki so ga sklenili v četrtek popoldne, so včeraj zapečatili na tržaški prefekturi. Vladna ko-misarka Francesca Adelaide Garufi je namreč formalno podpisala ukrep komisarja Pristaniške oblasti Zena DAgo-stina, ki bo odslej urejal delo v pristanišču. Ukrep so sinoči pozdravili sindikati Filt-Cgil, Fit-Cisl-Reti, Uiltrasporti in Ugl Mare. S tem se je tudi uradno zaključil spor po sredini stavki pristaniških delavcev. Namen podpisanega dokumenta je tudi prispevati k reševanju sporov na osnovi dogovarjanja in brez potrebe po odmevnih protestih. Sredina stavka je bila namreč napaka, ki bi se ji bili morali izogniti, je ocenil D'Agostino na srečanju s prefektinjo, saj se je rodila po eni strani zaradi resničnih težav delavcev, po drugi pa iz političnih razlogov, ki nimajo kaj opraviti z delom v pristanišču. Zdaj je čas, da se obrne stran in spodbuja dialog, saj je to najboljši način za ponovni razvoj pristanišča, je še povedal D'Agostino. (ag) papirnice - Pred začetkom šolskega leta Zaradi šolskih potrebščin socialno šibkejši starši v težavah Počitnice se počasi iztekajo, pred nami pa je novo šolsko leto, zaradi katerega bo predvsem v naslednjih dneh marsikaterega starša bolela glava. Stroški za nakup potrebščin lahko znašajo od 80 do 200 evrov na učenca. Razlika je predvsem odvisna od tega, koliko delovnih zvezkov in potrebščin posamezna šola določi kot obvezne. Socialno najšibkejši starši pa se za pomoč obračajo na humanitarne organizacije. Da bi vsaj nekoliko ublažili velik finančni zalogaj, prodajalci skušajo z različnimi akcijskimi ponudbami že vse poletje privabiti starše, naj pri njih opravijo nakupe. O tem, kako drage so zares šolske potrebščine, smo se prepričali v nekaterih tržaških papirnicah, kjer imajo v teh dneh precej dela. Skoraj povsod so povedali, da se je v začetku tega tedna povečalo povpraševanje po šolskih potrebščinah, največji naval pa pričakujejo v naslednjih dneh, ko se bodo za nakup potrebščin odločili tudi starši, ki tega še niso storili. Ponudba zvezkov, šolskih torb, peresnic in drugih potrebščin je povsod pestra in raznolika, saj je poskrbljeno za vse okuse in žepe. Po nakupih se je najbrž smiselno odpraviti s seznamom, pri tem pa upoštevamo šolska priporoči- V papirnicah pričakujejo naval na zvezke, peresa in nahrbtnike fotodamj@n la in vse, kar je nujno za določen predmet. V papirnicah so povedeli, da imajo tudi veliko akcijskih ponudb, vendar pa se želje otrok večkrat ne ujemajo s potrebščinami v akciji. Deklice rade kupujejo zvezke, peresnice in šolske torbe, na katerih so junaki animiranega fima Ledeno kraljestvo (Frozen), dečki pa imajo radi superjunake (Spi-derman, Ninja želve ...) in kužke Paw Patrol. Najmlajši šolarčki radi posegajo po šolskih potrebščinah, na katerih so junaki iz risanke Pujsa Pepa, hit prihajajočega šolskega leta bodo zvez- ki in druge potrebščine iz ruske risanke Maša in medved ter pisala »pi-ši-briši«. Cene šolskih potrebščin so zelo različne, odvisne predvsem od kakovosti. Veliki zvezek stane od 70 centov naprej. Cena kompleta 10 zvezkov je 7 evrov, komplet dveh lepil 2,85 evra, šolski nahrbtnik od 30 evrov naprej. Kakovostni nahrbtniki, peresnice, boljše barvice, ergonomska nalivna peresa stanejo več. Srednji cenovni razred naj bi bil kakovosten. V raznovrstni ponudbi šolskih torb se je izkazalo, da je kakovost sorazmerna s ceno - ne nazadnje lahko cenejša na koncu pride celo dražje, če čez pol leta razpade. Poleg tega je vredno preveriti, da ni pretežka, saj nekatere torbe že prazne tehtajo dva kilograma. V trgovinah so povedali, da za najmlajše šolarje starši kupujejo zlasti torbe z anatomsko oblikovanim hrbtom in širokimi, podloženimi in ne pretrdimi naramnicami. Zaradi vseh teh stroškov se v predšolskih dneh veča pritisk za socialno najšibkejše, ki se pred začetkom novega šolskega leta pogosto zatekajo k humanitarnim organizacijam. Pri tržaški škofijski Karitas so nam potrdili, da število prosilcev iz leta v leto narašča. (sč) evropska prostovoljna služba Priložnost za mlade, k» • V Iti - •• i si želijo v tujino Informacijska točka Europe Direct, ki deluje v okviru Občine Trst, že 15 let ponuja odlično priložnost za vse mlade, ki bi radi prevzeli dejavno vlogo v demokratični družbi. V vseh teh letih so v okviru Evropske prostovoljne službe (EVS) v tujino poslali že več kot sto mladih iz našega mesta, pomenljiv pa je tudi podatek, da si je precejšen del mladih, ki so se odločili nabirati izkušnje v eni ali več državah Evropske unije, v tujini našel zaposlitev in tam tudi ostal. Mreža Europe Direct je sicer eno glavnih orodij Evropske komisije, s katerim poskuša delovanje institucij in politik EU čimbolj približati ljudem v njihovem okolju. V informacijskih točkah so na voljo publikacije ter drugo gradivo o delovanju, institucijah, politikah, programih in pobudah EU. V sredo so imeli na tržaški izpostavi informativno srečanje, ki se ga je udeležilo okrog deset mladih ljudi, ki bi radi bivali in delali v tujini. Vodja tržaške informacijske točke Mattia Vinzi je kandidatom pojasnil, da ima prostovoljec med bivanjem v tujini urejeno nastanitev, zdravstveno zavarovanje, jezikovni tečaj, upravičen pa je tudi do mesečnega dodatka (žepnine) in povračila potnih stroškov. Poleg tega, da je v materialnem smislu za prostovoljca poskrbljeno, Evropska prostovoljna služba mladim omogoča predvsem neformalno izobraževanje in življenjsko izkušnjo v mednarodnem okolju, ki nadgrajuje poklicne veščine in kompe-tence prostovoljca ter tako prispeva k njegovi zaposljivosti. In kam bi se na večmesečno bivanje najraje odpravili tržaški mladi? Mattia je povedal, da se največ mladih odloča za Veliko Britanijo ali Irsko, kamor pa je zaradi velikega povpraševanja najteže priti. V prihodnjih tednih bo tržaška informacijska točka Europe Direct v tujino poslala pet oseb, ki gredo na Portugalsko, Dansko, v Nemčijo, Avstrijo in Turčijo. Vsem kandidatom, ki morajo biti stari med 17 in 30 let, priporočajo, naj v tujini ostanejo več mesecev, po možnosti vsaj šest, saj se lahko le v časovno daljšem obdobju aktivno vključijo v družbo. Zainteresirani morajo na sedež krajevne točke Europe Direct poslati življenjepis in motivacijsko pismo, ki ga nato pristojni ocenijo in presodijo, ali je kandidat primeren za prostovoljno službo v državah EU. V povprečju od prejetja vloge do ureditve nastanitvenih formalnosti v drugi državi preteče pol leta. Vsi tisti torej, ki jih zanima nabirati izkušnje v drugih evropskih državah, dodatne informacije dobijo na spletni strani www.retecivica.trieste.it ali na Facebo-ok strani Europe Direct Trieste. (sč) Ricmanje: v Babni hiši srečanje o javnih delih Občina Dolina prireja v sredo, 2. septembra, ob 19. uri v Babni Hiši v Ricma-njih informativno srečanje o načrtovanih obnovitvenih delih v vasi. Srečanja se bodo udeležili občinski upravitelji, načrtovalec in vodja del. Letovanje v Abano Terme Občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v kraju Abano Terme za 50 starejših oseb, in sicer od 11. do 25. oktobra. Letovanja se lahko udeležijo ljudje nad 65. letom starosti s stalnim bivališčem v navedenih občinah. Prijave sprejemajo od 31. avgusta do 2. septembra od 10. do 13. ure v Kamnarski hiši v Nabrežini ter v tajništvih občin Zgonik in Repentabor. Plošča za Claudia Nolianija Na pročelju Glasbenega doma (Ul. Ca-pitelli št. 3) bodo danes ob 11. uri odkrili ploščo v spomin na tržaškega glasbenika Claudia Nolianija. Slovesnosti se bo udeležil tudi tržaški občinski odbornik za kulturo Paolo Tassinari. / TRST Sobota, 29. avgusta 2015 5 draga 2015 - V parku Finžgarjevega doma na Opčinah začetek jubilejnih 50. študijskih dni Draga uspešna z načelom »Kdor ni proti nam, je z nami« Okrogla miza o pomenu pobude s S. Pahorjem, K. Cukjati, T. Hribarjem in A. Capudrom Draga je ves čas uspevala, ker se je držala načela »Kdor ni proti nam, je z nami«, njen delež pa je nenadomestljiv tudi danes, ko se v slovenskem prostoru soočamo s prerekanjem in demoralizacijo, pri čemer smo potrebni novega idealizma, ki so ga v Dragi še zmožni. To je bilo slišati na včerajšnji popoldanski okrogli mizi Zakaj Draga?, s katero so se pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah v organizaciji Društva slovenskih izobražencev začeli jubilejni 50. študijski dnevi Draga 2015. Okrogle mize, ki jo je vodil Tomaž Simčič, so se udeležili predsednik DSI Sergij Pahor, pravnica in vidna predstavnica slovenske skupnosti v Argentini Katica Cukjati, filozof Tine Hribar ter pisatelj, prevajalec in diplomat Andrej Capuder. Po Pahorjevih besedah so bili organizatorji Drage vedno svobodni, študijski dnevi so bili v njihovih očeh tribuna, na kateri so vsi svobodno izražali mnenje o vprašanjih slovenstva, namen pa je bil dati priložnost ljudem v Sloveniji, ki zaradi takratnega komunističnega diktatorskega režima niso mogli svobodno izražati mnenja, da imajo nek odzivni prostor oz. zvočnik. Najprej so skušali razvijati dialog z oblastjo v Sloveniji, ki pa jih je na koncu zavrnila, zato so postali ideološko bolj profilirani, po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije pa so ugotovili, da bo treba slovensko identiteto uveljavljati tudi v Sloveniji, od tod težnja po dialogu za skupno dobro. Po mnenju Cukjatijeve so srečanja ostala zvesta namenu, da bi gojili kulturo dialoga med Slovenci, danes pa je pozitivno, da pri pripravi študijskih dni sodelujejo nove generacije, pri čemer ne gre prezreti dejstva, da je obzorje vse prej kot enostavno zaradi kopice vprašanj, ki se postavljajo danes, od etike in znanosti, ekumenizma, relativizma in svetovnih nazorov do globalizacije, narodnih manjšin, demokratizacije, narodne identitete idr.. Hribar je ob podajanju lastne izkušnje čutenja zaslombe v Dragi pri razmišljanju o slovenskem osamosvajanju dejal, da je bila Draga vse do danes uspešna zaradi načela »Kdor ni proti nam, je z nami«, ki bi ga danes morali oživeti, medtem ko je Capuder pesimistično ugotavljal, da smo Slovenci po demokratizaciji in osamosvojitvi, namesto da bi iz kulture oporekanja prešli v kulturo izrekanja, nasprotno šli v kulturo prerekanja, posledica je demoralizacija ter neopaženost in sumljivost v očeh evropskih sosedov in beg možganov. Zato smo potrebni novega idealizma, ki so ga v Dragi še možni in zato je delež študijskih dni tu nenadomestljiv, meni Capuder. Včerajšnjega prvega dne Drage 2015 so se udeležili številni gostje, od slovenske generalne konzulke v Trstu Ingrid Ser-gaš in poslanke Tamare Blažina do podpredsednika deželnega sveta FJK Igorja Gabrovca, predstavnika Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudija Mer-ljaka, tržaškega občinskega odbornika Edija Krausa in repentabrskega župana Marka Pisanja (zadnji štirje so tudi pozdravili), posebnega pozdrava pa je bila deležna nekdanja slovenska konzulka v Trstu Jadranka Šturm Kocjan, ki je Drago vseskozi spremljala. Študijski dnevi se bodo nadaljevali danes popoldne, ko bodo ob 16. uri predstavili knjigo Igorja Omerze Karla. Udba o Dragi, ki je izšla pri založbi Mladika in pripoveduje o tem, kako je nekdanja jugoslovanska tajna politična policija spremljala študijske dneve. Ob 17. uri bo skupina mladih podala svojevrstno voščilo Dragi Petdeset delcev še ni celota (o tem poročamo na drugem mestu), ob 21. uri pa bo koncert skupine BK Evolution. (iž) Tudi v današnjem slovenskem trenutku, ki ga zaznamujeta prerekanje in demoralizacija, je delež Drage nenadomestljiv zaradi idealizma, ki ga je zmožna, je bilo slišati na okrogli mizi fotodamj@n Draga, naš manjkajoči košček: mlada sobota Študijski dnevi Draga praznujejo ta konec tedna svojo 50. obletnico. Delovna skupina mladih prijateljev in podpornikov, ki je v zadnjih letih obnovila svoje moči, bo danes ob 17. uri v parku Finžgarjevega doma na Opči-nah poskrbela za to, da bo pogled prireditve usmerjen tako v preteklost, kot naprej, v bodočnost. Dogodek so naslovili Petdeset delcev še ni celota. Voščilo mladih bo zazvenelo v obliki mozaika misli in barv, saj bodo mladi kulturniki različnih izraznosti sestavljali lepljenko osebnih drobcev na ključne teme in vrednote, ki jih za njih Draga še vedno predstavlja. Moderatorka Sanja Vogrič bo na oder pospremila besedo Jadranke Cergol, Andreja Černica, Primoža Šturmana in Jerneja Ščeka, obenem bodo šotorske prostore krasili "koščki" mladih tržaških likovnikov Sanje Mikac, Roberte Bu-sechian, Jakoba Jugoviča in Mateja Jazbeca. Da bo pobuda resnično interdisciplinarna, so organizatorji k sodelo- vanju povabili mlade Slovence iz zamejstva in zdomstva, ki so za to priložnost posneli priložnostne video pozdrave in voščila. Prav tako so svoje posnetke poslali mladi iz številnih evropskih manjšin, ki se redno srečujejo v sklopu projekta YEN. V večernih urah bo na taistem odru na voljo dragocen koncert mlade beneške zasedbe BK Evolution (na slikifotoDamj@n), ki bodo predstavljali glasbo iz zadnjega albuma Skrivnost norosti - Norost skrivnosti. S to pobudo se poglablja sodelovanje mlajših kulturnikov s trdnim organizacijskim jedrom študijskih dne-vov Draga, ki jim vselej odgovarja z zaupanjem in odgovornostjo. Kot bo razvidno na današnji prireditvi, se kljub spremenjenemu socialnemu in kulturnemu kontekstu potreba po tovrstnih študijskih prireditvah poglablja. Živimo namreč v informacijski družbi, v kateri lahko dinamičnosti odgovorimo le z ažurnim in posodobljenim intelektualnim kapitalom. JŠ opčine - ZSKD Priprave na Slofest v polnem teku V okviru priprav na festival slovenske kulture Slofest se bodo angažirale tudi plesne skupine, ki delujejo pod okriljem Zveze slovenskih kulturnih društev (ZSKD). Tako bodo 7., 8. in 9. septembra od 8. do 16. ure v Prosvetnem domu na Opčinah (Ul. Ri-creatorio št. 2) celodnevne delavnice klasičnega baleta in sodobnih plesov. Poleg ustvarjalnega plesa bosta otrokom na voljo tudi malica in kosilo. Delavnice bodo namenjene otrokom med 6. in 14. letom, ki se s plesno dejavnostjo ukvarjajo tudi med šolskim letom v društvih. Skupaj bodo pripravili nekaj točk, s katerimi bodo nastopili na mladinskem popoldnevu Slo-festa v soboto, 19. septembra, na Borznem trgu. Glede na veliko zanimanje je izvedba delavnic potrjena, na voljo pa je še nekaj prostih mest. Prijave sprejemajo pri ZSKD, Ul. Sv. Frančiška št. 20 do 31. avgusta med 9. in 13. uro, tel. 040635626, e-mail trst@zskd.eu. ZSKD vabi k sodelovanju prostovoljce (tako mlade kot tudi ostale), ki bi želeli prispevati k uspehu dogodka. Kdor želi sodelovati, je vljudno vabljen na sestanek, ki bo v torek, 1. septembra, ob 18.30 uri na sedežu ZSKD, Ul. Sv. Frančiška št. 20 (2. nadstropje). lajnarji - Jutri poimenovanje Zorkov trg Maša ob 17. uri, uradna slovesnost uro pozneje Na vinorodnih pobočjih nad Rojanom se jutri obeta veliko slavje. Tržaška občinska uprava bo uradno poimenovala trg pred Marijino kapelico pri Lajnarjih nad Rojanom po duhovniku Stanku Zorku, odkrila pa bo tudi dvojezične krajevne turistične table z imenoma zaselkov Lajnarji in Piščanci. Ob tej priložnosti bo po sveti maši na prostem pred kapelico slovenska rojanska skupnost na pobudo društva Rojanski Marijin dom postavila tudi dvojezično komemorativno tablo gospodu Zorku. Omenjene table so že postavljene, tako da čakajo res le na trenutek uradnega razkritja. Praznični popoldan se bo začel z vsakoletnim bogoslužjem, ki ga bo ob 17. uri daroval rojanski duhovnik Franc Vončina. Ob 18. uri pa bo uradna slovesnost v režiji Občine Trst, ko bodo predstavniki tržaške občinske uprave odkrili ploščo, ki bo mali trg pri kapelici poimenovala po dolgoletnem dušnem pastirju slovenskih vernikov v Rojanu Stanku Zorku. Ta se je rodil na Dolenjskem leta 1919, v Rojanu pa je služboval od leta 1952 vse do smrti leta 2003. Bil je med drugim pobudnik gradnje Marijinega doma, pa tudi postavitve Marijine kapelice 15. avgusta leta 1954. Lani, ob 60-letnici izgradnje, je tržaški občinski odbor na pobudo domačinov, verske skupnosti in slovenskih občinskih svetnikov sprejel poimenovanje trga po njem, pa tudi, prvič v zgodovini, namestitev dvojezičnih turističnih smerokazov za Laj-narje in Piščance. Ker Rojan ni na območju vidne dvojezično-sti, so se pri društvu Rojanski Marijin dom odločili še za pripravo zasebne komemorativne table (delo kamnoseštva Zidarič), na kateri je v slovenščini in italijanščini obrazloženo, da je bil Zorko več kot pol stoletja duhovni vodja slovenske verske skupnosti v Rojanu in najzaslužnejši za postavitev Marijine kapelice. Na svečanosti bo lik monsinjorja Zorka preko spominov osvetlil Aleksander Korošic, pomembne pridobitve pa bo blagoslovil gospod Vončina. Dogajanje bo povezovala domačinka Giorgina Piščanc. salež - MePZ Rdeča zvezda ob 70-letnici delovanja Od jutri niz nastopov Danes pojemo za vas Trebče »kraljestvo vesp« Prireditveni prostor v Trebčah je zasedla prava vojska dvokolesnih vozil. K sreči gre za povsem miroljubne in zabave željne ljubitelje vesp (fotoDamj@n), ki so se s šotori uta-borili in se bodo tam družili do nedelje. V ospredju so različni modeli vespe, glasba, pivo in igre. 15. mednarodni shod vespistov prireja Vespa Club Trieste & Gatti Randagi. Pevci MePZ Rdeča zvezda iz Saleža želijo ob 70-letnici neprekinjenega delovanja zbora praznovati pomembno obletnico z vsemi društvenimi člani, prijatelji in sovaščani zgo-niške občine. Tokrat bodo pevci obiskali zveste poslušalce. Od 30. avgusta do 3. septembra bo zbor vsak večer zapel na različnih lokacijah posameznih vasi. Pobuda, ki nosi naslov Danes pojemo za vas, bo izpeljana tudi v primeru slabega vremena. Pokrovitelj je Občina Zgonik. Prireditev bo potekala po sledečem programu: jutri bo zbor zapel ob 18.30 v Križu (pri Procesiji), ob 19. uri na Briščah, ob 19.30 v Sa-matorci (balinišče), ob 20. uri v Samatorci (Grjeta) in ob 20.30 v Samatorci (Grudnov konc). V ponedeljek bo zapel ob 19.30 v Bajti, ob 20. uri v Saležu (Gurnja vas) in ob 20.30 v Saležu (pri k'munski štjrni). V torek, 1. septembra, ob 19.30 v Briščikih (pri štjrni), ob 20.15 v Gabrovcu (pri štjrni za spomenikom) in ob 20.45 v Gabrovcu (pri društveni gostilni na ploščadi). V sredo, 2. septembra, ob 19. uri na Devinščini (pred gostilno Dolenc), ob 19.30 v Repniču (pred gostilno Batič) in ob 20. uri v Zagradcu. V četrtek, 3. septembra, ob 19.30 v Koludrovci (kržada pr kapelici) ob 20.00 v Zgoniku (Fruševca) in ob 20.30 v Zgo-niku (pred sedežem občine). Slovesni zaključek pevskih srečanj bo v nedeljo, 5. septembra, ob 20.30 v Športno kulturnem centru v Zgoniku. 6 Sobota, 29. avgusta 2015 TRST / praprot - Knjiga Chi ha rubato il confine? Okno v nepozabljeni svet carin in predsodkov Oči novinarja Maura Manzina že dve desetletji iz Trsta gledajo proti vzhodu in bralcem Piccola skušajo predstavljati, kaj se dogaja v krajih, ki jih je do nedavnega ločevala strožja meja. Meje pa Manzin ne jemlje kot ločnico. Nasprotno, svojo konfliktno identiteto želi izrabiti, da bi mlajšim generacijam bolje razložil pestrost dežel severnega Jadrana. V ta namen služi 98 strani dolga knjižica založbe Goliardica, v kateri avtor opisuje prizore mladosti »mešanca« slovenske, italijanske in nasploh istrske kulture. Knjiga z naslovom Chi ha rubato il confine? (Kdo je ukradel mejo?) je torej neke vrste okno v še nepozabljeni svet carin, tihotapljenja, političnih predsodkov, družinskih in osebnih tragedij izpod peresa pisca, ki je prve besede spregovoril v slovenščini in ki dobro obvlada sosedske jezike. Ne išče krivcev, nikogar ne postavlja na zatožno klop. Mlajšim generacijam hoče predstaviti kompleksnost ozemlja, na katerem je različnost prej prednost kot ovira. Razlaga in sprašuje pojav neke meje, ki je v povojni generaciji pustila in še pušča globok pečat. Tako so razmišljali gostje večera, ki ga je na turistični kmetiji Lupinc v Pra-protu priredilo kulturno društvo Aper-tamente in pri katerem so sodelovali odgovorni urednik tržaškega Piccola Paolo Possamai, novinar, nekdanji poročevalec RAI iz Moskve, Dimitrij Volčič, nekdanji devinsko-nabrežinski župan in sodelavec koprske televizije Marino Vocci. Vocci je Manzina opisal kot predstavnika mlajše generacije, ki je razrešil identitetni spor obmejnega človeka, Volčič pa je dodal, da so mešane korenine prednost za take, ki želijo poročati o kul- turnih in političnih sporih. Prav zaradi tega pa naj bi imeli v našem prostoru toliko dobrih novinarjev in poročevalcev na zunanjepolitičnem področju. Večer pri Lupincu je razživel tudi Possamai, ki je napol provokativno izzval goste, naj dobro razmislijo, v kolikšni meri je predvsem Trst zamudil priložnost boljšega razumevanja meje po vstopu Slovenije in Hrvaške v Evropsko unijo. (mar) Mauro Manzin V Miljah torta za stoletnice Včerajšnji dopoldan je v Miljah minil v znamenju številke 100, saj so Miljčani vseh generacij praznovali svoje stoletne prebivalke. To so San-tina Oleni (103), Maria Ciacchi Čač (102), Wanda Deiuri (101), Zita Be-vilacqua (101)Antonietta (Etta) Rus-signan (novembra jih bo 100) in Aurora Vlacich (100), ki skupno beležijo 606 let. Praznik v čast priletnih ženic je potekal v polnem centru Pen- so, častne gostje sta s posebnim priznanjem nagradila občinski odbornik Stefano Decolle in podžupanja Laura Marzi, otroci pa so uprizorili predstavo o življenju stoletnic. Veliko število stoletnic nedvomno dokazuje, da se v Miljah dolgo živi. Le gospa Aurora je prebivalka dolinske občine, medtem ko so gospe Santina, Maria in Etta najstarejše gostje miljskega doma za ostarele. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 29. avgusta 2015 JANEZ Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 19.50 - Dolžina dneva 13.28 - Luna vzide ob 19.30 in zatone ob 7.04. Jutri, NEDELJA, 30. avgusta 2015 ROZA VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,3 stopinje C, zračni tlak 1017,6 mb ustaljen, vlaga 64-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 24,4 stopinje C. U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Minions«. ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »Taxi Teheran«. CINEMA DEI FABBRI - 17.30 »Eden«; 16.00, 20.00 »Fuochi d'artificio in pieno giorno«; 21.45 »Finding Fela«. FELLINI - 16.20, 18.00, 19.45, 21.30 »Partisan«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Qualcosa di buono«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.20, 20.10, 22.00 »In un posto bellissimo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Il grande quaderno«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.15, 20.40 »Fantastični štirje«; 14.10, 16.10, 18.25, 20.30, 22.40 »Kar hočeš«; 18.00, 20.00, 22.00 »Minioni«; 13.30, 14.00, 15.30, 16.00, 17.30, 19.20 »Minioni (sinhr.)«; 14.30, 16.30, 18.30 »Minioni 3D (sinhr.)«; 15.50, 21.15 »Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija«; 13.55, 18.20, 20.45 »Mož iz agencije U.N.C.L.E.«; 17.55, 20.20, 22.15 »Straight Outta Compton - Zgodba o N.W.A.«. LJUDSKI VRT - 21.15 »The water divi-ner«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.10, 21.45 »Ant-Man«; 18.15, 22.10 »Co- me ti rovino le vacanze«; Dvorana 2: 16.30, 18.45, 21.15 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; 18.30 »Breaking dance«; Dvorana 3: 18.20, 20.15 »Pofessore per amore«; 16.30, 21.45 »Minions«; 16.30, 18.00, 21.00 »Minions 3D«; Dvorana 4: 16.30, 20.00 »LA.S.S.O. nella manica«; 19.40, 22.30 »The Gallows - L'esecuzione«. SUPER - 17.40, 19.50, 22.00 »Mission: impossible - Rogue Nation«. THE SPACE CINEMA - 15.15, 15.40, 16.20, 17.20, 19.25, 20.00, 21.30, 22.15 »Minions«; 16.00, 18.05 »Minions 3D«; 16.20, 19.00, 21.40 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; 15.25, 17.40, 19.55, 22.10 »Professore per amore«; 17.35, 22.00 »Ant-Man«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Come ti ro-vino le vacanze«; 20.05 »L'A.S.S.O. nella manica«; 18.15 »Breaking dance«; 20.20, 22.10 »The Gallows -L'esecuzione«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 20.00, 21.45 »Minions«; Dvorana 2: 16.15 »Minions«; 18.00, 20.10, 22.10 ETT1 edil master t tCLD.a-1-a.fia r PROGRAM ZA IZOBRAŽEN Dokončaj obvezno šolanje, povečaj svojo profesionalnost in postani: GRADBENI DELAVEC - ZADOLZEN ZA DELAV GRADBIŠČU Brezplačen poklicno izobraževalni tečaj s štipendijo Upravičenci: mladi do 18 leta ali po 18. letu, ki niso prekinili izobraževanja. Trajanje: Triletni tečaj; 1056 ur/leto; v okviru tečaja je predvidenih 400 ur pripravništva v mestnih gradbenih podjetjih, ki po koncu triletja pogosto omogoči zaposlitev. Štipendija: Povračilo za navzočnost na tečaju za vse in štipendija za najboljše dijake. ZADNJI DNEVI ZA VPIS! Za informacije: Ul. dei Cosulich št. 10 Tel. +39 040 2822412 - www.edilmaster.ts.it Tečaj financira: REGIQNE AUTONQMA FRIULI VÉNEZIA GIUUA »LA.S.S.O. nella manica«; Dvorana 3: 17.00, 19.50, 22.15 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; Dvorana 4: 16.20, 20.00, 22.00 »Ant-Man«; 18.20 »Minions«; Dvorana 5: 17.40, 20.15 »Qualcosa di buono«; 22.10 »The Gallows - L'esecuzione«. M Izleti fotodamj@n VAŠKA PUSTNA KLAPA iz Zgonika organizira 30. avgusta enodnevni izlet v Benečijo. Ogledali si bomo pokopališče iz 1. svetovne vojne, mesto Bassano del Grappa, leseni most, muzej žganja in romantično mestece Castelfranco Veneto. Poskrbljeno kosilo in večerja. Info in vpisi na tel. 040229286 (Marta). Toplo vabljeni. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR prirejajo dvotedenski izlet v toplicah v kraju Abano Terme, od 11. do 25. oktobra. Izleta se lahko udeleži 50 starejših občanov od 65 let, s stalnim bivališčem v navedenih občinah. Prijave v tajništvu občine Repentabor ali Zgonik in na Uradu za odnose z javnostmi, v rojstni hiši Iga Grudna, Nabrežina 158, v ponedeljek, 31. avgusta, 1. in 2. septembra, od 10. do 13. ure. Tel. 040299195. SDGZ prireja enodnevni ogled mednarodne razstave EXPO v Milanu v petek, 4. septembra. Zainteresirani člani naj se javijo najpozneje do 31. avgusta na info@sdgz.it. SDGZ prireja obisk mednarodnega obrtnega sejma MOS v Celju. Avtobus štarta v petek, 11. septembra, ob 7.00 iz Fernetičev (bar - hišna št. 13). Prijave in vpis na tel. 040-67248 in in-fo@sdgz.it do petka, 4. septembra. ZDRUŽENJE STARŠEV KRIŽ IN KD VESNA organizirata izlet z ladjo Zla-toperko v nedeljo, 13. septembra, iz Izole v Piran: ogled akvarija, ribji piknik in kopanje na odprtem morju. Informacije in vpis do 5. septembra na tel. 349-3595560 (Roberta), 3406709578 (Tatjana). Toplo vabljeni! SPDT organizira v nedeljo, 13. septembra, avtobusni izlet, primeren za vse, na otok Cres. Odhod avtobusa ob 5.15 s Trga Oberdan. Predvidenih je 5 ur zložne hoje, kdor želi lahko izbere tudi krajše, lahke variante. Prijava najkasneje do ponedeljka, 7. septembra. Info in vpis na tel. št. 040-413025 (Marinka). 75-LETNIKI iz vzhodnega Krasa organizirajo enodnevni izlet v soboto, 12. septembra. Vabljeni tudi Vaše žene/možje. Prijave na tel. 040-226285. ^ Turistične kmetije V REPNIČU CRISTINA IN MARINO sta odprla osmico. 040-2296083 ŒB Osmice 50. STUDU&KI DHEVI DRAGA 2015 hikFiitïjirJewgidgnii-Opflnt Dljníjsfcl tPîli ÎS Oaníf, JS. avqm to Ob 14-00: v lutjiijc IgorpOmerze o Draqi Oft 17.00: skupku mladih Sí DELCEV SE NI «LOTA Ob 21.00: lungert BKEVCüJUTWN Jutri, ?0,43*put[43 Üb 10.00: Alenka flebula MOC DVOJI NE: PR EOBRAZBA. MüiKEGAINÍENSKE ZA NARODNO RODOVITNOST Oh 15.30. i'&Lírhridva nagradd in PI'i^VlviLi'v k'Liukiw'Lj.i íbcrrtik ¡ Olj 16.Edvard Kovaí 2E DANES JE JU TRI ALI SLOVENSKA PRIHODNOST Davidu in Valentini želimo veliko sreče vsi pri AŠD Sloga Tabor i\[£A V mar i K TUalaSa fahernik "Kaj bo sonce al vihar, srečen bodi mladi par in luč ljubezni naj gori, do konca vajinih skupnih dni. OČE \LBIN, MAMA \NTONIA IN SESTRA KATJA Čestitke DRUŽINA ZAHAR, Boršt 58, ima odprto osmico v društvenem parku Hribenca v Zabrežcu. Tel. št.: 3480925022. KOMARJEVI imajo v Logu odprto osmico. Poleg vina še domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Toplo vabljeni! NA KONTOVELU - »Kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICA je odprta v Trnovci 14. Tel. št.: 040-200898. OSMICA je odprta, Repen 42. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. PAOLO PAROVEL IN BARBARA vabita na osmico v Mačkolje št. 33. Tel.: 040-231572. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Pričakuje vaš obisk! Tel. 347-2511947. Dragi MATIJA, želimo ti polno zdravja, sreče in veselja, da bi se ti uresničila vsaka želja, da bi bil vedno tako priden in nasmejan, da bi preživel enkraten 9. rojstni dan! Teti Karin, Fjona in vsi, ki te imamo radi. Na torti 9 svečk danes gori, ker naš MATIJA rojstni dan slavi! Vse najboljše na ves glas mu bova zapeli in mu vse najlepše zaželeli! Isabel in Majlin. Draga MARINA in IVO, sedaj je prišel čas za radost, za veselje; čas, da se uresničijo vse želje! Naj vaju vedno ziblje melodija sreče. Živijo ohcet! Vsi domači iz Križa. Danes klapa bo vesela, ker se bosta IVO in MARINA vzela. »Živjo u'hct« in srečno Vama želi Vaška skupnost Praprot. Draga VALENTINA in DAVID, na dan vajine poroke samo besedi dve: bodita srečna. A želja ena: naj ljubezen vajina bo večna! Maja, Tanja, Kristjan in Tanja z družinami. Kanarinček poje, žvrgoli, ker DAVID z VALENTINO se oženi. Veselja, ljubezni in lepih stvari vsem trem Emy in Betty veliko želita. DUNJA, zdravje, sreča in veselje so naše iskrene želje. Vse najboljše ti želimo. Mama, Fabio, Majna, Daša, Aljoša in Damijan. Nona DUNJA, danes je tvoj dan, sončen, lep in nasmejan. Vse najboljše ti želimo in poljubčke ti podarimo. Danja, Deva in Dara. Draga DUNJA, mnogo zdravja in veselja, ta je naša prisrčna želja. EN DA DA MA. Našemu MILOŠU voščimo pevci in pevke MePZ Rdeča zvezda, še mnogo petja in veselega počutja v naši družbi. / TRST Sobota, 29. avgusta 2015 7 SKD GRAD OD BANOV prireja tradicionalni VAŠKI PRAZNIK POD KOSTANJI 29. in 30. avgusta Ob dobro založenih kioskih vas bo zabaval ansambel Souvenir. Odprtje kioskov ob 18. uri. S Poslovnioglasi V OSPU, ob reki, prodam parcelo 1. kmetijske kategorije v velikosti cca 4000 m2. Cena parcele je 23.000€ Informacije tel.: 00386 41 -328633 IŠČEM V NAJEM manjšo hišo na tržaškem Krasu. Tel.: 349-1593556 0 Mali oglasi DIPLOMIRANA z tujih jezikov in literatur pomaga pri učenju humanističnih predmetov, latinščine in grščine na bie-niju, španščine, nemščine pa na osnovnem nivoju. Tel. št.: 346-0905266. IŠČEM KNJIGE »Cicerone«, »Catullo e gli Elegiaci« in Antična poezija za 3. razred klasične smeri liceja F. Prešeren. Tel. št.: 328-9190074 ali 040-415797. IŠČEM knjige za 1. razred jezikovnega liceja F. Prešerna. Tel. št.: 340-6152830. NA PROSEKU oddajamo opremljeno stanovanje z balkonom, avtonomnim gretjem in parkiriščem. Tel. št.: 333-1129574. PO UGODNI CENI prodam 400 litrske sode iz inoxa. Tel. št.: 331-7114399. PO ZELO UGODNI CENI prodamo novo kuhinjo veneta cucine. Prevoz in montaža vključeni. Tel. št.: 347-2552495. PRODAJAM AVTO seat ibiza, letnik 1999, svetlo sive barve, po ugodni ceni. Tel. št.: 340-6600709. PRODAM belo grozdje pinot. Tel. št.: 347-6915635. PRODAM avtoradio alpine 79980, big face. Cena 300,00 evrov ali po dogovoru. Možnost dodatne opreme. Tel. št.: 342-0729099. PRODAM belo in črno grozdje (vitov-sko in refošk). Tel. št.: 040-281153 ali 348-5648033. PRODAM cestno kolo lee cougan espirit le, v odličnem stanju. Cena 1500,00 evrov ali po dogovoru. Tel. št.: 342-0729099. PRODAM čoln pasara elan iz 80. let, motor tomos 4HP, dolžina 4,5 m, popolnoma prenovljen l. 2014. Cena 1.200 evrov ali po dogovoru. Tel. št.: 347-1223432. V NAJEM dajem trisobno stanovanje v Boljuncu, v bližini G'rice. Tel. št.: 3319541808. V SEŽANI prodam moderno nadstan-dardno prostorno stanovanje v objektu z dvigalom in parkirnim mestom v garaži za 190.000 evrov. Mail: mojca.geolab@gmail.com. H Šolske vesti DIZ JOŽEFA ŠTEFANA sporoča, da bodo preverjanja za dijake s preloženim ocenjevanjem do danes, 29. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do danes, 29. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote v avgustu. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi ROJANSKASKUPNOST vabi jutri, 30. avgusta, na SLAVJE PRI LAJNARJIH nad Rojanom ob 17. uri sv. maša pred kapelico ob 18. uri občinsko poimenovanje trga po mons. Stanku Zorku in odkritje dvojezične spominske table Postavljeni bodo dvojezični turistični smerokazi za Piščance in Lajnarje. Vabljeni skavti in narodne noše [I] Lekarne 3 Obvestila Kultumi-športni center Lonjer Sobota, 29.t.m., 17.30 > 19.30 ARSSDEN m 15 • RAZSTAVA ARTEDENSTORY 2003-2014 • LIKOVNA USTVARJALNA DELAVNICA za vse, ki bi se radi zabavali z barvami in čopiči Organizator pobude, SKD Lonjer-Katinara, vljudno vabi otroke, mlade in manj mlade k polnoštevilni udeležbi! otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Možnost koriščenja deželnega prispevka za znižanje mesečnine. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure. Tel. 040-573141 ali urad@dijaski.it. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bodo popravni izpiti za dijake s preloženim ocenjevanjem v ponedeljek, 31. avgusta in v torek, 1. septembra, ob 8. uri. Izidi bodo objavljeni predvidoma v četrtek, 3. septembra, ob 12. uri. SKLAD MITJA ČUK organizira od 31. avgusta do 4. septembra teden ponavljanja matematike in angleščine. Namenjen je študentom, ki bodo letos obiskovali 1. razred srednje šole ter tistim, ki bodo letos obiskovali 1. razred višje šole. Info na tel. 040-212289 (pon. - pet. 10.00-12.00) ali urad@skladmc.org. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J.PANGER-CA sporoča, da bo prva seja zbora učnega osebja v torek, 1. septembra, ob 10.30 za učno osebje osnovnih šol in ob 11.00 za učno osebje otroških vrtcev in srednje šole. GLASBENA MATICA - Šola Marij Kogoj vabi na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 5. septembra, od 10.00 do 12.30 v Ul. Montorsino 2 in od 16. do 18. ure v Prosvetnem domu na Opči-nah, Ul. Oicreatorio 1. Od ponedeljka, 24. do nedelje, 30. avgusta 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 - 040 364928. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. SKD GRAD OD BANOV prireja tradicionalni vaški praznik pod kostanji, ki bo danes, 29. in 30. avgusta. Ob dobro založenih kioskih vas bo zabaval ansambel Souvenir. Odprtje kioskov ob 18. uri. AŠD MLADINA prireja do nedelje, 30. avgusta, prve ribiške dneve v Oibiški hiši v Križu. AŠD SOKOL IN ZSŠDI organizirata »Poletni športni kamp« na odprtem igrišču Sokola v Nabrežini od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra, za letnike 2001-08. Prijave do nedelje, 30. avgusta, na tel. 3408556304 (Marko) in 348-8850427 (Laj-ris) ali na csdasdsokol@gmail.com. ROJANSKA SKUPNOST vabi v nedeljo, 30. avgusta, na slavje pred kapelico pri Lajnarjih nad Oojanom: ob 17. uri sv. maša, ob 18. uri občinsko poimenovanje trga pred kapelico po mons. Stanku Zorku ter odkritje dvojezične komemorativne table v njegov spomin. Postavljeni bodo tudi dvojezični krajevni turistični smerokazi za Piščance in Lajnarje. Sledi družabnost. Vabljeni skavti in narodne noše. V BARKOVLJAH, v nedeljo, 30. avgusta, ob 18. uri bomo počastili zavetnika sv. Jerneja z dvojezično mašo, ki jo bo daroval ob svojem 50. letu maš-ništva gospod Elio Stefanuto. Sledila bo procesija z godbo Viktor Parma iz Trebč, ki jo vodi Luka Carli. ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRAN-CEV v Ul. Oio Primario 1 sporoča, da bo urad meseca avgusta zaprt. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta zaradi dopusta od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra. POHOD OD REZIJE DO TRSTA (Slofest 2015) v organizaciji SPOT, SPOG, PO Benečije in ZSKo, od 16. do 20. septembra, v 5. etapah: Oezija (Solbica)-Brezje, Brezje-Špeter, Špeter-Števerjan, Števerjan-Mavhinje, Mavhinje-Trst (Borzni trg). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali po odsekih. lok prijave zapade 31. avgusta. Info in prijave na tel. št. 040-635626 (ZSKD), 0481884226 (Silvan Pittoli), info@zskd.eu. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca vabi v ponedeljek, 31. avgusta, vse pohodnike na zadnji poletni večerni pohod s krajšo družabnostjo v Dragi. Zbirališče, kot običajno, pri avtobusni postaji na križišču za v Oicmanje. Štarta-mo ob 20. uri. S seboj prinesite lučko. V KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, bo od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, tečaj - delavnica angleškega jezika in ročnih izdelkov za osnovnošolske otroke. Vodila ga bosta Michael in Tamara. Urnik: 9.00-13.30. Info na tel. 338-3796159 (Michael) in 340-0888398 (Tamara). ŠZ BOR - ATLETIKA obvešča, da treningi za letnike 2004 in starejše bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 16.00 do 17.30 od ponedeljka, 31. avgusta dalje. S pričetkom pouka bodo možne spremembe. PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6 do 14 let v organizaciji ZSKD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. lok prijave zapade 1. septembra. Prijave in informacije na www.zskd.eu, info@zskd.eu, 040-635626. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo prva vaja v novi sezoni na sedežu na Pa-dričah v torek, 1. septembra, ob 20.45. Vabljeni tudi novi pevci in orkestraši (zaželjeni so posebno moški glasovi). ZSKD išče prostovoljce za pomoč na festivalu Slofest 2015, ki bo od 18. do 20. septembra v Trstu. Zainteresirani so vabljeni na informativno srečanje, ki bo v torek, 1. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. s. Francesco 20, 2. nadstr.). Info na in-fo@zskd.eu ali tel. 040-635626. OBČINA DOLINA sklicuje v sredo, 2. septembra, ob 19. uri v Babni hiši v Ri-cmanjih, informativno srečanje z občani o načrtovanih prekvalifikacijskih posegih v vasi. OPZ MINI VENTURINI sporoča, da bo prva vaja v sredo, 2. septembra, ob 16.30 v Domu Anton Ukmar Miro pri Domju. Toplo vabljeni »stari« in novi mini pevci. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na 1. srečanje v novi sezoni, ki bo v sredo, 2. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. NK KRAS organizira Open Day v soboto, 5. septembra, ob 14.00 na nogometnem igrišču v Repnu. Prireditev je odprta vsem otrokom, ki želijo preizkusiti nogomet in so rojeni v letih 20032010. Informacije po tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. SKP IN SIK vabita v soboto, 5. septembra, v Ljudski dom v Ul. Masaccio 24 - Podlonjer, na Rdeči praznik: ob 20. uri (v dvorani) razprava »Komunisti danes: obnoviti komunistično partijo?«; ob 20.30 (na odru) »Nokabaret-noparty« glasba in kabaret s Tatiano Malalan in skupino Noname. DEKLIŠKA VOKALNA SKUPINA PRIMORSKO iz Mačkolj vabi nove pevke od 14 let dalje (3.r. srednje šole), da se pridružijo zboru! Vaje okvirno ob torkih, ob 19.30 v Srenjski hiši v Mač-koljah, vodi Aleksandra Pertot. Info: skdprimorsko@gmail.com, Facebook »SKD Primorsko«, tel. 333-6037953. NOGOMETNA ŠOLA NK KRAS obvešča, da bo 1. trening na nogometnem igrišču v Repnu za začetnike 2003-04 v ponedeljek, 7. septembra, ob 17.00; za cicibane 2005-06-07 v sredo, 9. septembra, ob 16.00; za mlajše cicibane 2008-09-10 v četrtek, 10. septembra, ob 16.30. Info na tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55, SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da se bo v torek, 8. septembra, ob 9. uri v društveni dvorani gledališča F. Prešeren pričela nova sezona telovadbe z vaditeljico Sandro. Vabljene stare in nove telovadke. EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasApsAm-ga in rajonski svet za zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (pohištvo, žimnice, železni predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, laki, barve, olja, pnevmatike, akumulatorje idr.) 19. septembra, od 10. do 18. ure v »Mandriji« na Proseku (na parkirišču). JUS NABREŽINA zbira material za pripravo Koledarja 2016 na temo »Stara ekonomija v Nabrežini« in vabi vse, ki bi imeli stare slike trgovin, ošterij, pekarn, mesnic, ribičev, mle-karic, kmetov, živinorejcev, kamnosekov, delavnic itd. v Nabrežini, naj se javijo na tel. 335-8380888 (odbornika Ivo Zadnik, Marko Petelin) ali 3286238108 (Zulejka Paskulin). Prireditve 50. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA do 30. avgusta, v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah: danes ob 16.00 predstavitev knjige Igorja Omerze o Dragi, ob 17.00 bo spregovorila skupina mladih na temo »Petdeset delcev še ni celota«; v nedeljo ob 10.00 bo Alenka Rebula predavala na temo »Moč dvojine: preobrazba moškega in ženske za narodno rodovitnost«, ob 15.30 podelitev Peterlinove nagrade in predstavitev l ebulovega zbornika -Marija Pirjevec, ob 16.00 bo zaključil dr. Edi Kovač s predavanjem »Ze danes je jutri ali slovenska prihodnost«. Ob 8.30 bo daroval sv. mašo ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. ARTEDEN v ŠKC v Lonjerju: danes, 29. avgusta, od 17.30 do 19.30 likovna ustvarjalna delavnica pod vodstvom umetnikov. DANES POJEMO ZA VAS - MePZ Odeča zvezda iz Saleža bo ob 70-letnici neprekinjenega delovanja, nastopal po vaseh zgoniške občine (tudi v primeru slabega vremena): v nedeljo, 30. avgusta, ob 18.30 v Križu (pri Procesiji), ob 19.00 na Briš-čah, ob 19.30 v Samatorci (balinišče), ob 20.00 v Samatorci (Grjeta), ob 20.30 v Samatorci (Grudnov konc); v ponedeljek, 31. avgusta, ob 19.30 v Bajti (pri k'mun-ski hiši), ob 20.00 v Saležu (Gurnja vas), ob 20.30 v Saležu (pri k'munski štjrni); v torek, 1. septembra, ob 19.30 v Briščikih (pri štjrni), ob 20.15 v Gabrovcu (pri štjrni za spomenikom), ob 20.45 v Gabrovcu (pri društveni gostilni na ploščadi); v sredo, 2. septembra, ob 19.00 na Devinšči-ni (pred gostilno - hišna št. 3), ob 19.30 v Oepniču (pred gostilno - hišna št. 3), ob 20.00 v Zagradcu; v četrtek, 3. septembra, ob 19.30 v Koludrovci (kržada pri kapelici), ob 20.00 v Zgoniku (Fruševca), ob 20.30 v Zgoniku (pred občino). FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgi-ča v prostorih kavarne Igo Gruden v Nabrežini. l azstava bo na ogled do konca avgusta. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 31. avgusta, ob 20. uri na dvorišče družine Oebula v Slivno (v primeru slabega vremena v Štalco v Šempolaju) na koncert ljudskih pesmi z žensko vokalno skupino »Ensamble Vikra«, dirigentka Petra Grassi. SLOFEST: od petka, 18. do nedelje, 20. septembra. Prispevki V spomin na Srečka Orla darujeta Cveto in Silva Ukmar 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na Srečka Orla daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za sekcijo Vzpi - Anpi Prosek - Kontovel Anton Ukmar Miro. V spomin na očeta, nonota in tasta Marina daruje družina Pregarc 100,00 evrov za socialno zadrugo ALMA Onlus. Namesto cvetja na grob pok. Marina Pregarca darujeta Fulvia Premolin in Oorjan Zerjul 100,00 evrov za socialno zadrugo ALMA Onlus. V spomin na Anito Malalan darujeta Adriana in Kristjan 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na dragega bratranca Franceta Caharijo daruje l ožeta 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V drag spomin na starše, na brata in na sestro daruje Lidia 50,00 evrov za Kulturni Dom Prosek Kontovel. ™cir edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 4L avgusta POLETNI URNIK sprejemanja rttilIh oglBidV prfrli plAdild osmrtnice, zahvale, soioljo, totftte v ekvkikv, inali oglati v okvirOtu, ogiasi društev in organizacij v okrirtku ponedeljek - palek 1CUW ■ 14,00 iobuta X*prt9 Tel. 000.912.775 spolta: primorifci ^trnfrdiajt Tmedia - Ul. Monleethi 6 ll. nadstropje - TRST 8 Sobota, 29. avgusta 2015 KULTURA / odporništvo - Pričevanje partizanske in političarke Lidie Menapace Kurirka Lidia, ki je bila, ne da bi vedela, podporočnik Objava knjig o italijanskem odporništvu je danes še smiselna? Kakšen pomen imajo danes publikacije o sodelovanju v odporniškem gibanju? Velik. Še posebej so zanimive, če o njem, o aktivnem odporu proti fašizmu prej in potem proti nacizmu spregovorijo neposredni udeleženci. Še večji, če so pričevalke ženske. Dolgo je bila namreč zamolčana ženska udeležba v odporništvu, še najbolj, če so ženske »prijele za orožje«. Omalovaževalno so o partizankah na primer pisali in govorili politični nasprotniki. Po zaključku vojne vihre so jih v kot potisnili tudi nekdanji soborci, češ da ženske ne sodijo v prvo linijo ne oboroženih spopadov ne političnih gibanj. V drugi svetovni vojni je dogajanje vsepovsod tudi ženske »izenačilo« z moškimi vrstniki, v slabem in dobrem, zaključek svetovnega spopada je »stvari postavil spet na pravo mesto«. Ne povsem, saj so ženske v Italiji dobile volilno pravico. Med italijanskimi ženskimi osebnostmi, ki se je med vojno vključila v odporniško gibanje, po njej pa v politiko, je Lidia Menapace. Svoje partizanske spomine, razmišljanja in ocene je strnila v knjižico Io, partigiana (Jaz, partizanka, založba Piero Manni, 2014). Lidia Menapace se je rodila leta 1924 v Novari, danes pa živi v Bocnu. V vojnih letih je kot kurirka s kolesom prevozila območje dolin Valsesia in Ossola ter okoliš jezera Maggiore, s teto Rino je ob sodelovanju z duhovniki obiskovala zapornike in jim prinašala hrano in pozdrave domačih, vzdrževala je zvezo z ranjenimi partizani in jim pomagala pri umikanju na varno. Po vojni se je vključila v levičarsko politično gibanje, bila je aktivna tudi v ženskih in humanitarnih organizacijah, izvoljena je bila tudi v senat. Knjigo s podnaslovom La mia resisten-za (Moje odporništvo) je posvetila mladim, tudi to pričevanje »naj jim bo v pomoč pri orientiranju v tej zmedeni in izgubljeni modernosti«. V popotnico jim je ponudila pretresljivo pesem Itala Calvina Oltre il ponte (Preko mosta, ta je tudi uglasbena) z znanim refrenom: »Avevamo vent'anni e oltre il ponte...« Za svoje sodelovanje v odporništvu je Lidia Menapace prejela svojstveni potrdili, eno od zaveznikov, drugo od italijanskega obrambnega ministrstva. Leta 1945 so ji izročili listino s podpisom generala Alexandra, v kateri piše »Lidia resiste« (Lidia TOMIZZEV DUH se je uprla, v približnem smiselnem prevodu). Obrambno ministrstvo pa jo je proglasilo za »borko, par-tizanko s činom podporočnika« (partigiana combattente, col grado di sottotenente). Skoraj v isti sapi pa jo je ministrstvo kot vojak odpustilo za neskončen čas (conge-do militare illimitato). Na priznanji je Lidia Menapace ponosna, v dobro voljo pa jo spravljajo izbrano besedišče in odločitve. Saj sploh ni vedela, da je vojak! In ko je izvedela, da je, že ni bila več! Po njeni oceni tudi izdani uradni potrdili o njeni udeležbi v odporništvu kažeta na tedanji in na sedanji odnos do žensk. Takrat, bila je univerzitetna študentka, ki je prihajala iz delavske družine (oče železničar, odločen pristaš Mazzi-nijeve vizije republike, mati gospodinja iz anarhistične družine), se je nekako samoumevno vključila v gibanje. Če je bila po eni strani odločno na strani tistih, ki so se z orožjem uprli nacifašizmu, je sodelovala tudi s katoliškimi humanitarnimi organizacijami, z vsemi, ki so tedaj pomagali partizanom in žrtvam nasilja. Pomemben je bil človek. Iz njenega pripovedovanja, v katerem ne poveličuje lastnih dejanj, prej nasprotno, izhaja slika o tedanjem dogajanju v določenem predelu Italije. Ob uporu je pravzaprav v ospredju trda vsakodnevna borba ljudi za preživetje. Med odlikami publikacije je tudi pozornost, ki jo avtorica namenja »ne junakom«, tistim, ki so se znašli v tragičnih situacijah. Na primer delavci, ki so jih deportirali na prisilno delo v Nemčijo, italijanski vojaki po osmem septembru 1943, aretiranci in talci. Knjiga ima dve dodani poglavji: v prvem so zbrana pisma obsojenih na smrt, v drugem pa zgodbe italijanskih vojakov, interniranih v Nemčiji. Mladi o italijanskem odporništvu vedo malo ali nič. O tem je prepričana Lidia Menapace, ki je svoje pričevanje nekako posejala z »didaktičnim gradivom«. V pripoved je vključila kratke predstavitve odporništva, nekaterih ključnih zgodovinskih dogodkov in oseb, izbor partizanskih pesmi. Tako ima njena knjiga dvojni pomen: po eni strani gre za osebno pričevanje, po drugi pa za navedbo (čeprav v skrajni sintezi) nekaterih glavnih dogodkov. In ne nazadnje predstavlja knjiga, ne glede na tematiko, prijetno branje. Breda Pahor Selitev narodov kromberk - Festival Med zvoki krajev Na gradu koncert Kvarteta Aires V okviru festivala Med zvoki krajev (Nei suoni dei luoghi) bo drevi ob 20. uri na gradu Kromberk nastopil Kvartet Aires, ki ga sestavljajo harmonikarji Mauro Scaggiante, Alessandro Ambrosi, Alex Modolo in Federico Zu-gno. Koncert je nastal v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica in italijanskim društvom Progetto Musica, vstop je prost. Kvartet Aires so leta 2014 ustanovili štirje mladi glasbeniki, ki želijo s skupnim igranjem raziskati vse izrazne možnosti harmonike, inštrumenta, ki v zadnjih desetletjih dosega vedno večjo popularnost. Za tovrstno zasedbo je na- pisanih le malo skladb, zato njihov repertoar nastaja v tesnem sodelovanju s skladatelji in z lastnim prirejanjem že poznanih skladb. Kvartet se kljub kratki dobi delovanja lahko pohvali z vrsto sodelovanj na pomembnih koncertnih festivalih, kot so Med zvoki krajev 2014 in La Musica al Centro, ter nastopi na različnih predstavitvah in konferencah (Notte d'autunno, Antiqua Vox, Do-meniche al museo tra musica, arte e gusto, Stati generali della citta di Treviso, Non correre, accorri!). Drevi bodo igrali skladbe Astorja Piazzolle, Del Pie, Feste, Contija, Pagotta, Wojtarowicza in Battistona. likovna umetnost - Do 5. septembra V Piranu se je začel že 50. ex-tempore Z včerajšnjim odprtjem razstave Mojih 5 najljubših v koprski galeriji Loža se je začel niz dogodkov 50. mednarodnega slikarskega ex-tempora Piran. Ex-tempore vsako leto privabi več kot 400 umetnikov ter številne obiskovalce in tako nadaljuje in soustvarja tradicijo Pirana kot mesta umetnosti. Hkrati pa je to tudi ena redkih likovnih manifestacij, ki omogoča zbirateljem in gospodarskim družbam, da si s svojo soudeležbo ustvarjajo kakovostne zbirke likovnih del, so zapisali v Obalnih galerijah Piran. Tekmovalni značaj slikarskega ex-tempora, katerega častni pokrovitelj je letos predsednik republike Borut Pahor, predstavlja za udeležence poseben izziv, saj snovanje v omejenem času, z razpoložljivimi materiali in izbrano tehnologijo dela ponuja nevsakdanjo priložnost za preverjanje lastnega ustvarjalnega potenciala. Prireditev so pred leti nadgradili z mednarodnim ex-temporom keramike, ki bo letos potekal že šestnajstič. V teh letih se je tudi ta manifestacija izoblikovala v samostojen in prepoznaven projekt s pestro mednarodno udeležbo umetnikov, ki se prijavljajo z vse bolj kakovostnimi keramičnimi deli. V ožji izbor za razstavo je letos uvrščenih 34 del iz 6 držav. Ex-tempore Piran bodo sklenili v soboto, 5. septembra. piše Milan Rakovac Grčija ni kot Italija, beguncev ne namešča pri sebi, temveč jih nemudoma »premešča«. Kot članica EU jih ne pošilja naprej v Evropo (kar bi bilo razumno in pravično), temveč jih preprosto rine v osovraženo Makedonijo, tisto Makedonijo, ki ji Grčija brani ime in ji že dve desetletji blokira pristop v EU in NATO. To je vrhunec grškega in evropskega li-cemerja. Bodo kandidatke za članstvo v »elitnem« klubu (Makedonija, Srbija, BiH, Črna Gora in Kosovo) postale države - karantene za pregnance? Da. Vsak dan na tisoče nesrečnikov, večinoma iz Sirije, kjer se razen Kurdov nihče ne bori proti ISIL-u, saj je ta, dokler ruši Asada in dobavlja nafto na Zahod, še vedno »koristen«, išče rešitev med Gevgelijo in Subo-tico. Pisatelj Peter Esterhazy je oster do svoje države: zjutraj Madžarska laja na Bruselj, popoldne pa preverja, ali so na račun že prispela sred- stva iz fondov EU. EU je pravkar namenila dve in pol milijarde evrov za begunce, žičnati zid pa ostaja. Slovaška bo sprejela nekaj beguncev, ampak samo kristjane! Ambasador EU v Beogradu Michael Davenport v imenu EU čestita Vučiču, ker je Srbija, medtem ko to pišem, sprejela okoli 8000 beguncev. Ivan Zvoni-mir Čičak iz povsem »sprivatizira-nega« hrvaškega Helsinškega odbora ima kolosalno zamisel: pregnance naseliti na zapuščene dalmatinske otoke. Zakaj pa ne v naš dični beli-Zagreb-grad? In druge metropole EU? E no, a! Domislim se velikega Enza Jan-naccija, ki je pred tridesetimi leti sarkastično razgaljal distorzijo »demo-krature« v nastajanju, ki se je danes razrasla v strašljivi pakt politike in denarja: »Si potrebbe poi sperare tutti in un mondo migliore/Vengo anchio? No tu no/Dove ognuno siagia'pron- to a tagliarti una mano/Un bel mondo solo con l'odio ma senza l'amore/E vedere di nascosto l'effetto che fa/ Vengo anch'io? No tu no.../ Ma perche? Perche no"... Je torej EU nepripravljena? Po-malem res. Čeprav se z vsemi močmi pripravlja na »sprejem« imigran-tov: TREVI, neformalna skupina ministrov za notranje zadeve in šefov policij držav članic, je poenotila migracijsko in varnostno politiko. Toda v državah Unije je že danes šest do sedem milijonov ilegalnih priseljencev: tudi popolna kontrola torej ni vsemogočna ... Zato akcija Triton, katere cilj je postavitev šotorišč in zadrževanje beguncev v državah Severne Afrike, potem pa na Balkanu ... Portal LUPIGA objavlja izjavo Radoša Buroviča iz srbskega nevladnega Centra za zaščito in pomoč iskalcem azila: »Odziva skoraj ni ali pa je neustrezen, sledi se evropskim trendom. Vse kar se dogaja je sistematična represija. Celotna migracijska politika je v osnovi represivna, restriktivna in rasistična ... Tak pristop ljudi kaznuje zato, ker so pribežniki. Nujno jih je nemudoma dekrimina-lizirati. Sistem ljudi ilegalizira, kri-minalizira; kaj torej brez ukinitve sramotnega Dublina in Eurodaca, obmejnih policijskih patrol, Frontexa in Europola sploh lahko pričakujemo?« Priča smo pravi selitvi narodov, če že ne enaki tisti po zgodovinskem padcu Zahodnega rimskega cesartva, pa vsekakor bolj dramatični in številčnejši od evropskega poseljevanja Amerike v 19. in 20. stoletju. Milijoni bežijo pred vojno in bedo, Evropa pa jih bo hočeš nočeš morala sprejeti, saj človeka, ki nima ničesar razen življenja, prav nič ne more zaustaviti. Kaj je, razen zadrževanja množic izven EU, mogoče storiti? Ja, dalmatinski otoki so pusti, kot je za- puščenih na tisoče vasi in mestec od Mediterana do Skandinavije, okoli katerih je na milijone hektarjev dobre zemlje, ki je Evropejci že desetletja ne obdelujemo. Bi EU ne mogla načrtno in programsko tu naseliti teh nesrečnih ljudi? Lahko bi, tudi relativno hitro. Ampak noče. Nad razumom, celo nad golim ekonomskim in političnim interesom v celi Evropi namreč vlada prastrah pred - islamom. Michel Houellebecq, mizan-tropska sinteza malomeščanskega rasizma, ki v romanu Podreditev opisuje možno bodočo muslimansko oblast v Franciji, pravi, da gre za »strah v najčistejši obliki« ter da je »mnenje o islamu enako slabo v vseh evropskih državah . , to je nemara edina stvar, ki si jo delimo« . V tem atavističnem strahu se nam pred očmi dogaja tektonski demografski premik. Ker se ohromlje-ni z njim nočemo soočiti, nas utegne preplaviti. Povsem nepripravljene. 0 w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu goriška - Pokrajina še vedno z visoko stopnjo zadolženosti Povprečni dolg družin je upadel za 470 evrov Povprečna zadolženost družin v goriški pokrajini se je v lanskem letu zmanjšala, kljub temu pa je Goriška še vedno v zgornji polovici lestvice, ki jo je v okviru vsakoletne raziskave o zadolženosti družin objavilo združenje obrtnikov in malih podjetnikov CGIA iz Mester. Če so se leta 2013 goriške družine zadolžile v povprečju za 19.152 evrov, se je v lanskem letu vsota zmanjšala za 470 evrov, saj je znašala povprečna zadolženost vsake družine 18.682 evrov. Goriška pokrajina se ne oddaljuje preveč od vsedržavne-ga povprečja, saj se je v letu 2014 povprečna zadolženost italijanske družine zmanjšala na 19.108 evrov, potem ko je ta znašala 19.251 evrov v letu 2013. Italijanske družine dolgujejo torej bančnim zavodom skupno 493,3 milijarde evrov. Najvišjo stopnjo zadolžitve beležimo v severni Italiji oz. v Lombardiji, saj so na »zmagovalnem odru« pokrajine Milan (27.643 evrov zadolženosti), Monza Brianza (27.442 evrov) in Lodi (26.783), na šestem mestu lestvice pa so družine iz Rima s 25.305 evri povprečnega dolga. Med pokrajinami Furlanije Julijske krajine so najbolj zadolžene družine v Por-denonu (20.122 evrov - 38. mesto), sledijo pa jim družine iz Gorice (41. mesto) in Vidma (42. mesto in 18.512 evrov dolga), medtem ko je Trst na 59. mestu. Zadolženost tržaških družin znaša v povprečju 16.291 evrov, torej kar 2.391 evrov manj v primerjavi z Gorico. Stopnja zadolženosti družin v naši deželi je vsekakor visoka, če jo primerjamo z nekaterimi pokrajinami Kalabrije; družine v Reggio Calabriji so v povprečju zadolžene le za 8.720 evrov, tiste v Vibo Valentii 8.426, najmanj zadolženi pa so prebivalci Ogliastre na Sardiniji, saj dolgujejo bančnim zavodom le 8.232 evrov. Nekoliko manjšo zadolžitev tukajšnjih družin v zadnjem letu potrjujejo tudi na goriških bančnih zavodih. »Razloga za zmanjšanje družinskega dolga sta v bistvu dva. Na eni strani so bančni zavodi v zadnjih letih mnogo bolj pozorni pri podeljevanju kreditov, saj zahtevajo od strank večja jamstva in zavarovanja ter višje obrestne mere. Na drugi strani pa se tudi stranke manj zadolžujejo, saj so bolj previdne, skrbi pa jih predvsem zelo negotovo ekonomsko obdobje, ki ga danes doživljamo, tako da je naložb vse manj,« pravijo naši sogovorniki, po katerih smo sicer tako na mikroe- gorica - Šole Za varnost bo skrbelo združenje Goriška občina išče združenje, ki bo v letošnjem šolskem letu skrbelo za prometno varnost pred osnovnimi šolami. Uprava se tako kot lani ne bo posluževala t.i. »dedkov redarjev«, ampak nepro-fitne ustanove, ki se bo prijavila na njen razpis in vložila najboljšo ponudbo. »Izklicna cena je 23.700 evrov,« je povedal odbornik Sta-fano Ceretta, po katerem bo razpis objavljen v kratkem. »Pomočnike redarjev« bo zmagovalec razpisa plačeval z vrednotnicami oz. »voucherji« . Lani je za varnost pred šolami skrbelo 11 ljudi. konomski kot na makroekonomski ravni priča zanimivemu pojavu. »Družine v razvitejših italijanskih deželah oz. pokrajinah so bolj zadolžene od družin, ki živijo v periferiji. To se dogaja tudi pri nas, saj imajo v povprečju družine v mestnih središčih več dolgov kot družine na podeželju. To gre verjetno pripisati dejstvu, da sta v razvitejših mestih zahteva in potreba po nekoliko višjem življenjskem standardu večji, medtem ko v periferiji nekoliko bolj prevladuje goriška Negativni trend se nadaljuje V prvem polletju letošnjega leta je bilo v goriški pokrajini ukinjenih 414 podjetij, medtem ko jih je bilo na novo odprtih 397, tako da je na Goriškem 17 podjetij manj v primerjavi z decembrom lani, kar lahko enačimo s 0,16-odstotnim padcem. Podatki, ki jih je objavila deželna zveza trgovinskih zbornic Union-camere, pravijo, da se je v Furlaniji Julijski krajini na gospodarskem področju slabše odrezala le videmska pokrajina, v kateri so zaprli 1.641 podjetji, na novo pa so jih odprli »le« 1.491 (150 podjetij manj oz. 0,29%). V Pordenonu je število podjetij ostalo v bistvu nespremenjeno (901 je novih, 903 pa so jih zaprli), 0,19-od-stotno rast pa so zabeležil v tržaški pokrajini, kjer so zaprli 557 podjetij, na novo pa so jih odprli 589. Negativni saldo velja tudi za deželo: v Furlaniji Julijski krajini so 30. junija našteli 92.347 aktivnih podjetij, kar je 1,43 odstotka ali 1.338 podjetij manj v primerjavi z istim obdobjem lani. Največ težav je bilo v prevoznem, obrtniškem, gradbenem in trgovskem sektorju, medtem ko so pozitivni saldo zabeležila podjetja, ki nudijo storitve za osebe. Zmanjšalo se je med drugim število enoosebnih in večosebnih družb, naraslo pa je število kapitalskih družb. (av) "zdrava kmečka pamet'. Ljudje namreč radi potrošijo le denar, ki so ga prihranili in se neradi zadolžujejo,« pravijo pri bančnem zavodu. Na državni ravni se je vsekakor povprečna stopnja zadolženosti družin od leta 2007 oz. od izbruha svetovne gospodarske krize, povečala za 34,2 odstotka (na Goriškem za 18,5 odstotka), čeprav se je rast zadolženosti v letu 2012 zaustavila, tako da so se dolgovi postopoma zmanjša- li. »V prejšnjih letih je verjetno vladal nekoliko večji optimizem, sedaj pa so ljudje bolj previdni. Družine so se v preteklosti zadolževale za najrazličnejše stvari, kot npr. za nakup nepremičnin, a tudi za avtomobil in za počitnice, sedaj pa je tega veliko manj. Tu ne gre pozabiti na težave družin: vse več je namreč prošenj za začasne zamrznitve odplačevanja kredita, saj je denarja malo,« še opozarjajo pri finančni ustanovi. (av) gorica - Nova prefektinja na deželi Prvi pogovor in dobri nameni Prefektinja Isabella Alberti (levo) in Debora Serracchiani Potrebno je povečati število teritorialnih komisij za priznanje mednarodne zaščite oz. statusa azilantov, pospešiti postopke za identifikacijo priseljencev, prisotnih na ozemlju dežele, in učinkoviteje poskrbeti za mladoletne tujce brez spremstva. To so bili glavni poudarki z včerajšnjega prvega srečanja predsednice deželne vlade Debore Serracchiani in nove goriške prefektinje Isabelle Alberti. »Vzdržujemo institucionalno sodelovanje z vsemi prefekturami v deželi, v kolikor smo prepričani, da je to edini način za obravnavanje in reševanje problemov, zato tudi vztrajamo pri koordiniranju med prefekti,« je po srečanju izjavila predsednica Serracchiani. Kot je bilo pričakovati, je bila v ospredju včerajšnjega pogovora problematika priseljencev, ki je v Gorici neprestano aktualna in buri duhove. Sobota, 29. avgusta 2015 1S APrimorski ~ dnevnik jamlje - Nesreča Najhuje jo je skupila motoristova sopotnica Helikopter rešilne službe Na državni cesti št. 55 v Jamljah se je včeraj zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila ranjena motorist in njegova sopotnica iz Nove Gorice. V okoliščinah, ki jih prometna policija še ni povsem pojasnila, sta slovenska državljana trčila v avtomobil, nakar sta padla na asfalt in obležala na vozišču. Oba so reševalci odpeljali v bolnišnico, kljub resnim telesnim poškodbam - najhuje jo je skupilo dekle - pa naj ne bi bila v smrtni nevarnosti. Nesreča se je zgodila okrog poldne na glavni cesti, ki pelje skozi Jamlje in kjer nezgodam običajno botruje neprilagojena hitrost ali neupoštevanje varnostnih predpisov. Avtomobil znamke Fiat punto, ki ga je upravljala 71-letna domačinka, je peljal iz Gorice proti Trstu, v isti smeri pa sta se vozila tudi 38-letni novo-goriški motorist in 26-letna sopotnica, ki je sedela za njim. »Okoliščine nesreče še niso povsem jasne. Iz prvih ugotovitev izhaja, da je voznica avtomobila zavijala levo, motorist, ki je vozil za njo, je prepozno opazil njeno zavijanje ali pa je bil na tem, da avtomobil prehiti. Tako je trčil v bok avta, izgubil nadzor nad motorjem in s sopotnico vred padel,« so povedali prometni policisti iz Tržiča, ki so se pripeljali na kraj trčenja. Na prizorišče je prišla tudi služba 118: motorista so odpeljali v goriško bolnišnico, huje poškodovano 26-letnico pa v Videm z rešilnim helikopterjem. Dekle je dobilo več poškodb, je je vsekakor izven smrtne nevarnosti. ronke - Podjetje APT ima sedem novih avtobusov Vozni park »pomlajen« • •• •V0 I I in prijaznejši do okolja Pokrajinsko avtobusno podjetje APT je »pomladilo« svoj vozni park. Na ronškem letališču je včeraj predstavilo sedem medkrajevnih avtobusov zadnje generacije, ki izpolnjujejo najnovejši okoljevarstveni standard euro 6. Po besedah predsednika podjetja Paola Pollija bo po zaslugi novih vozil povprečna starost avtobusnega parka nižja od 7 let in pol. Pred nakupom so izvedli dražbo, povprečna cena vsakega avtobusa je okrog 200.000 evrov. Na vsakem avtobusu je 54 mest: uporabljali jih bodo tako za povezave z ron-škim letališčem kot tudi na drugih medkrajevnih progah. »Ob sodobni tehnologiji so novi avtobusi tudi prijaznejši do okolja,« je podčrtal Polli, ki so se mu na predstavitvi pridružili predsednik letališča Antonio Marano, goriški župan Ettore Ro-moli in pokrajinska odbornica Donatella Gironcoli, pisni pozdrav pa je poslala deželna odbornica Mariagrazia Santoro. Ob medkrajevnih avtobusih so predstavili tudi novo, že drugo prikolico za kolesa Bicibus: v letošnjem letu so prevoz Prikolica za kolesa (levo) in novi avtobusi bonaventura koles ponujali na progi Gorica-Gradež, zaradi dobrega odziva pa nameravajo v prihodnje storitev razširiti. »Letos smo možnost prevoza koles prvič uvedli tudi na ladijski povezavi Trst-Gradež, ki jo zagotavljamo med junijem in septembrom. Do konca sezone bomo presegli tisoč ladijskih prevozov koles, kar je zelo dober rezultat,« je še povedal Paolo Polli. 1 0 Sobota, 29. avgusta 2015_GORIŠKI PROSTOR šempeter Direktorica bolnišnice ima soglasje Slovenska vlada je včeraj dala soglasje k imenovanju Nataše Fikfak za direktorico Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica. Fikfakova je od 24. novembra 2014 v.d. direktorice šempetrske bolnišnice. Svet zavoda je sklep o imenovanju Fikfakove za dobo štirih let soglasno sprejel 17. junija. Nataša Fikfak je leta 1986 zaključila študij splošne medicine v Ljubljani. Po zaključenem pripravništvu je delo opravljala v Zdravstvenem domu Nova Gorica in šempetrski bolnišnici, kjer se je leta 1987 tudi zaposlila. Po specializaciji iz splošne interne medicine je delo nadaljevala na internem oddelku bolnišnice, kjer dela še danes. V tem času je prevzela vodenje Oddelka za he-matologijo in revmatologijo, pridobila naziv specialistke hematologije ter opravila dodatno izobraževanje iz in-ternistične onkologije. Nataša Fikfak / gorica - Prihodnji teden natečaj Rodolfo Lipizer Za nagrado bodo tekmovali mladi violinisti s štirih celin V Gorici se bodo prihodnji teden zbrali talentirani violinisti z vsega sveta. Mlade glasbene upe iz številnih držav in s štirih celin bo v mesto tudi letos pripeljal prestižni natečaj Rodolfo Lipizer, ki ga istoimensko kulturno združenje prireja že celih 34 let. Tekmovanje bo potekalo med 5. in 13. septembrom v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, kjer bo tudi nagrajevanje. Natečaj so predstavili na goriškem županstvu. Ob organizatorjih so se na novinarski konferenci zbrali tudi predstavniki številnih institucij, ki kakovostno glasbeno srečanje podpirajo. »Na natečaj se je prijavilo 75 glasbenikov, računamo pa, da jih bo na koncu prišlo tekmovat okrog 30. Tudi to je posledica krize in krčenja prispevkov, ki ga doživljamo od leta 2009. Udeležencem namreč ne krijemo vseh stroškov, zato se jih veliko odreče potovanju,« je dejal predsednik društva Lipizer Lorenzo Qualli, ki pa se je zahvalil pokroviteljem na krajevni ravni. Raven tekmovanja bo kljub nižjemu številu udeležencev prav gotovo zelo visoka, kar velja tudi za člane žirije. Ob predsedniku Pieru Niru bodo mlade violiniste ocenjevali Eduardo Berri, Thomas Christian, Jean Rodolfo Lipizer Mouillere, Giulio Plotino, Anna Sero-va in Takashi Shimizu. V imenu občine Gorica je pozdravil podžupan Roberto Sartori, ki se je zahvalil predsedniku društva Loren-zu Qualliju za vztrajnost pri prirejanju pobude, ki »ime Gorice vsako leto ponese v svet«. Občina Gorica je v letošnjem letu namenila natečaju za mlade violiniste enako vsoto kot lani, združenje Lipizer pa bo podprla tudi tako, da mu bo ob priložnosti tradicionalnega novoletnega koncerta zagotovila brezplačno uporabo Verdijevega gledališča. Furlanijo Julijsko krajino je zastopal Diego Moretti, ki je izpostavil, da je deže- la potem, ko je pristojno ministrstvo oklestilo prispevke za glasbene natečaje, povišala prispevek za tekmovanje združenja Lipizer, saj gre za pomembno pobudo. »Gorico odlikuje kakovostna kulturna ponudba, natečaj Lipizer pa ima v tem okviru ključno vlogo,« je dejal Gianluigi Chiozza, predsednik Fundacije Goriške hranilnice, ki je pokroviteljica prve nagrade natečaja Lipizer. Da je le-ta kljub težkim časom vreden podpore in nezanemarljiv, je ocenil tudi predsednik goriške Trgovinske zbornice Gianluca Madriz. Odprtje natečaja bo v soboto, 5. septembra, ob 10. uri. Ob 20.30 bodo prve selekcije, ki se bodo nadaljevale v nedeljo in v ponedeljek (potekale bodo ves dan, vstop bo prost). Polfinalne in finalne etape, kot tudi koncert nagrajencev, si bo mogoče ogledati proti plačilu. V sredo in četrtek bodo na sporedu polfinalne etape tekmovanja, v petek in soboto pa tretji tekmovalni nastop, pri katerem bo sodeloval romunski simfonični orkester Mihail Jora. Na sklepnem nagrajevanju s koncertom najboljših violinistov, ki bo v nedeljo, 13. septembra, bo publika lahko prisluhnila nagrajencu. Podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani www.lipizer.it. Slovo od Mazzacca Pogreb Rodolfa Mazzacca, ki se je smrtno ponesrečil v slovenskih gorah, bo danes ob 10. uri v cerkvi v Svetogorski ulici v Gorici. Življenje 56-letnega goriškega arhitekta je prejšnjo nedeljo prekinil padec z grebena Rjavine. Bil je član goriške sekcije planinskega društva CAI in izkušen planinec, a ga je smrt vseeno pričakala pod vrhom gore, ki se dviguje vzhodno od Triglava. Čelno trčila v ovinku Včeraj dopoldan sta se v čelnem trčenju v Solkanu poškodovala voznika avtomobilov. 34-letni moški je vozil po cesti iz smeri Podsabotina proti Solkanu. Pri vožnji po klancu navzdol v desnem ostrem preglednem ovinku je z osebnim vozilom nenadoma zapeljal v levo v času, ko je v nasprotni smeri pripeljal 25-le-tni voznik avtomobila. Vozili sta čelno trčili, oba voznika sta ostala ukleščena, tako da so jima morali pomagati novogoriški gasilci. (km) Šest fotoklubov V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo danes ob 18.30 odprtje razstave »Zemlja, skala in pesek naše dežele«, ki jo tradicionalno postavlja šest fotoklubov iz goriške pokrajine. Razstava akvarelov Danes ob 18.30 bodo v kavarni Car-ducci v Tržiču, v Ulici Duca dAosta, odprli razstavo z naslovom »Le car-toline di Paola Barban«. Do 10. avgusta bo na ogled deset akvarelov v obliki razglednic, ki jih je v posebni rubriki zadnji dve leti objavljala dvojezična revija Isonzo Soča. Večer dvorne glasbe V palači Torriani v Gradišču bo nocoj drugi koncert, ki ga združenje Dramsam prireja v okviru festivala dvorne glasbe Musica cortese. Ob 21. uri bosta nastopila lutnjarja Fa-bio Accurso in Stefano Rocco. Klavir v Vili Codelli S klavirskim koncertom se bo jutri v Mošu zaključil niz glasbenih srečanj v Vili Codelli. Protagonist večera bo Antonio Camponogara; igral bo skladbe Chopina in Skrja-bina, večer se bo začel ob 21. uri, vstop bo prost. Bienale v Ajdovščini Danes ob 15. uri bodo v atriju galerije Lična hiša v Ajdovščini odprli mednarodni bienale akvarela Castra 2015. Razstava 192 avtorjev iz 45 držav bo na ogled do 30. septembra v Lokarjevi galeriji, Pilonovi galeriji in galeriji Lična hiša v Ajdovščini. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. Gledališče GLEDALIŠČE NA KONTRADI: gledališko društvo Kontrada vabi v Kanal na ogled komedij s pričetkom ob 20. uri: danes, 29. avgusta, »Silvestrska sprava 2000« (Tone Partljič) v izvedbi Kud-a Valentina Kokalja; 30. avgusta »Pokojnik« (Branislav Nušic), nastopa gledališko društvo Kontrada Kanal; informacije po tel. 00386-53981213, tic.kanal@siol.net ali www.drustvo-kontrada.si. LUTKARSKI FESTIVAL »ALPE ADRIA PUPPET« V OGLEJU: v palači Meizlik ™ l edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31. avgusta POLETNI URNIK sprejemanja militi e^laidv prati plililu osmrtnice, zahvale, ¡ožalja, ¿eititte v oktffikti, mali ogtoii v okvirčku, oglasi druilev in organizmi} v oMtfkv po n ede I je k ■ pelek 1CUHK icbata »prta Tel. 0OO.9t 2.775 opotti. primorski £itmediajt Tmedia-UI. Malta £ GOHfCA bo danes, 29. avgusta, ob 18. uri zaključek festivala s predstavo »L'usi-gnolo e l'imperatore«, ob 21. uri bodo na trgu Capitolo prvič predstavili igro »Storie da "contare"« v produkciji CTA; informacije po tel. 0481537280 ali www.ctagorizia.it. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 -20.00 - 22.00 »Minions«. Dvorana 2: 16.15 - 18.00 »Minions«; 19.50 - 22.15 »Mission Impossible -Rogue Nation«. Dvorana 3: 16.00 »Mission Impossible - Rogue Nation«; 18.20 - 20.15 -22.10 »In un posto bellissimo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 20.00 -21.45 »Minions«. Dvorana 2: 16.15 »Minions«; 18.00 -20.10 - 22.10 »LA.S.S.O. nella manica«. Dvorana 3: 17.00 - 19.50 - 22.15 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 4: 16.20 - 20.00 - 22.00 »Ant-Man«; 18.20 »Minions«. Dvorana 5: 17.40 - 20.15 »Qualcosa di buono«; 22.10 »The Gallows - L'ese-cuzione«. Razstave V PALAČO CORONINI CRONBERG na Drev. 20. septembra v Gorici bodo Go-ričani danes, 29. avgusta, lahko brezplačno vstopili med 10. in 12. uro. Vodeni obiski se bodo začeli ob 10. in 11. uri. Za koriščenje brezplačne vstopnice bo dovolj pokazati osebni dokument, na katerem je zapisano goriško bivališče lastnika. Poleg poslopja si bodo lahko ogledali tudi razstavo pisal in korespondence grofa Viljema Coroninija. ~M Koncerti »MED ZVOKI KRAJEV«: v gradu Kromberk bo danes, 29. avgusta, ob 20. uri koncert kvarteta Aires (har-monikaši Mauro Scaggiante, Ales-sandro Ambrosi, Alex Modolo, Federico Zugno); vstop je prost. V MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 29. avgusta, ob 21. uri koncert klasične glasbe »Belle Epoque«, nastopali bodo muzikantje iz Dunaja. Informacije po tel. 0481-99903. H Šolske vesti UNIVERZA V NOVI GORICI - Visoka šola za umetnost obvešča, da zapadejo prijavni roki za 1. in 2. stopnjo programov Animacija, (Video)Film, Fotografija, Novi mediji, Sodobne umetniške prakse, v nedeljo, 30. avgusta. Več informacij o študiju, načinih prijave in pogojih za vpis na tajništvu šole na info.vsu@ung.si ali po tel. 0038651-336770. AKŠD VI PAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke osnovne šole in vrtca od 31. avgusta do 4. septembra in od 7. do 11. septembra od 8. do 13. ure; informacije in prijave po tel. 333-9353134 (Elena). PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6. do 14. leta v organizaciji ZSKD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Prijave in informacije do 1. septembra: www.zskd.eu, info@zskd.eu, tel.040-635626. SLOVIK obvešča, da je nov multidisci-plinarni program, ki je namenjen univerzitetnim študentom za leto 20152016 objavljen na spletni strani www.slovik.org. Prijavnice bodo zbirali na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Program bodo začeli izvajati 10. oktobra med »Dnevom odprtih glav«. M Izleti ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 3403423087 (Paolo). POHOD NA ŠKABRIJEL v spomin na padle in trpeče v prvi svetovni vojni bo v organizaciji združenja Iniciativa Škabrijel 2018 Nova Gorica v nedeljo, 6. septembra. Pohodniki se bodo odpravili na pohod vsak iz svoje smeri ali s parkirišča pred Igralniško-zaba-viščnim centrom Perla, zbirališče na Škabrijelu med 10.30 in 11. uro. Hrana in pijača iz nahrbtnika. Na samem vrhu bo kratek kulturni program. Ob slabem vremenu pohod odpade. UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 3. oktobra, enodnevni avtobusni izlet »Potepanje po Prleki-ji in Prekmurju«. Informacije in vpisovanje do 10. septembra v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (0481-78000), pri Milošu (tel. 380-4203829). UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo izletnike, da bo odhod avtobusa za Expo in ogled Bergama predviden 12. in 13. septembra po sledečem urniku: Gabrje ob 4.45 (pri avtobusni postaji na glavni cesti); Doberdob ob 5.00 (pred spomenikom); Ronke ob 5.10 (izpred pizzerije Al Gambero). Na razpolago je še nekaj mest. Za informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi na enodnevni izlet Okusi Prleki-je in baročni Varaždin, ki bo potekal v nedeljo, 13. septembra. Za informacije in rezervacije po tel. 347-9748704 (Vanja) in 0481-20678 (Božo). □ Obvestila PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi ljubitelje gledališča, naj se za novo sezono pridružijo dramskemu odseku. Mešani pevski zbor Štandrež vabi nove pevce v svoje vrste. Informacije po tel. 0481-328666 (Božo) in tel. 347-9748705 (Vanja). JUS VRH sporoča, da se lahko prebivalci Vrha včlanijo v organizacijo s pisno prošnjo, ki jo lahko naslovijo na Jus Vrh (Devetaki 26, 34070 Sovodnje ob Soči - GO), ali pa pustijo v poštnem nabiralniku ŠKC Danica. AŠZ DOM obvešča, da se bodo od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Kulturnem domu v Gorici začeli pripravljalni treningi košarke in minibasketa. Minibasket s prof. Dra-žanom Grbcom (letniki 2004, 2005 in 2006) od pon. do pet. od 16.00 do 17.30; Košarka Under 16 in Under 14 (letniki 2000, 2001, 2002 in 2003) od pon. do pet. od 18.00 do 19.30 s trenerjem Janom Zavratnikom. Treningi so odprti tudi novim fantom in dekletom, ki želijo poskusiti košarko. Informacije po tel. 329-2718115 (David Ambrožič - od 15.00 do 19.00) ali dom-gorica@gmail.com. POHOD OD REZIJE DO TRSTA (Slofest 2015) v organizaciji SPDT, SPDG, Planinske družine Benečije in ZSKD. Od 16. do 20. septembra v petih etapah: Rezija (Solbica)-Brezje, Brezje-Špeter, Špe-ter-Števerjan, Števerjan-Mavhinje, Mav-hinje-Trst (Borzni trg). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali po odsekih. Rok prijave zapade 31. avgusta. Info. in prijave na tel. št. 040-635626 (ZSKD), 0481884226 (Silvan Pittoli), info@zskd.eu. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Lina Scatto-lin vd. Marinčič (iz kapelice glavnega pokopališča) v cerkvi Sv. Ivana, sledila bo upepelitev; 10.00, Rodolfo (Rudi) Mazzacco v cerkvi na Svetogorski ulici in na glavnem pokopališču. DANES V KRMINU: 10.00, Bruna Ver-zegnassi (iz kapelice bolnišnice) v svetišču Rosa Mistica, sledila bo upepe-litev. DANES V RONKAH: 10.00, Elsa Ta-glialegna vd. Laco blagoslov v kapelici na pokopališču, sledila bo upepeli-tev. DANES V TRŽIČU: 10.00, Silva Franco vd. Barbieri v kapelici pokopališča in v cerkvi na pokopališču, sledila bo upepelitev; 11.00 Marcella Zannella (iz kapelice bolnišnice) v stolnici Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev. GORIŠKI PROSTOR Sobota, 29. avgusta 2015 1 1 gorica - Trideset let Soške regate Za doživljanje reke sprašujejo lopo in dostope Tridesetletnico prirejanja Soških re-gat sta Kajakaški klub Šilec in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) počastila s postavitvijo bogate razstave v goriškem Trgovskem domu. Ze sama lokacija na glavni mestni ulici pomeni ovrednotenje jubilejne pobude, saj je skozi velike izložbe pritličja razstava lepo vidna in priteguje poglede mimoidočih. Četrtkovo odprtje je bilo dobro obiskano, presenetila pa je okoliščina, da so bili prisotni izključno slovenski ljudje. Kljub temu da so bile regate v obdobju treh desetletij deležne velike pozornosti tudi italijanskih medijev, pripadnikov večinskega naroda tokrat ni bilo na spregled: ni bilo novinarjev ne predstavnikov uprav in niti ne ljudi, ki so se udeleževali spustov na Soči. Predstavitev je zato potekala v slovenščini. Zaradi odsotnosti predsednika Šilca Roberta Makuca, ki je bil službeno zadržan, je pozdravil predstavnik ZSŠDI Vili Prinčič, ki je nato povezoval potek dogodka. Glavno besedo je imel Aldo Rupel, športnik, vzgojitelj in družbeno-politični delavec, ki je bil od vsega začetka med organizatorji regat. Spusti na Soči sodijo med množične čezmejne športno-rekreacijske Občinstvo in Aldo Rupel, glavni govornik bumbaca prireditve, ki so veliko pripomogle k brisanju meje, je povedal. Še pred regato sta na relaciji Gorica-Nova Gorica to opravljala pohod in kolesarjenje prijateljstva. Le-ta sta se izpela že pred veliko leti, ostala pa je Soška regata, ki bo v nedeljo, 6. septembra, že tridesetič povezala sosednja prostora. Regate so nastale tudi kot protest proti načrtovani gradnji vodne pregrade na Soči, je še spomnil in kritično puščico usmeril na mestne oblasti, ki se do reke in njenih danosti vedejo mačehovsko. Ob raznih priložnostih je bilo izrečenih veliko besed in obljub, oprijemljivega pa je bilo malo ali nič. Na pretek je bilo prošenj in moledovanja, naj speljejo nekaj stez in dostopov do reke, naj uredijo izhodno mesto za čolne pod ločniškim mostom in naj postavijo lopo na bregu pri Pevmi, kjer bi shranjevali kajake in jih takoj imeli pri roki, ko bi jih potrebovali. Zgledno so poskrbeli sosedje v Novi Gorici in Solkanu -je dejal -, kjer so zgradili kajakaški poligon, ki se ga poslužujejo veslači z vsega sveta in je postal tudi turistična atrakcija. Da je Soška regata edinstvena, ker je speljana med dvema državama, je poudaril Branko Belingar v imenu Kajakaške zveze Slovenije in Kajak kluba Soške elektrarne. Navzoče je pozdravila pokrajinska odbornica za šport Vesna Tomsič in opozorila na dejstvo, da se v Italiji z razliko drugih držav zelo malo poslužujemo naravnih lepot. Izrazila je zanimanje za postavitev lope za čolne, ki bi prispevala k širitvi veslaških dejavnosti v mestu. Predsednik Sveta slovenskih organizaciji Walter Bandelj je čestital prirediteljem za opra- nova gorica - Zaplet na seji občinskega sveta odmeva »Vipava bolj rabi univerzo kot pa univerza Vipavo« Nepričakovan zaplet na četrtkovi seji vipavskega občinskega sveta je prinesel veliko razburjenja. Kot smo poročali včeraj, so svetniki zavrnili predlog, da bi Univerzi v Novi Gorici oddali tudi atrij Lanthierijeve-ga dvorca. Vidno razočarana sta sejo po tej odločitvi zapustila rektor in prorektor univerze Danilo Zavrtanik in Gvido Bratina, župan Ivan Princes pa je po ostrih besedah, ki si jih je po glasovanju izmenjal z nekaterimi svetniki, prekinil sejo in napovedal tudi svoj odstop, če se zadeva z najemom ne uredi univerzi v prid. Univerza že najema osrednji del dvorca, kjer ima protokolarne prostore in izvaja nekatere programe. V skladu s pogodbo iz leta 2003 bi morala po obnovi dodatnega, t.i. gospodarskega dela dvorca, najeti še te dodatne prostore, in to v celoti. Ker pa se nekateri svetniki niso strinjali s tem, da univerza najame tudi atrij in nekatere stranske prostore, je prišlo do zapleta. Po glasovanju, ki so ga izvedli tajno, je bilo jasno, da so predlog, po katerem bi univerzi omogočili najem atrija, zavrnili. To pa za seboj potegne veliko več, kot so morda svetniki predvideli. Občina bi po vsej verjetnosti morala vračati milijone evrov, okoli šest jih je namreč tudi na račun vnaprej predvidenih vsebin pridobila iz državnih razpisov in evropskih sredstev, medtem ko je vložila še okoli tri milijone lastnih sredstev, univerza pa bi se utegnila iz dvorca Lanthieri umakniti v celoti. Zupan po seji ni skrival razočaranja nad večinsko svetniško odločitvijo. »Mislim, da je verjetnost, da se univerza umika iz Vipave, velika. To pomeni, da bo morala občina zagotavljati sredstva za vzdrževanje tega objekta. Teh, dokler bom jaz župan, občina ne bo odvajala,« je pribil in napovedal svoj odstop, če se zadeva ne uredi: »Kako Lanthierijev dvorec foto k.m. bo občina zagotavljala vračilo sredstev? Kdo bo vzdrževal objekt, kdo mu bo dal vsebino? Če hočemo imeti podrtijo - lep primer je grad Lože, ki je bil skoraj obnovljen, danes pa je skoraj ruševina -, ta ista zgodba se bo ponovila v lepem Lanthierijevem dvoru. Svetniki se ne zavedajo, da je lastnina velika odgovornost in breme. Dvorec smo obnovili skozi razpise, projekte, skozi vsebino.« Princes bo v kratkem sklical izredno sejo, na kateri bi svetniki o zadevi ponovno odločali. »Tajno glasovanje je bila napaka. Ljudje so prej govorili nekaj, na tajnem glasovanju pa so glasovali drugače. Dvajset let smo se trudili, da smo dvorec obnovili, da je dobil vsebino, trije mandati svetnikov so to potrjevali. Ne more sedaj neke kontinuitete kar nekdo razdreti,« je bil zaprepaden župan. Razočaranja po seji ni mogel skriti niti rektor Zavrtanik. Ne nazadnje so najem šolskega doma v goriški Križni ulici že odpovedali, saj so z gotovostjo računali na to, da bodo nekaj programov iz Rožne Doline selili v Vipavo. Tako bi se v Rožni Dolini sprostil prostor, kamor bi iz Križne ulice preselili poslovno-tehniško fakulteto, glede na zaplet pa se bodo morali v prihajajočem študijskem letu v Rožni Dolini »nekoliko stisniti«, kot je dejal Zavrtanik. »Če občina ne more dati v najem dvorišča, je s tem kršena osnovna pogodba izpred 12 let. Če jo bo kršila občina, si pridržujemo pravico, da si jo tudi mi, kar pomeni, da lahko jutri ustavim selitev v Vipavo. Pa tudi nimam mandata, da podpišem najem brez dvorišča - Lanthieri bo pač ostal občini,« je tik po četrtkovi seji povedal rektor Zavrtanik in znova poudaril, da je za univerzo sprejemljiv le najem v celoti: »Ker je to tako, kot če bi vam dali atrijsko hišo z vrtom na sredi, nato pa bi rekli, da vrt ni vaš. Torej ne morete niti stopiti iz hiše. Ne gre. To je celota.« Po rektorjevih besedah univerza zaenkrat ostaja najemnica osrednjega dela dvorca. »Pogodba je veljavna. Če se na dolgi rok ne bo rešil še zadnji del in dvorišče, ne vem, kaj bo. Razmišljali bomo morda tudi o tem, da tudi to pogodbo prekinemo,« je napovedal. »Moje mnenje je, da Vipava bolj rabi univerzo kot univerza Vipavo. Mi lahko univerzo umestimo kamorkoli - na Štajersko, na Primorsko ... Ni nujno, da smo tukaj. V zahvalo, da smo pomagali to zadevo obnoviti - imeli smo ključno vlogo pri pridobivanju sredstev -, smo za nagrado dobili to . ,« je bil Zavrtanik v četrtek razočaran, a je vseeno prepričan, da še obstaja možnost za dogovor z vipavsko občino: »Ko bodo svetniki ugotovili, kaj so sklenili, ko se bodo strasti malce umirile in bodo začeli ljudje uporabljati glave namesto čustev, mislim, da se zadeva še vedno lahko zapelje v pravo smer.« Katja Munih Na razstavi fotografije, listine (zgoraj) ter vesla in kajaki (spodaj) foto i.t, bumbaca vljeno delo. Med občinstvom sta izstopali še števerjanska županja in obenem predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Franka Padovan ter goriška predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev Bruna Vizintin. Jubilejna razstava zaseda tri pritlične prostore Trgovskega doma: v obnovljeni dvorani so fotografije - dragocena je bila pomoč fotokluba Skupina 75 -, na pode-stu so na ogled nekateri kajaki in spominske majice regat, v pritličnem vogalu pa so razstavljeni še nekateri kajaki, med katerimi tudi primerek iz leta 1952. Ogled je možen vsak dan od 10. do 12. ure in od 17.do 19. ure do torka, 1. septembra. Predaja štafete na odru festivala Z nagovori, s himnama Italije in Evrope ter prižigom ognja prijateljstva se je sinoči v Gorici ob polni luni začel 45. Festival folklore, ki ga je zaznamovala generacijska zamenjava v vrstah organizatorjev. Predajo štafete so simbolno izvedli na odru Bat-tistijevega trga: prebrali so dolgo pismo Sergia Piemontija, ki je bil 35 let organizator festivala in se letošnjega ni udeležil, občinstvo, ki je napolnilo trg, je nato nagovoril Stefano Minniti, mladi predsednik združenja Etnos, ki je štafeto prevzelo. Skupine iz Hrvaške, Madžarske, Papue Nove Gvineje, Romunije, Italije in Kameruna so nastopile sinoči in bodo ponovno nocoj ob 20.30. Program se bo ob 10. uri začel v palači Attems Petzenstein s posvetom o prvi svetovni vojni v ljudskem izročilu. GORIŠKA Rešilno vozilo v Gradišču Reforma služb za nujno oz. takojšnjo medicinsko pomoč v Furlaniji Julijski krajini, ki sodi v deželno reformo zdravstva, se bo dotaknila tudi Goriške. Včeraj sta novosti predstavili predsednica deželne vlade Debora Ser-racchiani in odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca. Reforma sloni na načelih učinkovitosti in pravičnosti, prilagojena je potrebam, sta poudarili. S tem v zvezi so uvedli novo postojanko za rešilno vozilo tipa ALS (Advanced Life Support) v Gradišču, ki bo operativno vsak dan od 8. do 20. ure; tovrstno vozilo pride v poštev v najbolj kritičnih okoliščinah, zato je na njem poleg bolničarskega tudi zdravstveno osebje, ki je usposobljeno za napredne postopke oživljanja. Goriški bodo namenjena dodatna sredstva ravno za potrebe reševalnih služb ALS. 12 Sobota, 29. avgusta 2015 SLOVENIJA TA TEDEN Gneča pred koriti Darja Kocbek TRST / Medtem ko bodo šele leto in pol po žledu, ki je uničil električno omrežje železnice, v ponedeljek na primorski progi spet začeli voziti potniški vlaki in ko potovanje z vlakom v Sloveniji zaradi zastarelosti železnice spominja na prejšnje stoletje, se vladna koalicija prereka o kandidatih za nove nadzornike Slovenskih železnic. Sedanjim namreč 11. septembra poteče mandat. Novi nadzorniki bodo odločali, ali bodo ohranili sedanjo upravo železnic ali bodo imenovali novo. Sedanja uprava pod vodstvom Dušana Mesa je na čelu Slovenskih železnic od spomladi 2012. Ne glede na to, kdo bo s politično kombinatoriko, ne na podlagi strokovnosti in sposobnosti, izbran za nove nadzornike in ali bo na položaju ostala sedanja uprava ali ne, se potniki posodobitve železnice kmalu ne morejo veseliti. Vse, kar imajo vlade v zadnjih letih v svojih načrtih s področja železnice, je dograditev drugega tira med Divačo in Koprom. Pa še to predvsem zato, ker v tem projektu politika in interesne skupine vidijo podobno priložnost za pretakanje davkoplačevalskega denarja v zasebne žepe kot pri gradnji avtocestnega križa, šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, onkološkega inštituta v Ljubljani in drugih primerov iz preteklosti. Nič manj po politični kombinatoriki ne bodo izbrani novi viceguverner-ji Banke Slovenije. S predlogom za vnovično imenovanje sedanjega viceguver-nerja Janeza Fabjana se je predsednik države Borut Pahor julija že opekel. Fabjan je namreč na tajnem glasovanju v parlamentu dobil 45 glasov poslancev oziroma en glas premalo. Zato Pahor zdaj išče novega kandidata in pri tem se mu mudi, saj naj bi poslanci želeli o novem kandidatu glasovati že na septembrski se- ji državnega zbora. Janez Fabijan se je potegoval za drugi šestletni mandat na položaju viceguvernerja Banke Slovenije. Pahor ga je izbral med tremi prijavljenimi kandidati. Ker čez nekaj mesecev poteče mandat še dvema viceguvernerjema, bo predsednik moral začeti iskati tudi kandidata za ta položaja. Davkoplačevalci tudi pri izbiri kandidatov za položaj vice-guvernerjev ne morejo pričakovati, da bodo izbrani strokovno najbolje usposobljeni ljudje. Takšni ljudje večinoma že takoj, ko začnejo razmišljati, da bi se prijavili, dobijo namig, naj tega ne storijo, ker je primeren kandidat že izbran. Med pristojnostmi Banke Slovenije je med najpomembnejšimi nadzor bank, ki so seveda eden od pomembnih virov za polnjenje zasebnih žepov. Banka Slovenije kot nadzornica po letu 2005 bankam ni preprečila dodeljevanja kreditov na lepe oči za menedžer-ske odkupe. Luknjo, ki je zaradi teh kreditov, ki nikoli ne bodo poplačani, nastala v bankah, so seveda s petimi milijardami evrov zamašili davkoplačevalci. Čeprav si Banka Sloveniji pristojnost nadzora največjih bank zdaj deli z Evropsko centralno banko (ECB), bodo posamezniki in interesne skupine še vedno našli dovolj možnosti, da se jim bančna pipi-ca za polnjenje žepov ne bo zaprla. Tretje področje, kjer bo politika v jeseni bila boj za kadre, je zdravstvo. Spomladi se vladajoča koalicija ni mogla uskladiti o imenu direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki upravlja z zdravstveno blagajno. Zato je Samo Fakin, ki je sicer na čelu ZZZS že osem let, od maja začasni generalni direktor, v Sloveniji se to uradno imenuje vršilec dolžnosti. Fakina se želi znebiti največja stranka levosredinske vladne koalicije Stranka modernega centra (SMC). Letni proračun ZZZS znaša okrog 2,4 milijarde evrov. Vršilec dolžnosti oziroma začasni generalni direktor že dve leti vodi tudi največjo bolnišnico v državi ljubljanski klinični center (UKC). Do začetka avgusta je to funkcijo opravljal Simon Vrhunec. Julija je s tega položaja odstopil, ker se mu je politika odrekla. Njegovo mesto je 10. avgusta prevzel Andrej Baričič. »Bil je edini kandidat, ki je tudi izpolnjeval pogoje. V tako kratkem času je težko nabrati več kandidatov. Večina UKC ne želi voditi zato, ker je plača prenizka,« je po poročanju časopisa Finance dejal predsednik sveta UKC Tomaž Glažar. Baričič svetu UKC pred imenovanjem ni predstavil programa. To ni bilo potrebno, ker bo funkcijo vršilca dolžnosti opravljal »le nekaj mesecev«, je dejal Glažar. Direktor UKC ima 3.443,91 evra osnovne bruto plače. Letni prihodki UKC znašajo okrog 424 milijonov evrov, od tega dobi okrog 390 milijonov evrov iz javne zdravstvene blagajne, ki jo upravlja ZZZS. Prihodnji teden naj bi bilo znano, ali bo Janez Remškar še naprej kot generalni direktor lahko vodil onkološki inštitut, ki je tretja pomembna zdravstvena ustanova, ki ima kadrovske probleme. S poročiloma o strokovnem nadzoru na področju otroške srčne kirurgije in na nevrološki kliniki UKC so državljani ta teden še izvedeli, da zaradi slabih odnosov med medicinskim osebjem, predvsem zdravniki, ni zagotovila, da so kot bolniki v najboljših in varnih rokah. Zasebni interesi na enak način prevladujejo nad javnimi tudi na drugih področjih, saj v Sloveniji goljufija velja za iznajdljivost, poštenost pa za naivnost. EDiNOST TA TEDEN Edinost se tokrat bavi z vprašanjem, kako bi v trgovskem pogledu izgledal Trst v italijanskih rokah ... »Do pred trideset let je bil Trst precej zanemarjen ter ogrožan po konkurenci Hamburga, Bremena, Rotterdama, Antwerpna in deloma Genove. Še le, ko je avstrijska vlada, pred kakimi tridesetimi leti, izpoznala važnost tega svojega pristanišča, se je lotila raznih podjetij, ki so naglo, rapidno povzdignila Trst, mesto in pristanišče. Važnost, napredek in procvit Trsta z ozirom na trgovino in promet je tesno spojen s svojim zaledjem: z avstro - ogrsko monarhijo, dočim je Avstro - Ogrska v manjši meri navezana na Trst. Le manji del uvoza in izvoza je prevzemal Trst, dočim je večji del ubiral pot proti Hamburgu. Ta je bil vedno, do najnovejih časov, resen tekmec Trstu, da niti ne omenjamo drugih pristanišč na severu. Skoro vse avstrijske pokrajine severno od Donave so gravitirale posebno proti Hamburgu. Vsem je prednjačila najobljudeneja avstrijska pokrajina Češka. Celo tudi transporti zapadno Gibraltarja in iz dežel, ležečih na oni strani Sueškega kanala so, vkljub posebnim PRED 100 LETI prizadevanjem avstrijske vlade, šli večinoma preko Hamburga, Bremena, Antwerpena itd. Trst kakor tak ne more živeti brez Avstro - Ogrske in bi bil brez tega velikega zaledja obsojen v bližnjo, ako ne smrt, pa v propast svoje veličine. Italija ne bi mogla vzdržavati takega mesta. Zakaj? Izgled nam daja bližnja Venecija, ki je vkljub vsem lombardijskim centrom industrije in obrti prisiljena v življenje vsakdanjega prometa, od katerega komaj samo sebe prehranja in ne bi mogla vzdržavati tudi Trsta! Po statistiki odpada do petinpetdeset odstotkov skupnega tržaškega prometa na dežele, ki leže neposredno okolo Trsta, to je, izključno dežele, v katerih biva slovanski narod, posebno pa primorski: na Primorskem in v Dalmaciji. Kar pa se tiče uvoza samega, gre po devetdeset odstotkov v Avstro - Ogrsko, Nemčijo in obmejne jima dežele. Teh devetdeset odstotkov bi bilo brez dvoma popolnoma izgubljenih za Trst, ako bi se ta odcepil od Avstrije in priključil, recimo Italiji! Kako naj bi se nadomestile te izgube, odkod zamašile luknje?!« TA TEDEN A P n IhDH S KIDH E VWIK PRED 50 LETI V Trstu poteka mednarodni tečaj o organizaciji prevozov znotraj Evropske gospodarske skupnosti. »V sklopu tečaja je na tržaški univerzi potekalo predavanje predsednika tržaške trgovinske zbornice dr. Romana Caidassi-ja in sicer o temi: »Zaledje posameznih pristanišč ob severnem Jadranu in najnovejši načrti za okrepitev prevoznih zvez z zaledjem«. Govornik je poudaril, da se skozi tržaško pristanišče odvija dober del blagovnega prometa med srednjeevropskim zaledjem in čezmorskimi deželami. To traja praktično že od samega nastanka tržaškega pristanišča, vendar se je v teku desetletij marsikdaj ustroj tranzitnega prometa tudi občutno spremenil. Tudi količinsko so v preteklosti nastale v tržaški trgovini razmeroma globoke spremembe. Te spremembe se niso porajale zgolj zaradi pomanjkljivosti posameznih kopenskih zvez med pristaniščem in njegovim zaledjem, temveč v številnih primerih tudi iz povsem drugih, tako na primer iz gospodarskih razlogov. Pri tem je igral veliko vlogo tudi konkurenčni boj na svetovnih tržiščih s surovinami in gotovimi izdelki in proizvodi, dalje tarifna politika pristaniških organizacij in plovnih družb, konkurenca nekaterih rečnih pristanišč v Evropi in pa tudi pomanjkanje deviznih sredstev za plačevanje špediterskih in pristaniških storitev. Dr. Caidassi je opozoril na nedavno študijo tržaškega strokovnjaka prof. Pellisa, ki se že delj časa ukvarja z vprašanji, ki se tičejo cestnih in železniških povezav med Trstom in srednjeevropskim zaledjem ter je zagovarjal njegovo zamisel, da bi bilo treba izboljšati te zveze zlasti na relaciji proti Avstriji in Južni Nemčiji in sicer tako, da bi speljali novo prometno zvezo med Trstom in Bavarsko. Ta zveza bi imela to posebnost, da bi omogočala znatno agil-nejšo in hitrejšo povezavo med Jadranskim morjem in Bavarsko in sicer z vlakom in tovornjaki. Pod Turami bi namreč izvrtali železniški predor, skozi katerega bi na posebnih vozovih prepeljali tovornjake, kakor se danes na primer prevažajo turistična vozila na drugih progah.« PISMA UREDNIŠTVU Teran je samo na Krasu! Na vaši spletni strani v Primorskem dnevniku od 26. 8. 2015 v rubriki gospodarstvo berem, da Slovenija ne bo popustila pred hrvaškimi zahtevami. Tako nadaljujete: »Teran kot ime za sorto refošk na Krasu je mogoče uporabljati samo za vino s tega območja, da tega vprašanja ni mogoče odpirati, je na sejmu Agra dejala slovenska državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša. Denis Rusjan z ljubljanske biotehniške fakultete, nosilec študije o primerjavi sort refošk- teran, je povedal, da gre pri slovenskem in hrvaškem teranu za identično sorto po genotipu, vendar pa ime sorte ne more biti pogoj za zaščito. Marjan Colja iz družbe Vinakras je opozoril, da je teran za Kras izrednega pomena, saj predstavlja 90 odstotkov vina, ki ga pridelajo in da pri imenu ne bodo popustili. Boris Lisjak s Kmetijskega inštituta Slovenije (mogoče kmet iz Duto-velj?) je Hrvatom očital, da želijo s slovenskimi trsnimi cepljenkami dokazovati, da imajo teran. Friderik Vodopivec, strokovni vodja projekta za zaščito terana, pa se je spraševal, zakaj so ta vprašanja odprli zdaj, ko pa so imeli čas za pritožbo štiri leta od takrat, ko je bila zaščita sprejeta.« Dragi Friderik jaz bi rekel zato, ker so Hrvati prebrali vašo knjigo Teran vinska posebnost Krasa. Kjer na strani 77 tako pišete: (v prvem stolpcu) »Najbolj razširjena splošna in sprejeta poimenovanja so še danes kraški teran, istrski teran, kraški refošk in istrski refošk. V drugem stolpcu pa fantastično nadaljujete: » Verjetno je, da teran izvira iz Istre, že Mlfl iz daljnih časov, tako kot slavni istrski kamen, iz katerega so gradili med drugim številne spomenike, ki jih še danes lahko občudujemo v Ravenni.« (Kamen je iz Nabrežine). Ubogi Friderik ne ugane niti ene. Zato vam kot slovenskemu strokovnemu vodji projekta za zaščito terana predlagam, da ko greste v Bruselj, vzamete vašo knjigo Teran in jo podarite evropskemu komisarju za kmetijstvo g. Philu Hoganu. Vzemite s seboj tudi dve steklenici terana pridelanega »a Bazov-izza«. Mogoče se vas ne bo takoj spomnil, potem mu povejte, da ste napisali knjigo, ki je stala s projektom 1 milijon in 60 tisoč evrov evropskega denarja. (Tudi njegovega, če plačuje davke.) Videli boste, da bomo kmalu imeli: »Teran hrvaška Istra« Lep pozdrav Danilo Lupinc Popravek V tekst Tigr=rodoljub, ki je bil v rubriki "Pisma uredništvu" objavljen včeraj, sta se vrinili dve napaki. Tigr so na Nanosu uradno ustanovili pred 88 in ne 78 leti. V zadnjem odstavku pa je g. Nemec postal g. Novak. Za napaki se opravičujem. Saša Rudolf triglav - Še ena obletnica Na Kredarici 60 let meteoroloških meritev KREDARICA - Meteorološke meritve na Kredarici se neprekinjeno izvajajo že več kot 60 let. Ob tej priložnosti bo danes na Kredarici posebna slovesnost z odprtjem prenovljene meteorološke postaje in podpisom novega sporazuma o operativnem sodelovanju med obrambnim in okoljskim ministrstvom.»Me-teorološka postaja na Kredarici ima prav poseben, skoraj simboličen pomen, saj je naša edina visokogorska meteorološka postaja,« pojasnjujejo na Agenciji RS za okolje (Arso). Leži v severozahodnem delu Slovenije v osrčju Julijskih Alp, pod najvišjim vrhom Slovenije na nadmorski višini 2514 metrov. Meteorološka opazovanja na Kredarici sistematično in neprekinjeno opravljajo od avgusta 1954. Služijo kot glavni vir informacij za obveščanje javnosti o razmerah v slovenskem visokogorju. Dolgoletne meritve pa prispevajo tudi k spoznavanju posledic podnebnih sprememb v visokogorju z opaznim naraščanjem temperature. Poletja na Kredarici, kjer vlada gorsko podnebje, so kratka in hladna, zime pa dolge, ostre in zasnežene. Povprečna letna temperatura zraka na Kredarici je minus ena stopnja Celzija, vsako desetletja pa je toplejše od predhodnega za 0,3 stopinje, kar pomeni, da se v zadnjih 60 letih povprečna letna temperatura dvignila za 1,8 stopnje. Do sedaj je bilo na Kredarici najtoplejše leto 2011, ko je bilo temperaturno povprečje prvič pozitivno z 0,2 stopinje Celzija, najhladnejši pa leti 1956 in 1962, ko je bila povprečna temperatura zraka -2,7 stopnje. Najvišja izmerjena temperatura na Kredarici je bila sicer 21,6, najnižja pa -28,3 stopinje Celzija. Podobno kot temperatura se na Kredarici povečuje tudi število ur s soncem. Sončno sevanje se povečuje za dva odstotka na desetletje. Največ ur s soncem je bilo na Kredarici leta 2003, in sicer 2037, najmanj pa lani, ko je bilo sončnih le 1359 ur. V povprečju letno na Kredarici pade 2038 milimetrov padavin. Največ so jih namerili leta 1987, in sicer 2799, najmanj pa leta 1971, 1239 milimetrov. Pri višini padavin v zadnjih 60 letih ni značilnih sprememb, drugače pa je z višino snežne odeje, ki je bila v prvih letih za meter do dva višja kot dandanes. Najdebelejšo, sedemmetersko snežno odejo so sicer izmerili 22. aprila 2001. Da se podnebne razmere na Kredarici spreminjajo potrjujejo tudi meritve in opazovanja Triglavskega ledenika, ki se je skrčil iz 14 hektarov v letu 1946 na borih 0,6 hektara v letu 2012. Prve meteorološke meritve in opazovanja na Kredarici so temeljila izključno na delu opazovalcev, danes pa si pri spremljanju vremena in snežnih razmer v visokogorju vse bolj pomagajo tudi s sodobno merilno tehniko. Arso letos ob finančni pomoči EU zaključuje največji investicijski projekt Bober s posodobitvijo in postavitvijo novih samodejnih meteoroloških postaj v visokogorju. Poleg prenovljene postaje na Kredarici so postavljene nove postaje na Voglu, Kaninu, Vršiču, Rudnem polju, Predelu, Korenskem in Pavličevem sedlu, Krvavcu, Rogli in drugod. Meteorologom so se pri izvajanju meritev na Kredarici leta 2006 pridružili pripadniki Slovenske vojske, ki poleg meteoroloških opazovanj, skrbijo tudi za helikopterski prevoz opazovalcev in vsega potrebnega na najvišjo meteorološko postajo. Sobota, 29. avgusta 2015 1S Kampl spet v Leverkusnu LEIPZIG - Slovenski nogometni reprezentant Kevin Kampl se iz Borussie Dortmund spet seli v Bayer Leverkusen, kjer bo zamenjal poškodovanega Čilenca Charlesa Aranguiza. Odškodnina za slovenskega nogometaša naj bi znašala med 10 in 11 milijoni evrov. Kampl svoje priložnosti pri Borus-sii ni izkoristil. Morda je zanj zato dobra vrnitev k Bayerju, kjer bo med drugim nasprotnik Rome v ligi prvakov. Leverkusnu je obljubil zvestobo do leta 2020. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Srebrna Velenšek ASTANA - Slovenska judoistka Ana Velenšekje na SP v Astani v kategoriji do 78 kilogramov osvojila srebrno kolajno. Velenškova je vknjižila štiri zmage in po lanskem bronu na SP v Čeljabinsku tokrat stopila na drugo stopničko. V finalu je morala premoč priznati le Japonki Mami Umeki. Prej je Slovenka izločila Britanko Gemmo Gibbons, srebrno z OI v Londonu 2012 in Francozinjo Audrey Tcheu-meo, svetovno prvakinjo iz Pariza 2011 in lansko podprvakinjo iz Čeljabinska, poleg tega pa tudi bronasto v Londonu. atletika - Dafne Schippers, po 12 letih belopolta zmagovalka na 200 m s 3. izidom na svetu Leteča Nizozemka PEKING - Evropska prvakinja Nizozemka Dafne Schippers je na 15. svetovnem prvenstvu v atletiki v teku na 200 m prekinila dvanajst let staro prevlado temnopoltih sprinterk. Zadnji je belka stala na najvišji stopnici zmagovalnega odra na SP leta 2003 v Parizu, ko je zmago slavila Rusinja Anastazija Kapačinskaja, ki se je sicer kasneje vpletla v dopinško zgodbo. V štirinajstih izvedbah SP je le petkrat zmagala belka, vsakič je to uspelo atletinjam iz nekdanje Vzhodne Nemčije (Koch, Gla-disch, Moeller, po padcu berlinskega zidu pa še Krabbejevi), sicer so vedno bile v ospredju temnopolte tekmovalke iz Jamajke, ZDA ali Bahamov. Schippersova je svoj uspeh dopolnila še z izidom sezone na svetu in prvenstev, z 21,63 sekunde in evropskim rekordom pa je sedaj tudi tretja po izidih vseh časov. Triindvajsetletna Nizozemka, ki je na 100 metrih osvojila srebro, je na večni svetovni lestvici prehitela Merlenne Ottey in je sedaj le še za Američankama Florence Griffith-Joyner (21,34) in Marion Jones (21,62). Schippersova se je leta 2012 odpovedala sedmeroboju, kljub temu, da je na olimpijskih igrah v Londonu, stara 20 let, v tej disciplini osvojila 12. mesto. Odtlej se je povsem posvetila sprin-tu, pa tudi skoku v daljino, v katerem je državna rekorderka. Atletinja iz Utrech-ta je najmočnejši vtis zapustila v zadnjih 50 metrih, ko je prehitela tri tekmice, za las pa v cilju ugnala dva tedna mlajšo Elaine Thompson (21.66) iz Jamajke. Zlate medalje so osvojil še Američanka Tianna Bartoletta v skoku v daljino z izidom sezone na svetu (7,14 m), Rus Sergej Šubenkov na 110 m ovire (12,98), kar je šele druga kolajna Rusije na SP, in na 100 m ovire Jamajčanka Danielle Williams (12,57). Liu Hong je osvojila prvo zlato za gostiteljico Kitajsko na tem prvenstvu v hitri hoji na 20 kilometrov, uvodni disciplini dneva. V skoku v daljino je bila tretja Ivana Španovic iz Srbije (7,01 m). Evropska dvoranska prvakinja Španovic je že v prvi seriji s 7,01 metra izboljšala srbski rekord, ki ga je postavila dan prej v kvalifikacijah (6,91 m), ter prevzela vodstvo. V tretji seriji jo je za šest centimetrov prehitela Shara Proctor (7,07 m). Tekmovalka, rojena v Angvili, ki od leta 2011 nastopa za Veliko Britanijo, je s 7,01 v četrti seriji še potrdila vodstvo pred Španovicevo. Tak je bil vrstni red vse do zadnje serije, ko je Bartoletta skočila kar 7,14 metra in s tretjega napredovala na prvo mesto. Španoviceva je pred dvema letoma v Moskvi tako kot Emir Bekric na 400 m ovire z bronom dosegla največji uspeh srbske atletike na velikih tekmovanjih. Svetovna rekorderka Hongova je v hitri hoji na 20 kilometrov v zadnjih metrih dobila dvoboj z rojakinjo Lu Xiuz-hi. Obe sta tekli 1:27:45. S petim mestom je bila zelo zadovoljna Italijanka Antonella Palmisano, ki ni bila optimalno pripravljena, Elisa Rigaudo in Eleonora Giorgi pa sta moral požreti grenko pi-lulo diskvalifikacije. Dafne Schippers (21,63) na večni lestvici zaostaja le za Američankama Florence Griffith-Joyner (21,34) in Marion Jones (21,62) iaaf VČERAJŠNJI IZIDI Moški, 110 m ovire (veter + 0,1 m/s): 1. Sergej Subenkov (Rus) 12,98; 2. Hansle Parchment (Jam) 13,03; 3. Aries Merritt (ZDA) 13,04; 4. Pascal Martinot-Lagarde (Fra)13,17; 5. Dimitri Bascou (Fra) 13,17; 6. Omar Mcleod (Jam) 13,18; 7. David Oliver (ZDA) 13,33; 8. Garfield Darien (Fra) 13,34. Ženske, 200 m (+ 0,2 m/s): 1. Dafne Schippers (Niz) 21,63, izid sezone na svetu; 2. Elaine Thompson (Jam) 21,66; 3. Veronica Campbell-Brown (Jam) 21,97; 4. Candyce McGrone (ZDA) 22,01; 5. Dina Asher-Smith (VBr) 22,07; 6. Jeneba Tarmoh (ZDA) 22,31; 7. Ivet Lalova-Collio (Bol) 22,41; 8. Sherone Simpson (Jam) 22,50; 100 m ovire (- 0,3 m/s): 1. Danielle Williams (Jam) 12,57; 2. Cindy Roleder (Nem) 12,59; 3. Alina Talaj (Blr) 12,66; 4. Brianna Rollins (ZDA) 12,67; 5. Tiffany Porter (VBr) 12,68; 6. Noemi Zbaren (Svi) 12,95; 7. Shermaine Williams (Jam) 12,95; 8. Sharika Nelvis (ZDA) 13,06; daljina: 1. Tianna Bartoletta (ZDA) 7,14, izid sezone na svetu; 2. Shara Proctor (VBr) 7,07; 3. Ivana Spanovic (Srb) 7,01; 4. Christabel Nettey (Kan) 6,95; 5. Lorraine Ugen (VBr) 6,85; 6. Malaika Mihambo (Nem) 6,79; 7. Khaddi Sagnia (Sve) 6,78; 8. Janay DeLoach Soukup (ZDA) 6,67; hitra hoja na 20 km: 1. Liu Hong (Kit) 1:27:45; 2. Lu Xiuzhi (Kit) 1:27:45; 3. Ljudmila Oljanovska (Ukr) 1:28:13; 4. Ana Cabecinha (Por) 1:29:29; 5. Antonella Palmisano (Ita) 1:29:34; 6. Erica de Sena (Bra) 1:30:06; 7. Brigita Virbalyte (Lit) 1:30:20; 8. Anežka Drahotova (Češ) 1:30:32. DANES Končne odločitve (8): 1.30 50 km hitra hoja, moški; 12.30 višina, ženske; 13.15 800 m, ženske; 13.30 5000 m, moški; 13.50 disk, moški; 14.10 deseteroboj, moški, 1500 m; 14.50 4 x 100 m, ženske; 15.10 4 x 100 m, moški. slo/ita Ratejeva slabo, Tamberi jutri v finalu PEKING - Slovenski nastopi na SP so končani. Slovenska rekorderka Martina Ratej je v kvalifikacijah meta kopja vrgla 59,76 metra in se s 23. izidom med 32 tekmovalkami ni uvrstila v finale. Bila je razočarana, toda objektivno ji v letošnji sezoni nikakor ni šlo od rok, potem ko je še lani z lahkoto metala prek 60 metrov. Od Slovencev se je tako na letošnjem SP v finale uvrstil samo nekdanji svetovni mladinski prvak in letošnji evropski prvak za mlajše člane Robert Renner, ki je delil 13. mesto, v kvalifikacijah pa je s 5,70 metra izboljšal svoj slovenski rekord. Še vedno brez medalje in brez odmevnih rezultatov je tudi Italija. Nekaj upanj polagajo še v skakalca v višino Gianmarca Tam-berije, ki bo jutri ob uri kosila po našem času nastopil v finalu. Ni mu sicer uspelo preskočiti kvalifikacijski izid 2,31, a je z dobrimi predhodnimi skoki brez napak do izida 2,29 (letvica se je sicer močno tresla, a ni padla) dosegel 10. izid kvalifikacij. Njegov rojak Marco Fassinotti zaradi poškodbe gležnja je odstopil že po ogrevanju. V finale so se uvrstili vsi favoriti, vključno s kanadčanom Droui-nom, Kitajcem Zhangom, Katar-cem Barshimom, in Ukrajincem Bondarenkom. APrimorski ~ dnevnik nogomet Evropska liga: ugodno za moštva iz Italije MONTE CARLO - Žreb skupinskega dela evropske lige v nogometu je bil za italijanska moštva dokaj ugoden, zagotovo ugodnejši od četrtkovega žreba lige prvakov. Napoli, Lazio in Fiorentina so se izognili Liverpoolu, Dortmundu in Tottenhamu, kar je bilo edino pomembno. Skupina A: Ajax, Celtic, Fener-bahče in Molde. Skupina B: Rubin Kazan, Liverpool, Bordeaux in Sion. Skupina C: Borussia Dortmund, PAOK, Krasnodar in Gabala. Skupina D: Napoli, Brugge, Legia Varšava in Midtjylland. Skupina E: Villarreal, Viktoria Plzen, Rapid Dunaj in Dinamo Minsk. Skupina F: Marseille, Braga, Slovan Liberec in Groningen. Skupina G: Dnipro Dniprope-trovsk, Lazio, St-Etienne in Rosenborg. Skupina H: Sporting Lizbona, Bešiktaš, Spartak Moskva in Skenderbeu. Skupina I: Basel, Fiorentina, Lech Poznan in Belenenses. Skupina J: Tottenham, An-derlecht, Monaco in Garabag. Skupina IK Schalke, APOEL, Sparta Praga in Aste-ras. Skupina L: Athletic Bilbao, AZ Alkmaar, Augsburg in Partizan Beograd. PRESTOPNI ROK - Genoa je od Rome za 4 milijone evrov najela Juana Iturbo, Alberto Gilardino bo igral za Palermo, Inter pa naj bi končno najel Peri-šica, medtme ko je možnost, da bi zanj igral tudi Lavezzi praktično izpuhtela. Vuelta: izkazal se je tudi Aru MADRID - Nizozemec Bert Jan Lindeman (Lotto NL - Jumbo) je zmagovalec sedme etape na kolesarski dirki po Španiji. Na 191,1 km dolgi preizkušnji med krajema Jodar in La Alpujarra sta se za njim uvrstila Belorus Ilija Koševoj (+0:09) in Italijan Fabio Aru (+0:29), rdečo majico vodilnega pa je zadržal Ko-lumbijec Johan Esteban Chaves (Orica-GreenEdge). Zaradi visokih temperatur v Andaluziji je bila etapa zelo zahtevna, predvsem to velja za sklepni in 20 km dolg vzpon na La Alpujarro, med katerim se je izkazal tudi Aru, ki je zdaj skupno na 8. mestu. ODBOJKA - Na SP do 23 let v Du-baju je Italija s 3:1 (25:23, 15:25, 25:17, 26:24) premagala Iran in se uvrstila v polfinale. Tržačan Bossi, član začetne postave, je dosegel tri točke. kosarka V Trstu tesna zmaga Italije proti Gruziji TRST - Prvi dan turnirja Mesta Trst v okviru priprav na košarkarsko evropsko prvenstvo je Italija s tesnim 91:90 premagala Gruzijo, ki je imela v zadnji akciji tekme kar nekaj zaporednih metov za zmago. V izenačeni tekmi je bila sicer Italija večji del v vodstvu, kljub odsotnosti Datomeja in poškodbi gležnja Bargnanija, ki je moral zapustiti igrišče, danes pa bo najbrž jasno, ali je poškodba resnejša. Odločilni kot za Italijo je dosegel della valle, anjboljši strelec (22 točk) je bil sicer Gentile. Danes: ob 18.00 Italija - Michigan State, ob 20.30 Rusija - Gruzija. Jutri: 18.00 Michigan State -Gruzija, ob 20.30 Italija Rusija (vse ekme po TV Sky sport). namizni tenis - V Zgoniku prvi dan 32. Pokala Kras Igralke Krasa bi po dolgem času lahko osvojile prvo mesto v skupini V zgoniškem športno-kulturnem centru v Zgoniku se je začel tradicionalni, že 32. mednarodni ženski namizno-teniški Pokal Krasa, ki je za vse udeležence izjemno dobrodošlo predprven-stveno tekmovanje. Prva ekipa Krasa je pokazala zelo spodbudno igro in je dosegla ugodne rezultate, saj je s 5:1 premagala (sicer rahlo oslabljeni) Tramin, ki bo njen nasprotnik tudi v A2-ligi, in igrala neodločeno proti lanskemu zmagovalcu turnirja, zagrebškemu Tisu. Če bodo naše igralke danes v svoji skupini odpravile še Izolo in Opatijo, se jim bo po dolgih letih posrečilo na tem turnirju osvojiti prvo mesto v skupini in se uvrstiti v jutrišnji finale od 1. do 4. mesta. Dobro formo je še posebej pokazala Eva Carli, vedno zanesljiva je Katja Milič, Claudia Micolaucich pa je proti Zagrebčankam osvojila dva pomembna seta, ki Krasu omogočata, da je po številu osvojenih Claudia Micolaucich setov pred Zagrebčankami. V ekipi Mix Team nastopata tudi igralki Krasa Martina Milič in Tjaša Kralj, ki sta bili odločilni za zmago proti Prijedoru, a sta izgubili proti norveški vrsti Norway Team. Prav Norve-žanke, ki v Zgoniku nastopajo drugič, so pokazale lep napredek v primerjavi s prejšnjo sezono, močan vtis pa je zapustila tudi Duga Resa, na čelu z evropsko mladinsko prvakinjo v mešanih dvojicah Emo Marn. Včerajšnji izidi: Norway Team -Vrtojba 5:1, Izola - Opatija 2:4, Tramin - Izola 3:3, Duga Resa - Prijedor 6:0, Mix Team - Norway Team 4:2, Tis Zagreb - Kras 3:3, Kras - Tramin 5:1, Prijedor - Mix Team 2:4. Danes: tekme ob 9.00, 10.30 in 12.00; jutri: finale ob 11.30, nagrajevanje ob 13.30. fotodamj@n 1 4 Sobota' 29- avgusta 2015 ŠPORT / odbojka - Damir Kosmina za Sant'Antioco Dvanajsto poklicno sezono bo preživel na Sardiniji Damir Kosmina bo svojo odbojkarsko kariero nadaljeval na Sardiniji v državni B1-ligi. Z društvom VBA Olimpia SantAntioco je podpisal enoletno pogodbo, že dvanajsto kot poklicni igralec. Enaintridesetletni Kosmina, ki je svojo pot začel pri Slogi, v državni odbojkarski svet pa «poletel« iz tržaškega Adriavolleyja, bo v SantAntiocu, otoku zahodno od Cagliarija, igral kot standardni korektor. »Sprva je bila moja želja, da se približam domu,« je priznal Kosmina, ki je v zadnjih dveh sezonah v isti ligi igral v Bergamu. »Dogovarjal sem se z Motto di Li-venza, Bocnom, pri katerem je nazadnje pristal nekdanji reprezentant Gavotto in Piacenzo, ki je najela Kubanca. Tako sem se odločil za Sardinijo. Je bolj daleč, a sem z izbiro zadovoljen, saj so sestavili konkurenčno ekipo, ki se lahko poteguje za napredovanje. Zmagati prvenstvo B1-lige je od vedno moj športni cilj. Konkurenca bo sicer izenačena, a smo tudi mi lahko med kandidati za napredovanje. Igrali bomo v skupini srednje Italije. Zaradi reorganizacije prvenstev bosta v A2-ligo direktno napredovali dve ekipi, tretja in četrta iz vsake skupine pa se uvrstita v play-off. Prihodnje leto bo namreč A2-liga razširjena. Štela bo dve skupini, vsaka s po desetimi ekipami,« je povedal Kosmina. Sant'Antioco je bil lani nasprotnik Kosminovega Bergama v severni skupini. Čeprav je imel na papirju slabšo ekipo od Bergama, je na koncu v ligi dosegel isto število točk. »Predvajali so zelo lepo odbojko, poznala se je roka argentinskega trenerja AdrianaPasquala,« pravi naš odbojkar z zahodnokraškega konca. V letošnjo sezono stopa ekipa okrepljena, saj so najeli tudi izkušenega blo-kerja Di Franca in rezervnega podajalca Padove v A1-ligi Beccara. »Bomber za Olimpio, dobrodošel Damir,« se glasi naslov članka o Kosminovem prestopu na spletni strani sardinskega kluba. O ekipi in trenerju je laskavo oceno podal tudi Lu-ca Gemma, ki je na Sardiniji že od lanske sezone, prej pa je bil Kosminov soigralec v Bergamu. Zdaj bo z njim delil stanovanje v SantAntioci. Poleg plače in streho na glavi nudi klub Kosmini tudi obedovanje v restavraciji. Vsak teden ima tudi brezplačno vozovnico za polet na celino. »Tako bom lahko po tekmi obiskal zaročenko v Rimu,« je povedal naš odbojkar, ki je s svojim avtomobilom prispel v SantAntioco v četrtek, že včeraj pa je opravil prvi trening. »Tukaj je ozračje še poletno. Vroče je. Polno je turistov, mesto, ki je s kopnem povezano z mostom, je lepo in po meri človeka,« je dejal Kosmina, ki bo že osmo leto igral v B1-ligi, prej še z Adriavolleyjem v Trstu, v San Donaju, Oderzu, Potenzi in Bergamu. Eno sezo- no je preživel v A2-ligi v Loretu, tri prvenstva pa je bil rezervni korektor v najvišji ligi pri Veroni. Sant'Antioco je klub s slavno preteklostjo. V sezoni 1994/1995 je igral celo v A1-ligi, iz nje sicer takoj izpadel. A. Koren □ Obvestila nogomet - Uvodni pokalni nastopi kot priložnost za preverjanje stopnje pripravljenosti »Veliki kalibri« že danes Vesna ob 18.00 in Kras ob 20.30 na domačih tleh - Danes tudi Juventina, Primorec, (pri Domju), Sovodnje in Breg vesna - Predstavitev na Obalni cesti Gostje, pohvale in previdnost s; Deželna amaterska nogometna prvenstva se bodo začela 13. septembra. Danes in jutri bodo na vrsti pokalne tekme. »Big« ekipe naših društev bodo igrale že danes. V elitni ligi bosta tako Kras kot Vesna igrali pred domačim občinstvom. Društvi sta se (pametno) zmenili, da eni igrajo ob 18.00, drugi pa ob 20.30. Ob sončni svetlobi bodo igrali v Križu, kjer bo Vesna gostila Sanvitese. Kras pa bo v soju žarometov (20.30) v Repnu igral proti Cordenonsu. V državnem pokalu promocijske lige bo Juventina igrala v domačem Štandrežu proti močni ekipi Pravisdomini, ki bo med sezono igrala v skupini A. Tekma se bo začela ob 19.30. Drevi bo igral tudi trebenski Primorec, ki se bo letos preizkusil v promocijski ligi. Primorec bo domačo pokalno tekmo proti ekipi Fiu-me Veneto Bannia igral ob 18.00 pri Domju, saj so trebensko »Grižo« zasedli vespisti. Edina tekma deželnega pokala (1. AL) bo drevi ob 19.30 na sporedu v Sovodnjah, kjer bodo belo-modri Cormonese. Vse druge ekipe naših društev bodo igrale jutri. Breg bo v domači Dolini gostil Torreanese. Tekma bo ob 17.30. Ob enakem času bo Primorje na proseški Rouni igralo proti goriški Az-zurri. Sveži novinec v 2. AL Gaja bo ob 17.30 gostovala na Goriškem. Nasprotnik bo Audax Sanrocchese. Mladost bo v prvem krogu prosta. V drugem krogu bo ekipa iz Doberdoba igrala že v sredo ob 20.30 pri Domju. Zarja pa se je, podobno kot lani, odpovedala nastopu v pokalnem tekmovanju. ŠZ BOR - ATLETIKA obvešča, da bodo treningi za letnike 2004 in starejše ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 16.00 do 17.30 od ponedeljka, 31. avgusta dalje. S pričetkom pouka bodo možne spremembe. NOGOMETNA ŠOLA NK KRAS obvešča, da bo prvi trening za začetnike 2003-2004 v ponedeljek, 7. septembra, ob 17.00, za cicibane 2005-2006-2007 v sredo, 9. septembra, ob 16.00 in za mlajše cicibane 2008-2009-2010 v četrtek, 10. septembra, ob 16.30. Na nogometnem igrišču v Repnu. Info na tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. NK KRAS organizira Open Day, v soboto 5. septembra, ob 14.00 na nogometnem igrišču v Repnu. Prireditev je odprta vsem otrokom, ki želijo preizkusiti nogomet in so rojeni od leta 2003 do 2010. Informacije po tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da se bodo treningi vseh skupin začeli s sledečim urnikom: minibasket starejši (2005/06) začetek v ponedeljek, 31.8. vsak dan od 17.30 do 18.45 v Prosvetnem domu na Opčinah; od 14.9. s stalnim urnikom v ponedeljkih, sredah in petkih od 16.00 do 17.15 v telovadnici Ervatti pri Briščikih (vaditelja Andrej Vremec in Erik Piccini); minibasket mlajši (2007/08/09) začetek v ponedeljek 7.9. vsak dan od 16.30 do 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah; od 15.9. s stalnim urnikom v torkih in četrtkih od 16.15 do 17.15 v telovadnici Ervatti pri Briščikih (vaditelja Damjan Košuta in Jana Croselli); mikrobasket (2010/11) od 15.9. s stalnim urnikom v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 v telovadnici na Kontovelu (vaditelja Jana Croselli in Andrej Vremec). Info na tel. 338/5889958 (Andrej Vremec), na e-mail poletkosarka@libero.it ali na naši facebook strani www.facebook.com/polet.kontovel. TENIŠKA SEKCIJA pri AŠZ Gaja organizira od ponedeljka, 7. septembra, kot uvod v novo vadbeno sezono tridnevni začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave sprejema Mara na tel. št. 3898003486. ŠD KONTOVEL organizira odbojkarski kamp v sodelovanju z ZSSDI. Igra, treningi v telovadnici in na odprtem igrišču, beach volley, zabava. Za deklice letnikov 2002-2008, od 31. avgusta do 5. septembra od 8.00 do 16.00 na kontovelskem igrišču. Info: 3288299227 (Tania) ali 3479037995 (Ilenia). AŠD SOKOL in ZSSDI organizirata Poletni športni kamp na odprtem igrišču Sokola v Nabrežini od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra, za otroke letnikov 2001-2008. Prijave do 30. avgusta na tel. 3408556304 (Marko) in 3488850427 (Lajris) ali na csdasdsokol@gmail.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSSDI organizirata poletni center »Plesalček« za otroke od 3 do 8 let od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici OS Bevk na Opčinah. Urnik: 7.30-17.00, kosila in malice vključeni. Info in vpis na tel.: 3343611757 (Kristina), info@cheerdancemillenium.com. KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta od ponedeljka 31. avgusta do petka 4. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 ali karinmalalan@gmail.com. košarka - D-ligaša stopata v novo sezono Sokol brez velikih ambicij Kontovel cilja na play-off Jadra v kriškem portiču so bleščala v poznoavgustovskem soncu. Pogled s terase restavracije Tenda Rossa na Obalni cesti pod Križem, kamor je - kot se spominja lastnica lokala Tencetova - v petdesetih letih prejšnega stoletja rad zahajal slavni furlanski boksar Primo Carnera, je segel globoko v Tržaški zaliv. Vodstvo kriške Vesne očitno ve, kako očarati svoje navijače in medije pred začetkom sezone. Na letošnji uradni predstavitvi ekipe pa je resnici na ljubo bilo manj gostov (a je prišel odbornik za šport Edi Kraus) kot na (prvi) lanski. Krivi so bili dopusti. Nekateri so se opravičili in plavim, ki bodo drugo leto zapored igrali v deželni elitni ligi, zaželeli vso srečo preko sporočila. Prisoten pa je bil »big boss« deželnega nogometa, Gianni Toffoletto (predsednik deželne nogometne zveze). Njegovi prihodi na tržaški konec niso tako pogosti. Pri Vesni so zato lahko počaščeni. Predsednik Vesne Roberto Vidoni je uvodoma dejal, da moštvo cilja v novi sezoni na miren obstanek v ligi. Samo obstanek, potem ko so v lanski sezoni plavi zasedli celo 3. mesto? Nogometaši so vedno (preveč) previdni. Podobno tudi novi trener Luigino Sandrin: »Čimprej moramo doseči 40 točk.« Še dobro, da je navijačem dvignil moralo ka-petan in vratar Edvin Carli, ki je dodal, »da ekipa lahko tudi v letošnji sezoni doseže solidne rezultate.« Težke pohvalne besede so prišle iz ust predstavnika ZSŠDI Igorja Kocijančiča: »Vesna je v zamejski nogometni stavrnosti eden redkih primerov dobre prakse vključevanja in vrednotenja domačih igralcev.« Edvin Carli, Minej Puric, Goran in Albert Kerpan, Matija Arduini in David Colja so dokaz, da se lahko tudi z domačimi fanti igra v A-ligi amaterjev (elitni ligi). Letos so v Križu skušali z domačimi silami okrepiti tudi trenerski štab. Pomočnik trenerja bo nekdanji kriški nogometaš Roberto Candotti. Maserju Alexu Sedmaku bo pomagal Daniel Rebula. Prvenstvo elitne lige (kot druga deželna) se bo začelo 13. septembra. V Križu nestrpno pričakujejo koledar, ki ga bodo objavili v ponedeljek. Navijače zanima predvsem, kdaj bo der-bi proti Krasu. (jng) Priprave na nastop v letošnji sezoni D lige sta v preteklih dneh začeli tudi članski ekipi Kontovela in Sokola. Večje spremembe beležijo pri nabrežinskem Sokolu. Na klopi je Zorana Lazarevskega nasledil Walter Vatovec, ki bo letos vodil tudi Jadra-novo ekipo U18. Prav iz te ekipe se bo postopoma priključil tudi kak obetaven mladinec, čeprav Vatovec trdi, da je D-liga fizično naporno prvenstvo: »Nekateri so daleč od tega, da bi lahko nastopali v tej ligi, upam pa, da bodo čez leto dovolj napredovali.« Poleg fizičnih sposobnosti nedvomno štejejo tudi izkušnje, pri Sokolu pa so se morali odpovedati Niku Štoklju, ki dokončno zapušča parket. V Nabrežino pa prihajata nekdanja košarkarja Bora Mattia Piz-ziga (letnik 1988) in Luca Gallocchio (letnik 1991). Velikih ambicij pri Sokolu nima-jo:»Poskušali bomo narediti čim več glede na naše zmogljivosti, ekipo pa bomo po vsej verjetnosti še nekoliko definirati v celoti,« je še dejal Vatovec, ki trenutno na treningih vodi skupino desetih košarkarjev. Marko Švab, Kontovel fotodamj@n Walter Vatovec, Sokol fotodamj@n Kontovel ohranja lansko ogrodje ekipe, nekaj pa je tudi sprememb: pod vprašajem je nastop Erika Hrovatina, h Kontovelu pa je po izkušnji pri Sokolu pristopil organizator igre Niko Sossi (letnik 1991). Okrepitev bo Kon-tovel v tej sezoni imel tudi na klopi, saj bo trenerju Markom Švabom pomagal še Emil Bukavec (lani maser in pomožni trener Jadrana). »Letošnji rezultat bo odvisen predvsem od želje fantov. Realni cilj je uvrstitev v play-off. Ekipa je bolj ali manj sestavljena, še malo pa moramo premisliti vlogo mladincev letnikov '96, '97 in '98, ki so prav tako člani mladinskih ekip Jadrana,« pravi Švab, ki te dni v pričakovanju nastopa na turnirju K2 v goriškem Kulturnem domu, na katerem bo nastopil tudi Sokol, vodi moštvo na kondicijskih treningih v telovadnici Ervatti. (mar) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 29. avgusta 2015 15 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledita Utrip evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Overland 8.25 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 9.05 Top - Tutto quanto fa tendenza 9.551 giganti 10.25 Line Verde Orizzonti Estate 11.25 Fuori luo-go 12.25 Linea Verde Estate di sabato 14.00 Linea Blu 15.15 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 18.50 Igra: Reazione a catena 20.35 TecheTecheTe 21.20 Festival di Ca-strocaro 2015 RAI2 6.30 Nautilus 6.55 Nan.: The McCarthys 7.15 Nan.: Due uomini e mezzo 7.55 Serija: Lassie 8.35 Sulla Via di Damasco 9.05 Serija: Heartland 9.50 Serija: La nave dei sogni 11.25 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.0018.00, 20.30, 22.45 Dnevnik 13.30 Sereno Variable Estate 14.00 Serija: Countdown 15.45 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.30 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.15 Serija: Squadra Speciale Lip-sia 18.05 Serija: Sea Patrol 18.50 Serija: Squa-dra Speciale Cobra 11 22.45 Film: Le serpent (triler) _RAI5_ 14.25 1000 giorni per il pianeta Terra 15.10 Wild Africa 16.05 Gledališče: Miss Mabel 17.50 Orienteoccidente: corpi, ritmi, danze 18.20 Novice 18.25 Europa Street Art 19.00 Museo Italia: Raffaello e Michelangelo 19.50 Art of... America 20.45 Come si guarda un'opera d'arte 21.15 Gledališče: Cyrano de Bergerac 23.35 Ples: Alicia Alonso RAI MOVIE 14.40 Film: The Last Keepers - Le ultime streghe (fant.) 16.10 Film: Una sposa in af-fitto (kom.) 17.40 0.40 Novice 17.45 Film: Tutto quella notte (kom.) 19.40 Film: Fan-tozzi subisce ancora (kom., It., '83) 21.15 Film: Piedone l'africano (pust., It., '78, i. B. Spencer) 22.55 Nad.: Deadwood RAI PREMIUM 13.55 Nad.: Il coraggio di una donna - Rossella 15.50 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 15.55 Nad.: Orgoglio 17.40 Novice 17.45 Nad.: Giorni da leone 19.30 Nad.: Lui & lei 21.20 Nad.: Il ritor-no di Ulisse 23.15 Nad.: Terra ribelle RETE4 21.05 Film: Passione senza regole (triler) 23.00 Sabato Sprint 23.45 Rubrike _RAI3_ 7.00 Italia in 4D 8.00 R.A.M. 8.55 Sabato, domenica e lunedi... con Eduardo 10.35 Ri-tratti 11.15 L'ha detto Elisir 12.00 14.00, 18.55, 22.45 Dnevnik, vreme in šport 12.15 Rubrike 14.55 Dok. film: Il popolo migratore 16.25 Film: L'ispettore Gadget (kom.) 17.30 Serija: I misteri di Murdoch 20.00 Blob 20.15 Superstoria 21.00 Film: Fuga per la sal-vezza (dram.) 23.05 Un giorno in pretura _RAI4_ 14.00 Film: Out of Inferno (akc.) 15.55 Continuum 16.40 17.30 Atlantis 17.25 Novice 18.15 Once Upon a Time in Wonderland 19.45 Resurrection 21.15 Scandal LAEFFE 6.30 Media Shopping 7.20 Nad.: Casa Via-nello 7.50 Film: Il tassinaro (kom.) 10.15 Film: Lucky Luke (vestern) 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Ieri e oggi in Tv 15.55 Nad.: Monk 16.50 Nad.: Poirot 19.35 Serija: The Mentalist 21.30 Film: Enemies Closer: Nemici giurati (akc.) 11.35 Jamie Oliver in Italia 13.05 David Rocco: Dolce vita 14.05 18.10 Viaggi nudi e crudi 15.05 Posso dormire da voi? 16.05 Film: Fiori d'acciaio (dram.) 19.05 Il cuoco vagabondo 21.05 Bourdain: Senza preno-tazione 22.05 Nad.: Let's Dance 23.00 Dok. film: Tsunami, il giorno dopo CIELO 10.30 Fratelli in affari 13.10 14.25, 15.55, 16.55 Studio MotoGP 13.35 Motociklizem: Moto3, VN Velike Britanije, kvalifikacije 15.10 Motociklizem: MotoGP, VN Velike Britanije, kvalifikacije 16.05 Motociklizem: Moto2, VN Velike Britanije, kvalifikacije 17.15 Cucine da incubo 18.15 Masterpa-sticciere di Francia 20.15 House of Gag 21.10 Film: Play Motel (erot.) DMAX 23.30 Film: La battaglia dei tre regni (akc.) _CANALE5_ 6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 9.10 Supercine-ma 9.50 Nad.: Fratelli detective 11.00 Forum 13.40 Nad.: Il tempo del coraggio e dell'amo-re 17.30 Nad.: Due imbroglioni e... mezzo! 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint Estate 21.10 Film: Rosamunde Pilc-her - La donna sulla scogliera (dram.) 11.401 maghi delle auto 12.30 Affari a quattro ruote 13.20 Te l'avevo detto 14.10 Superhuman: vero o falso? 15.05 Quando meno te lo aspetti 18.05 Turtleman 19.00 Ri-mozione forzata 20.20 Banco dei pugni 21.10 L'impero delle macchine 22.00 Sol-levamento case 22.55 Airplane Repo: ope-razione recupero 23.45 Alaska: pesca in alto mare SLOVENIJA1 6.20 Odmevi 7.0018.40 Risanke in otroške serije 9.25 Kviz: Male sive celice 10.05 Kratki film: Skrivni prijatelj 10.20 Infodrom 10.30 Dok. serija: Kdo si pa ti? 11.15 Dok. serija: Kulturni vrhovi 11.55 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, šport in vreme 13.30 Dok.: Sledili so volkovom 14.30 Dok. serija: Gozdovi Slovenije 14.55 Nad.: Doktor Martin 15.50 Dok. odd.: Afrika - ranljiva celina 17.15 Čez planke 18.25 Village Folk 18.35 Ozare 19.25 Utrip 23.15 Film: A proposito di Steve (kom., '09, i. S. Bullock) _ITALIA1_ 6.45 Nan.: Mike in Molly 7.2519.00 Risanke in otroške oddaje 8.35 Film: Un uomo chia-mato Flintstone (anim.) 10.25 Film: Amo-re 14 (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.45 Serija: I liceali 15.40 Nad.: Pretty Little Liars 18.10 Nan.: Camera Café 19.10 Film: Piccola peste torna a far danni (kom.) 21.00 Kratki film: Despicable Me Presents - Minion Madness (anim.) 21.10 Film: Cattivissimo me (anim.) 23.10 Film: Tremors 4 - Agli inizi della leggenda (horor) _IRS_ 14.05 Film: Guida per riconoscere i tuoi santi (dram., '06, i. S. LaBeouf) 16.00 Film: We Are Marshall (dram., '06, i. M. McCo-naughey) 18.35 Film: Mi faccio la barca (kom., It., '80) 21.00 Film: Bagnomaria (kom., It., '98) 23.10 Film: Casotto (kom., It., '77, r. S. Citti) _laz_ 7.00 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.45 Dnevnik 7.50 Film: La paura fa 90 (kom.) 9.30 Film: Signori si nasce (kom.) 11.15 Film: Adorabili e bugiarde (kom.) 12.50 Pollice verde 14.00 Serija: Jack Frost 18.00 23.00 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 In onda 21.10 Serija: Benjamin Lebel - Delit-ti D.O.C. _lazd_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00 Cuochi e fiamme 8.151 menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 17.00 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 19.00 Chef per un giorno 21.10 Film: A Gillian per il suo compleanno (dram., '96, i. M. Pfeiffer) 23.00 Film: Il principe delle maree (dram., '91, i. B. Streisand) TELEQUATTRO 6.3012.55 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 12.30 Rotocalco Adnkronos 12.45 Italia economia e prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Signore 21.00 Qui studio a voi stadio 23.30 Trieste in diretta 20.05 Film: Oblika stvari (rom., '03, i. P. Rudd) 21.45 Večer v Palladiumu SLOVENIJA2 9.00 Nan.: Začnimo znova 11.35 Samospevi z Ano Pusar Jerič 12.30 0.40 Atletika: SP, prenos 15.15 Judo: SP, pon. 16.15 Film: Kitajska zgodba (kom.) 17.50 Košarka: prijateljska tekma, Srbija - Slovenija, prenos 20.00 Koncert: Poletna noč 21.35 Zvezda-na 22.20 Film: Presrečni (kom.) 23.45 Točno popoldne _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Dok.: Kraški kamnolomi 15.20 Dok.: Zgodovina ZDA 15.45 20.00 Potopisi 16.10 Dok.: Voda reke Tilment 17.10 Arhivski posnetki 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Tg dogodki 20.30 Artevisione 21.00 Boben 22.15 Atletika: SP 23.15 Folkest 2010 _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 10.00 Film: Paulie (pust.) 12.00 Top Design - Avstralija 13.00 Film: Z roko v roki (dram., '98, i. J. Roberts) 15.20 Film: Morlici (kom.) 17.10 Nad.: Toskana, ljubezen moja 18.55 Vreme in novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa Sobota, 29. avgusta Rtv Slo 1, ob 23.05 VREDNO OGLEDA Laibach -Spectre, koncert Posnetek koncerta Skupina Laibach, ki je prejšnji teden imela dva koncerta v Severni Koreji, maja pa zaključila razprodano turnejo po Severni Ameriki je lani v sklopu toura Spectre gostovala tako rekoč doma, v Križankah, se pravi v mestu po katerem se imenuje. Band iz Trbovelj je koncert, ki ga drevi predvajajo v sklopu sporedov RTV-ja je razdelil na tri dele. V prvem delu so predstavili gradivo iz novega albuma. Kolektiv z Milanom Frasom in Mino Špiler v ospredju, in prepoznavno animacijo v ozadju, je preigral novi album in ga končal s pesmijo Whist-leblowers. V drugem delu so zaživele stare skladbe od Brat moj preko B Machina, Leben Tod do See that my grave in kept clean. Za tretji del oziroma dodatke so pustili Tanz mit Laibach in Das Spiel ist Aus. KANAL A 7.00 Risanke 7.30 Serija: Naša mala klinika 8.15 Serija: Midva in vsi drugi 8.35 Serija: Zmeda v zraku 9.00 Serija: Gremo naprej 9.30 Serija: Odbita rodbina 10.35 Top Gear 11.40 Film: Frajerske superge 2 (kom.) 13.30 Serija: Na trdih tleh 14.25 Motocikli-zem: MotoGP, VN Velike Britanije, kvalifikacije 16.55 Volan 17.25 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Maribor - Krka 20.00 Film: Medaljon (akc., '03, i. J. Chan) 21.40 Film: Svetloba (akc., '96, i. S. Stallone) PLANETTV 22.00 Film: Malavita (krim., '13, i. R. De Niro, M. Pfeiffer) 10.00 Britanski Top Model 10.55 Ameriški Top Model 11.50 Serija: Hiša vaših sanj 12.55 Nan.: Vojaške žene 13.50 Kuharski mojster 14.45 Ramsay rešuje kuhinje 15.45 Nan.: Srečno ločena 16.15 Film: Srce in duša (kom.) 18.00 22.05 Dok.: Galileo 19.00 21.55 Danes 19.25 Planet kuha 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Nune pojejo (kom.) 23.00 Film: Popolna tatvina (akc.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 40 let slovenskih oddaj v Trstu, sledi Music box; 10.15 Prva izmena - Goriški ogledi; 11.00 Studio D - Operetne promenade; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Mizica, pogrni se!, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Tretja izmena; 17.10 Mavrica: Jazz odtenki, sledi Music box; 18.00 Mala scena: Prežihov Voranc - Doberdob - radijska nadaljevanka, režija J. Babič - 10. del; 18.55 Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.15 Napovednik; 6.25, 10.40, 15.00 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00, 17.30 Pregled tiska, vreme; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 15.05, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.01, 13.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Tra resti e orme; 14.00 Slot Parade/Playlist; 14.35 Play Music Like; 15.00 Souvenir d'Italy/Pesem tedna; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 21.00 Pairappapa; 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. XPrimmH ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 16 Sobota, 29. avgusta 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad severnim Atlantikom in zahodno Evropo je obsežno ciklonsko območje, nad južno in vzhodno Evropo pa je območje visokega zračnega tlaka. S šibkimi jugozahodnimi vetrovi doteka k nam zelo topel in suh zrak. V_A Po celi deželi bo vroče, še posebno v nižinah, kjer bo popoldne tudi soparno. Ob obali bo pihal vetrič. V visokih nadmorskih višinah bo jasno in mirno. Ponoči bo na zahodu lahko nastala megla. Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju okoli 18, najvišje dnevne od 28 do 32 stopinj C. Jutri bo jasno in vroče po celi deželi, še posebno v nižinah, kjer pa bo manj soparno kot danes. V gorah bo jasno in mirno, ob obali pa bo popoldne pihal vetrič. Jutri in v ponedeljek se bo nadaljevalo sončno in vroče vreme. 500 m..... ......25 2000 m 1000 m..... ......23 2500 m 1500 m..... ......19 2864 m UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah dosegel 7 in v gorah 8. Preživeli "velikega pobega" Paul Royle umrl SYDNEY - Avstralski vojni veteran Paul Royle, eden od dveh še živečih udeležencev znamenitega pobega iz nacističnega zapora poimenovanega veliki pobeg, je umrl v 101. letu starosti. Royle je bil eden izmed 76 zavezniških zapornikov, ki so marca 1944 izkopali rov in poskušali pobegniti iz nemškega vojnega zapora Stalag Luft. Pobeg je uspel samo trem zapornikom, preostale je ulovila policija gestapo, ki je 50 ubežnikov usmrtila. V kopanju rova je sodelovalo 600 ljudi. Royle je bil zadolžen za odstranjevanje izkopane zemlje. Nosil jo je tako, da je z zemljo napolnil hlače in jo potem na skrivaj raztresel po dvorišču zapora. Drzen pobeg je ovekovečil film Veliki pobeg iz leta 1963, v katerem je nastopil Steve McQueen. ASTANA - Prestolnica Kazahstana bo gostila Expo 2017 Facebook v enem dnevu obiskala milijarda ljudi NEW YORK - Spletno družbeno omrežje Facebookje doseglo nov rekord, saj je spletno mesto v enem dnevu obiskala milijarda uporabnikov, je sporočil njegov ustanovitelj Mark Zuckerber. Kot je dejal, je novi rekord Facebooka začetek povezovanja celotnega sveta. Na svojem profilu je objavil, da je v ponedeljek eden od sedmih ljudi na Zemlji uporabljal družbeno omrežje. Omrežje je že prejšnji mesec objavilo podatke, iz katerih izhaja, da se je število mesečno aktivnih uporabnikov povišalo za 13 odstotkov na 1,49 milijarde ljudi. Prav tako se je na 1,31 milijarde zvišalo število uporabnikov Facebooka na mobilnih napravah. Stolpnice rastejo kot gobe po dežju Do svetovne razstave bo mesto imelo milijon prebivalcev - Od decembra do marca lahko pošteno zebe - Le petina države leži na evropskih tleh ASTANA - Kazahstanski nogomet je v teh dneh zabeležil enega največjih uspehov, prvič v zgodovini se je namreč nogometni klub iz glavnega mesta Astane uvrstil v najmočnejše klubsko tekmovanje na stari celini, ligo prvakov. Čeprav mesto zdaj spet živi z judom, saj gosti svetovno prvenstvo v tej veščini, je nogomet tako kot povsod, tudi tukaj v ospredju. V noči na četrtek so nogometaši Astane, kjer igra slovenski repre-zentant Branko Ilič, pri Apoelu na Cipru igrali 1:1 in skupno slavili z 2:1 ter se uvrstili v skupinski del tekmovanja. Velik uspeh, ki so ga ob 3. uri zjutraj po lokalnem času pospremile številne troblje avtomobilov in tudi ognjemet. A Astana je v teh dneh, ko gosti svetovno prvenstvo v judu, poplavljena z žerjavi. Pa ne z vrsto ptic, pač pa z gradbenimi žerjavi, ki kraljujejo nad mestom. Ast-tana je prestolnica Kazahstana od leta 1997, pred tem je bilo glavno mesto Almaty na jugu države (1,4 milijona prebivalcev). Razlog mnogih gradenj? Povečanje prebivalstva, ki bi naj do leta 2017 zraslo na milijon. In zakaj povečanje prebivalstva na milijon do leta 2017? Takšne so želje vlade in mestnih veljakov, na čelu s predsednikom države Nursultanom Nazarbaje-vom, ki državo z železno roko vodi od leta 1989. Astana bo namreč leta 2017 priredila svetovno razstavo Expo, ki jo te dni gosti italijanski Milan, zato je trenutno polna gradbišč, moderne stavbe in stolpnice pa rastejo kot gobe po dežju. Kazahstanska prestolnica je v zadnjem tednu avgusta prijetno mesto, s temperaturami okrog 15 stopinj Celzija, že čez nekaj dni pa bo svojo podobo spremenila, prebivalci se bodo morali odeti v toplejša oblačila. Od sredine decembra do marca je v kazahstanski prestolnici pogosto tudi 35 stopinj Celzija pod ničlo. Je druga najhladnejša prestolnica na svetu za mongolskim Ulanbatorjem. »Dobro živimo, ničesar nam ne manjka. Res je, da je precej časa pri nas hladno, a takrat se mladi dobivamo po trgovskih centrih, ki jih je v Astani na pretek in tako preživljamo prosti čas,« pove Rustam, študent družboslovja, ki v času prvenstva zaradi znanja angleškega jezika pomaga organizatorjem pri komuniciranju s tujimi novinarji. Gradbeništvo ga ne zanima, de- lo se mu zdi pretežko, starši pa mu na srečo zaenkrat lahko sofinancirajo študij. »Ko hodim po mestu, vidim delavce, da so na gradbiščih tudi pozno zvečer. Neredko se zgodi, da delajo pod reflektorji, v mrzlih dneh jim ni prijetno. Za gradnjo imajo na voljo le nekaj toplih mesecev in takrat je treba postoriti čim več,« pove študent, ki potihoma upa na možnost dodatnega izobraževanja v tujini. Astana je sicer drugo največje mesto v državi, pred imenovanjem v prestolnico z dekretom s strani predsednika, se je imenovalo Akmola. Je načrtovano mesto, s pravokotnimi avenijami in ulicami, leži ob reki Išim. Mesto je zasnoval japonski arhitekt Kisho Kuro-kawa, Astana pa v kazahstanskem jeziku pomeni prestolnica. Razlog za selitev glavnega mesta je bil boljši geografski in strateški položaj mesta, saj se nahaja skoraj v središču Evrazije, mnogi pa Kazahstan, med drugim tudi Evropska nogometna zveza, prištevajo v Evropo, pa čeprav leži na stari celini le petina ozemlja te države. Kazahstan je po površini deveta največja država na svetu, in največja, ki ne meji na morje, če izvzamemo Kaspijsko jezero/morje. Prebivalstvo, skupaj 18 milijonov, je v dveh tretjinah kazahstansko, sledijo Rusi (23 odstotkov), Uzbekistanci (3), Ukrajinci (2), Ujguri (1,4), Ta-tari (1,2) in Nemci (odstotek). V Astani se križajo poti, ki vodijo iz Sibirije v osrednjo Azijo in iz Kitajske v Evropo. Mesto šteje približno 850.000 prebivalcev (2014), pred odločitvijo o tem, da postane glavno mesto, pa je štelo približno toliko prebivalcev kot Ljubljana. Staro mestno jedro se nahaja na desni strani reke, medtem ko se je popolnoma novo mestno središče z državnimi poslopji, novimi naselji in zabaviščnimi vsebinami razraslo na levi strani reke. V mestu, ki leži sredi stepske poljane, vseskozi piha, za kar so krive tudi pravokotne aleje in obsežni prazni prostori med zgradbami, kjer je od ene do druge tudi po pol kilometra ali več. Kamor seže oko, je sama ravnina, na obzorju ni niti enega hriba. POLJSKA - Odkritje Nacistični vlak z zlatom in dragocenostmi VROCLAV - Domnevno odkritje nacističnega vlaka, ki naj bi to-voril zlato in dragocenosti, je na Poljskem povzročilo pravo iskalno mrzlico. Oblasti lokacije vlaka, ki sta ga našla dva moška, ne želijo razkriti in obenem opozarjajo, da bi bile lahko na njem nastavljene mine. Kljub temu so na območju, kjer je vlak pred 70 leti izginil, številni iskalci. Lokalni mediji so zadnje dni polni novic o starem vlaku z zlatom in dragulji, ki naj bi jih ukradli nemški nacisti. Vlak naj bi našla moška, Nemec in Poljak, na jugozahodu Poljske. Oblasti so o podrobnostih glede odkritja zadržane, so pa se na javnost obrnile z opozorilom. »V skritem vlaku, za katerega sem prepričan, da obstaja, bi lahko bile tudi nevarne snovi iz druge svetovne vojne,« je sporočil državni sekretar na ministrstvu za kulturo Pjotr Zuchowski. Po legendi naj bi se vlak v zadnjih dneh druge svetovne vojne odpravil iz zahodnega mesta Wroclaw in nato skrivnostno izginil v okolici mesta Walbrzych. Mestni uradniki Walbrszycha so pojasnili, da so vlak našli na mestni zemlji, a natančne lokacije ne želijo razkriti, kot tudi ne identitete najditeljev. Njun odvetnik Jaroslaw Chmielewski je povedal, da so lokalnim oblastem opisali vlak, ki da je dolg od 120 do 150 metrov. Obenem je dodal, da najditelja pričakujeta 10-odstotni delež vrednosti tovora, ki je na vlaku. Govorice o tem, da bi naj spomladi 1945 skrivnostno izginila dva posebna nacistična vlaka, krožijo že leta in burijo domišljijo številnih lovcev na zaklade.