Št 81.
V Gorici, dno 30. julija 4S97.
Soča"
izhaja vsak petek o poldne in velja  s  prilogo  ..Gospeilmki List* vred po pošti prejemana ali v Gorici na <lorp  pošiljanu:
vse leto.....gld. 4-40,
pol leta.....      ,    2-20.
.četrt leta.....II«.
"'a   tuje   dežele toliko  več,  kolikor je večja poštnina. Delavcem   iti   drugim   manj   premožnim   novim   naročnikom naročnino   znižamo,   ako se oglase pri upravui&lvu.
„Prisorec"   izhaja   v.sakih  M   duii   vsak   drugi  torek   hi velja za celo leto SO kr.
»Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak mesec v obsegu I« siranij. Kadar je v pelek praznik, izideta lista že v četrtek.
TečeJ XXVII.
(Izdaja za deželo.)
Oznanila
in .FlSmiCE' plačujejo se za pelstopno petit-vrsto: 8 kr., Ce se tiskajo I krat,
Večkrat — po pogodbi.  _  Za večjo  črke po prostoru.
Posamične Številke dobivajo se v tobakavnali v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri I.avroačieu nasproti velike vojašnice in pri Pipana v ulici Ponle della Falua po 8 kr.
Uopisi pošiljajo naj se urmluiilvu, naročnina in rcklaniaiije pa upiavuislvu „Soče\ - Neplačanih pisem urailulilvo ne sprejema.  —  Hokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnišlvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajatelj   in   odgovorni   uradnik Vinko  Levičnik
„ Bog in narod!«
Poslanec Spinčic o položaju.
Državni poslanci' prof. Spinčič jo govoril 18. t. m. na občnem zboru < Edinosti v Trstu o položaju v Avstriji v obče in Jugoslovanov posebej. Med drugim je dejal:,,..
'•Ekseelenea grof Rudeni nima odločnih pristašev. To je bil tudi vzrok, tla se je zasnovala večina v državnem zboru, ne v ta namen, da bi podpirala grofa Badenija, ampak v ta namen, da prisili njega ali p a njegovega naslednika, da bo delal po zakonih.
Močni utegnejo biti posamičniki, jak je bil Taaffe, juk je bil morda grof Rudeni, a brez večine v parlamentu ni opravil ničesar prvi in ne opravi ničesar drugi. Večina narodov je odločilna v parlamentarnem življenju. Tako večino imamo sedaj. Glavna skupina te večine sestoji iz onih poslancev, ki zastopajo pravi krščanski liberalizem, ki hočejo pravico vsem narodom, in to so Miadočehi in ee.M;i >elikaši.
V Ulldjejevieah, kjer tli bilo nobenega i/.med nas, spomnil se je knez Friderik Scluvarzenberg tudi nas, našega naroda; rekel je, da treba zadovoljili tudi nas Slovence in Hrvate, zadovoljiti da treba ne samo čuvarje proti severozapadu, ampak tudi čuvarje proti jugozapadu.
I)ruga važna skupina večine v zbornici poslancev so Poljaki. I oni so z nami. Ce 1 »i se ne zavzeli za prava drugih narodov, sorodnih Slovanov, zgubili bi tudi oni tla pod nogami. In res so cesto pokazali svojo ljubezen do drugih narodov, pokazali so to ljubezen čestokrat tudi nam. Njim na čelu stoji sedaj mož, čcsIk starec, ki se je, mislim, že s tem. <la je vstopil v večino, pokazal neodvisnega od svojega sorojaka, ekseelence grofa Badenija, in da hoče vztrajati v tej Večini, bilo to ljubo »iv.fu Badoniju ali pa ne. Da-li bode ljubo grofu Badoniju ali ne, tega jaz res ne vem.
Tretja med večiiui skupinami sedanje večine so nemški konservativci. Oni imajo, kakor sploh vsi Nemci, vsega dovolj. Ti želijo samo, da bi se nekoliko spremenilo šoNko razmere. Ti so vsekako uajpravičneji Nemci. Oni so bili jedini. ki so se postavili po robu ropotanju S cho nerer j a in njegovih drugov.
Četrta glavna skupina je takozvana slov a h s k a k r š č a n s k o - n a r o d n a zveza. V tej zvezi miki tudi mi hrvatski in slovenski poslanci.
Na shodih, v novinah, se je vedno fn vedno povdarjnla želja Hrvatov in Slovencev, da Tonili ti poslanci jedini in neodvisni. Ta želja se je izražala posebno tudi tukaj vsako leto na zborih političnega društva Edinost«. Mi-nolo je (> let, a.ni malo so nismo mogli približati uresničenju te želje, Da, došlo je do toga, da so bili hrvatski in slovenski poslanci dasi jih je le malo po številu razdeljeni v R male skupine. Slednjič so uvideli sami poslanci in vsakdo, da takim cepljenjem ne pridemo dalje in ne dosežemo ničesar.
Kakor klasično   pričo   za   potrebo zjedinjenja in neodvisnost hrvatskih in slovenskih    poslancev,   navedem   sedaj že ranjkoga   Kluna.   On  je   bil   velik spoštovatclj    Uoheinvarlov,    on   je   bil takorekoč zaljubljen v tega   državniku, iti vendar je tudi ta   mož   kratko   pred : smrtjo pripoznal  meni in še nekaterim , drugim poslancem, da goji  prepričanje, i da vsaki poslanec,   naj   si   bode ! Slovenec  ali   Hrvat,   mora   stopili j v jedcu  hrvalsko-slovenski   klub.   Do i hrvatsko-.dovenskega   sicer   ni   prišlo, I mesto tega se je ustanovila    slovanska krščansko-narodna zveza . Ta zveza je neodvisna od vsakega in tudi od > lade. Ta skupina se ne razlikuje od namero-vanoga    hrvatsko - slovenskega     kluba samo v tem, da ima drugo ime, ampak tudi v tem,   da   se   nahaja v njej   tudi nekaj poslancev drugih  slovanskih   narodnosti. Tej zvezi je pristopilo   tudi 7 Malonisov in 1 Teh iz Moravč. Ta zveza je   bila   ustanovljena   v   zadnjem  hipu, vendar pa še o pravem času. S tem se je preprečilo v zadnji hip, da ni prišlo
¦   do večine, katero je snoval grof Da-| doni. Da pa ni prišlo do tega, ima se i pripisali po velikem delu, ali morda i najbolj naši slovanski krščansko-narodni
zvezi. Jaz se nadejam, da se tudi vzdrži j la zveza, tla se \ 'drži ta večina. Ta I večina ima jasen i. -idltičen program, ! namreč program, gl..M>*< katerega se i morajo lati vsem narod mi pristojajoča i jim pravu.
j            Nadaljni   dokaz   v to   bi   bil   tudi
i banket na dan zaključenja državnega ; zbora. P.anket so priredili poslanci sku-, piu večMie v parlamentu. Predsedoval . je starina Ja\vorsky; na tem banketu l so govorili zastopniki narodov, ki so v
¦   večini. Pil je to krasen, lep večer in moj drug tir. Lngiuja je meni rekel, ko sva šla od banketa, da ta večer velja več, nego vsa 2 meseca, katera smo preživeli v državnem zboru.
Spoštovana gospoda! Jaz opazujem dogo lice in slušam pritožbo zastopnikov raznih pokrajin.   Razgovarjal  sem
Podlistek.
Štirnajst dnij na Balkanu.
(Potopisne črtice.) I. Iz Gorice na Četi nje.
(Dalje?.
Rekel sem, da smo zapustili Pulj ob 2. popoldne. Tu smo dobili nekaj novih potnikov, katero Je pripeljal po-nočni dunajski naglic. Se kake pol ure pluje parnilc ob dolgočasnem istrskem obrežju, potem pa dere naprej po odprtem Kvarnem; le daleč tam na v.shodu štrle v zrak krsne gore otoka ("rosa, ki seže globoko gori proti Reki. Ob 4. popoldne smo pluli mimo malega istrskega otočiča Pni je; ob morju jo videti le malo mestece, drugače pa ne one posamične hiše na eclenf otoku. Otok je j ako kršovit; le nekaj ograjenih vinogradov je videti na jugozapadu.
Za otokom U n i j o proti" vshodu je takoj otok Losi n j (severna tretjina) in za Lošinjem sega doli južni konce Krka. Naš AVurmbraiuU jo plul med otočičem Suskom in Lošinjem. Mesto Lošinj smo mogli videti s kuka lom prav razločno; lego ima zares krasno! Okoli 5. popoldno smo videli na vshodu še mali otočič, ki jo zadnji pod Istro, za
kratek čas pa se pokažejo na jugu že prvi dalmatinski otoki. Pol ure smo pluli med otokoma Silba in Premu-d a, opazovaje na obeh straneh med golimi skalami posejane olive; nekaj obdelane zemlje jo tudi videti ob bregu. Od tu dalje do Zadru jo posejanih veliko otokov, ki so si povsem slični v vsakem pogledu; kršoviti pa so vsi jed-nako. Na njih ni nič posebnega.
Ob 8. zvečer smo dospeli v Z a d ar. Ker je vsakdo radoveden na dohod AVurmbranda^, bodisi da pričakuje dohod k.ake drage osebe, prihaja k pnr-niku navadno veliko mestnega občinstva. Ta dan je bil pa še praznik, zato" je toliko bolj mrgolelo ljudstva ob morju. Tu je izstopilo večje število potnikov. Koliko pozdravljanja in  poljubovanja!
V Zadrti jo stal parnik :,/4 ure. Časa je bilo torej dovolj, da sem skočil v mesto in prehodil vse glavnišo ulico. Ozke so te ulice ozko, tudi nesnažne še precej! Napisi nad prodajalnicami so skoro izključno italijanski, dasi so skoro izključno italijanski, so zopot priimki skoro izključno — s 11) v a n s k i; redko je rodbinsko ime, ki iio koncu jo na <ič>, pokvarjeno seveda v «ich». Sicer sem pa opažal tu in v Kotoru, da tudi Srbi napisujejo svoj eirilski h v latinici s «ch>, n, pr. llirieujj.-lvcovich.
Tlaka in zalaga „Gor. Tiskarna« A. Gabričok (odgov. J. Krmpolie).
se s poslanci onih narodov, ki so tlačeni več ali manj, ali moram reči, da takega stanja, kakor je tukaj nt«. Primorskem, ni nikjer. Naše stanje je žo neznosno. Mi so borimo za narodni obstanek, mi se borimo za: «biti» ali «no bitb. Mi se moramo boriti, in borimo se brezvspešno že desetletja in desetletja. Borimo se ne Bamo za tik v svojem jeziku v višjih in srednjih šolah, boriti se moramo za uk v svojem jeziku v ljudskih šolah. Niti osnovnih šol nam ne privoščajo v našem jeziku. Vzgled jo tržaško Šolsko vprašanje. Koliko let že prosite slovensko šolo v Trstu, a je še niste dobili! Uničili nas hočejo. Duh tujinstva hočejo vcepili v našo kri. Mi so moramo borili za naš jezik tudi v cerkvi, kakor nam kaže žalostna slika v Bojanu. Slično razmere so tudi na raznih krajih Primorske; sosebuo Istre. Po mnogih krajih so odstranili iz cerkve narodov jezik, in nadomestili so istega s tujin., akoravuo se je reklo nil iunovelur . Da, gospoda moja, ni) iiiiiovoluro (niknkih novo-Jurij), ako bi bilo Jo v korist Slovanom, ali inuovctur , ako je to na škodo hlim!!*
Prodno jo zaključil svoj govor, je navel poročilo iz leta 189!)., katero je priobčil olieijozni, vladnim krogom blizu stoječi Pronulenhlatt , ko je vlada bila prisiljena razpustiti dež. zbor ister-ski, meseca januvarja istega leta. Rečeni list je pisal (ako-le o omenjeni priliki:
Vlada ne vzorna pravic Italijanom, ali ona noče, tla bi jih oni jemali drugim. Preziranje Hrvatov in Sloven-<ev, je preziranje pravic drugih. Italijani so intolerantni, hoteli bi vzeti drugim mogočnost sosednega obstanka. Ne spoštujejo pravic družili narodov. Ako kdo ne stori tega, potem se ni čuditi, da je avstrijska vlada razpustila zbor, da branijo avtonomijo drugih. Italijani se ne bore za svoje pravico, ampak za to, da bodo Hrvati in S lt> venci brez pravic; njihova politika ni niti avstrijska .
Tako je pisal uradni list. No, in kaj se je zgodilo potem? Prišli smo v deželni zbor; in čeravno je Njegovo Veličanstvo uničilo sklep, da bi bil samo laški jezik zborovalni jezik in je s tem pokazalo, da "liMi tudi hrvatski, oziroma slovenski jezik v deželnem zboru isto veljavo, vendar je predsednik zbornice, ko je moj drug tir. Dinko Trinajsti«? govoril hrvatski, zavrnil istega: la parli la lingua della Dieta ...
Česa si morete misliti še hujšega? Tako teptajo nasilni Italijani tudi najviše odredbe!! Dobili so odločen ukaz,
Taka malomarnost je vredna graje; čudim se hrvaškim in srbskim listom v Dalmaciji, da v tem pogledu niso dovolj pozorni in energični. Proč s tako brezbrižnostjo, ki no dela časti — slovanski Dalmaciji!
Zadar tujcu prav nič ne imponuje; nekaj erarskih in zasebnih poslopij ob morju — to jo vse, kar zadovolji tujčevo okrt. - Zakaj jo torej uprav Zadar glavno mesto Dalmacije, toga ni lahko umeti, saj tu pri Zadru prava Dalmacija, rekel bi, niti ne pričenja. In ker je Dalmacija razprostrana, daleč proti jugu segajoča kraljevina, imajo južni prebivalci daleč do svojega glavnega mesta na severju. Split ima vendar najugodnišo lego v tem pogledu in ima vse pogoje, da postane središče vsega življenja v Dalmaciji.
" V Zadru so so vršili prav v istih dneh večji nemiri mod Lahoni in Slovani ; niti naši vojaki ondi niso bili varni, in cesto so so morali braniti napadalcev z orožjem. So pač povsod jednaki ti naši ljubeznivi kulturni laški sosedje!
Kmalu smo zapustili to edino dalmatinsko mesto, kjer- so še šopiri laški živelj. Zmračilo so je Zvonec nas jo poklical k večerji in tu smo «o zopot »prav dobro imeli?. Lo prohitro je >ni-
da v zbornici istorski ni samo italijanski jezik zborovalni jezik, ampule tudi slo-venski in hrvatski. Ukaz jim jo prišel z Najvišjega mosta, a vendar se oni niso brigali za to in predsednik jo, kakor žo rečeno, zavrnil hrvatskega poslanca, da mora govoriti v laskom jeziku, kateri da je izključni jezik zbornice!
In kako ho jo postopalo z nami t) volitvah, ko jo bil razpuščon deželni zbor? Tudi o teh volitvah so jo pač delala marsikatera zadrega raznim kan-didatom hrvatskega in slovenskega naroda, n proti Italijanom, to jo istim gospodom, ki so drzno prezirali Najviše odlok«1, so ni mignilo niti s prstom.
Tako so jo postopalo takrat, ko jo omenjeni uradni čimopiH na označeni način pisal o naših odnošajih!! Neverjetno se mora človeku zileti to, ali jo resnično.
Italijani so si dovoljevali vso, kakor je žo povtlarjal g. predsednik s kratkimi besedami;   »mar tnlto!»
Zaključujem: mi si moramo iz-erpiti primeren nauk: kakor oni, tuko mi! Rodimo odločni v boju za svoj obstanek ...»(Besedo zaključka so niso razumelo, kajti zagromelo jo po dvorani viharno ploskanje in živio-klici g. posl. Spiučiču. Govorniku so cesti-tali in stiskali roko od mnogih stranij).
Popravek. -- Prejeli smo, in vsled zakona prisiljeni, ponatiskujemo tn-lo popravek:
Gospod urednik!
Z ozirom na odprto pismo Nj. Vzv. grofu Kazimirju Radeni-ju, objavljeno v listu <Soči» štev. 29., vabim Vas na podlagi g 19. tisk. zak. da priobčite v prihodnji štev. «S«)eo», (izdaja za Gorico in izdaja za deželo) in sicer na prvi strani IV. orfdela, sledeči popravek:
N i r e s, tla bi mi namestnik vit. Rinaldini dne 21. junija dal nalog, naj Sočo radi razžaljenja časti tožim,, kar tla sem sledečega dne" tudi storil.
Res jo pa, da 21. junija niti nisem imel časti, govoriti z%Njogovo Pre-vzvišenostjo namestnikom vit. Rinaldi-nijem, vsled česar isti tudi mi ni mogel dati namišljenega naloga; da je ros, tla tožba vložena pri tukajšnem državnem pravdništvu dne 22. junija jo bila sestavljena vže 20. junija in sicer vsled lastnega mojega sklepa — in konečno
je res, tla za varstvo moje časti, katero je moja osebna skrb, ne potrebujem nikakoršnih nalogov ali pooblaščen].
V Gorici, dne 20. julija 1897. Bogoljub P r in z i g, c. kr. okr. nadkomisar.
neval čas v tej prijetni družbi, ki jo postajala čedalje bolj slovanska Čim nižo smo pluli v Dalmacijo. V Bokah Kotors: . smo bili menda že sami Slovani; tu je počel govoriti lo — kak«5? «hrvaški» ali »srbski.V» — no recimo po «našo» cel6 neki gospod, katerega sem smatral vso pot od Trsta za trdega Italijana. Uradnik je v Trstu •-- in vozil se je na počitnice domov v neko mestece v Bokah Kotorskih. V obče, naši Dahnatinci, pa naj bodo še tako narodni, mnogo občujejo italijanski. Ako jih vprašaš, «čemu tako?» — odgovori ti,da: »taka jo njih stara navada«. Posebno Dubrovčani so, rekel bi, po-.msni na neko mešanico italijanskega in hrvaškega ali srbskega jezika. Vprašal sem nekega odličnega Dnbrovčana, čemu tako" mešajo? — in odgovoril mi je: «Tako deve esser, jer smo Dubrov-čani!» Sicer pa mi jo priznal, da mlajši rod žo mnogo opušča to staro navado. Okoli 11. ure sem poiskal svojo kabino in legel k počitku. Ponoči so me enkrat zbudili valovi, ki so butali v železno steno parnika, aH kmalu zem zopet zaspal. Zjutraj rac jo zbudilo živahno vikanje. Skočil sem na nogo, pogledal skozi oknice in videl, da stojimo ob morskem ključu. Bili smo v Gružu polog Dubrovnika; ura jo odbila žo — I
Dostavok uredništva. Gosp, Gabrfiček ni v svojem odprtem pismu nikjer trdil, da gosp. 1'rinzig jo govoril z Rinaldinijem2l junija; pač pa vso nekaj druzoga; p v i s v o j i t v d 11 v l tudi ostane, dasi jo dokazati no moro ali noč o, Toliko v odgovor na ta popravek.
Skrb za male obrti.
Visoko e. kr. trgovinsko miiiialoralvo jo započolo lelu 189a, jako 'koristno duloviinjo v iiiiiium, da ho kolikor možno mt^irl po-»iiiinjo prcsktisonili strojev in pa rnmiih načinov izdelovanju v iiinlili ohrlili, C. kr. leh-nulonlo.ni ohrlni muzej nu Dninijn jo mini-81'i'slvn izvrševal ni organ v lom uV lovnnjii,
V  mivčilmio svrho so uporabljajo im-sloilnja sruilslvn:
I.  Tclintoko polzvodovullftčo na lolmo-logičnom olirhioin muzeju,
II.  Trajne in zacuHue nizslave Inkih Birojev, knkordiin bo rabijo v malih olullli,
III.  Podelitev Inkih slrojov ziidrnpni mit-lih obrtnikov po jako ugodnih pogojih.
IV.  Dovolitev posojil obrlnliii zmlrugnin surovinskim, iiingjziiiskiiu in produktivnim!
V.  UCni teftnji za rokodelsko mojstro na Dunaju,
VI.  Ohrltiijski učni tečuji zimuj Dunaja in pa ohrlni pouk po potovalnih učiteljih.
V o i z v e d o v a I i š č o je posobon urad na teli nelogičnem muzeju, kateri ..dnje pojasnila v vseh tehniških strokovnih zadevah, zlasti kadar gre za nakup.stroje v ali zu ustanovitev produktivnih, surovinskih, flingticjp-skiSi zadrug in enakih društev (posebno kar zadeva sestavljanje pravil). Ono preskuša gonila (motorje) ia določu, koliko dela vpo-rabljajo stroji. Za taka dela dobiva pristojbine po oblastveno potrjenem larifu. A malim obrtnikom je opravlja po znižani ceni in včasih tudi brezplačno.
Na c. kr. lelmologiencm obrtnem muzeju je »dvorana za male obrte", lo je nekaka trajna razstava raznega orodja in druge oprave za male obrte. Razstavljene stvari se spreminjajo pogostoma, a vedno jih je poprečno 100 komadov (n. pr. 18 gonil, 30 strojev za izdelovanje kovin, 10 slrojov za lesene izdelke, 15 za dela iz papirja in lepenke, 15 za izdelovanje obleke in nekoliko zbirk orodja. Posebna skrb je oilmc-njena prenašanju električni; moči; skoro polovico razstavljenih slrojov goni električna sila. Ta razstava je odprta vsako nedeljo od 9. do 1. ure, vsak ponedeljek, lorek, sredo in četrtek od 0. do 8. ure zvečer in ni plačali nic vstopnine. Zraven lega je dovoljeno obiskovali razstavo in zbirke telmologičnega muzeja vsa\ delavnik razun sobote od 10. do 4. ure — a plača se vsakrat 20 kr. vslop-
osmo. Hitro sem se opravil ter tekel na vrh, da bi videl to klasično zemljo G u n d u 1 i č o v o. Pristanišče v G r u-žu (— Lahi pravijo Gravosa ) jo dokaj lopo in varno. V Dubrovnik je treba iti peš kakih 20 minut; sicer so tu vedno na razpolago izvoščoki, ki so menda večinoma celo" naši Slovenci.
Tu v Gružu jo vstopilo dola.j novih potnikov; med njimi je bil tudi osebni tajnik Nj. V.knjaza Nikolo 1. -Vjekoslav Conto V o j novic. Seznanila sva so kmalu. Odlični dostojanstvenik črnogorski se jako zanima tudi za nas Slovence. Pozna naše razmero precej* dobro, ker jo dokončal nauke v Avstriji in je živel nekaj časa tudi v Trstu. Poznanstvo s tem gospodom mi je drag spomin na to prezanimivo potovanje.
«\Vurmbrand» jo odplul dalje proti jugu. V dveh urah smo pripluli k vshodu v Boke Kotorske. To jo čaroben pogled na visoke in golo kri v oŠ i j sle o gore na levi —, ter na zelene holme na desni strani ozkega morskega rokava, ki se vije sem pa tj & skoro do moje Črnogorsko. Dve uri siikr pluli po Bokali Kotorskih naravnost proti Kotorju, kajti «Wurmbrand». so ne ustavi v Bokah nikjer, pustivši na strani vsa mesteca; med katerimi so važniSa Rizanj, Gla-vata, Porast in Prčanj. — Zeld zanimiv
nine. Ob omenjenih večerih  kažejo, kedor želi, kak$ delajo stroji.
V posebnega ozira vrednih slučajih po-deluje c. kr. trj| jjfinsko minislerstvo malim obrtnikom, mojstrom in pomočnikom (zadružnim odposlancem) polne štipendije za obiskovanje maloobrtne dvorane (voz-nino III. razreda s poštnim vlakom in 4 gld. dnine za največ 5 dnij bivanja na tehnolo-gičnem muzeju). Dolične prošnje je poslati imenovanemu minislerslvu in podati jih morajo dolične zadruge same. Ce se prošnja usliši, treba zglasiti imena in dan prihoda odposlancev vsaj en teden poprej ravnateljstvu lehnologičnega muzeja iu priložili zapisnik odborove seje, v katerLso -seizvoliJi-odposlanci.
Začasne razstave prireja tehnolo-gični muzej na povelje trgovinskega ministrstva po navadi skupno z dolično trgovinsko in obrlnijsko -zbornico ali s katerim drugim lokalnim faktorjem ler jih priklopi drugim neobrlnim razstavam. Dotični stroški se dele med minislerstvom in trgovinsko zbornico ali deželo. Tohnologičiii muzej ima na takih razstavah svoj oddelek, kjer je razstavljena razna oprava za male obrle. Razstavljavcem so dovoljuje brezplačno prostor za stroje, razsvečava, postrežba, gradivo za po-skušnje in kar treba.
Prošnje se morajo v ta namen podajati trgovinskemu miuislerslvu najkasneje decembra meseca tistega leta pred razstavo; ta bo morala trajati vsaj 4 tedne in zalegati naj-lnnnju '.100 m prostora. Vrh tega mora biti zagotovljena zadostna deležba izdelovalcev 'strojev.
Za časa razstave se prirede obrtni tečaji in predavanja o stvareh, kise tičejo malih obrlov. Skrbeti bo vedno za to, da bodo rabili obrtniki dotičr.ega kraja razstavljene stroje in da se v ta nmnen napravijo uzorne delavnice.
I*ri podeljevanju strojev obrtni m z a dr o ga m se ravna minislerstvo oziroma oblastno za pospeševanje malih obrtov po naslednjih vodilih:
o) Stroji se dajejo samo obrtnim zadrugam in ne posameznim zadrugam in ne posameznim obrtnikom;
h) podeljujejo se samo stroji, pa ne podpore za nakup istih;
c)  stroji se oddajejo za plačilo kupne cene brez ohrestij večinoma v 10 letnih rokih; v posebnega ozira vrednih  slučajih se
*?• izposojajo, pa za krajši čas (od 1 do 3 iel).
d)  dokler se ne poplača pogojena cena, ostanejo stroji last trgovinskega ministerstva ; oi:o tudi lahko zahteva, da se mu zaradi ne« jiravilne uporabe povrnejo stroji. V tem slučaj« se povrnejj vplačani obroki; odbije se samo nekoliko za cbrabo;
e)  zadruga jamči za vse poškodbe strojev, za kolikor niso prizadeti po navadni uporabi. Ona mora tudi razložiti minislerslvu, kako namerava rabiti strojev, koliko bodo morali plačevati tisti posamezniki, kateri jih bodo rabili, ter vsako Ielo poročati o uporabi strojev in vsak čas »"jpuščati, da jim nad-zorovalni uradniki trgovinskega, ministerstva pregledajo ludi zadružne knjige.
Obrtnim zadrugam produktivnim, surovinskim in magaeinskim dovoljujejo se posojila po naslednjih pogojih:
a)  Vse take družbe morajo bili ustanovljene kot obrtne in gospodarske zadruge po zakonu z dne 9. aprila 1873. (drž. zafc. štv. 70);
b)  njih pravila naj so kolikor možno enotna in zlagajo naj se s pravili glavne zaveze nemških obrtnih in gospodarskih zadrug v Avstriji;
c)  zadruga mora imeti svoj nadzoro-valni svet, kateri pregleduje (kontroluje) na-čelništvo;
je prehod iz prednjega v notranji del Bok Kotorskih skozt takozvana turška vrata; ondi se še vidijo mesta, kjer so Turki zabranili vhod v notranji del z verigami, katere so napeli čez ozek preliv.
Kotor ieži v zadnjem kotu tega rokava tik pod črnogorsko mejo. Že s parnika smo opazovali cesto, ki drži v neskončnih srpentinah iz Kotorja na Cetinje. Dospeli smo o poldne v Kotor. Nekateri potniki smo ostali že na par-niku, ker smo hoteli tu obedovati • k obedu je pa zvonilo ob'12V«. Ob 2. popoldne sem zapustil parnik in si poiskal prenočišče, ker sem se namenil na Cetinje drugo jutro ob 5. uri s črnogorsko «diIigenzo» (—zaprt poštni voz, ka-korSen vozi n. pr. ob 2. popolnoči iz Gorice po Soški dolini —). Preskrbel sem si takoj vozni listek za 2 gld. Conte Vojnovič se je odpeljal takoj na Cetinje. V pozdrav sva si zaklicala srčen • «Do vidova na Cetinju!»
Potem, ko sem dobil v <hotelu» — »najboljšo sobo», ki pa me ni posebno uverila o izbornosti prvega kotorskega hotela, sem si ogledal masto. Bivši osebni tajnik kneza črnogorskega in sloveči pesnik J. Sundeeic je bil od prijateljskemu stranf opozorjen na moj dohod, ali napovedan sem bil za tri dni pozneje. — Povedalo se mi je, da stari
d)   zadružno  knjigovodstvo   mora  biti j dobro urejeno in lahko razumljivo;
e)  tuja glavnica, ki jo rabi zadruga (posojila in kredit za blago) mora biti v prikladnem razmerju z njeno lastno glavnico (opravilni deleži in reservni zalog);
t) malo premožnim obrtnikom naj se olajša pristop k društvu s tem, da smejo poravnali svoje opravilne deleže v malih rokih;
g) udom obrtnih zadrug za surovina so smejo dovolili posojila le izjemno in z ozi-rom na reservni zalog; koliko se ima največ posoditi udom produktivnih in magacinskih zadrug, to določi občni zbor z ozirom na premoženje in na zadružno poroštvo;
_____h) posojila^ se   dovoljujejo   praviloma,
samo da se okrepi obratna glavnica zadruge, v namen naprave samo tedaj, kadar donaša zadruga večji del napravne glavnice;
i) posojilom se določajo obresti od leta do leta; kdaj je posojilo vrnili, te se pa določa za vsak slučaj posebej;
k) minislerstvo, oziroma lehnologičen nmzi*j sme po svojih uradnikih vsak čas pregledati knjige in pisma tistih zadrug, kalnim se je dovolil kredit.              (Konec pride).
DOPISI.
\% Gorice*, dne 24. julija 1897. - (0 o-riški trgovci). —Baš, ko som se namenil pisati kralek članek o naši trgovini, nudil se mi je zopet slučaj, katerega ne moremo kar tako prezreti, da bi ga ne obelodanil;, — saj je le nekak dodatek Že premno/im enakim slučajem vrlih someščanov - trgovcev v Gorici.
Neka žena jo zrla v okno neke prodajane na Travniku. Pomočnik dotične šla< une, videvši njo, hitro pristopi ler jo prične nagovarjali z znanimi besedami: »kaj kupite mater, pejte ga sam noter, damo dobra kup". A nič ni pomagalo, zavedna ženica je odšla naprej. Nato pride gospodar prodajaln« e, ta se shudi nail koiuijem: »lassila sla la s( lava, che vadi in un allri luc*.
Taka zmerjanja čujemo vsaki dan, in navzlic temu vidimo, ako le količkaj hočemo opazovati, da se je naše ljudstvo jelo /.opel po starem kopitu ravnali!
(Tukaj Je UUo zupknjculh 1(1 vrstic).
Naša inteligenca se navadno izgovarja s preslabo postrežbo, dalje, da nimajo naši Ir-govci zadostne izbire blaga; meščani zopel, da so navajeni pri svoji dosedanji tvrdki, ler da bi se težko navadili druge prodajalne, m slednjič kmet,, ki pride največkrat 2-t> ure daleč v mesto, se sklicuje na to, češ, da mu je navadno ta ali ona štacuua prilcžncja (oe-veda nasprotnikova) ker je morda par korakov bližja — i v najzadiiem času so prišli s cenami na dnevni red I Vse to. so le znamenja našega narodnega spanja, k.ilero slednje nam z vsakim dnem bolj in bolj škoduje. Ne iščimo „dlake v jajcu", opriiumi'-se dela ter podpirajmo se med seboj!
Pa tudi Vam, obrtniki, krčmarji in trgovci, si drznem svetovali, da se tudi vi oprimete sami sebe ter se podpirajte mej seboj, ne čakajte, da bi vas samo drugi podpirali, ampak delujte složno drug z drugim, skrbite za dobro postrežbo, vposte-vajte vsake slučaje ter pazite vedno na to, da ne bojo naši odjemalci imeli vzroka se Vam odtujevati. Pametno bi tudi bilo, da skrbite nekoliko več (seveda vsak po svojih razmerah) za reklamo. Dandanes je reklama eden najvažnejših činileljev pri vsakem prometu, osobilo pa v trgovini. Tudi konkurence ni smeti prezreti! Nik« <r se ne zahteva, da bi dajali pod ceno, vendar pa sedaj vsaj, ko so nasprotniki cene znižali, če le morete, prodajajte z manjšim dobičkom kakor navadno, da si tem načinom odjemalce vsaj prihranite, če že ne pridobite. Pred vsem pa skrbite, kakor že
gospod po obedu najbrže počiva a da proti 6. uri prihaja gotovo v javni vrt pred mestno kavarno. Sklenil sem torej, da si do 6. ure ogledam mesto in ])otem da posetim tega dičnega pesnika in rodoljuba. O njem pozneje kaj več.
Kotor leži tik morja pod pečino, nad katero se vije že črnogorska moja. Mestece je majhno in šteje kakih 3000 duš. Toda vsaka druga hiša ima kake vojaške prebivalce: bodisi je vojašnica, vojaški urad ali kaka voj. založnica. Ulice so jako ozke, zat6 pa so hišo toliko višje. Mestna uprava je v rokah Hrvatov, no prav veliko je tudi Srbov, ki so pridni trgovci in obrtniki, kar kažejo napisi nad vhodom. —-Kakorje bilo razširjeno v Ljubljani pred 30 leti nemškutarenje, tako se še danes v Kotom — laškuje. Pred mestno kavarno je sedela n. pr. družba profesorjev ko-torsko hrvaško-srbske gimnaz je, a ti gospodje so govorili izključnio laški med seboj. Slišal sem, kako je učitelj srbsko ljudske šole pozdravil znanega Slovenca — laški, itd. Ej bratje, sem si mislil, kak<5 sam! sebe tolčete po zobeh ! Ali ni že davno prešla doba, da bi morale izginiti tako nezmiselne razvade z naših tal?!
Kaj vse si drznejo laški šovi-r,iIS?-T Dalmac'ii' nai Hustruje ta-le
preje omenjeno, za dobro in pošteno reklamo. Naj Vam ne zadostuje, če imate svoj ojasič v »Soči*, .Primorcu' ali kateremkoli drugem časopisu! Prosto ljudstvo pač čila, a ko pride v mesto, vidi samo laške napise, in tako se največkrat pripeti, da hoče poštenjak »porabljali geslo »Svoji k svojim" vstopi v prodajalno in kupi. Pozneje se mu še le zjasni položaj ter razvidi žal že prepozno, da je padel nasprotniku v pest. Odstranite torej in napravite vsi slovenske na d piše, pokažite se v javnosti vedno zavedne narodnjake, skrbite za dobro in to "no po-lrezbo, potem smete bili uverjeni o boljši bodočnosti, v kar pomozi nam Itog!          V. L.
!z tVrovfR«. V nedeljo rtiv t. t. m. smo imeli v Gorenjem Orovcm vs„ko-litni cerkveni shod. Povodom Njra s.no n .-pravili izvanredno h po pro< <<.;,«> / N.i„»w-lejšini. Sprevod je vodil vdočastiti go-pod župnik iz Mu*e; da je bih ¦-lov* siiost tem sijajiieja so se v to SMV/eh ua-i \rlt ohčsn-ki očetje in nič manj tukajšnji prt-ča-lih gospod vikar. Pol, koder se je pomikal sprevod v najlepšem redu, je bila lepo okrašena z zelenimi maji in lepimi bujnimi rv< ll.raini.
Občudovali smo mc| ptor esi,o novi, prvič rtd)l,eni, res lepo izdelani baliiahin (m bo), za katerega se imamo v prvi vi-ti zahvalili našemu pričastitemti g. vikar,!!.
Domači pevski pbor, kateri jako lepo iMpicihijc. si je takisto l.ihko svesl ii.»-p pohvale. — Slednjič si p,i tudi ne minemo kaj, da bi se ne spomnili, naše nežne šoNke mladine m njih voditeljev, t. j. gg. učilc!,a iu šolskega predsednika J. Cotič-a. O.ia dv.. sla skrbela, da seje šolska n.ladez. tako vilo, ledno i dostojno, pti lun svi tem opiavilu, vedla, kar smo doslej v obči* /il, le prepo-go-to pogrešali. Kjer selakoskibi /a -asi Ilo/jo i vzgojo mladine, tam sine p tč uaiod gotovo upati n.i boljšo bodočnost. Teda,,, le tako napiej!
Sveto pri Komnu, dne 27. \uU\.i \i,'M. — (Nova sv. masa). — Dne 21 julija je pol v pudruzni ceikvi sv, Tilha v Svileni p r v o s v. m a š o nas domačin, č. g. Aloj/ij Kovačič. Zo «I.iii picj so se z.ieeh zimah povaUjenci iz daljših krajev, a domačini so odičili svoja poslopja z raznovrstnimi zastavami. Pot ud iiovomašiiikoviga stanovanja do cerkve je bila vs.i okiričana z za-tavanit. Pied hišo in celkvico.sla bila dva lepo narejena slavoloka •/. za slavljenca, pomenljivitni napisi. Novo sv. ma^o je daioval novoiiiašiiik z asistent o drugih štitili duhovit i kov. bl.ivnosti primemo prepoved je imel č. g. Sonc, ki je vernikom v krasnih bevscdah razložil pomen slavnosli iu tudi dolžnosti, kiteie moia uiieli duhovnik do vernikov in »bralno. Po sv. masi vrnili so se povabljenci /opet v slavnostnem spievodu v stanovanje iiovomašuikovo, kjer je bil slavnostni obed. Pri obulu, seve, 111 izostalo tiapitrnc katere so imeli po vrsti če. fig. Sjiic, Šluiide.-, Kos m sam novomašiuk. Častitljivi slaiček, vikar Slunder (lojak 1/, Ko-banda), je napil slavIjencu v stihih; č. g. Kos i/. Brestovice p.i je del.>aia v šaljivi, deloma reoiii obliki nazdravil tolesni materi ti r duhov-neniu očetu 111 maku, kakor tudi veloe. g. dekanu Lukt >.iču 1/. Komna, ila/ume se, daje končalo vse v najlepšem rulu. Zliialo se je nekaj /a Alo.,zijevi-,če m 7a diu/.bo sv. Cuila 1,1 Metoda Sklep.ije to kratko poročili o, želimo uovuinatiiiku. da /veslo Vatraj.i tu ti-njevi poli; po kalen mu je hodili v bodočem življenji. Bog ga loiej pozivi!
J eden iz mej udeležencev.
I/ Tolmin skesa. — Dne 2-2. julija t. I. je zborovalo naše uCthdjako dtiNlvo v Ko-baiulu. Zboiovanja se je vdehvilo 19 gg. učiteljev in Is g.čne učiteljice, č. g. kobanški kaplan m vhdui komisar.
Predsednik g. RakovSček pozdravi navzoče, predstavi vladnega   komisarja ter hv.i-
Sel sem mimo neko štacune odličnega Srba; ondi je tudi tohnkarna in prodajalnica poštnih vrodnotnic. Notri sem videl mladega c. kr. uruil-iiika v uniformi, ki jo silno kričal in grozil: Quosta e mm p oreh er i a, -scrlMMO noi idornali>. In odšel je to-gotno ter ponovil grožnjo:              seri-
vero nei gioniiili>. Srbin skoniiz,. » z rameni in pravi: , K, šta ču. pa p-bito, noi'-e mo glava boljeti radi toga . — Stopil sem v štaeuno, kunil hiimdk in vprašal, kaj je bilo V Srb, tl\ pOV,-lf da «taj c. kr. činovnik lju\t. so u, pošto nemarno ovdje talijansk* — d*o-pisnicao.
Kolika predrznost ocl c. kr. uradnika v Kotom! Izvedel sem, da ta kulturonosec je neki Boglich, prakti-kant pri c. kr. eolnem uradu. Povedalo se mi je, da sploh vsi finančni uradi po Dalmaciji so še vedno ognjišče la-honske politike. Takim petelinom, ki grozijo z lahonskimi «giornali», bi pač trebalo primerno posvetiti, da bodo vedeli, kje so in da v Dalmaciji jo od-klenkalo Ia*lionski šopirnosti. Ta slučaj je bil takoj znan po Kotor«; vendar tega e. kr. p r a k t i k a n t a ni zgrabil po vrednosti nijeden hrvaški ali srbski Časopis.
(Dalje pride,)
levredno povdarjajoč, naj se društveniki pri razpravah drže parlamentarnega reda, preide na dnevni red.
Iz letnih poročil se je razvideio, da je bil odbor mej letom delaven, imajoč več sej, v kojih so se razpravljale in peticijonovale važne zadeve za učileljstvo in šolstvo sploh, namreč o g. Vrlovčevih predlogih zade-vajočih:
1. Deželni šolski zalog in povišanje učilel^kih plič. ± UpokOjCnje učiteljskega 0=1 bja in pre.-krbljeiije njivovih zapušiencev. :{. Okrajni ScUki nad/omiki 1 aj se imenujejo izmed ^mi-k h učiteljev v okraji, i. Dvomesečni- ViUke [»'Jiiitn cj. .">. Vohiiii pravita 11 itei^ev. K. IMen zastopnik v dež. ^ol. -vit n..j -e voh <z.eed l^uil-kih učiteljev.
ludi jf- odnor v!o/l tuej letom ojiravi-u 110 pioi.ijO sta 1. ki. okiaj. sol. ivi t, glede prezirljive/a naslova na šiNka-vod-slva. I/. U.ir'.tjnikviviga poiočila se je iaz-vidilo, d.« neko,! dništvt mki m* vi-e svoje iloi/no-li!
Lttositji občni /bor je (udi razpravljal m sklenit važne   Zadeve kakor:
1 P-laiioviU v učil. društva .Samopomoč* v pio-l.ivo ."*0-letue„M vladanja n,.'»erM c«aar,a Kunca Jjzi 11 1. t', l'iote-1 pioli Eoenhofh-ovunu sol. predlogu. IJ. Piosnja učit diti-tv.i skupno vseh županstev v okiaju /a potujo'i> piipr.tviiKo /d Slednje šole po nekoliko h t v   v-ikei.i več/Mii Maju v okr.ijii.
N.:Vt-il>ili> loi ke M> V-esllall-ko liti ml -i_,evah -osebno gr'. Vitovee, Kr.ijmk 111 Cr-bančii.
Delegatoma k plimovanju »Zruze učit. dnistiv* "-ta |,ila izvoljena g Jo-. Ki uda m g, Ant. hite-, ivoiiičuo -e je voli! stan odbor, na kar je g. pi. iIm dmk /akljiiul -ijo z II -Lraliiiiu »ZiV>- na pr. ,v,Ht ; 1 1 •»-..irj.i. Navzoči so se suvihi-uno od/vali tir z„<pdi te-sarsso imuno.
O puhne sn o um h pil g. Ma-ii skupen obed. kOj<PM -O s< tlldl lli kabli u gr'. duhovniki b!ar'uvuljii'> vihlizili, kakor lidii blag, gosp. vlad. komisar. Tu se je najil-valu, jiilo 111 guvunlo, PieiUiduu omizja, g. Vilovic, je napii slii„'i, kater.i n.ij bi vedno vladala mej 1 asi. diihoVsi mo iu učileljslvoui, tei z, veseljini ponlarj.il vl.uliiio z uiiiii uije /d učili Ijska /boiov.iuja, [iii kobili "-eslavno-isl.i piep iča u ti/.ujah m stieinljeliji m 1-tdjev p.i ludi o njihovem slvaiiieni iu lo-jaliietu dflovatijil. — V enaki 111 smislu su-1 guvnilli č. g. Iv.inčič. vikanj iz bi penile, č. g. Obej, kaplan 1/. Kobatida, blag. go-p. vladni komisar iu g. Krajink. (!o«p. ribam ič je nap.l tiizueiuii   -polu, g.čiiam učib Ijii .1111.
Pn tej priložnosti se ji uabi.ilo U gld. /d »Slugirie zavode- m Jt r-ld. za Vulaiuev -pouiuiek Tu se vidi delavnost m puzttvo-v.-.ltif.st ugiuiurie v.utie u.itti.slva na Tol-ttuiiskem!
A na.zlic prejšnje udi lezbe -,i ue m.nem kaj, da bi tudi tu- grajal! Mmiiogo je Julo zastopnikov 1 zastopnic ifileljskiga alanu, a pogrešalo se je ~e m.iisikog.t! l»g. lovaiisi 1 tovarisiee, ki se o Hi giijt te naš.h zbuiovaiij, Vam h vist mčesir ne očita, gli le te ml.ič-rmsli ? Nu, upamo, tla se tudi \i vzdrauiite! Ti daj, 11.1 veselo svidenje v^.ij piihodltje leto, ako nas Bog ohratis!
I/   1'otliiit'lca.          (Ir.hovski dopisnik
se |e zadnjiki.it nekoliko /ah U 1 v na-e domače trr'ovie, člš, da še vntno naioču^ejo biaj,o lam. ,čir je bul.,- kup". Z.I.bo«', .i.ije te^ tako.
DopNiuk sl tudi -podtika nad 11.1-1111 političnim dru-tvotii .Zavedno-t". Uaz.vidi -e p., iz leg', ^ dotičniK. j.iko -labo po/.ca diu-tvuie razume, stvar j*   iiamiu" t.ik.i.
Imeli smo s Po Imele u ned ivuo muza, L'i:i nas je česlokr.il odiuiuo m aosto.no diam.l iz naiodiie zaspanosti m ml.n no-ti. S svilami navdušenimi govori pri raznih v^eliah ;e uuemal v našdi src h zvc-lobo ven, de.mit 111 ccsaiju i>ii je ob eium tudi giava gon ii".t-novanetiiti dru-tvu. Z'laj pa blagega 1110/ ka 111 več med tia.iu. Ako lote,, man ki gi.ivi, kako naj potem dc»lii,e,u diurt n<\,r'f V.vn hoče tako, dmg ilrngiče: vsak »•'¦ da le na lasten domu k, po-t l>;:o p» trgevu 111 sni* najbolj taki. katetim b   b »» u iji..j i,  pot . Im.
To pi se ne godi aa.no j......<s, tl,i p,.^ vtL
ah nieiij povsod, 111 gotovo tudi G.ohovo Lie dela izjeme. G>s[t. dop.-miv "i.i_ tore^ vzame metlo in naj piCj oL|sti pred domačini pta-gom.
V» pa, Molčanje, skazite se vredne iu vrle sinove matere Slave in ne dovolite, da bi v bodoče morali tujci pometati pred vami. Zatorej ne več tje, „čir je buljš kup t*
Iz Belca, živ. julija. — Odkar sem bil zadnjič (pred štirimi leti) v Boleti, se je ta prijazni slovenski trg polepšal v marsikaterem pogledu. — Tukajšnje »Olepševalno društvo" zadnji čas sicer sniva sanje pravičnega, a storilo je ipak nekaj v olepšanjc zunanjega lica trgu in okolice. Še veliko dela ga čaka, naj bi se torej zbudilo k živahnejemu delovanju!
Tu v Bolcu sta bita medtem dva po-žarja; najhujši je bil letos po novem letu, ki je uničil več hiš  ki  d.ugih gospodarskih
poslopij. Večina teli je zdaj že na novo pozidana; tla so nova poslopja lepša, zidana že bolj po novejših zahtevah, in varniSa proti ognju, je umevno samo po sebi. — Tudi ta nesreča je konečno pospešila: po-lepšanje zunanjega lica tega sicer jako Čudnega trga pod Roinbononi,
V   obče pa more opaziti vsakdo, da tukajšnji prebivalci jako pazijo na lepo zunanjost, na čednost, ugodnost v vsakem po • gledu. Posamičniki imajo zores veliko smisla za napredek po novodobnih zahtevah. Popravljajo se hiše z icpiui zunanjim licem, napravljajo se čedne štacune hi lične gostilne. — Le Skoda, da so krajevne razmere jako neugodne vsakemu napredku; z.degadel tudi od marsikake naprave ni tiste koristi, kakoršne so prebivalci vredni. —
Iz tega, kar sem povedal, je posneti, da mora bili tu prav ugodno letovišči*. In to je tudi! Tu se da prav ugodno preživeti par vročih mesecev. Postrežba je povsod prav dobra, ceno niso visoke, a občevanje z ljudstvom je prijetno. Ni kmalu dobiti lrg:i na Slovenskem, kjer bi bilo vse ljudstvo tako omikano, kakor tu v Bolcn. Zdcgadel svetujem našim bogatejšim rojakom v Gorici in v Trstu, da bi prihajali včasih na letovišče tudi v Bole, kjer bodo po bratski sprejeti.
I/. Boka so prav lepi izleti v bližnjo in daljno okolico, ter v slovcčo Trento, do vrha Triglava, Mangarta, Bombona, Kanina itd. »Slovensko planinsko društvo* je tudi lu zaznamovalo že veliko potij, in napisi povedo, kam drže te poli. Na trgu v Bolni pa stoji lična piramida, na kateri so označene vse le poli. Zares, lepa naprava! ("last temu narodnemu društvu in njega vrli ,Soški podružnici-.
Za danes dovolj hvale; naj sledi nekaj graje.
V   »Soči* smo čitali okrožnico odjemalcev ua tukajšnje trgovce, ki so bili opominjani, naj se drže narodnega gesla »Svoji k svojim*. Ta olirožniea ni še dovolj pomagala ; tu so celo nekateri taki trgovci in trgovke, ki naravnost kljubujejo lemu lepemu narodnemu geslu. V tem pogledu bo treba nekaj sloiiti, tla se doseže edinost vseh tukajšnjih trgovcev. • Z imeni nočem še ua dan, ne da bi koga po imenu hvalil ali grajal; morda so krivi več ali manj opravičeni razlogi, d.i vsi trgovci niso še pristopili v kolo res zavednih narodnjakov. S takimi je treba nekaj potrpljenja, ker pride čas, da se bodo tudi oni trdno držali gesla »Svoji k svojim" in podpirali tako gospodarsko borbo goriških Slovencev. Le toliko rečem, da bi bilo neodpustljivo, ako bi tukajšnji prvaki d a j a i i s I a b e z g 1 e d e v t e in o z i r u! O tem bom o priliki še govoril! Nadejam se, da Bolčani bodo moje tiesede prav umeli!
Malo brezbrižnost naj Se omenim in pokaram! Tukaj n. pr. nikjer ne prodajajo vziganc dr u ž b e s v. C i r i I a in M e-toda! To je vendar nuno preveč brezbrižnosti, dragi Bolčani! V Gorici n. pr. vsak Slovenec Zahteva le le vžigalice — in trgovec, hočeš nočeš, jih mora imeti! Kuako je tudi v Kanalu, že manj v Tolmuni, najmanj pa lu v Boleti! Tudi v tako malih rečeh moramo kazali svojo ~~ narodno doslednost, -k.
Poslanica.
Go.-podu Aleksandru   vit. Bosizio pl. Thurnberg in Jutigenegg.
sedaj v Kopru.
V  svoji kazenski ovadbi zaslrau dopisa ,1/. Kanala* ste rabili med drugim besede: .. . Bedaction der als natio-n a I e s Hetzbhittes b e k r. n u l e n Z e i t u n g.
Basi Vi, kol pri četni k v poliliški službi na Primorskem, drznete rabiti take izraze o glasilu Slovencev na Gori*kem, se prav nič ne čudimo, ker Vam svoječasno doka-žemo, da ste rabili še vse predrznejših, n. pr. v kavarni in v neki ožji družbi. Zalo rečemo le toliko, da se ne čutimo vsled Vaših drznih besedovanj prav nič razžaljene, obratno, mi bi proteslovali na vso moč, ako bi nas hoteli Vi kakorkoli hvaliti.
V  oHalem ste nam napovedali boj, kateri rad: sprejemamo za ves čas Vaše — poliliške kar.jere n i Primorskem. Skrbeti hočemo za to, da se dobro poučite o tem, kaj je politiškeaiu uradniku v prvi vrsti treba, namreč: takta, katerega danes še ne poznate. V Kopru imate lepo priložnost, da se mu priučile.
V  Gorici, 30. julija tS«.)7.
Uredništvo »Soče*.
Domače in razne novice.
f Janko Krsnlk, slovenski pisatelj in politik, deželni poslanec kranjski, ki je bolehal že dlje časa v grlu, kateri bolezni se jo pridružila še sušica, je umrl v Ljubljani 28. t. ni., kamor je bil prispel uprav istega dno iz Gleichenberga, kjer je iskal zdravja. Pokojnik, ki je bil jeden najboljših romanopiscev slovenskih, se je  rodil i, 1852. na
Brdo pri Kamniku.' Po končanih juridicnih študijah je prestopil k noturijalu in kot tak tudi umrl. Za pokojnikom žaluje po pravici ves slovenski narod, kajti ž njim je izginila s slovenskega obzorja zopet oseba, katera je in bi Se bila mnogo koristila svoji domovini. N. ni. s. v. I.!
Zaplemba. — Izdaja za Gorico nam je bila zaplenjena radi dopisa ,lz Gorice", iti sicer od odstavka „Dragi rojaki ... do .,. prejo oprostiti*. — .Znamenje, da se je g. Viduiich vrnil z počitnic!
Osebne Testi. — Na$ rojak gosp. Ku-dolf Gr n ntar je dovršil '±2. t. m. v Gradcu že tretji državni izpit in tretji rigorz /. odliko. — Caslitamoj — Dne 1. avgusta vstopi kot koucipijent v pisarno dr. Alojzija Franka v Gorici. To je za goriške Slovence zopet pridobitev mlade, dobre inoii. Dobro nam došla.
—  Gosp. Ani. D e k I e v ;i, učitelj pt tja iti gla-.be na učiteljišču v Kopni, jt> premeščen   na   učiteljišče v Ljubljano.
—    Dne Hi. 1. m. je bil promoviran n ' grajeni vseučilišči gosp. Janko S r n c> e doktorjem  medicini«.
Prniirsiriijiv Orožnik Sard<\g n;i, kateri je ua Operni vboiH Slovenca Soviča in radi b-gj je bil poslednji Se obsojen 11:1 zapor — je pri-niCičmi v Fiirl.-inijo, menda v Aj«l!o. — AieUiud.T vitez H o -i i &\ o, sin našega glavarja, je premeščen v Koper k tamoSnjemu glavarstvo, da se baje S- bolj priuči slovenščini. V Gi-rii'! jo*v trm pogledu h' dobro napredoval. Ako ni nsnici-, prosimo popravek!
+ Ur, Marijan S/,nbiyskI. okrajni zdravnik v Vipavi, ro lom Po^ik. kateri je priiel v n. Se kraje .V-le prid trem meseci, je umrl din« -Jii. t. m. v Xt letu. 1'og.eb je bil i'X t. m.
Vodttro družbe sv. Cirila In Metoda v LJubljani .ahi k XII. redni veliki skupi (¦ i n i, katera bode v Škofi Loki v Mrl.k dne ;¦. avgu-l.i t. I. z navadnim diii-vuiii) redom. Predv.Vr. V. avgust... *• snidejo .ikup^činarji ob S. uri v go-tilni IVr-liiifvvi (.Pri '/.vi zdi") v Ljubljani. Dne .'i. pa bo odhod ob 7. uri zjutraj. Po zborovanju iioil<> skupni obed n.i St«'iiiarjih. Kadi obeda .se je oglasiti do '.',. avgusta pri sl.iv-no-tiiem odboru v Skofii Loki. Kuvci! lire/: vina bo 9-1-.I t g!d,/><) "kr. Popoldne ob .1. liode knnreil na Slimu.ij h pioti vstooiiilii ;,n kr. Ob «.i. uri oa bo odhod proti Ljubljani. Ljubljanski /.iipun Ivan Hribar je l>.| dne 22, t. m. od Njrg. Ve|ičan>lva redarja v svoji vili v Islu vspnyl v poM-lnd avdijčini. /aip.in Hribar je tazlo>,il v svojem govoiudo iiiiloilnrga vlad.uja položaj Ljubljane po najnovejšem pulie-,11 in ga pro-il najviše n.ikto-njenoili. VLdar je izra/d svoje začudenje nad tem. da zemlja v Ljubljani *e vedno ne more [»rili k pokoju in jo obljubil naročiti ;.vo;i vladi, t\.\ podpira L.ubljaiio kar največ n.ugofi:. Cezarju .;*¦ bilo l,ubo, da ,c župan takoj pu pe-!rdii,i katastrofi tni-Iii u.\ to, iU pride v k njemu in se /.lasti zadovedjil z /alrtliloin županovim, da hoče po-tati Ljubljana jedno iiajmndc-ruejih nie.-t v državi našega pre.-vit-'¦. lega vladarja. .S posebnim sočutjem pa je poslušat vlad.ir Iiiih.irj-<vo poročilo o težko zadrtih lastnikih his, katerim bi bilo že z Iitom HtOl ž.ičeti plačevati dob>no posojilo in je omenil, da se termin plačevanja "pomakne bolj daleč nazaj in da Se drugih olajšav težko piizadetiiu meščanom. Župan se je povrnil zadovuljslvom o I avdijenci^e v svojo doiaoviuo. v totoven prepričanju, da dobri vladar ne pozabi o njeni nesreči se vsikdar lojalne slovenske sloliee.
Novo  Šolsko  društvo  v  Goric!.  —
Nans(>ltsiMvo je potrdilo pravila društva .Šolski Dom* v Gorici. Ta pravila prinesemo do-iovno v prihodnjem .Primorcu", da se čilalelji pi\ pričajo <> diuitveiiein namenu. Naslednik LeselisinofikeiiinJ —Laiki čaMipi-ii poročajo, da novi deželni sol,ki nadzornik /a srednje Šole bo dr. S \v i d a, ravnatelj državne gimnazije v Trstu. Jako zanimivo in pomenljivo znamenje je to. da so •Aidovoljni :>. dr. S. tudi irredeiitovski li-=ti, ii-š. da je velik prijatelj L.hov, čoš. da v-led tega on »iiieonln rebbe moito f.tvore neila provincia*. — Ker ^ pi večina pre-bivai.»| va v deželi s I o v- a n s k a. moramo le dvon.ili o resničnosti take trditve, ka;li kar ng.iji lahoiistvu. je nam navadno nasprotno. — Sedanji vladni sistem je sicer tak, da la-bon-ka drevesa r.-sto v nebesa. Ali pa se Jim polomijo oJ.djtii \i>ički, to je še drugo vprašanje. — ka,,ti tudi sedanjemu vladnemu -istemu se ne posreči, popilmiti slovansko vt-čino z d.žele! Avete cipiLoi-
V Celje. — Dne 0—8. avgusta bode velika narodna slavnost v C-Mjii. Ta dan se
i flaviin.-tiio »tvori krasni ,Nar oil ni d o in" in .Celjski Sokol" pa blagoslovi svoio zabavo. — M llviM „^1.,-,.,^ K\A iH),\0 ^fi-l;e bratsko sprejeti in radi tega rotimo rodobube. d,\ se je udeleže. Odbor »Gori s k e g a S o k o 1 a" so udeleži z malo de« putaei.o, in vabi osla!.. »,\ite k udeležbi. Z^lasili se je v na%i tiskarni.
Danes se vrši pri tuk. okrožnem so-di-ču ra/prava proti !'.». Št. Andrcžcein ozir. HI. Peterceiu, o kalerej prinesemo v prib. ,1'rini."  natančno poročilo.
Uadtulanii doneski. ¦- Za »Slogine-zavode: Nabr.no pri Mai tirni v UočinjnV«. m. g.d. a-.-jo. — Ncnarodnc žveplenke pri Marušiču vSolkaiiu :]»)'.„ kr. — Ljudmila Gerželj in pVo Kovačič sta nabrali i>6 gld. o priliki izleta tolminskega rokodelskega bralnega društva k Sv. Luciji (Živeli!). — Zbirka pri novi maši č. g. Antona Glešeica v Oseku ono A, jul.ja gld. II. - Zborovalci tolmin-sKega učiteljskega društva v Kobaridu dne ii"n\J'wr , r0W;'U /U' n'so- ~ Gospa S- U v1 n?.,,ra,a P"'» C'-" na bolrinjah pu g. Jos. Mozetiču v Prvntini. _ Podmeiški m knežki trgovci in kMmnrjI posili? 3 Sd
, kot m-jboljsi odgovor »a dopis' h Grahovega T..i°P\.(,r-   t'regorčic,   so   darovali
zastavo, izdelano po učenkah »Slogine" dekliške obrtne Šole. — Franc Pavletič, odvetniški koncipist v Gorici, 5 gld. — Po poštni položnici je prišlo: 5 gld. katere je poslal Vekoslav Ravnikar iz Gerkna, kar , je nabral na Št. Vidski gori dne 15. junija, ko so cerkljanski pevci pomagali peti ' pri sv. maši. — Blagajnik g. Kancler je sprejel: V pusici pri g. Drufovki trgovcu v Gorici gld. t -65. — Neka gospodična od svojega prvega zaslužka darovala 45 kr.
Z Dolskega. — Tu smo imeli že prav hudo sušo. Ko so dobili v dolini dežja vsaj za silo, ga ni padlo pri nas niti kapljice. Ker je pa pri nas skoro brez izjemo peščen svet in je zemlja jako plitka, je bila letošnja ?uša že prav škodljiva.
Te dni pa smo dobili dovolj dežja; nocoj ('2-.'.) sino imeli pravo nevihto.
Po vrhovih, ki segajo nekako nad 2000 m. višine, je zapadel sneg. Zategadel je danes tukaj prav prijetno hladno.
Čujemo, da pride g. J c r k i č, fotograf iz Gorice, za nekaj dni tudi v Jlole. Gospod Jerkič je danes prvi goriški fotograf; zategadel upam, da se dajo pri njem slikali vsi oni, ki kaj takega nameravajo in potrebujejo. Shod sv. Ane r Prvini.. — V nedeljo bo shod sv. .Ane. V-iluuiji. Procesija začne ob i), uri. Pri isti bode svirala prvaška godba, popoldne bo prosta zabava.
Vrana vrani ne Izbljuje oM. Zadnjo soboto smo imeli pri tukajšnjem okrožnem sodišču razpravo o z a p 1 e ni h i ,P r i m o r r a št. 1 ;{\ proti kateri smo uložili ulok. Naš zastopnik je bil odvetnik dr. Franko. Dasi smo trdno prepričani, da bi v nobenem drugem kraji širne Avstrije, razen tu na Primorskem, ne izvršili te zaplembe, dasi je drž. pravilu, namestnik zaplembo zamogcl le bolj negativno kakor pozitivno zagovarjali, dasi je naš zastopnik jako temeljilo i prepričevalno dokazal n c k a z n j i v o d e j a u j e zaplenjenih točk, vendar je navzlic vsemu temu :;lavni sodni dvor zaplembo milostno -- potrdil!         P.i naj še kedo reče. kaj ni vse mogoče konec prosvelljenega XIX. veka!
Onižha   lova.          Tolminsko   e.    kr.
okrajno glavarstvu nam je po.-daio ta-le dopis : Cistileiini uredništvu lista „Soča" v (Juri c i. — Z »žirom na lukajšni dopis od dne '.). julija t. I. št. SUM naproša se pustilo uredništvo lista „Soča" v prvi številki svojega liMa sledečo objavili:
»Ibidi nastalih ovir se ne bmle vršila dražba lova občine Sv. Lucija in Tolmin dne 1. avgil-la l. I. ampak dne L>. avgusta I. I. in sieer pri županstvu pri Sv. Luciji pred-poldue in v Tolminu popoldne".
J.eleliHposI". Svojcčasno smo priporočali ta dunajski dnevnik, glasilo kiščan-skib socijali.-lov. Ta list pa ¦so je povsem premeni! in je nam Slovencem enako nasproten kakor drugi nemško - narodni listi. Zategadel moramo svoja priporočila prekli-eati. Muugi naročniki so ga že vrnili. Ako store tako Se o.-tali, bo uredništvo videlo, da Slovenci smo zavedno ljudstvo, ki &e ue pustimo vodili za nos uiti pod linuo krščanskega soeijalizma!                                              j
Vfteullet' družb.' sv. C. in M. so La-honom bodeč trn v oko. Judipcndeutc", .Orriere", .Piteolo" in drugi njih bralci so soglasno udarili po njih! — To pa bodi najboljše pripuročilo Slovencem! V slovenskih hišah bi sploh ne smeh rabiti drugih vžigalic !
leiteljl in uMtflJici' pozor! — V sežanskem okraju je oddali še nekaj učiteljskih mest. Gospodične učiteljice in gg. učitelji, vzlasti oni, ki so letos svoje študije končali, se opozarjajo na to.
Odvetniška z.bornica v (»orle!. — Ta zbornica šteje letos :>7 odvetnikov; med temi je le li Slovencev, namreč v Gorici gg. Abrani, Franko, Stanič in oba Tonklija, v T o I m i n ii pa Triller.
Zbornica si je prihodnje lelo tal;n-ie porazdelila častne naloge:
P r e d s e d n i k : dr. Pajer; njegov n a m e s t u i k : dr. Verzegnassi; o d b o r-n i k i: dr.ji Patli/gi, Gollob, Nardini, Tonkli Nikolaj. — 1) i s e i p I i n a r u i ^i v e t. P r e d-sednik: dr. Fraporti: udje: dr.ji Caiielli, Gollob, Ličen, Maraui, Ventili, Verzegnassi: namestniki: dr.ji Abrani, Morpnrgo, Nard ni, Tonkli Nikolaj. — P r o k u r a t o r : dr. Egger, njegov namestnik; dr. Gra-ziadio Luz/.alto.
Kakor se razvidi iz teh vrstic, Slovenci nimajo zastopnika v d i s c i p I i n a r n e m svetu, i'.ud un ])ostopaiije! In to se godi v času, ko Lihi zatrjujejo na polna usta, da žele s Sloveiifi — miru!! Ali se doseže mir z duslednjim preziranjem slovenskega živijaV ! Menda ne!
Trcorhko-ohrtiiu zudruara začne poslovati, kakor je biio določei:-j, 1. oktobra, ako ne bo kakih posebnih ovir; prostore bo imela na jako lepem kraju v eni najživaii-nejših ulic. — Njen namen bo v prvi vrsti, da seže gmotno pod ramena trgovcem in obrtnikom, ki bi si radi pomagali k popolni neodvisnosti ali k večjemu razvitku svoje obrti ali trgovine. ¦— Želeti bi bilo, da bi našlo društvo že za prvo dobo 1000 članov! Vseslovenski shod. — Potreba tega shoda je dokazana. Kje naj bi se vršil, to je brez pomena. — Kdo naj se ga udeleži V Po naši misli ni treba pompoznega shoda; škoda je vsakega večjega stroška! Dovolj bodi, ako se ga udeleže vsi naši državni in deželni poslanci, zastopniki vseh p'di ¦ tiskih «1 r ti š t e v in č a s o p i s o v. Tu bi biio treba določili akcijski program za vse jugoslovanske dežele! Med temi točkami bi morala priti v prvi vrsti zahteva, da se morajo ustanovili tudi za Slovence in Hrvate na Primorskem potrebno srednje šole. Zahteve slovenskega naroda na narodnem polju so itak znane, zato ne bomo zgubljali besed o njih! — Rečemo le, da izvoljeni zastopniki slovenskega in hrvaškega naroda so v prvi vrsti poklicani, da častno izvrše to lepo misel o slovenskem shodu; soglasje vseh po-
nhčim  hii.«.   u,  f       ..'   so   "«rovan :    misel o siovensKem snotui; sogiasie vseli po-obtina Riheruberfcka 15 gkl. w žo.bko , slancov bo todi linjvečje ve)jaV0 n'a zgoraj in
na zdolaj. — Dal Bog, da bi se ta sliod ,, sklical čim preje leni bolje. Slovenski narod«' mora dati od sebe jasno besedo, kaj da: hoče, in v dokaz, da se ne bo ¦— .pustil imeti za norca" od nikogar!
Podružnica Trndnove tvnlkc v Gorici pošlje prihodnje dni svojega zastopnika v osebi g. Alojzija Bajec v tolminske okraje z iizorci raznega kolonbalnega blaga. Priporočamo našim trgovcem," da ohranijo svoja naročila za to tvrdko ter se tako udajo narodni disciplini. Podpirajmo se moj-sebojno v splošni naš blagor!
Pozor starJSt z dežele! — V teh resnih časih je potrebno, da se pobrigajo tudi slovenski stariši, kam da spravijo svoje otroke v hrana in oskrbovanje o priliki prib. šolskega leta ter da ne bodo v skrbeh za njih vspešni napredek. Zgodili so se slučaji, da so slovenski stariši podpirali s svnami prosi Inke rodbine, ki nas prezirao. To se ne sme več zgodili. Da se torej v tem pogledu kaj doseže, prosimo slariše, kateri želijo v Gorici izšolali otroke, da s« naznanijo v našem uredništvu, katero je pripravno posredovali. Z druge strani pa so uapro-šene tudi one slovenske rodbine, tla se pri nas ogla-ijo, kale.e bi bolele sprejeli učence. Požar. ~- V Št. Ferjauu je uničil ogenj posestniku Andreju V o griču za -'000 gld. vrednosti, posestniku Škorjaueii pa za 500 gld.; oba posestnika sla r. a v a-ro va n a.
Dandanes mora bili zavarovan vsakdo! Kdor ni zavarovan iu pogin I, ne dobi več toliko darov, kakor pvejšiije vase, kajli vsakdo pravi: „zakaj se ni zavaroval, saj le jaz sem !*
Požar v .Solkanu. V noči od L>7 —i>8, l. m. je udarila slrela v senik Fr. Biložiiiku, kateri je bil hipoma ves v ognju. Ogenj se je naglo razširil iu upepelil bi bil kmalu poslopje soseda Ani. Ilraluža, da ni bilo tolike požrtvovalnosti občinstvu, katero je delalo na vse kriplje, da seje vsaj leniii nekaj ubranilo in rešilo; prvemu pa je zgorel ves senik in hlev; -živina je ostala nepoškodovana. Gasilci iz Gorice so sieer došli, a bilo je prepozno. Škode je veliko; k sreči sla oba zavarovana. O takih prilikah so Sol-kanci jako ugledni in hvalevredni, kadar vidijo soseda v nesreči, ledaj vre mlado in staro s škilil in drugo posodo na lice mesla, dovažaje vode o pozni uri iu slabem vremenu ter sami gasijo, ne glede na nevarnost, katera jim v uguju preti. Ta dogodek bodi jasen doka/ vsiin onim, kateri niso zavarovani, kolike važnosti so zavaiovaluicc ter navodilo, da se vsi zavarujejo, posebno naši kuielje, kateri so največkrat, žrtve lakih nezgodi Narodna vzajemna banka »Slavija* zavaruje proti ognju in drugim iie-rečam pod jiikit ugodnimi pogoji. — Treska i 1 hudega vremena, resi nas o Bog!
Vabilo k prvi veliki veselici, kalem prredi .Veteransko društvo iz Mavhiuj" v nedil.o dne I. avg»<l.i t. I. v ŠempuLji, na dvorišču gostilne g. Janeza Kosiniuc-a s sledečim v-sporedom : t. Nagovor predsednikov. 2. lir. Vohu to: »Slovan na dan", mešan zbor: ',). A. Ilujdrih: „Jadransko molje", možki zbor. 1. S. Gregorčič: »Naš narodni dom", deklamaeija. 5. A. Nedved: „Naša zvezda*, mešan zbor. 7. »Pol vina. pol vode", vesela igra v jcdiicm dejanji. 8. Avg. Lebaii: »Kislica sladka", mešan zbor. '.). Ples. Mej posameznimi točkami svira vrla veteranska godba iz Mavhiiij. Pri veselici bodo peli in sodelovali rodoljubi in rodoljubkinje iz Šem-polaja in okolice. Vstopnina k veselici za osebo 25 kr., sedeži 10 kr.; pri pb su vsaka točka K) kr. Začetek točno ob 4- in pol uri popoludne. Na to, slovenski navod probn-jajoeo veselico najuljudiieje vabi odbor. Povabil posameznikom se ne pošilja. Op. V slučaju slabega vremena se veselica odnese na nedoločen čas.
Prejeli smo In priobeujeuio: Gospod urednik!
V  zadnjem »Primorcu" navajate (/. jako pomenljivim «!") tudi mene kot zagovornika onih 12 Goričanov (dva sta toda italijanska podanika, trije pa, Bogu bodi potoženo, čistokrvni Slovenci iz Kojskega iu Simulira!). ki so šli onkraj meje iskal odduška nerešenemu svojemu srcu, in ki so bili 10. julija t. I. pri tuk.   c. kr. okrožnem   sodišču oproščeni.
Slabo ste podučeni, gospod urednik, če menile, da sem jaz   le »junake"   zagovarjal.
Kavno nasprotno sem bil nehote po naravnem nagibu njihov najostreji obtožilelj.
Zastopal sem namreč, trinajstega, obtoženega, da je rabil nožič proti enemu dvanajsterih, ki so ga takraj meje napadli, ker jim je očital nedostojno njihovo vedcaje onkraj meje.
Toliko v pojasnilo moje vloge v leni slučaju, ki je, kar se tiče kriminalističnega dušešlovja iu radi nekih slvarij iicčuvene drznosti in pobalinske surovosti, ki je razpršiva spravila na dan, po mojem mnenji večje pomonMvosli, kakor vse razprave, ki so se vršile od  22.  marca t. 1 sem.
V  Gorici, dne 22. julija 1807. Dr. Stanič,
Nloirina Šola v Gorici. — V šolskem letu 18i)G/y7. vpisalo se je 539 otrok, ki so se poučevali v devetih razredih. Šolska mladina je hodila redno v šolo ter se pridno učila. Poleg lega vzdrževalo je društvo še tri otroške vi teče, v katere se je vpisalo 23o otrok, V obrtno deško in dekliško šolo je hodilo nad 120 dečkov in deklic. Z Božjo pomočjo in neomejeno radodarnostjo in občudovanja vredno požrtvovalnostjo naroda našega podvojilo bi se to število v malo letih.
ŠoIsko vodstvo izreka iskreno zalivalo gospej Goljevšč.ckovej v Gorici, ki je podarila 12 krasnih molitvenikov, ki so se konci sol. leta podarili siromašnim a pridnim otrokom. Prav tako tudi gospodu Jakobu Grilu, trgovcu v ulici sv. Klare, ki je podaril toliko lepih kolačev, da je vsak otrok otroškega vrteča po jednega prejel. Hkrati se zahvaljuje šol. vodstvo g. Ivanu Ba^u, znanemu rodoljubu, za krasno orglanje pri SolskU? mašah.
Slovenski roditelji so prisrčno zahva- I ljujomo tem potom slavnemu odboru društva | »Sloga" in njega .neumornemu g. predfed- 1 niku, kakor tudi vsem dobrotnikom, ki so pripomogli s svojimi radodarnimi doneski I vzdrževati ogromne stroške »Sloginih* zavo- ! dov v Gorici, da so se mogli naši otroci ' vspešno poučevati v svojem jeziku ter se priporočamo, da nam tudi v bodoče ne odrečejo te dobrote.
V imenu roditeljev I. K.
Sluh prevod. — V zadnji »Soči" smo objavili v izvirniku nemški'odlok, ki nam je došel na brzojavne pritožbe lastnika in vodje naše tiskarne. »Corriere" ju priobčil ta od-iok v laškem prevodu, ki je.slab. Ali prevajalec ne zna prevajati? Ali je morda nalašč slabo preložil?
V Sesljanu pri Devinu je uredil grof T h u r n-T 11 x i s prav čedno morsko kopališče. Priredil je tudi nekaj elegantnih stanovanj za tujce; vsa stanovanja so oddana že prvo leto. Iver dobro kaže, zgradi tudi hotel s 30 sobami. — Ker je zdaj v Devinu železniška postaja, je zveza s Sesljanom prav ugodna, ker prihaja k vsakemu vl.-iku Omni bus. Cene za vožnjo iu kopelji, so neznatne.
—   Kvo zopet lepo pridobitev ob našem morju. —¦ Le eno bi si dovolili pripomniti gospodu grofu, namreč: naj bi vendar nikdar ne puščal izpred očij dejstva, da Sesljmi jo mi slovenski zemlji. Ako bo vedno računi! s to resnico, bo še najbolje izhajal v svojih sicer vse podpore   vrednih   podjetjih.
O II kiiltnroiiosci! — »Gnrriorc* poroča, da slovensko časopisje je izbruhalo iiiijsrditejo jezo proti odhajajočemu deželnemu šolskemu nadzorniku Lesc h a u o v-s k e m u ~- »liille le piu basse contuiiielie, l nit i gl' iiiMilti pii Iriviali". Na to laž pa še dostavlja: » . . saggio niiclie rpieslo di nna civilla speci.de, della ipi.ile promelloiio al modo slrabilianle slranissiini frntli", — Oh, kako jiignje je la ljubeznivi bralec »Corriere". Kako ga popada mrzlični stud nad toliko uizkosljoiu ueolikiinosljoSlovencev, Nasprotno temu pa mu imponujejo čini »del nobilo sangiie lalino", n. pr. v Itovinju proti dr. Laginji, o kali rib  smo govoiili  zadnjič,
—  Hinavci! Nov nIovciisUI odvetnik /,11 Koroško.
- niwp.ul dr. Alojzij K ran I je napravil le dni v Gradcu odvetniški izpit Novi odvetnik je koroški rojak iz Pliherku in ho naseli na Koroškem, CaMitanio gospodu dr, Krmilu, zlasti pa koroškim Slovencem u« loj pridobitvi.
/a pse. - V vročih mesecih morajo postavili vsi trgovci in obrtniki ob ulicah skicdice vode pred vmlii, dn psi vode ne stradajo in se odvrne tako uiaisikaka nesreča in bolezen.
Led 11 nI! -•- Tako tožijo letos krčnmrji, mesarji ild. v Ti slu in v Gorici. Lilošnja topla zima je u/,rok (emu pomanjkanju, ki je precej hudo zadelo po.-ebuo pivaru.irje. Pivo mora bili v ledu, a ni ga! Kdor pa im hoče imeti, si ga mora nabavili od daleč in po veliko višji ceni (do trikrat dražji!) — V Gorico iu tudi v Trst ga vozijo iz vekovečnih ledenih jam v Trnovskem gozdu.
To so »liberalci". — »SenlineIIa" je silno vesela, da naše brzojavke proti znani liiftni preiskavi niso imele uspeha! -— Kako »liberalno" 1 Radovedni smo, ali bi bila ista ..Senliiiella" enako zadovoljna v slučaju, ko bi se bila izvršila hišna preiskava pri katerem njenem Ijubčkn zastran — veleizdajskih činov! — Smešno pa je, kar pravi, namreč, da te brzojavke od slov. strani so prve, katerih vlada ni uvaževabi! Ali jih je kaj uvaževala ali ne, to je prikrilo našim očem; dovolj nam je, da je naročila, naj se jej poroča o vseh dogodkih. Kako je bila vlada naravno obveščena, lega seveda, ne vemo; toda tudi mi smo storili svoje korake, da so bila uradna poročila primerno popolujeiia.
Prvi maturantje na c. kr. gimnaziji! v 1'i.lju so zložili za »Lego* SG kron. Ta Čin hiške ml.ideži se hvalisa po vseli irredentov-skib listih in poslavlja v zgled mladini v drugih mestih, zlasti v Gorici. — ..Corriere" pa meni, da v Gorici so na gimnaziji! tako razmere, ki bi ue dopustile enakih 10 loljiibnih činov laške mladeži. — Mi ne dostavljamo nikakega komentarja.
»Okrajna bolniška blagajna'' v Gorici je izdala račune za 1. 18%. Iz njih povzemamo, da la blagajna je imela doneskov delavvi-v gld. 'J75V7-1 in od strani gospodarjev gld. iS77-3G, raznih drugih dohodkov je bilo gld, 3(58-8i; resenni zalog prejšnjega leta je znašal gld. 8598-99. — Izdatki: podpor bolnikom gld. 839?':!3, zdravnikom iu nadzoruvaiccm gld. 1152-80, za zdravila gld. 1180-38. bolnišnicam gld. 3G83I, pogrebnine gld. 138, uprava gld. 2U<1"1$ (!!! Grozno!) Reserviii zalog je naraslcl,za ghl. I201---H
Ta blagajna ne čuti potrebe, da bi izdala svoje račune tudi v slovenskem jeziku ! Ah bomo vedno to trpeli?!
Bralno lit pevsko društvo v Brjali pri Ribembergn priredi dne 8. avgusta veselico v prostorih gospe Vincence Trpin v Ko-
SOVljiiJl.
lira I no društvo .,l)omovlna* v Volčjem gradu bode. imelo dne 8. avgusta svoj letni redni občni zbor z navadnim dnevnim redom.
Društvo odvetniških 1» notarskih uradnikov v Celjl namerava raztegnili svoj delokrog na slov. pokrajne in jo v la namen razposlalo poziv vsem slov. odvetniškim in notarskim uradnikom na Kranjskem, Koro-šlem, Primorskem in Spodnjem Štajerskem. Z ozuom na važnost lega društva prosimo vse tovariše še jedenkral, da nam v kratkem (vsai do konca "tega meseca) dopošljejo svoje opazke glede načrta društvenih pravil iu pristopne izjave ter se kolikor mogoče vdeleže občnega zbora dne S. avgusta t. 1. — Pripominja se še, da bode ta dan otvoritev ..Narodnega doma" in blagoslovljene sokolske zastave. Pričakujemo torej obilne vdeležbe. Odbor.
Prciat Knolpp in obrt. — Obče priznano je, da si je prelal Knoipp pridobil ne-venljivih zaslug po svoji novi metodi vodo« zdravilstva, ter s to slednjo tudi postavil trdni temelj marsikateri cvetoči obrti. Tisočo delavcev, ki imajo danes trajen zaslužek po tacib obrlnijah, žaluje sedaj po tem vzor-človekoljubju. Ob platneni obleki po Kneipp-ovem navodilu, se gotovo razcvita v prvi vrsti tudi najbolj trgovina Kathreiner-jeve sl.tdne kave, jpo receptu prelala Kneipp-a. Vslanovile so se tovarne v največjem obsegu, katere proizvajajo to kavo uprav veleobrt-niški, ter jo razpečavajo po ,\am širem svetu. Postala je glede na zdravje prava pravcata potreba v živež ljudem. S. Kneipp sam je prvi PPO^riljni_;b^nvq._.Tqvarno_t\Tdke_ Kathrein ponarejajo kavo tem načinom, da se ji kolikor mogoče da duh in okus prave bobovo kave. Ta, tako ponarejena slatina kavn nadomešča v vsakem oziru popolnoma pravo, zdravju zelo škodljivo bobovo kavo,
Sosebno jo priporočila vredna kot primes pravi kavi, knr je prolat Kneipp sam potrdil, ko je Kulhroiuer-Jevim tovarnam za sladuo kavo dal pravo, za vse čase njegovo ime i sliko na sliulno kavo vpeljati. Knvini izdelki se bodo tudi odslej nnprej proizvajali po Kiieipp-ovoni načinu, v kar m nam v najbolje zagotovilo velikanske tovarno imenovane Ivrdke.
Dopisnica uredništva. — Vse čč, m> dopisnike, iu sicer: »S Ivnožo", „Iz Brd% »Iz Tomaja* in druge 1 prosimo uljiutno nla« govoljnega potrpljenja do prihodnjo Slovllko, Vse pride na vrslo!
tfKT* Opominjamo ona gospoda naročnike, katarl nlio ia poravnali letošnja naročnino, da <o afora vaaj do 15. avgusta. Za nala podjetja potra-bujemo denarja I Po m, avgustu bodemo potorjall xao-alanko a poštnimi nalogi nrex vsaoega oilra. Vsaka mu avojal
MATTONI-jev
GIESSHUBLER
jo iiiijeiNlojfd alkiiliciii
KISLI VRELEC.
Vino na prodaj.
Podpisani ima na prodaj okoli 50 lil. dobrega bologa vlpavea. Oona po dogovoru, po sedanji kupčiji dobrih vin. Proda so v vofti ali manjši množini. Za pristnost vina so jamči.
Albin Grantai?
211 2   1                                            jioseslnik
v Šiuarjirii i>it Ajdttv&Miit.
IZJAVA.
Ker se je raznesla govorica, da sem jaz rekel v Podsabotinu, da sta Josip in Miha Marinifi iz Podsenieo prodala glas pri volitvah za veloposostvo, izjavljam tem potom, da tega nisem rekel, ker nisem imel nobenega povoda.
Fran Vittori.
Razgled po svetu.
Avstro-Ogerska. —- Z Dunaja brzojnv-ljajo, da pojde v pokoj deželni namestnik koroški Se hm i d t Zabierovv. Kol njegove namestnike se imenuje pel kandidatov, katerih nijeden ne zna slovenski. —- Državni zbor se otvori baje v sredi oktobra, Tako poroča časopis »Slovo Polskie*. — Nemci v llebu so hoteli zopet sklicati shod, a vlada ni dovolila tega. — Okrajno glavarstvo v M e r a n u (na Tirolskem) je izdalo nalog, s katerim se vabijo župniki, občinski in šolski načelniki, naj storijo potrebne korake, da se v narodu zdrži tirolska narodna noša. Ta nalog je baje izšel vsled posebne želje nadvojvode Fran Ferdinanda, kateri je izjavil, da v narodni noši tirolski vidi močno podlago za ohranjenje starodavnih kreposlij tirolskega naroda, — Nadvojvodinja Izabela, soproga nadvojvode Friderika, je rodila sina. — Nadvojvodinja Štefanija potuje po Rusiji kot gost tamošnjega dvora. — V Levo v u je začela sodnijska obravnava radi izgredov pri volilvi v C. h o v o d o \v it. Obtožencev je 177, prič 73; .Obravnava bo trajala menda dva tedna. — Piše se, da se snidc češki deželni zbor meseca septembra k izvanrednom zased.mju. da bi razpravljal jezikovne naredbe. — V ogerski zbornici še ni dognana sprava mej vlado in opozicijo ter se sploh ne ve, kako konča pogajanje. — Pri hrvatski vladi so nastale spremembe. Dosedanji podban S tanko vi c je vpokojen. Na njegovo mesto je imenovan Oton pl. K raj cs o v i c s, dosedanji predstojnik odelka za uk in bogočaslje. Več poslancev večini-je bilo odlikovanih. Spremembo pri vladi gotovo ne spremenijo dosedanji sistem, kajti riba pri glavi smrdi I
Srbsko-pravoslavnl cerkveni shod v Knrlovcib se ne mara uda ti željam oger-ske vlade, katera svoje želje zjedinjuje z osebo kraljevo. Tako je v seji 27. t. m. izjavil kraljevski poverjenik, da ima strogo pazili na to, da se izpolni to, kar je na-glasil pri otvoritvi, namreč, da so preide precej k razpravi predloga o konečncni ure-jenju srbske cerkvene organizacije. Ker pa je shod 24. t. m. sklenil nasprotno, je izjavil poverjenik, da p r o g 1 a š u j o ta z a -k 1 j u č e k n e v c 1 j a v n i m ter je povabil shod, naj še v isti seji izvoli odbor, ki bi so posvetoval o cerkveni  organizaciji. Zbor je
Sloraci, iieiraife ie sie trgom, oMte, zMe, oMe 1, tožite se strop gesla »Svoji t svojim"!
to izjavo mirno poslušal in ko je končal, je | odšel poverjenik, na kar je bila seja pre- j Jrgana, Pri' pozneji goji je prečila! baron j Ž i v k o v i č odgovor na poverjenikovo izjavo. V tem je utemeljeval zaključek shoda in slednjič vnovič izjavil, da shod ne morje u g o liti zahtevi poverjenikov i ter da ostaja tudi zanaprejpri dnevnem redu, katerega je skleni! v seji 2 4. t. m., ker je prepričan, da s tem ne žali dolžnega .spoštovanja nasproti kraljevi osebi. Ta predlog, oziroma odgovor, je bil sprejet z ogromno večino glasov in burno odobravati. Vsled tega odgovora je bil shod odložen, da se obvesti vlado, katera konečno odloči. — Slo-vehce ~mbre Te veselili, da so se postavili tudi Srbi po robu požrešnim Madjarom!
Mir mej Grško I« Tnrt-U« se ni uradno potr^m; ukljub temu se piče da.je že dognan.
Književnost.
, Kratka »luvnhu ritoknjtt }t:\k,i*. (KpiiThmi rpaVMihinja pymoiro JIimku). Sr-,t.i.il M. M. lluMiuk in
1'ipmuii ptfrpKo' e.iOHHHrKtfi ctm-ap* . (Knfni msl.«..sl..ii-ii^i sl..\ari. S.-1.-*i! M. M. Il-ti.ik. |',k1-t.-ii.il iii.-l..\.ini.i i/-:.U- v lii-.t;.-ir Ai-i-i... Knjifi.i. kat.-iii m- že tW.ii v ¦ < i .1 v i; k i T i s k a .- n i A. «'¦ n-l.i-.šf-i-k v »i.u-icM Knjigi !>•»!.• ol.^-ih <-k».ii 27 ti-.kuiiili pol. nftMiis Uiz„ :m stranic navailu,- s|,n:>i A,-ol.iikv. h. ).i\c n.i <«1«1 iiii.n iloposlan,- l«.lc M..MHCC in |i.-ti> |h>I.< >.|<.\.M-jii :.!».. w p-vprif.ili. <lt ji- l-il" -<¦-• >-t.nlj;>i-j.- trmliir 11» in t.-/t... h-r tla ol.-i^u sl..\nici \mi pniMlo, k' .-:i s.. potiv>>!i:» k luVnju ruViiic. >\»\.\r (.:i pi-iiiiba ..l.,.*... sli.\iirski. »railivo. TrluiW.o ,M<> jo
cist., in /..-I" ia/.l»iiti>. i.....-Lil.. |-.i ruske tipk,- (črke) m.
fitljiic in t.ike. tli; m- t.l.. i>ii f-itiiiju n<« utrudi, kur m- je navadni, /jc-.lilt. |>ii .lupili nW.il) knjijj.ili z ««lv,-i iHT.i/l.>ciiiini JrUni. »d.. M.. k..nr.m.. m-<.--u ..Ut..l>r.i. I/.iKtuji> * lHrtli« z.-l.'. |ii. tvni in se u|.a. tl.i m- |.i.s.-/..-L* i;W- Ka/lMisiljiilo se IhkIc |ii-..ti p„v/.,'tjii, n/.ii>.m:i |>n>ti pnilpl.ifilu zneska. Ni,i.ieii:i spivjfMilji' ze miI.ij ¦ Korita Tiskarna A. tial.iV.-l * ti.,ri.-i. Ta slovar I-tiuli zii Hiiiitc priklati, n. T.i knji-a v t.-m i.Wi,'u je |.rvii mej Sl..\.-i»-i in  r.uli t.-^i j.. topli.  prip»iov;un»
,ft«l<.,,-k,l *,..tf„.V„«. ..i.s,.e.,j„ci ir. .1. 17 tMfl.ii'> in lit'-«.« tiskanih |«.l /. raznimi »-I« inteiv-Miitninii fcpiM i'- piivsi tleh .vitega hl.A.-i.sk.^a pisatelja Fr. tii.vcknrjii iziti.- JS.nccm avtfuMii v a\\->»\ Ceriške Tiskarne. A. (iahiM.-k. CViuv posamični knjigi 1.. I i-'M. Ifiizpnšiljala se 1....1.- I.- ini.ti pivdpUilu zneska. <¦»¦ r.una povzetju. Naročila spnjcnia tiskarn:-, že s.tl»j.
JU Kcpnivomme, — l'iip.>\etike Sv.-t. Iij.n-.i-viča. Str. Ilii >  Hi". Cena t dinar.
KjIHHIt Milji. - hipt.vitlke i/. Ileiccjpninc. Zi\ ii.in.il napisat. S\ct. Pjuiuvič. SK 7t v It.0. (Vrni? l*n.l temu iia.slm ..nia sum prejeli kiijijji, kateri .ste prav zanimivi in lični. Sil.sčine zmožnim Sle\.-u.em ju toplo priporočam.). Naročati je pri pisatelj« v M»stam llIfK-rgounii).
približno sličen slog, iz tega še ne  sledi, da so dopisi moji.
Poživljam uredništvo .Slov. Ušla", da naj blagovoli v prih. številki konstalovali, da nisem jaz pisal n i k a c e g a dopisa ter da nisem sploh v r.ikaki zvezi z njihovimi dopisi. Videantconsules! Kleine Dieta hangt man auf, grosse last man laufen. Saab allahu alaihi vasalanni.
V Prvačint, dne 28- julija 18'J7. Blazij Rertrantl Bevk,
.luli. |.om. in rnom. i«.Ir   sv. C. in M.
Dio Seldo ist verbrannt!
sapen die Oamt-n, wenn Jie lielreffun.len Kleiiliuifc'-stiicke sehr oft nach nnr-2—:{mnliu't-ni Tragen Hi=se ctc. in tien Kalten bekoininen oder „wie W»tte" auseinande.gt-liett; das ist aber kein zafftlliges „Vcr-brenr.on* der Rohsc-de! sondern dieselbe wird ali-slchtlk-h, um die Seide dicker und billipcr crscliclnen za niachen, mil /ian uod Phosphorsiiure ui.erlaoen, dio den Nerv d--s Hohseidenfadcns zerfrisst: man nennt ein solches Farben: ^Cbargireu!"- — je mehr die Seide cbargirt -.verden soli, durch desLu suchr Zinu-liiider nm=s sic gezogen tverden, um dieses (Ji it j-etlit innig aar«aug..-n zu kounen. Uie gefarbte Heidc — das edelste iJcspinust: bat also den Todcskcim s«hon io sitb, ebe sie auf dtm Websluhl kommt! — Die daraus Kef<-rtigten go^enaiuiten Seidenstoffe niUsscu nach knrzeiu fiebraut-h wie Zunder re:ssL-n, je nach Jem die Seide mehi oder tveniger ctiargirt ivurden ist. — Oje teure Hobe (inkl. Macheriohu!) ist total wertlos. — Musier von .ueinen eeliten Seidon sende ih umgehend.. Die Stoffe tverden |iorto- und zollfrei
". Ilennetter^s Selden-Fabiiken (k. u. k. Hofl.). ZBr.ch.                                     i«)
Poslano.*) Izjava.
Splošna govorica se je širila po Gorici in okolici v duhovskih in družili krogih. Ne vem od kot take bombe in iz katerega na-nieua. V to svrho se javno opravičim, smatrajoč vse dolžitve kot plitvo, podlo, n trle izvito obrekovanje.
1.  Ni res, da bi bil jaz provzrocitelj tukajšne »Sokolake" veselice.
2.  K c s p a j e, da sva z gosp. župnikom javno in privatno na starosto vplivala, da se prepreči, ali pa za poznejši Cas odloži društvena veselica, da bi se tako postopanje, vprizorjeno neposredno po smrti prem. nadškofa, ne smatralo kot demonstrativen Cin. Vgovarjalo se je, da so vže izdatni stroški bili provzroeeni prej, nego se je zvedelo za iznenadljiv ttižni, duhomorni  slučaj.
3.  Ni res, da sem bil jaz pri sokolski telovadbi in veselici.
4.  Res p a j e, da sem imel isto nedeljo v PrvaCini krščanski nauk in blagoslov, istota'co pozneje v Zaloški podružnici. Pri-šedš; tionut, izdeloval sem pa več ur nujni družbinski rodovnik pok. knezonadškofa v zapuščinskih zadevah. Preti večeru sem šel obiskati na Kuhanjo bolnika in domu opravljati druge stanovske dolžnosti.
5.  Ni res, da bi bil jaz naprosil vi-sokorodnega gosp. grofa Goroninija za prostor. Sploh vse, glede dovoljenja in romantičnega prostora, je posredovalo tukajšnje „Sokolsko" društvo samo, kakor seru pozneje zvedel, z slav. e. kr. glavarstvom inzgrofovim oskrbnikom g. Rubbi-jem. Moja malenkost je prišla v aFero in v govorico, kakor »Deus et inacehina''-.
6.  N i r e s, da sem jaz spisaleij nekih rezkih, cerkvene aukloriteto rušečih in krščanski socijalizum izzivajočih člankov v rSlov. Listu". Ce uporabljajo drugi mojemu identičen ali vsaj,
*) Za. oestauke pod tem naslovom je uredniMvo odgovorno le toliko, kolikor nalaga, tokovni :akon — Op. ur.
100 do 300 g!«! mitim 1^=; * v
vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drz.pa-nirjev in srečk, a da ni potrebna »lavnima m m nikak-a nevarnost. Ponudbe"port todwigi)ster reicher. VIII DciitM-lie «asse « Badapest.________
V vsakem poSino oddajnem oknji, v vsakej fari in po poin-bi v vsakejoh.ini, nastavi se razumna, il-Iavsiii in zon^ljjva «sib« kot
zaupni mož in posredovalec
z dobrim in tra-nim pn»liaii>kim zaslužkom od nc-kcira, mnogo let oh.-lt.jpr-ega, avstrijskega podjciju prve v-rr-te Pi-inene p-tui.lbc pod ,V. U. G." fira.h-c, p.-sti-res-anto                                                                                  ,V!
W        Najlepše darilo!        |jj
samo  g Id.   /•—   5 poštnino ^ gtd. 105.                                   (>|
#3,           vezenje je elegantno v usnji in  ^
P|           zlato obrezo.        Cena samo  *4;
$}           g/d. /'    s poštnino gtd. 105.   <Hj
A     Drugi zvtick, ki bo obsegal do sedaj Se ne   &$
Q izdane peomi, izide v jeseni.                                 ^i
OTOFISGHER,         |
knji^dtržnira  v  Ljubljani    ^
K»tt!,rrs»i tV.                 ^
Zdravnik
Dr. M. Keršovani
ortliimjo v lastni liiši
ir ulici  Barzelliui
h. št. 2.
Jakob Bratuž
pekovski ipojsler  v Šolski   ulici G,  se   lopto
priporoča   svojim   rojakom   za   raznovrstno
pecivo.
Seznam blaga
tvrdke
G. Ferd. Resberg
v Gorici.
Glavna zaloga: v *}Ca$ucitisfe\ ulici \\. \\
(stara cukrarna).
Podružnica: na Komu št. I
{' ttemsova palača). Doslej ima v zalogi to-le blago:
Sladkor — kavo — riž — mast poper — sveče —  olje — škrob
—  ječmen — - kavino primeso -— moko — gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob — sol — moko za   pitanje — kis
—  žveplo — cement — bakreni
vitrijol itd.            169-1
tovarna tamburic
I. STJEPUŠIN
Sisak (II r v a t s k a)
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom   Ediqaslov.zalogadb2qikovinsolfiqikov
v stolni n liri St. 'i. v (»»rifi                                          __         ___
(tam, kjer j>- lob.ikami.M)                                 ('- kv-       ^•lll^iP^"       k,,°iui
»eii-kemri   olif-ii.-hu \       l»«'ivilog.
pii[)0l»iC.i se  p.
ffi,POY.ERU
. .   _.       _        ...                     ••.___- ,                       krs.aski nijslsr h (rjave: » ton:! na Tra»rl>.s
tfl*- Svon k svojim! -^J   v L nadstropju in v hodniku
v \\. M. ±1.
Ambrož Furlan
u.Ljs:
z jedilni m  blagom ¦ '^t;/;::^::;^ v,X'Zr?"'' ",,1"k""
priporoča   kavo,   riž,   sladkor,
moko, lito, otrobe, vse poljske
in domače pridelke.
3l>jr*   l'<istri'/(> \i'stno iit po /morili vpili. "^MJj
Ivan Domicclj
v Korminu na glavnem sadnem trgu (lii<ša \m Palltva)
|)i'i{ii)i-o'ii svojim rojakom
sladkor, kavo, riž, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski in domače žganje. Dalje prodaja vi' trijol (modro gaiico) in pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenke.
Vsi; i>io(liij:t po tako /morili ceni, <l:i so »c boji tekmovanja (koiikurciiee).                                I i;:
Fran Vanek
goriško pivovarno
P W> dinarsko in sadjarska društva M
& ™              za Brda             • <ty
M s sedežem v Gorici, ulica BarzelliniLt.2C. S1
i                      priPfflroftr                    m
(SS)             P° n'zki ^em slavnemu oličinslvu             »ty{
M v\tva-. <e%uto, modvo M p 5*anfow\o \u &tu$a ua- ^ š vadtva etna vina, pv\- g g &e&e ^vo^ifi članov. M
jiy\ Razpošilja na vse kraje od jli litrov napiej ^ ^vjj)               Uzorce vin poailja na zahtevo.               <g{
Vse Stroje za pOljedelStVO.  VnoviC- zm?.um trm-
trgovce z vinom na
Anion Pečenko
Vrinit uli«. M       GORICA - Via i.uiriliim H |..'C1.                           ,,r ,,«,¦«,-•»
dalmatinski) vino iz Jelše in Sibenika,
poleni
pristna bela     p^^A^    furlanskih,
In črna vina     '"^¦Jffir-'     briških in
iZ               ^W&            islerskih
vipavskih,           g}            vinogradov.
Dostavlja na .lom in razpošilja po železnici ur. vse kraje avstro-oK.<r&fce monarhije v so.lili o.l hV, Jlrov naprej. Na zahtevo j.oš.ija tmli nzoiee.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
1'iiov.tMM |i> /'l.illio 1.¦/¦»(! ,1'tl.i Ur uir-jch.i po ii.i|ii»\t»i-.i /.. iili vi   Kiili.i pno po (».-ki,
(lllll,l|skl    lil    i).l\il!>kl    II.IV.llll   ill    11(101.illl,.i   K-
..',ks liiml) m nioi.iv-.ki »\m\.
1'i.poiof.i se p. ti. i.c)iti!iii(,ii ji m m /. i-,(l.nikoiu \ (Iiiihi, \ lil.Iiii m n.i 'luliiiiii-kiin.
Zalogo za Brda ima gosp. Peter Russian v Korminu m M>-p. (iotltiml l)r-pctiii n L v C iiiiiioIiiiil'i> /.i Kiirl.m-ki <!(•!.!. /i l'>.
a žito) v natančni i/mšiUi   Sušilnice zi -ulje in z
peronospori. pobotam sc-Uv  \nnuuel-j
Mlatilnics,  mlini za  žito,  stiskalnice
i.nnvo) za vino in sadje i i/iumh -,•-'.iv   vie
.Iravii-n^vo.Iovo.hie p'u5 )
Slamoroznice ja'<o lahko za ganiti in po zelo zmornih cenab. Stiskalnice, za seno in slamo, tu w< potnimi-, v-»km.-'iu poljedelske stroje pin.li^a v  nijho.;i uvi-l vi
Ig-. Ilcllcr na Dunnjit
II _, Praterstrasse 49.
'lenj-no škropilnice proti
F. S.
Teodor Slabanje
sroln-ar v Gorici, ulica Morclli St. 17,
'I po
I' l.ll
.1..-
'^"1'i   J.....1    '¦""••VI   ...l.lko*.,l,SM..|,|1   -l.ž    SV, M,.
V.  lvo>4,  iaz,.av,  s p;v........        „,1,11,0   sv,.,,,,.
"^JJL.
-Tovarna uzornili teiovadiiilt priprav
JOS, YIMJJYŠ-iL
v Prag-i na Smihovu
(Vial,H-.S,iii,;!,ov)  Vinohradska  lllien .'islu SIC,
k popoliionui iizopjioniii prifujovanjti
MoKolskili in Šolskih telovadnic
po najnovejših piipoziiunih in pnikti.-nili icslnvili.
o-ih .pu-ai' domJil/i', ,iw.wii!Si,il|ln,",K0 l"ll""*H"" Zagotavlja je.lno l,.i„. (>„c zelo zmerne, plunrj-
j/avadne priprave so vedao y zalogi.
Ceniki, pro.auini m na,'rli za f.opolne tel-viidniee pobija na zahtev,, luvzpkuno in poJtiin prosto                                                                      K(l, o2
1'onrave izvršuje (in tnijulzjili ,en:«?i.
jel Piccoli
Najboljši primes k bobovi kavi
sladna kava  iz odlikovane tovarne
t'.t"   1                   v Gradcu.
Dobi so islo  v niztiovisUiilt zavojih ta Skiilliih p«» nizkih ccn:ih.
Natorila sprejemu zasloptiik
Avgust BenJgar
1. Bistrica (K.aiijsko!
.      1.1 Ij,.11 j.
kiriuli   po-od    lil   modij    ,]'•
Tli kol. M»!l';ir.llll'.kl'lllli»l[ il-flllhiH. I'd l!d n!..|e le-| ¦ppiav.ja 'el J li > ojflljll polil eni 1,1 plUliltl. D.l M p I „....-j..ll|.ll|H,'j,rll|ee..ili. o-lll  ,Mk»ell.}.M kov!,|»k,ri
r,M.  ol.i^.j-  jim  10   zr-,„.j n -U v,, d.i jim je pu
¦ 1 l/plriljcjoluoliroke
lahko   .1,7.0.-1*.
Sti elo\ nile  1/.  h.ikia t
oiriijil  p,.z!.i t.....   najl.iiljie u-
li.ij.tl,.-,  kak,1 (11.i1 v-.1k.0vt- i...
»I    PO/I.IMOJ,.     pi   p,,.,:.l    l.ldi     po     I, ,J.
Ti^ilja t«,ik» hlniro iloliro spiiuljen,,
¦" i-«i;iiihu- r.-ii.ko!           n, (c:

1
Aug. Tsehiukel a sinovi     I|
e. in kr. dvorni založniki.
Najstarejša tvrdka kavinih  surogatov v  državi
tovarni«:                                        ilfif
v Lovosieah na Labl, na Dunaju, v Schonfeldu. na češ. sev. žel. in    mW%
v ljubljani.                                ym
4             Priporočamo nnšo   splošno  knknr soiiihie in izhorm^ pripoznain'  i/.,!ilko   K'I5(
kavine surogate in figovo kavo       ^|f
in med njimi zavoljo krepko diSave in velike i/.'hiinusLi posebno;                          l^j
Tschinkelnovi kaveiti zdrob v okrogli, skiduiab.   —  Tschinkeln0V3 kava  v      [$%
IcsiMiili zaliojCkili. — Tschinkelnova kavitia moka v zap.ilif.ili .ikali:l..ii.         A(ffy
Cenik na zahtevanje lranko.                     AII!?. TsehillKol"* siuovi Mfifft
I.jiihljaiia.                      mfc%
l^il^Jfc^.         ^.^^^      mm,  , mm        „, m           ^>^BL#i$|
1
1
1 iolodoina tinktura i/l ,/,li kot 1 ne I    (ni umivili uinjili .upljituh   k>',"i,.i ^,
1    lih 'ioImiii   k  ><i,   -,in  tip,"  -kmo uliti '1 u
ti   -polil   l.KI    •!   Ir     |'l   ,oh    II   \    I^.lhljllll
-lin ,1.  t'.   \ i-,,  ^olodeino tinkture, kit
Žclodc^na tinktura   hknji   Ii<>nli-ji   .|
ijl-    V    '.,  liliji  II     •.,     I  ,^„.1,1   1,1   IO     po     poMll
'ji    (.. 11 1   !J    ',kl 11   1,   s -kn i'ji   1 ttd      ,
po.„, /    tlK / 7D Allm^iuii   H^ i, k1J       ., P«;i..iifi p! 1  1 nuo.n.k
i    Anton Potatzky     ;
«        v Raštelju stv. 7 v Gorici          \
t prodajalntea drobnega  |
% in ntlrnberškega blaga  %
L                      na diiihiio  in ntl debelo.                      t
t                                  .ledino                    -i, šM-7   r» I
*   .        .       .                ,.       * '
I   in najcenejšo  kupovahšče.   5 j
¦--------------------------------------------  t !
*                     Posebna zaloga                   %
*   za kupovalce in raZjii-oilajalco na deželi,   4 j *;             za kroSnjarjo m cunjarje.              f | J                 Največja zaloga                   t J  Čevljarskih,   krojaških,   pisarskili, popo-   t  :
*           tovaln.h in kmlilnih polrebSCin.         5 %                Zimska obuvala.                  t ; J     Vozički "i sluh na kolesih za otroke,     -t  ¦
*                   Struno za godala.                 ^ !
*   Piiiiebnosl: Semena za zelenjavo iu trave.   L j
*          Prosim iiobrn pazili na naslov:        5 !
*  Na sredi Raštelja štv. 7. !j j