številka 172	Leto 7	Cena 240 SIT / 1 EUR	23. november 2006
0 Vipapu bo odločilo Vrhovno sodišče
Krško - Delavec iz krške papirnice Vipap Stane Planinc je konec oktobra prejel sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s katero mu to priznava kontinuiteto delovne dobe v primeru izplačila jubilejne nagrade za 30 let. Dosedanja praksa družbe Vipap je namreč bila, da so pri izplačilu jubilejnih nagrad in drugih pravicah, ki izhajajo iz dela, upoštevali obdobje po stečaju, ko je podjetje prešlo v roke Čehov. Sindikat podjetja je želel s tem primerom dokazati, da mora veljati kontinuiteta tudi za obračun odpravnin presežnim delavcem ob zaprtju celuloze.
Zadeva pa ni tako enostavna, saj je primer tega delavca izjema. Ko
Roman Molan
Stane Planinc
je ob uvedbi stečaja prišlo do masovnih prekinitev delovnih razmerij, se to ravno v primeru tega delavca ni zgodilo. Zato tudi pritožbeno sodišče s svojo razsodbo primera ni zaprlo, ampak dovolilo revizijo postopka in pravzaprav preložilo dokončno odločitev na Vrhovno sodišče.
...na strani 3
Zupan toži za obrekovanje
Sevnica - Sevniški župan Kristijan Janc je preko odvetniške pisarne Pipan vložil zasebno tožbo proti Stanetu Kranjcu, podjetniku z brezovega. V predvolilnem boju so namreč sevniška gospodinjstva v Poštne nabiralnike prejela “odprto pismo”, ki gaje o županskem kandidatu Kristijanu Jancu napisal Stane Kranjec. Kranjec seje na Janca razjezil zaradi ponujene lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov Pa Cagošu pri Studencu in je bil eden ustanovnih članov civilne pobude, ki je uspela občinski svet prepričati, da je Občina Sevnica izstopila iz *°kalnega partnerstva z ARAO.
Po Jančevem mnenju je Kranjec svoje zamere do župana oblikoval v šaljivo pisanje o njegovih osebnostnih lastnostih in funkcionarskem delu, *ato seje odločil, da zadoščenje poišče na sodišču. B.D.
V HPG odgovorni za
Jožetovo smrt?
[Se^NICa)
Brežice - Jože Hudina, ki ga je na delovišču v Brežicah zasula zemlja, je umrl zaradi nepravilnega načina dela. To je potrdil glavni inšpektor republike Slovenije za delo mag. Borut Brezovar. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih med drugim določa, daje med izvajanjem del na gradbišču potrebno upoštevati in izvajati temeljna načela iz zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu. Pri izkopu v globino več kot 100 cm je potrebno - med drugim - poskrbeti, da ne pride do zrušenja zemeljskih plasti z bočnih strani, z zagatnimi stenami, razpiranjem in ureditvijo brežin pa je potrebno poskrbeti, da ne pride do usipa izkopanega materiala. Poleg tega je potrebno ob zgornjem robu izkopa zagotoviti prosti pas, na katerega ni dovoljeno odlagati materiala.
V podjetju HPG Brežice so tako kršili 10. in 11. člen uredbe. Pristojni inšpektor bo zaradi ugotovljene kršitve uredbe o zagotavljanju var-
Podjetje HPG Brežice
nosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih zoper delodajalca HPG Brežice in zoper odgovorno osebo podal obdolžilni predlog pristojnemu sodišču. Policijska postaja Brežice, kije tudi raziskova-
la vzroke nesreče, čaka še na pisno poročilo inšpekcije. Vse kaže, da bo v tem primeru podana tudi kazenska ovadba zoper odgovorne v podjetju.
...na strani 3
Bo Hit rešil čateški casino?
Čatež ob Savi - Napoved Casinoja Portorož, da bo zaprl svojo poslovalnico na Čatežu ob Savi, imenovano Casino Lido, je, kot kaže, že obrodila nekaj pozitivnih sadov. Za nakup se namreč zanima novogoriški HIT, vendar dokončne odločitve še ni sprejel. To je za SavaGlas potrdil tudi njihov predstavnik za odnose z javnostmi Tilen Majnardi, ki pravi, da si HIT zaenkrat Casino Lido ogleduje kot eno izmed priložnosti. “Nič konkretnega še ni bilo rečeno, prav tako se še nismo pogovarjali z upravo Casinoja Portorož,” pravi Majnardi in dodaja, da nekatere povezave med obema podjetjema kljub vsemu že obstajajo.
Bo Casino Lido zaprl svoja vrata?
Pet zaposlenih se bo s Čateža najverjetneje preselilo v Casino Lipica, od koder so tudi prišli, študenti in samostojni podjetniki pa bodo ostali brez dela. V SavaGlasu razkrivamo, kateri so vzroki za zaprtje tega igralniškega kompleksa.
...na strani 3
Gibonni
navdušil
Posavce
Brežice - Sobotni koncert Gibo-nnija, ki ima turnejo po Sloveniji, je napolnil brežiški “balon” do zadnjega kotička. Radio Brežice in Studio D sta bila medijska pokrovitelja tega velikega pop koncert. Hrvaški zvezdnik je dva tisoč glavo množico zabaval slabe tri ure. Prepeval pa je tako stare kot tudi nove hite z najnovejšega albuma Uncra Fibre. Dalmatinec, ki se ni obnašal prav nič zvezdniško, saj je po koncertu veselo delil avtograme, je ugotovil, da so Posavci dobri ljudje. Verjetno je bil to tudi razlog, da seje na oder na željo obiskovalcev vrnil večkrat. Na koncertu je bila tudi naša ekipa, Gibonni pa sije po končanem nastopu vzel čas še za SavaGlas.
...na strani 9
L.
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
Ustanovne seje posavskih občinskih svetov
Posavje - V vseh treh posavskih občinah so bile ustanovne seje občinskih svetov. Medtem ko v brežiškem in krškem občinskem svetu ni bilo večjih pripomb na delo občinskih volilnih komisij, so bili v Sevnici zelo nezadovoljni z delom volilne komisije.
Sevniški SDS kritičen do volilne komisije
Na konstitutivni seji 25-članskega Občinskega sveta Sevnica so svetniki poleg pritožb na delo občinske volilne komisije in potrjevanja mandatov obravnavali že tudi nekaj vsebinskih vprašanj, med njimi predlog proračuna
občine za leto 2007.
Petra Pozderec
Svetniki so se najprej seznanili z obširno pritožbo Branka Kelemine, zaupnika liste SDS na lokalnih volitvah. Slednji volilni komisiji, ki ji predseduje pravnica Petra Pozderec, očita več kršitev. Med drugim, da se glasovnice za volišča niso prevzemale po predpisanem proto-
Priložnost za
bizeljsko-sremiška
vina?
Minuli teden so se iztekla še zadnja martinovanja; vrstila so se po zidanicah, pod šotori, na prostem in celo v podzemlju kostanjeviške jame. Cvičkaiji so spet gostoljubno odprli vrata svojih vinskih hramov in že uveljavljene skupine vinoljubcev so krstile mošt. Tudi dolenjska kapljica je letos še posebej žlahtna. Pa je treba samo malo, da tudi cviček izgubi na veljavi in se lahko hitro sfiži!
Rudi Kos
Ob letošnjem martinovanju je namreč prišlo v javnost neljubo dogajanje v cvičkovi katedrali. Leskovško klet, kjer na leto pridelajo tudi poldrugi milijon litrov vina, predvsem cvička, namreč pretresa kadrovski tsunami! Že pred meseci je firmo zapustil in odšel na svoje glavni kletar Rudi Kos, pravkar pa je moral oditi še glavni enolog Zdravko
kolu s podpisanim prevzemnim zapisnikom, kar utemeljuje s podatkom, da je na enem volišču v KS Blanca glasovnic zmanjkalo, na drugem jih je bilo preveč. Kot večjo kršitev omenja še listo za volitve v Svet KS Boštanj, kjer ni bilo upoštevanih ženskih kvot.
Izmed svetnikov imenovana komisija v sestavi Bojan Rugelj iz SDS, Jože Rostohar iz SD in Srečko Ocvirk iz SLS je debelo uro razpravljala o pripombah. Rostohar in Ocvirk sta jih ocenila za neutemeljene in občinskemu svetu predlagala, naj jih kot takšne ovrže, s čimer so se strinjale vse svetniške skupine razen SDS. Svetniška skupina SDS verjame, da so Keleminove pripombe tehtne in tudi njegova zahteva, da se Petra Pozderec razreši s funkcije predsednice občinske volilne komisije. “Predsednica volilne komisije je odgovorna za kršitve pravil in neučinkovitost, saj je bila sev-niška občina med zadnjimi v Sloveniji pri sporočanju rezultatov. Takšne predsednice si na naslednjih volitvah ne želim”, je kritiziral Rugelj. Župan Kristijan Janc je spomnil, da ima SDS vedno pripombe na delo občinske volilne komisije in se je tudi na minulih volit-
vah pritoževala nad predsednikoma.
“Nalog sem se lotila odgovorno in strokovno. Prihajalo je do manjših nerodnosti, ne pa do kršenja zakonodaje, zato ne mislim odstopiti,” je dejala Pozderčeva. “Problem je, ker občina nima stalne volilne komisije iz vrst zaposlenih v občinski upravi, kar bi zagotavljalo bolj utečeno delo. Storjene napake pa niso pomenile kršenja zakona, kar je v pritožbenem postopku potrdilo tudi Upravno sodišče.”
Po zaključeni temi o pritožbah so svetniki izvolili ko-■ misijo za mandatna vprašanja, ki jo vodi Andrej Štricelj iz LDS, sestavljajo pa jo člani iz naj-večjih svetniških skupin.
Komisija javno zbira predloge za imenovanje odborov, obrazec za prijavo kandidatov pa je dosegljiv na spletni strani občine Sevnica.
Občinski svet Sevnica je sprejel že terminski plan obravnavanja proračuna, ki bi
bil lahko potrjen na februarski seji. Predlog proračuna 2007 je narejen na dobre štiri milijarde SIT prihodkov in v glavnem pokriva financiranje že realiziranih projektov.
Ustanovna seja krškega občinskega sveta
30 svetnikov je potrdilo mandate članom občinskega sveta in županu Franciju Bogoviču, ki je novim članom voščil iskreno dobrodošlico, jim čestital za izvolitev in zaželel uspešno sodelovanje v naslednjem obdobju.
Predsednica občinske volilne komisije Krško Mateja Resnik Bahčič je uvodoma predstavila poročilo o izidu
volitev članov Občinskega sveta občine Krško in prisotne seznanila o izidu rednih volitev v svete krajevnih skupnosti ter izidu splošnih volitev za župana občine Krško. Predsednik posebne volilne komisije občine Krško Andrej Sluga pa je svetnike seznanil s poročilom o izvolitvi predstavnika romske skupnosti. Člani sveta so v nadaljevanju obravnavali tudi dve pritožbi, ki sta se nanašali na razdelitev mandatov in ponovno štetje glasov. Svetniki so obe pritožbi na predlog za ta namen izvoljene mandatne komisije kot neutemeljeni zavrnili.
Manjši ne bodo zapostavljeni
Na delo občinske volilne komisije Brežice, ki jo vodi predsednica sodišča Maja Baškovič, ni bilo kritik in nobenega ugovora, zato so svetniki proceduralni del glede potrjevanja mandatov hitro zaključili. Na vrsto je prišlo imenovanje komisije za volitve in imenovanja. Župan Ivan
Molan je predlagal razdelitev sedežev v tej sedemčlanski komisiji v sorazmerju z volilnim rezultatom; najmočnejši SDS pripadajo tri mesta in
predsedniška funkcija, LDS dve mesti in podpredsedniška funkcija, po eno mesto pa Socialnim demokratom in SLS.
DeSUS, PUM in AS, svetnik z neodvisne liste, svetnik iz SNS in Stranke ekoloških gibanj menijo, da bi si vsi skupaj zaslužili en sedež v mandatni komisiji, a so bili preglasovani. Je pa župan poudaril, da ne želi strogih političnih koalicij v občinskem svetu in manjše stranke ne bodo zapostavljene pri mestih v odborih.
Branka Demovšek, Petra Bezjak
Krški občinski svetniki
Najstarejši svetnik Zorko in direktor občinske uprave Denžič
POSAVSKE m/ŠICE
Mastnak. Skupaj s pokojnim Darkom Marjetičem je bil pravzaprav oče cvička, ki je ob pomoči različnih botrov postal ta čas najbolj prepoznavna vinska blagovna znamka, utrjena na slovenskem trgu. Dolenjskega posebneža negujejo člani konzorcija, ki skupaj z leskovško kletjo skrbijo za njegovo kakovost. Ker Mastnak “svojega otroka” zdaj zapušča manj veščim rokam, se kaj lahko primeri, da bo čez leta pridobljeno dobro ime cvička spet zamrlo. Zadružniki so morda včasih muhastega Mastnaka dali na hladno zaradi konkurenčne dejavnosti, čeprav je znano, da prideluje vina na drugem bregu Save, poleg penine pa predvsem modro frankinjo, pozabili pa na njegove zasluge. Skratka, če bodo zadružniki, med njimi Urbanč, Gunčar, Kerin, Žarn in drugi zanemarili tržišče, se lahko cvičku dolgoročno slabo
Zdravko Mastnak
piše.vJim bo kos direktor Janez Živič, ki očitno ostaja prvi mož leskovške kleti, čeprav je
slišati, da bi ga upravni od- preko Pišec, Sromelj in bor rad zamenjal s Francem Sremiča vse do Zabukovja, bi Češnovarjem? Morebiti tudi se lahko res izcimilo še kaj zaradi tega, da bi potem po- dobrega. Posebej, če bi gopri-membni pridelovalci cvička še jela Mastnak in Janez Seko-naprej špekulativno in mimo ranja ter dokončno uveljavi-
Mobilna enota
velike kleti ribarili v kalnem! Da, zaradi podobnih primerov je na tleh tudi slovensko zadružništvo!
Kakorkoli že, če se uresniči najbolj črni scenarij in ugasne cvičkov sloves, je zdaj vsaj priložnost za vnovično uveljavitev bizeljsko-sremiških vin. Saj je bilo za njihovo prepoznavnost s prizadevnostjo Alojza Kuneja že marsikaj storjeno, a je končni korak zastal. Če bi poprijelo podjetje Vino Brežice - iz zagat mu zdaj s 360 milijoni SIT pomaga država - pa samopašni veliki pridelovalci belih in rdečih vin, ki bi pritegnili še množico razdrobljenih vinogradnikov in vinaijev od Bizeljskega
la modro frankinjo s slovito učinkovino resveratrol.
Kot nekoč SZDL!
V senci martinovanj in neljubih kadrovskih dogajanj okrog kleti so se minule dni sestali tudi novi občinski sveti in pri njih je že zaslediti prve borbe za članstvo v komisijah in odborih ter s tem tudi za odločanje in sejnine. Nekaj pretresov je bilo v Sevnici, zelo mimo pa v Krškem in tudi v Brežicah. Če odmislimo “veliko koalicijo” SDS-LDS-SD-SLS, ki h koritu ni pustila nebodijihtreba posameznikov. Molan je tokrat ostal brez kruhka v obliki srca in
županova koalicija brez opozicije zdaj bolj spominja na nekdanjo SZDL - Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Ta družbenopolitična organizacija je, tako kot sedanji skupek strank, namreč povezovala vse tedanje sile. Od sile pa je Stane Kranjec, ki je razburil sevniškega župana Kristijana Janca in ga v predvolilnem žaljivem pismu obsodil nečednih poslov. Janc je novinarjem sporočil, daje zoper pisca že vložil tožbo, saj je trdno prepričan, da občina, ki jo vodi že tretji mandat, dosega nadpovprečne uspehe. Obetavna je ob strankarski podpori SLS tudi prihodnost, a je težko odpirati nove proizvodne obrate, če ob 800 brezposelnih ni mogoče zagotoviti dovolj novih delovnih mest?! Je že tako, je dejal Janc, da brezposelni delajo na črno in država manj zagnane še naprej ščiti. Ščiti pa tudi Rome in kaj lahko se primeri, da jih iz Ambrusa pošlje kar v Posavje, denimo v Rimš. Ali v Kerinov grm, saj je tam pomagala pri urejanju naselbine za romsko skupnost. Imajo pa mnoge naše krajevne skupnosti poslej nove predsednike; v Piše-cah denimo Petra Skrivalni-ka, v Krškem Jožico Miku-lanc ali v Podbočju Darka Kodriča. Pa omenimo še dvoje kadrovskih novosti; predsedovanje krških Sivih panterjev je prevzel Ivan Mirt, pravkar pa se je upokojil Stane Preskar iz Globokega, zadnje mesece pose-hej znan kot predsednik vod-
stvenega odbora za RAO. Pomemben dogodek zadnjih dni je bilo tudi druženje poslovnih partnerjev ob 15-let-nici firme SL Inženiring Silvestra Lopatica. Izzvenelo je kot glasbena prireditev, saj so uglašeno nastopih vsi sloviti Lopatičevi ansambli.
Silvester Lopatič
Mnogo bolj uglašeno p3 bodo morale poslej delovati tudi posavske občine, vključujoč kostanjeviško, saj se bo sicer bolj navezala na dolenjsko stran. Brez nepotrebnih, a žal uspešnih lobiranj bo p°J trebno dogovorih tudi sedež bodoče pokrajine. Če ne bi uspeli, bi bila naj bolj sa rešitev selitev sedeža pokra' jine in njenih organov iz občine v občino. Zato bi kot mobilna enota lahko služil3 premična zidanica, kot jo in13 vinogradniško društvo \z Šentjanža Po obisku podjetj3 INKOS Krmelj so si tud; posavski seniorji to “vozil0 dobro ogledah.	,
Vlado Podgoršek
Delovna nesreča dobiva epilog
Hudina umrl zaradi
nespoštovanja predpisov
Brežice, Ljubljana - Pod brežiškim gradom, na gradbišču podjetja Hortikultura, plantaže, gradnja (HPG) Brežice je pred časom umrl delavec Jože Hudina. Ko je skupina delavcev urejala odvodnjavanje, je Hudina - preden so položili cevi, zlezel v štiri metre globok kanal, da bi poravnal zemljo. Nanj se je vsulo nekaj kubičnihJ^etrpv zemlje, zaradi česar je umrl. Vse kaže, da na delovišču ni bilo ustrezno poskrbljeno za varnost.	V V
Magister Borut Brezovar, glavni inšpektor Republike Slovenije za delo je potrdil, da je pristojni inšpektor obravnaval delovno nezgodo, ki se je 27. oktobra popoldne zgodila na delovišču HPG Brežice. Kot pravi glavni inšpektor Brezovar, iz uradnega poročila inšpektorja izhaja, daje do nezgode prišlo zaradi nepravilnega načina dela.
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih med drugim določa, daje Potrebno med izvajanjem del na gradbišču upoštevati in izvajati temeljna načela iz zakona, ki ureja varnost in zdravje Pri delu. Se zlasti se to nanaša na vzdrževanje primernega reda in čistoče na gradbišču, na izbiranje lokacije delovnih niest, pri čemer je potrebno npoštevati, da se ohranja dostopnost do teh delovnih mest *n določijo poti ali področja Za prehod in gibanje ter opre-nio. Pri delu na gradbišču je Potrebno izvajati tudi temeljna načela v zvezi z ravnanjem z različnimi materiali.
Uredba o zagotavljanju varnosti govori tudi o razmejitvi in načrtovanju površin za skladiščenje različnih materialov ter skladiščenju in odlaganju oz. odstranjevanju odpadkov in ruševin itd...
Delodajalci morajo zaradi zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na delovnih mestih na gradbišču upoštevati navodila koordinatorja za varnost in zdravje pri delu, pri izvajanju določbe 10. člena te uredbe pa sprejeti in izvesti ukrepe, ki so v skladu z minimalnimi zahtevami.
Pri izkopu v globino več kot 100 cm je potrebno obvezno izvajati varnostne ukrepe, ki preprečujejo zrušitev zemeljskih plasti z bočnih strani in usip izkopanega materia-
la. To lahko storimo z zagatnimi stenami, z razpiranjem in ureditvijo brežin ob upoštevanju kota notranjega trenja zemljine. Ob zgornjem robu izkopa je potrebno obvezno zagotoviti vsaj 100 cm širok proti pas oz. prostor, na katerega ni dovoljeno odlaganje materiala ali ga uporabljati za transportne poti. Izkop kakor tudi razpiranje brežin je potrebno izvajati strokovno, po ustreznih normativih in statičnih izračunih pod neposrednim vodstvom vodje posameznih del. Ob tem je treba upoštevati tudi možnost vdora vode in povečanega tlaka v izkopanih stenah ali zagatah. Ob površinah, po katerih se odvija promet, morata biti zavarovanje in stabilnost brežin
V zvezi z delovno nezgodo, ki seje zgodila na gradbišču HPG Brežice, kjer je zaradi poškodb umrl delavec, je Policijska postaja Brežice že skoraj v celoti zbrala obvestila o dogodku. Ker sta bila na ogledu kraja dogodka prisotna tudi okrožni državni tožilec in delovni inšpektor, policijska postaja čaka na pisno poročilo inšpekcije, nakar bo izdelan ustrezen akt - poročilo ali kazenska ovadba, sporočajo s Policijske uprave Krško.
/T V
„ .	, , lSEVNICA,
predhodno dokazana z uposte
vanjem pričakovaneol Pristojni inšpektor bo zaradi ugotovljene kršitve uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih zoper delodajalca in odgovorno osebo HPG Brežice zaradi ugotovljenega prekrška podal ob-dolžilni predlog pristojnemu sodišču. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu v kazenskih določbah predvideva, da se z globo od
300.000	SIT do 3.000.000 SIT kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma z globo od 100.000 SIT do
500.000	SIT samostojni podjetnik posameznik, kr pri izvajanju določbe 10. člena te uredbe ne sprejme in izvede ukrepov, ki so v skladu z minimalnimi zahtevami te uredbe in ne upošteva navodil koor-dinatorja(ev) za varnost in zdravje pri delu. Z globo od
30.000	SIT do 300.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. N.C.C.
Država pomaga brežiškemu Vinu
Brežice - Vlada je prejšnji teden na redni seji na predlog gospodarskega ministrstva dodelila Vinu Brežice 358 milijonov SIT državne pomoči. 40 milijonov je Namenjenih za ohranjanje delovnih mest, 18 milijonov *a izobraževanje in usposabljanja, 300 milijonov SIT Pa je dolgoročnega posojila.
S pomočjo državne pomoči Vino Brežice tako ohranilo 110 delovnih mest. Zaključeno Pa bo lahko tudi prestrukturiranje podjetja, ki traja že tri teta. Po besedah direktoija Vina Brežice Matjaža Pegama Pomeni pridobljena pomoč to, ^a bodo banke konvertirale nadaljnjih 300 milijonov SIT terjatev v lastniške deleže: “Ta-bomo bolj uravnotežili lastniški in dolžniški kapital, kar Pomeni, da se bo podjetje pokapalo čisto v drugi luči.” Banke n°do kot največje upnice z nadaljnjo konverzijo teijatev podale skoraj 90-odstotne lastnice
družbe.
, Na vprašanje, kako hitro lahno začnejo črpati kredit in nepovratna sredstva, je Pegam °dgovoril, da se bodo lahko nepovratna sredstva za ohrani-,ev delovnih mest in za izobraževanje ter usposabljanje v ^iŠini dobrih 60 milijonov prišla uporabljati v naslednjem etu. 40 milijonov SIT bo po-rab]jenih za tehnološke po-s°dobitve, 18 pa za kadrovsko prestrukturiranje in za vlaganja v tržno okrepitev. Glede Učnega posojila pa Pegam Jjtevi: “Imamo sklep države, se--I je potrebno sklicati skup-
Matjaž Pegam
ščino in vse postopke pripeljati tako daleč, da jih bomo lahko začeli črpati. Kredit, ki ga dobimo od države, je namenjen izključno za finančno prestrukturiranje. To pomeni, da bomo s tem kreditom zmanjšali terjatve in obveznosti, kijih imamo do države. To se bo zgodilo takoj, ko bodo nastopile vse zakonske možnosti, da ta kredit lahko črpamo. Se pravi, ko se pokrije izguba iz preteklih let, ko se pridobi sklep skupščine za konverzijo, šele tisti trenutek lahko začnemo črpati denar.” Kot še dodaja Pegam, se v naslednjem letu ne bo zgodilo nič dramatičnega, ampak se bo podjetje še bolj osredotočilo na posodobitve, ki jih potrebuje, da bo zanimivo za potrošnike.
Petra Bezjak
Mastnak zapušča “cvičkovo” klet
Leskovec pri Krškem - Posavski enolog Zdravko Mastnak zapušča vinsko klet Kmečke zadruge Krško v Leskovcu. Izvedeli smo, da upravni odbor te kleti ni zadovoljen s tem, da ima priznani slovenski poznavalec vin lastno vinsko klet. To nam je potrdil tudi Mastnak, saj pravi, da po mnenju upravnega odbora njegova vinska klet s penečimi vini konkurenčno vpliva na delovanje krške vinske kleti. Upravni odbor pa se je zavil v molk.
“Ker imam svojo klet s penečimi vini, konkurenčno delujem na zadrugo in s tem ogrožam vitalne interese zadruge,” je pojasnil Zdravko Mastnak razloge za svojo razrešitev. Trenutno je krški enolog na dopustu, včeraj (v sredo, 22. novembra) pa seje že sestal upravni odbor vinske kleti, ki je razpravljal o razrešitvi Mastnaka. Do zaključka redakcije, nam ni uspelo izvedeti, kako so se odločili člani upravnega odbora. Toda kot je povedal Mastnak, naj bi se pogovarjali le o tem, kako bo razrešen - sporazumno, tožbeno ali odškodninsko. Lastnik kleti je sicer Kmečka zadruga Krško, predsednik upravnega odbora Jože Urbanč pa nastalega zapleta ni hotel komentirati.
Mastnak tudi ne razmišlja o morebitnem nadaljnjem sodelovanju s krško kletjo. Na vprašanje, ali je pripravljen s kletjo še naprej sodelovati pogodbeno, odgovarja: “Ne, prav gotovo ne, kajti imam svojo vizijo in pogodbeno delo ne pride v poštev.” Kljub temu si direktor krške kleti Janez Živič prizadeva, da bi se v prihodnosti le našlo primemo sodelovanje med omenjeno kletjo in Mastnakom, ki je na martinovo soboto odprl dvojo klet v Krakovem nad Sevnico.
Nekateri pa že sedaj namigujejo, da bo Mastnakov odhod pomenil tudi nazadovanje za krško klet. Oče cvička, kot radi imenujejo Mastnaka, o tem pravi: “To težko rečem, ker je vinska klet zelo stabilno podjetje in ima poznano blagovna znamko, ki se samodejno prodaja. Lahko pa se zgodi, da bodo nekateri videli v tem priložnost in se bo delež na trgu cvička prerazporedil, vendar bo več pokazal čas.”
Petra Bezjak
Bo Hit rešil čateški casino?
v
Čatež ob Savi - Predsednik uprave Casinoja Portorož, kamor sodi tudi poslovalnica na Čatežu, Marino Mohorčič je napovedal zaprtje Casinoja Lido na Čatežu. Kdaj bo igralniški kompleks zaprt, še ni znano. Prejšnji teden pa je v javnost prišla tudi informacija, da se za nakup zanima novogoriški HIT.
To je za SavaGlas potrdil tudi njihov predstavnik za odnose z javnostmi Tilen Majnardi, ki pravi, da si HIT zaenkrat Casino Lido ogleduje kot eno izmed priložnosti. “Nič konkretnega še ni bilo zaenkrat rečeno, prav tako se še nismo pogovarjali z upravo Casinoja Portorož,” pravi Majnardi in dodaja, da nekatere povezave med obema podjetjema kljub vsemu že obstajajo. HIT je sicer že lastnik Casinoja Otočec, tiskovni predstavnik pa na vprašanje, ali se jim nakup objekta splača tudi zaradi bližine Otočca, odgovarja: “Vse navedene povezave moramo še preučiti.” Casino Lido deluje v kompleksu Term Čatež od leta 2001, pred tem je bila v teh prostorih diskoteka. Portoroški casino naj bi termam plačeval tudi najemnino. Vzrok za skrajni ukrep zaprtja igralnice pa je po besedah Mohorčiča izguba, ki jo je poslovalnica naredila od samega odprt-ja: “Casino ne dosega pričakovanih rezultatov in igralnica posluje z negativnim poslovnim izidom. Izguba v obdobju od odprtja enote znaša prek 440 milijonov SIT.” Kot dodaja Mohorčič, se trend ni izboljšal kljub velikim marke-
tinškim vlaganjem in promociji igralnice Lido, poleg tega so veliko naredili tudi na področju pospeševanja prodaje s poudarkom na italijanskem in strateškem hrvaškem tržišču, vendar poslovnega izida niso uspeli bistveno izboljšati.
Kot kaže, tudi zamenjava vodstva v Casinoju Lido ni obrodila uspehov. Vodenje omenjene poslovalnice je lani prevzel Maurizio Ross, v Casinoju Portorož pa so napovedovali, da bo z njim zavel svež veter. Igralnico na Čatežu je pred petimi leti sicer odprl nekdanji prvi mož Casinoja Aldo Babič, ki ga portoroška družba sedaj odškodninsko toži tudi zaradi igralnega salona v Žusterni. Babič je danes namestnik predsednika uprave v Luki Koper.
V čateški igralnici je trenutno pet redno zaposlenih, ki so bili napoteni iz ostalih enot Casionoja Portorož, predvsem iz Grand Casino Lipice, zato jih nameravajo prerazporediti v enoto, iz katere izhajajo, torej jih bodo premestili nazaj v Lipico. Usodo zaposlenih s statusom za določen čas pa bodo reševali v skladu z veljavno zakonodajo.
Petra Bezjak
Delovno sodišče nima enotne sodne prakse
Krško - Delavec papirnice Vipap Videm Krško je s tožbo preko Delovnega in socialnega sodišča zahteval, da se mu izplača jubilejna nagrada za vsa leta dela, ne le za obdobje po stečaju, ko so papirnico kupili Čehi. Ker je tožbo dobil, je prišlo med delavci in sindikalisti do prepričanja, da je to pravni okvir tudi za obračun odpravnin delavcem iz zaprtega celuloznega obrata. Uprava družbe preko odvetniške pisarne Senica pojasnjuje, da to ne drži.
Sindikat podjetja je ob zaprtju celuloze zagovarjal stališče, da mora uprava pri izračunu odpravnin upoštevati celotno delovno dobo zaposlenih v tovarni, ne oziraje se na stečaj leta 1993. Uprava je delovno pravno zakonodajo razumela drugače - da njihove obveznosti do delavcev izvirajo za obdobje češkega lastništva papirnice. Oboji, sindikat in uprava, so čakali na razsodbo v zvezi s tožbo za jubilejno nagrado.
Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je konec oktobra 2006 v sodbi delavcu priznalo pravico do jubilejne nagrade za 30 let delovne dobe. Do pravnega vprašanja o obstoju delovno pravne kontinuitete v primeru stečaja delodajalca je zavzelo stališče, da ta kljub stečaju ni bila prekinjena. Dotični delavec je še vedno zaposlen v Vipapu in nima evidentirane nobene pre-
kinitve delovne dobe. Vendar je sodišče v pojasnilu sodbe jasno navedlo, da glede delovno pravne kontinuitete v primeru stečaja nima enotne prakse. Pojasnilo je tudi, da ta in še nekatere druge odločbe Višjega delovnega in socialnega sodišča odstopajo od prakse Vrhovnega sodišča. Pritožbeno sodišče je zato dopustilo revizijo postopka, ki sicer v tem delovno pravnem sporu ne bi bila dovoljena. Zaradi neenotne sodne prakse naj torej o tem pravnem vprašanju odloči Vrhovno sodišče.
Zaradi masovnih prekinitev delovnih razmerij in s tem delovne dobe ob stečaju podjetja te sodbe nikakor ni mogoče posploševati na pridobitev pravic do jubilejnih nagrad za vse delavce, še manj pa na pravico do izplačila višjih odpravnin presežnim delavcem, pojasnjuje odvetnik Miro Senica. B.D.
Pogovor z Bogdanom Barbičem
Sončne elektrarne v vsako hišo
Brestanica - Brežičan Bogdan Barbič je v Posavju na čelu Termoelektrarne Brestanica (TEB) že drugi mandat. Nadzorni svet te družbe ga je namreč maja imenoval, da še štiri leta uspešno vodi začrtano pot brestaniške termoelektrarne. Hkrati je tudi direktor Skupnega podviga izgradnje spodnjesavske verige, ki je energetski projekt Holdinga Slovenske elektrarne, od katerega bo imela koristi vsa Slovenija.
Izgradnja petih hidroelektrarn (HE) na Savi je še kako pomembna, saj se za proizvajanje električne energije uporabljajo obnovljivi viri, v tem primeru voda. Električna energija je tako ekološko neoporečna in je skladna z mednarodno uveljavljenimi kriteriji in preverljivimi dejstvi. Delovanje HE tudi ne obremenjuje okolja s toplogrednimi plini, škodljivimi emisijami ali radioaktivnimi odpadki.
Bogdan Barbič
Poskrbljeno je tudi za čim manjši vpliv energetskih objektov na življenje v vodi ter za njihovo ekološko primerno vpetost v okolico. Z Bogdanom Barbičem smo se zato pogovarjali, zakaj je pomembno vlagati v obnovljive vire in kakšne so možnosti v Posavju za nadaljnji razvoj objektov, kjer bi električno
energijo pridobivali iz okolju prijaznih virov.
Zakaj je pomembno vlagati v obnovljive vire električne energije?
Obnovljivi viri električne energije predstavljajo pravza- ^ prav enega redkih procesov S proizvodnje energije, ki prak- J tično ne vplivajo na ravnove- -ij sje v naravi in so del naravne- § ga cikla. Vendar tako kot pri £ vseh procesih to velja le za manjše količine tovrstne energije, saj se tudi v primerih nesmotrnih gigantskih hidro posegov lahko vpliva na lokalno naravno ravnovesje, tako da previdnost ni nikoli odveč.
Kako se Posavje vključuje v vlaganje v obnovljive vire?
Obnovljivi viri v Posavju, ki bi bili ekonomsko upravičeni, so predvsem izkoriščanje energetskega potenciala reke Save, izkoriščanje sončne energije ter v manjši meri tudi biomase. Pri tem predstavlja daleč naj večji potencial izkoriščanje hidro energije na reki Savi, medtem ko sončnih elektrarn ali biomase v Posavju še ni.
Kakšna je prihodnost HE na spodnji Savi?
Ko bo veriga zgrajena, bodo HE na spodnji Savi letno proizvedle okoli 700 milijonov kWh, kar predstavlja približno 5 odstotkov celotne slovenske porabe električne
Maja zgrajena HE Boštanj
energije. Poudariti pa moramo, da bo delež verige v obnovljivih virih bistveno večji in bo predstavljal približno 15 odstotkov obnovljivih virov Slovenije. Veriga bo predvidoma končana leta 2018 ali morda celo 2015.
Kje vse so še možnosti za izkoriščanje obnovljivih virov energije?
Kot smo že omenili, je v Posavju ekonomsko smiselno izkoriščati še sončno energijo zaradi relativno velikega števila sončni dni ter v manjši meri biomaso. Vetrne elektrarne zaradi premalo vetra na tem področju ekonomsko niso smiselne. V zadnjem času je tudi Slovenija pričela intenzivno spodbujati izgradnjo sončnih elektrarn, ki so zaradi višje odkupne cene lahko eko-
nomsko zanimive in se okvirno izplačajo že v 10 letih. V TEB planiramo izgradnjo sončne elektrarne v okviru projekta rekonstrukcije 1 lOkV stikališ-ča, vendar bolj kot dodatek k elektrarni, saj se v tem primeru pogovarjamo o moči nekaj deset kW, medtem ko ima elektrarna inštalirane moči 300.000 kW. So pa lahko tovrstne mikro elektrarne zanimive tudi za domačo rabo in če bi vsaka hiša v Sloveniji imela na strehi namesto strešnikov sončne celice, bi bil problem oskrbe z energijo hitro rešen. Morda bomo v prihodnosti to tudi dočakali.
Petra Bezjak
Prispevke o energetiki pripravljamo ob podpori Ministrstva za kulturo RS.
Zakaj ne gledamo lige prvakov na HRT 2?
Brežice - Ste med tistimi, ki spremljate aktualno nogometno ligo prvakov tako, da s sobno anteno lovite signal drugega programa hrvaške televizije (HRT 2), saj je na kabelski televiziji takrat črnina in ne želite ali ne morete gledati prenosa na slovenski TV 3, ki je kupila ekskluzivne pravice za prenos tekem v Sloveniji? Mi smo poizkušali najti odgovor, zakaj je prišlo letos že do druge zatemnitve programa. Vendar se je izkazalo, da ni osebe ne organizacije, ki bi lahko pojasnila, čemu takšni radikalni ukrepi.
Prve zatemnitve, ki so povzročile razburjenje, so se pojavile že med letošnjim nogometnim svetovnim prvenstvom, ko sta v Sloveniji odkupili pravice za prenose dve televiziji - Slovenija 2 in Kanal A. Poleti so bili tako zatemnjeni nogometni prenosi na televizijskih programih HTV 2, ARD in ZDF tako na kabelskih kot internetnih omrežjih. Pobudnik za takšno dejanje sta bila RTV Slovenija in Pro plus, lastnika izključnih pravic za neposredne televizijske prenose in posnetke nogometnih tekem ter radijsko poročanje, ki sta tako najverjetneje hotela zaščititi svoj vložek v projekt.
Poletna zgodba pa se ponavlja, le daje tokrat zatemnitev prenosov lige prvakov zahtevala hrvaška stran. Kabelski operaterji so tako v začetku oktobra prejeli dopis od SAZAS-a (Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije), kjer vodja oddelka za mednarodne odnose pri HRT Ivana Matanič pojasnjuje razloge za zatemnitev: “T. E.A.M./UEFA nas je obvestila, da slovenski kabelski operaterji brez pooblastil in nezakonito predva-
jajo HRT in sicer televizijske prenose nove lige prvakov UEFA. S tem kršijo pravice T.E.A.M./UEFA in HRT. Zato vas prijazno, a nujno prosimo, da takšne kabelske operaterje, če dejansko obstajajo, obvestite, naj takoj prenehajo s ponovnim predvajanjem vseh športnih programov HRT 2, sicer bomo prisiljeni izvesti vse zakonske postopke,” piše Mataničeva. Kot še dodaja, je predvajanje lige prvakov prek satelita Hot Bird šifrirano, zato bi si morali kabelski operaterji kupiti t. i. smart kartice, ki lahko program od-kodirajo. Ker kabelski operaterji prenašajo program hrvaške televizije tudi preko
zemeljskih oddajnikov, na hrvaški nacionalni televiziji ugotavljajo, da na takšen sprejem ne morejo vplivati in da je ta v pristojnosti slovenski zakonodaje.
Brežiški kabelski operater je že imel obisk inšpekcije, ki je pregledovala, ali upošteva zatemnitev programa v času, ko so na sporedu dobro gledane nogometne tekme. “Inšpektorica je rekla, da v pogodbi, sklenjeni s SAZAS-om, piše, da ureja to področje ekskluzivnih pravic ravno SAZAS,” pravi Darja Šetinc iz Intela. Na Združenju SAZAS pa vpletenost v reševanje teh problemov zanikajo: “Združenje SAZAS je poo-
blastilo imetnike pravic (EBU, nekaterih privatnih televizijskih ustanov, AGICO-e in CISAC-a) za kolektivno uveljavljanje in upravljanje z avtorskimi pravicami na področju kabelske retransmisije v Republiki Sloveniji. Pravice do prenosa nogometnih tekem so ekskluzivne pravice, kijih je potrebno kupiti posebej in za določen teritorij, kar je v Sloveniji v primeru, za katerega sprašujete, storila zasebna televizijska postaja,” je odgovoril Matjaž Zupan, predsednik Upravnega odbora SAZAS. Dodaja, da niso zadolženi za nakup smart kartic, prav tako ne vplivajo na višino naročnine kabelskih operaterjev.
Milan Zupan iz Slovenskega združenja kabelskih operaterjev pa je povedal, da so obvestili vse slovenske operaterje naj zatemnijo prenos lige prvakov na HRT 2. Kot pravi, je TV 3, imetnica ekskluzivnih pravic za prenose UEFA tekem, inšpektorjem posredovala dopis hrvaške televizije, na podlagi katerega so začeli izvajati nadzor. Na vprašanje, kaj je z uporabo smart kartic, pa Zupan odgovarja: “Pogodba s hrvaško televizijo je nastala, ko še na
Zveza hrvaških društev v Sloveniji je pred kratkim zaradi diskriminacije vložila zahtevo za dobrih 380 milijonov SIT odškodnine. Prepričani so, da so pripadniki hrvaške narodnosti v Sloveniji diskriminatomo obravnavani, kar je v nasprotju s slovensko ustavo. Povod za vložitev odškodninskega zahtevka je zatemnitev programa HRT 2 na področju Slovenije med svetovnim prvenstvom v nogometu. V dopisu zveza opozarja, da so pripadniki hrvaške narodnosti zaradi diskriminatomega obravnavanja v primerjavi z osebami, katerih materni jezik je nemščina, utrpeli duševne bolečine. Med letošnjim svetovnim nogometnim prvenstvom v Nemčiji je bil namreč zatemnjen program hrvaške televizije HRT 2, medtem ko avstrijski program ORF na področju Slovenije ni bil zatemnjen, zato zahtevajo odškodnino.
Agencija 2x1 radioaktivne odpadke, Parmova 53, IOOO Ljubljana
Odbor Dečno selo bo raziskoval dvome o rudniku
Ob upoštevanju zahtev krajanov do nadaljnjega preverjanja govoric o prisotnosti nevarnih odpadkov v Rudniku Globoko in težnji po večjem vključevanju krajanov v delo Lokalnega partnerstva Brežice je ustanovljen Odbor Dečno selo. Odbor bo raziskal govorice glede morebitnih odpadkov v rudniku, ki so bile podane na predstavitvah za krajane, in nadzoroval izvajanje raziskav.
Aktivnosti Lokalnega partnerstva (LP) Brežice v postopku iskanja sprejemljive lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) so v Krajevni skupnosti Globoko prebudile dolgo zamolčan dvom lokalnih prebivalcev. In sicer, da so v globoškem rudniku ob zapiranju rovov bili vanje skrivoma odloženi radioaktivni odpadki. Lokalno partnerstvo je preko Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) in pristojnih inštitucij pridobilo odgovore, ki kažejo, da v rudniku ni odpadkov.
Odbor Dečno selo je formiran prav z namenom, da razčisti sume krajanov, podane na predstavitvi terenskih raziskav. Javne predstavitve “Ugotovitve glede domnev o odlaganju radioaktivnih odpadkov v Dečnem selu ”, ki sta jo pripravila LP Brežice in ARAO, se je julija letos udeležilo 78 krajanov. Že takrat so ob izražanju dvoma v verodostojnost zbranih uradnih odgovorov in izvedenskih mnenj neodvisnih strokovnjakov sklenili, da se ustanovi omenjeni odbor ter da v prvem koraku analizirajo vzorci vode in sedimentov v bližini rudnika. To je bilo tudi priporočilo ekspertnih strokovnjakov doc. dr. Franca Žerdina, univ.dipl.inž.rud., in Matjaža Cerovca, univ.dipl.inž. rud. in geotehnologije, ko sta mnenje in ugotovitve predstavila krajanom.
Novoustanovljen Odbor Dečno selo je pristojen za sprejem odločitev o naročilu študij, izbiri ponudnikov za izdelavo študij, pobudah o rezervaciji sredstev za leto 2007 ter drugih nalogah na terenu, kot so npr. zahteve po dokončni ureditvi odvodnjavanja in podobno.
Odbor je že naložil ARAO pripravo dokumentacije za odvzem vzorcev vode in usedlin na lokaciji rudnika in v bližnji okolici. Ob izboru institucij za izvedbo analize, bo odbor spremljal delo in sam določil točke, kjer bodo odvzeti vzorci za meritve.
Odbor Dečno selo je bil konstituiran 10. novembra. Sestavljajo ga predstavnik Vodstvenega odbora LP Brežice Ferdo Pinterič, predstavnika zainteresiranih krajanov Jožica Levar in Marjan Verstovšek, predstavnik ARAO Tomaž Škoberne,predstavnik Sveta KS Artiče Peter Krošelj in predstavnik Sveta KS Globoko, ki bo izvoljen naknadno ob konstituiranju sveta Globoko. Člani so za predsednika soglasno izvolili Ferda Pinteriča.
Član ARAO Tomaž Škoberne bo odboru nudil tehnično podporo. Tako je odbor že opozoril, da se študije Dečno selo plačujejo iz sredstev lokalnega partnerstva izključno za radioaktivne odpadke. Če bo odbor odkril, da so v rovih kakšni drugi odpadki, bo odbor za te raziskave moral najti drug vir financiranja tako za izdelavo študij kot sanacijo.
Lokalno partnerstvo Brežice še vedno vabi prebivalce občine Brežice k sodelovanju v odborih. Predvideni so naslednji: odbor za razvoj, odbor za presojo vplivov na okolje in zdravje ter odbor za tehnično sodelovanje in varnost. Na predlog občanov se lahko formira še kak drug odbor.
Vabimo vse, ne glede na poklic, izobrazbo ali odnos do odlagališča, k razmisleku, na kakšen način in v katerih odborih bi sodelovali.
Stane Preskar, predsednik Vodstvenega odbora
trgu ni bilo teh kartic.” Dodaja, da ne bodo znižali naročnine svojim uporabnikom, saj je ta odvisna od paketne ponudbe in ne od tega, kateri program predvajajo.
V vsej tej pravni zmedi imajo vsi zadnji dogodki z uveljavljanjem ekskluzivnih pravic skupni imenovalec; ker je nakup takšnih pravic zelo drag, so slovenske televizije zainteresirane, da se jim investicija tudi povrne. Ker se financirajo le iz oglasov in ne
naročnin, kot se na priffler RTV SLO, je razumljivo, d* zahtevajo uveljavitev pravic-ki so jih drago plačale. Ps°' vanje in grožnje kabelskih1 operaterjem so zato čis(° odveč. Preostane le lovljenj1-’ signala na sobno anteno. pa se bo takšno uveljavljanj2 pravic nadaljevalo, pa Mil3*1 Zupan opozarja, da lahko v prihodnosti	pričakujem0
ukinitev celega program1 HRT 2.	.
Petra BeZj^
KRONIKA
Kriminalke se dogajajo tudi pri nas
Krško - Janez Redenšek z Mrtovca je skupaj z neugotovljenim pomočnikom udaril po glavi Stojana Kozinca s Planine pri Sevnici, mu vzel dokumente, ključe, avto in denar, ga zvezal z lepilnim trakom, vrgel v prtljažnik in odpeljal v kraj Vejice oz. Zelence pri Planini. Tam ga je spustil, mu na glavo prislonil pištolo in zahteval denar. S tem si je prislužil pet let in pet mesecev zapora.
To se je dogajalo decembra 2003, ko je Stojan Kozinc obiskal Janeza Reden-ška v njegovi delavnici na Mrtovcu. Redenšek je dejal, da je Kozinc prišel zato, da bi mu on popravil avto, Kozinc pa je povedal, daje prišel k njemu v Lisičje jame zato, ker mu je Redenšek tako naročil. Kozinc seje Redenška bal, saj mu je slednji že grozil s pištolo. Kot pravi Kozinc, je Redenšek pogosto hodil k njemu na Planino in si od njega sposojal denar. Kozinc je imel namreč pred leti zelo hudo prometno nesrečo, zaradi česar je dobil nekaj milijonsko odškodnino. Tudi Stojanov oče je potrdil, da so sina mnogi izkoriščali in si od njega sposojali denar.
Tistega večera, ko je Stojan prišel na Mrtovec oz. v Lisičje jame, je zunaj stal nekdo, kije imel na glavi čmo kapo. “Dal
mi je roko in me pošprical po očeh s solzilcem, ta frajer pa me je nato še z lato udaril po glavi,” se je na sodišču spominjal Kozinc. Redenšek mu je nato pobral vse, tudi avto, ga zvezal s selotejpom in vrgel v prtljažnik. Redenšek in neugotovljeni pomočnik sta nato Kozinca vozila okrog in ga spustila v kraju Vejice, zahtevala denar in mu grozila s pištolo. Ob treh ponoči je Kozinc prišel do hiše ob cesti in prosil, če lahko pokliče očeta, ki ga je nato prišel iskat.
Redenšek je v zagovoru trdil, da je vse to laž, da je Kozinc konfliktna in problematična osebnost, a sodišče je v postopku ugotovilo, da se je vsa ta kriminalka v resnici dogajala. Sprva je bil za pomoč Redenšku obdolžen še Igor H. iz Sevnice, ki je spornega dne slučajno nosil čmo kapo in naj bi ga oškodovanec
Kozinc, ko je policija iskala storilca, prepoznal kot nasilnega človeka s črno kapo. Tožilstvo je zaradi pomanjkanja dokazov obtožbo zoper I.H. umaknilo, Janeza Redenška pa je sodišče obsodilo. Sodni senat pod predsedstvom sodnika Petra Žnidaršiča ga je spoznal za krivega storitve treh kaznivih dejanj - ropa, protipravnega odvzema prostosti ter poskusa izsiljevanja.
Za kaznivo dejanje ropa mu je prisodilo štiri leta zapora, za protipravni odvzem prostosti osem mesecev zapora in za poskus izsiljevanja eno leto zapora, nakar mu je izreklo enotno kazen pet let in pet mesecev zapora.
Tožilstvo je predlagalo nekoliko višjo zaporno kazen, predvsem za kaznivo dejanje ropa, zato bo po prejemu sodbe z obrazložitvijo razmislilo o morebitni pritožbi. N.Č.C.
Koleno krivo za preloženo razpravo
Krško - Medtem ko so vsi vpleteni pričakovali izrek sodbe v zadevi Evgen Komočar, Mihael Glogovšek, Ivan Hvizdak, se to ni zgodilo. Obdolženi Glogovšek zaradi poškodbe kolena namreč ni prišel na sodišče, njegov zagovornik pa je sodišču dostavil zdravniško potrdilo. Ker zagovornik ni imel pooblastila obdolženega Glogovška, da se glavna obravnava opravi v njegovi odsotnosti, je bila obravnava preložena. Okrožni državni tožilec je podvomil, če je poškodba kolena, ki se je čudežno zgodila ravno dan pred tem, kot seje izrazil tožilec, tako huda ovira, da obdolženi ne more priti na sodišče. Po njegovem mnenju gre za očitno izmikanje obravnavi in s tem Za zavlačevanje postopka.
Zagovornika obdolženih Komočarja in Glogovška sta predlagala, da se iz spisa izločijo listine in dokazi, pridobljeni s tajnim delovanjem. Ker glavna obravnava tokrat ni bila opravljena, bo senat o tem odločal na prihodnji obravnavi. P.U.
Obvezna zimska oprema motornih vozil
Slovenija, Posavje - Obvezna zimska oprema vozil je Predpisana v času od 15. novembra do 15. marca. Avtomobili morajo imeti zimske pnevmatike z minimalno globino profila 3 mm na vseh štirih kolesih ali štiri letne Pnevmatike s toliko profila in v prtljažniku snežne verige.
Kombinacije dve letni in dve zimski pnevmatiki zakon ne dopušča. Lahko sicer kombinirate gume različnih proizvajalcev, vendar morajo biti ta isti osi od istega proizvajalca, sicer pa vse štiri enake Po velikosti, vrsti in zgradbi.
Za dvosledna vozila z naj-večjo dovoljeno maso preko 3-500 kg in njihove priklopnike velja, da morajo imeti rimski pnevmatiki na pogonskih kolesih, vpriboru pa obvezno lopato. Če imajo samo 'etne pnevmatike, so obvezne Verige.
Za priobalno področje finske pnevmatike na vozi-*h niso obvezne.
. Prometna policija ob svo-Jem rednem delu že preverja, kako so vozniki pripravljeni na zimske razmere. Voznik, ki nima ustrezne opreme, je lah-
ko kaznovan s plačilom globe v višini 30.000 SIT. Ce bi zaradi pomanjkljive zimske opreme povzročil zastoj v prometu, je kazen najmanj 100.000 SIT. Če voznik ne more sam s cestišča odstraniti svojega vozila, bo plačal še stroške odvoza. Za priklopnike ter vozila, ki prevažajo nevarno blago, je kazen brez ustrezne zimske opreme višja - 50.000 SIT za voznika, za njegovega delodajalca pa 1.000.000 SIT.
Policisti imajo v zimskih razmerah pravico neustrezno opremljena vozila izločati iz prometa. To se lahko zgodi tudi vozilom z zimsko opremo, ki imajo na primer zaledenela stekla vozila ah so tako obloženi s snegom ali ledom, da to lahko slabo vpliva na vozne lastnosti vozila. B.D.
Voda z okusom gnojnice
Log pri Sevnici - Ponavadi se največ gnojnice prelije pred volitvami. Akot kaže, je je nekaj še ostalo, saj so jo v svoji pitni vodi zavohali krajani Loga. Nekdo od Ložanov je namreč ugotovil, da je vaški potok onesnažen, da smrdi po gnojnici in je o tem obvestil regijski center za obveščanje. Kmalu so bili s tem seznanjeni policisti, ki so pri ogledu skupaj s krajani ugotovili, daje vaški potok z gnojnico onesnažen že pri izviru. Ker je v bližini tudi vodno zajetje za štiri gospodinjstva, je bila onesnažena tudi voda v vodovodni napeljavi. Z onesnaženjem potoka je bil obveščen inšpektor za varstvo okolja iz Novega mesta Simon Humar, situacijo’ so si ogledali tudi sevniški ribiči. Policisti so med zbiranjem obvestil preverjali lastnike sosednjih kmetij, saj obstaja sum, da je na eni od kmetij slabo urejena gnojna jama, iz katere naj bi iztekala gnojnica. N.Č.C.
Ugriznil ga je pes
Kostanjevica na Krki -
Občanka iz Kostanjevice ob Krki je obvestila PU Krško, daje sosedov pes (kavkaški ovčar) ogrizel njenega 37-letnega sina, ki seje peljal s kolesom po cesti. Odpeljali so ga v ZD Krško, kjer so mu poškodbe oskrbeli. Policisti so med zbiranjem obvestil opravili razgovore s prijaviteljico in njenim poškodovanim sinom. Ugotovili so, daje sosedov pes, kije bil spuščen iz pesjaka, napadel oškodovanca in ga ogrizel po nogah, zadnjici in rebrih. Glede na ugotovitve v poškodbenem listu in opravljenega razgovora z lastnikom psa bo PP Krško zoper lastnika podala obdolžilni predlog na sodišče.
Kodriču (ponovno) štiri leta zapora
Krško - Štiri leta zapora in obvezno zdravljenje alkoholizma - tako seje glasila sodba, ki jo je sodnik Gojmir Pešec izrekel 21-letnemu Matjažu Kodriču iz Brezja pri Podbočju. Kodrič je namreč tako hudo pretepel očeta, da je ta zaradi poškodb umrl.
Pogrešane še niso našli
Presladol - Ko se Jože in Fanika Zakšek iz Presla-dola nista vrnila z izleta oz. nakupa, je njuna hči na Policijsko upravo Krško prijavila njuno izginotje. Dan kasneje so v bližini lovskega doma pod Bohorjem našli mrtvega moškega. Izkazalo se je, da gre za pogrešanega Zakška, ki je storil samomor. 52-letne Frančiške do danes še niso našli, zato policija poziva k sodelovanju tudi občane.
Dosedanja preiskava je pokazala, da sta bila 5. novembra zakonca, 54-letni mož in 52-letna žena, na nedeljskem izletu. Za vožnjo sta uporabljala osebni avtomobil znamke Seat Ibiza bordo rdeče barve krškega registrskega območja. Nazadnje sta bila istega dne ob 15.30 opažena na cestninski postaji Tepanje, od koder sta z vožnjo nadaljevala proti Krškem.
Naslednji dan je bil moški najden mrtev v bližini lovskega doma na Bohorju, medtem ko o ženski ni podatka, kje bi se nahajala. Najdenje bil tudi osebni avtomobil. Ugotovljeno je bilo, da moški ni umrl nasilne smrti, 52-letnica pa kljub iskalni akciji in zbiranju obvestil še ni bila najdena oziroma odkrita.
Pogrešana je visoka 168 cm, je srednje postave, kratkih svetlih las, rahlo kodravih in že nekoliko osivelih, ima svetlo modre oči, svetle obrvi, nosi uhane z belim biserom. Oblečenaje v jakno bež barve z napisom CRAIG na levem prsnem delu, z bež podlogo iz flisa, v modre kavbojke, ki imajo ob žepih našite bleščice, in v bel pulover z eno ah dvema valovitima modrima črtama. Oblačila so konfekcijskih številk 40 ah 42, obuvala pa 42.
Policija prosi vse, ki so tisto nedeljo morebiti opazili opisani osebi ah njun osebni avtomobil, ah imajo kakršno koli informacijo, ki bi pomagala odkriti pogrešano, da to sporočijo na telefonsko številko 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200. N.Č.C.
Smrt pod traktorjem
Pavlova vas - Občan je pri cerkvi Sv. Jedrt v Pavlovi vasi naletel na prevrnjen traktor, pod njim pa je ležal traktorist. Policisti so s pomočjo domačinov traktor dvignili, a za voznika je bilo že prepozno, saj je bil že mrtev. Policisti so na kraju ugotovili, da je voznik traktorja pri vožnji navzdol zapeljal na bankino, zaradi česar seje traktor prevrnil. Voznik je pri prevračanju padel s traktorja, traktor pa se je prevrnil nanj, kar je bilo zanj usodno.
Septembra lani je v Brezju pri Podbočju umrl 62-letni Ladislav Kodrič. Njegovo smrt je zakrivil njegov takrat 20-letni sin, saj je očeta tako hudo pretepel, daje na kraju umrl. Sprva sta Matjaž in njegova mati, ki naj bi tudi pomagala pri pretepu (ovadba
Matjaž Kodrič
zoper njo je bila zaradi pomanjkanja dokazov umaknjena), skušala očetovo smrt prikazati kot nesrečo. Toda zdravnica, kije prišla na kraj dogodka, je zaznala sumljive okoliščine nesreče.
Letos poleti je krško sodišče Kodriča obsodilo na štiri leta zapora, a je višje sodišče sodbo razveljavilo. Ven-
Obtožnica pravi drugače. Govori o tem, daje na svojem vikendu pod Goijanci štiri dni posiljeval in pretepal znanko, ki jo je sicer zaprosil za pomoč pri hišnih opravilih. Kmalu se je izkazalo, kakšni so bili njegovi resnični nameni. Zenska je skušala pobegniti, a jo je s pajdaši dohitel in jo vrnil v ujetništvo. Po nekaj dneh je ženska končala v bolnišnici.
Obdolženi, ki se izmika roki pravice ah pa na sodišče prihaja alkoholiziran, zanika, da bi žensko pretepal ah posiljeval, in trdi, da je bila
spoznalo za krivega in ga obsodilo na štiriletno zaporno kazen, obvezno pa se bo moral zdraviti tudi zaradi alkoholizma. Alkohol je namreč v tej družini povzročil veliko gorja in tudi usodnega dne je bil Matjaž opit, tako da se ni v celoti zavedal svojega de-
janja. Zagovornik obdolženega je prepričan, da bi se v stanje v družini Kodrič že zdavnaj moral vplesti Center za socialno delo in staršem že pred desetletji odvzeti roditeljske sposobnosti. Po njegovem je Matjaž žrtev neurejenih družinskih razmer.
Zagovornik se bo zoper sodbo pritožil in je prepričan, da bo sodba razveljavljena.
vedno za stvar. Mogoče jo je pri tem le malo preveč prijel, pa je imela po telesih podplutbe.
Na zadnjo obravnavo, ki sicer poteka za tesno zaprtimi vrati, je obdolženi J.K. prišel točno in veselo razpoložen, a je že kmalu za tem kolovratil po krških ulicah. Izvedeli smo, da je bila obravnava zaradi procesnih zapletov preložena. Neuradno smo izvedeli, da naj bi zagovornik obdolženega zahteval izločitev krškega sodišča. N.Č.C.
dar gaje tudi v ponovnem sojenju sodišče v Krškem N.C.C.
Nasilje nad ženskami
Krško - V petek seje na okrožnem sodišču nadaljevalo sojenje nekdanjemu artiškemu župniku Karlu Joštu, ki ga obtožnica bremeni spolnega napada na osebe, mlajše od 15 let. Ta teden pa se je na sodišču zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, znašel tudi Franc Vinšek. Proti Vinšku na tamkajšnjem sodišču teče tudi postopek zaradi kaznivega dejanja velike tatvine, ki ga je storil skupaj z znanim pobeghm pripornikom Jako Ulčnikom iz Bistrice ob Sotli. Na Okrožnem sodišču v Krškem pa se je začelo tudi sojenje Davidu Čudovanu, ki ga obtožnica bremeni posilstva. P.U.
Nasilje pod Gorjanci
Krško - V teh dneh se pospešeno govori o nasilju nad ženskami. Toda obdolženi Janko Kermc s Šutne pod Gorjanci, ki mu sodijo na krškem okrožnem sodišču, sebe nima za nasilnega, po njegovi oceni pa je še najmanj nasilen do žensk.
Posavski zadružniki tudi
Brezposelnost v Posavju
o težavah
se zmanjšuje
Sremič - V okviru rednih letnih izobraževanj, kijih za svoje člane pripravlja Zadružna zveza Slovenije, so se zadružniki posavske regije pred dnevi zbrali na Sremiču, kjer so razpravljali o trenutno najbolj aktualnih temah, ki zadevajo zadruge sedaj in v prihodnosti, v popoldanski razpravi pa so izmenjali stališča in poglede ter skušali najti rešitve za nekatere probleme, s katerimi se zadružniki soočajo.
V Zadružno zvezo Slovenije je vključenih šest posavskih zadrug, Kmečka zadruga (KZ) Sevnica z edino zadružno klavnico v Posavju in razvejano trgovsko mrežo, KZ Bohor, ki združuje pridelovalce mleka in živinorejce, KZ Krško, katere nosilec dejavnosti je vinska klet v Leskovcu, KZ Kostanjevica s pridelovalci zelenjave ter KZ Brežice in Vinogradniško-vinar-ska zadruga Bizeljsko. Glede poslovanja omenjenih zadrug direktor Zadružne zveze Slovenije Martin Nose ni želel biti konkreten, povedal je le, da tri od šestih poslujejo zadovoljivo, tri pa poslujejo z izgubo, sicer minimalno in njihov obstoj ta trenutek še ni zaskrbljujoč. Zato glede na razmere na trgu Nose pravi: “Potreben bo daljnosežnejši premislek, ker želimo ohraniti obstoj zadrug na srednji in daljši rok.
Če spremljamo dogajanje v slovenskem merilu, zadružništvu ta čas res ne cvetijo rožice, tudi v Posavju je situacija podobna; kako torej naprej, smo povprašali koordinatorja pri Zadružni zvezi Slovenije za Posavje in direktorja KZ Sevnica Joška Ko-
vača, kije povedal: “Razmere v posavskih zadrugah so precej specifične, saj so v večini specializirane; težko bi odgovoril, kako naprej, najbrž bomo morali najti skupna stičišča, tisto, kar nas povezuje, tam, kjer vsak dela dobro na svojem področju, pa bo to delal še naprej.”
Tokratnega posveta so se udeležili še predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, mag. Miran Naglič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je predstavil smernice razvoja podeželja v prihodnjem finančnem obdobju od 200.7 do 2013, in
krški župan Franci Bogovič, ki je bil tokrat predvsem v vlogi predsednika upravnega odbora KZ Bohor. Kot župan je dejal, da občine nimajo ne vpliva in ne možnosti, da bi pomagale zadrugam, ki se znajdejo v slabšem položaju, iz besed, ki jih je povedal kot predsednik upravnega odbora ene od zadrug, pa je bilo mogoče razbrati, da so lastniki - torej kmetje tisti, ki morajo v prvi vrsti skrbeti, da bo zadruga poslovala pozitivno, kar pomeni, da morajo zagotavljati proizvodnjo in se zavedati pripadnosti “firmi”.
Jelica Koršič
Posavski zadružniki na posvetu na Sremiču
.jr 1
Mednarodni prevoznik Eurotek *E U RO tek
prihaja v Posavje
Eurotek d. o. o. Bič je podjetje, ki se ukvarja z mednarodnimi prevozi v Francijo, Španijo, Nemčijo in ostale evropske države ter je danes tretji največji prevoznik v Sloveniji. Zgodovina te uspešne firme, ki je leta 2001 prejela srebrno Gazelo za hitro rastoče slovensko podjetje, sega v leto 1996. Takrat je direktor Euro-teka Branko Matjaž iz prevozništva s 17 kamioni ustvaril podjetje s sedežem v Biču, ki ima danes 250 kamionov in zaposluje 300 ljudi.
Branko Matjaš, ki je svoje prve korake v svetu podjetništva začel z avto vleko in avto kleparstvom, je pred desetimi leti uspešno izkoristil poslovno priložnost. Ta se je pokazala z razvojem proizvodnje Renaultovih vozil v Novem mestu, kamor se je iz Francije vsakodnevno vozilo večje število kamionov reprodukcijskega
materiala. Skladno s povečano proizvodnjo tega francoskega avtomobilskega giganta se je razvijalo in širilo tudi podjetje Eurotek. Poleg prevozništva ima Eurotek danes še mehanično delavnico za vzdrževanje lastnega voznega parka vozil, opravlja skladiščno dejavnost za tranzitno skladiščenje in ima manjšo enoto za opravljanje gostinskih storitev.
Ker je zgodovino podjetja zaznamovala avtomobilska industrija, Eurotek še danes večji del prevozov opravi za evropske Renaultove tovarne. Pomembno pa je, da je Eurotek prisoten s prevozi tudi v vseh ostalih večjih slovenskih izvoznih podjetjih, kot so Gorenje, Termo, Sava, itd. Ker te tovarne svojo proizvodnjo selijo na trge vzhodne Evrope, kjer je cenejša delovna sila, se je Eurotek odločil, da bo v prihodnosti s svojimi servisnimi storitvami zasledoval enake
cilje. Pred kratkim je trebanjsko podjetje že vstopilo v Krško, od koder je iz Transporta Krško d. d. prezaposlilo 25 voznikov in prevzelo Transpor-tove posle. Branko Matjaš, ki je pred dvema letoma postal stoodstotni lastnik Euroteka, je za nove sodelavce kupil nove kamione. V sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje, ki omogoča pridobitev poklicne kvalifikacije šoferja, pa ponuja zaposlitev še dvajsetim voznikom. Možnosti zaposlitve so tako v mednarodnih kot lokalnih prevozih.
Prihodnost tega družinskega podjetja je med drugim usmerjena tudi v izgradnjo logističnega centra v neposredni okolici Biča. Eurotek pa se želi z izgradnjo lastnega logističnega centra vključiti tudi v logistično bazo Cerklje ob Krki. Kot soustanovitelj bo Eurotek še pristopil k vzpostavitvi centra za raziskovalno dejavnost, ki bo deloval pod okriljem krške Fakultete za logistiko. Z ustanovitvijo hčerinske družbe v Krškem namerava Eurotek prevzeti določene logistične dejavnosti večjih posavskih podjetij. PR
Eurotek
Bič n
8213 Veliki Gaber Telefon: 07/34-88-200
Krško - Po podatkih sevniškega Zavoda za zaposlovanje je bilo v Posavju oktobra brez dela 3153 oseb. Kljub temu pa je v letošnjem letu zaznati upad brezposelnosti za 13 odstotkov. Prejšnji teden je omenjeni zavod predstavil tudi novosti na področju javnih del, kamor je bilo že letos vključenih 144 brezposelnih oseb.
Prihodnje leto bosta prednostni skupini pri vključevanju v javna dela Romi (trenutno jih je na zavodu prijavljenih 113) in dolgotrajno brezposelni, to so osebe, ki so na zavodu prijavljene vsaj 18 mesecev in v zadnjih 12 mesecih niso delale. Glede na strukturo brezposelnih bodo še dodatno spodbujeni v delovni proces starejši do 50 let, osebe s prvo in drugo stopnjo izobrazbe, iskalci prve zaposlitve, invalidi in osebe s posebnimi ovirami pri zaposlovanju. “V letošnjem letu je pozitivna sprememba tudi ta, da seje višina plač, ki jo prejmejo udeleženci
javnih del, bistveno povečala, saj je izhodišče plače vezano na minimalno. Poleg tega se je spremenil delovni čas oseb, ki so zaposlene, in sicer bo 30-urni in to se bo štelo kot polni delovni čas. Temu ustrezno se bo upoštevala tudi pokojninska doba,” pojasnjuje Karmen Starc iz sevniške službe Zavoda za zaposlovanje. Spremenil se bo še delež financiranja javnih del, saj je občina Krško padla v kriterij, kjer zavod krije 60 odstotkov plače za vsakega udeleženca. “Poleg tega bodo udeleženci javnih del finančno na boljšem, saj jim bo spremem-
ba zakona o zaposlovanju priznala regres za letni dopust,” še pravi Starčeva.
Direktor območne službe Zavoda za zaposlovanje Toni Koren pa pojasnjuje, da so vzroki za padec brezposelnosti v Posavju različni: “Gre predvsem za prizadevanja delodajalcev, da so ohranjali delovna mesta in odpirali nova. Na zavod je prišlo tudi manj brezposelnih oseb. V skladu s pričakovanji družbe pa smo bili strogi do tistih, kr so neupravičeno zavračali delo in smo jih nehali voditi v evidenci zavoda kot iskalce zaposlitve.” Petra Bezjak
15 let SL - inženiringa
Čatež ob Savi - SL - inženiring je prejšnji petek praznoval 15 let svojega obstoja. Leta 1991 je namreč Silvester Lopatic ustanovil omenjeno podjetje, ki se ukvarja z izvajalskim gradbenim inženiringom v visoki gradnji po vsej Sloveniji in sicer pri novogradnjah in adaptacijah. Za njimi je že preko tristo različnih objektov od sanacij gradov in cerkva, izgradnje trgovskih centrov, bencinskih servisov, šol, kulturnih domov, bank, pošt, zdravstvenih objektov, raznih poslovnih objektov, industrijskih objektov pa vse do stanovanjskih objektov - zasebnih hiš in stanovanjskih blokov. Prek sto gospodarstvenikov, politikov in ostalih Posavcev seje tako
na slavju zabavalo ob zvo- Fabjančič (na fotografiji) pokih družinske glasbene sku- prijel za mikrofon, pa se je z pine Lopatič Family Band, vsemi zbranimi pošalil, da no-Nuše Derenda, Leeloojamais. coj slavje ne bo na gradbišču, Preden je Silvester s Tjašo ampak glasbišču. P.B.
Nova KBM v desetletju podeseterila obseg poslovanja
Kostanjevica na Krki - Podružnica Nove KBM v Brežicah je z 10. obletnico obeležila svoje dosežke in tesno povezanost z lokalnim okoljem. Ob tej priložnosti so Splošni bolnišnici Brežice prejšnji teden podarili milijon SIT za nakup sodobne naprave za pregled srca. Ček sta direktorju bolnišnice Brežice Antonu Zorku izročila članica uprave Nove KBM Manja Skernišak in direktor podružnice Brežice Alojz Dimič. Vpetost v lokalno okolje pa ni edina dobra stran Nove KBM, saj je ta od začetka delovanja, ko je nasledila del Hipotekarne banke Brežice, obseg poslovanja povečala iz začetnih 919 milijonov na 7,5 milijarde SIT. P.B.
Direktor bolnišnice Brežice Anton Zorko prejema ček od Manje Skernišak in Alojza Dimiča.
Dobrodelni ples za Malo hišo
Čatež ob Savi - Rotary klub Čatež prireja 25. novembra v dvorani hotela Terme 10. dobrodelni rotarijski ples. Posavski rotarijanci so fi' nančno pomagali brežiški bolnišnici, različnim organizacijam in posameznikom pri šolanju. Tokrat želijo izkupiček s plesa nameniti Mali hiši -7 vami hiši na Piljštajnu pri Lesičnem, ki deluje v okviru dmštva Materina dušica. roke mi je prišla zloženka o Mali hiši, kjer je desetletni varovanec napisal, da si želi, da bi bil pri starših vsaj enkrat na mesec. Takšno sporočilo prevzame,” je odločitev za pomoč komentiral predsednik kluba Branko Ogorevc.
Na plesu bo avkcija umetniških slik, ki so jih darovali
akademski slikarji. Uokvirje' na dela z imeni avtorjev in iZ' klicnimi cenami bodo na ogled dan pred plesom v avli hotela-
SavaGfes, 23.11.2006
Podeljenih 37 Zoisovih štipendij
v
Čatež ob Savi - Zavod RS za zaposlovanje je podelil 37 Zoisovih štipendij, ki so namenjene talentiranim učencem. Slovesne podelitve, ki je bila svečana tudi zaradi 20. obletnice podeljevanja Zoisovih štipendij, so se udeležili gospodarski minister Andrej Vizjak, minister za delo Janez Drobnič in Anka Rode, v. d. generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje. Vsi pa so bili v svojih govorih enotni, da je znanje še kako pomembno za Slovenijo.
Zoisove štipendije se podeljujejo od leta 1986 z namenom dviga izobrazbene ravni najsposobnejšega dela mladih. S tem se uresničujeta dva cilja - zagotoviti visoko izobražene kadre glede na pričakovane gospodarske, znanstveno-tehnološke, kulturne in širše družbene potrebe države ter omogočiti nadarjenim, da v polni meri razvijejo svoje nadpovprečne intelektualne in umetniške potenciale. Rodetova je zato podelila posebni priznanji pionirjema na področju uveljavljanja teh štipendij, to sta dr. Jan Makarovič in Janez Zalaznik. Makarovič, kije predaval na Fakulteti za družbene vede, je v svoji akademski karieri preučeval, kako družbene razlike vplivajo na raz-
Minister Drobnič s pionirji Zoisovih štipendij
voj ustvarjalnosti. Zalaznik z učencem posvetiti tudi uči-Zavoda za zaposlovanje pa je telji. Prav tako je bil začetnik svojo delovno kariero posvetil razvoja poletnih taborov za temu, daje dokazoval, da šti- Zoisove štipendiste, pendijezanadaijenenezados- Ob podelitvi 37 Zoisovih tujejo, saj se morajo takšnim štipendij (za štipendije se je
potegovalo 73 učencev) je minister Vizjak poudaril, da se slovenska vlada zaveda, da lahko naše gospodarstvo konkurira le z znanjem in ne rokami ah naravnimi dobrinami. “Menim, daje osnovna naloga, da vlada ustvari okolje, kjer se bodo mladi učiti.” Vizjak je še dodal, da bodo lahko prav Zoisovi štipendisti Posavju prinašati nova delovna mesta. Minister Drobnič pa je rekel, da so ravno takšni štipendisti naj večje bogastvo za državo. “Znanje je izziv za globalizacijo, v življenju pa morate pokazati še srce in dušo, da boste celostni,” je minister za delo zaključil svoj govor mladim in nadarjenim učencem.
Petra Bezjak
V domu obiski
Grad bo spet oživel
niso več omejeni
Krško - V krškem domu starejših občanov, kjer je | prejšnji teden izbruhnil virus, pri katerem bolniki | običajno najprej kakšen dan bruhajo, nato sledi še dva dni diareje, obiski niso več omejeni. Direktor I novomeškega Zavoda za zdravstveno varstvo Dušan Harlander je povedal, da obstaja sum o aerogeni okužbi, ki jo je staknilo večje število oskrbovancev. Virus pa se je širil po zraku.
Po besedah direktorice krškega doma starejših občanov Jožice Mikulanc je trenutno obolelih le še pet varo-yancev. Prejšnji teden, ko je izbruhnil virus, pa jih je zbolelo petdeset. Kot še dodaja direktorica, se je sedaj virus nienda razširil po celotnem Krškem. Sicer pa so v domu fakoj poslati vse vzorce blata •n hrane na preiskave in ti so Pokazati, daje prišlo do kap-
prinašajo domače hrane. Prav tako želimo, da obiskovalci prihajajo k nam zdravi,” pravi Mikulančeva. Direktorica doma je še dejala, da takšne epidemije ni mogoče preprečiti, saj seje virus prenašal po zraku. K zmanjšanju števila obolelih ne bi pripomoglo niti izvajanje preventivnih ukrepov. Trenutno je v domu starejših občanov 214 stanovalcev.
Na novomeškem zdrav-
Ijične infekcije in da vzrok bolezni ni bil v hrani. Takoj s° začeti z razkuževanjem in °mejili so obiske. “Pozvati sm0 tudi vse svojce, da ne
stvenem zavodu, kamor so odpeljati vzorce obolelih, pa naj bi biti končni izsledki analize znani v prihodnjih dneh.
Petra Bezjak
Pišece - Slovenija ima v lasti osemnajst gradov, s katerimi upravlja Ministrstvo za kulturo. Do leta 2013 naj bi vse objekte obnovili, ta čas pa prenavljajo pet gradov, med njimi tudi pišečkega. Kot je ob nedavnem tehničnem prevzemu povedal Stane Mrvič, sekretar na kulturnem ministrstvu, naj bi obnovitvena dela vključno s komunalno infrastrukturo končali v dveh letih, tako da bi bil grad Pišece lahko leta 2008 nared za ustanovitev in delovanje Akademije za sonaravno bivanje.
Pišečki grad je nedvomno torskokonzervatorskih načelih, eden najbolj kakovostnih pri nas, V gradu bodo na 4500 m2 saj je doživel številne posege in pokritih površin predavalnice,
so zato ob njem razvidne mnoge faze od romanike dalje, vse do začetka druge svetovne vojne pa je bil v lasti baronov Mosconov. Zatem je očem skrit objekt sredi gozdov propadal in zadnjaleta le občasno služil za prireditve v okviru Festivala Brežice.
Prvi del prenove s stolpi, grajskim dvoriščem in petnadstropnim romanskim stolpom, sončno uro in portali je zdaj končan. Ko bodo vsa dela zaključena, bodo v celoti vredna poldrugo milijardo SIT, od česar bo 75 odstotkov evropskih sredstev. Že dosedanji posegi so biti opravljeni po vseh restavra-
laboratoriji, razstavni prostori ter prostori za bivanje in gostinske dejavnosti.
Po besedah domačina Petra Skrivalnika, enega od pobudnikov za prenovo gradu, so krajani z javnimi deli že doslej vestno skrbeli za grad in od leta 1999 tudi za 12 ha velik francoski park. Ko bo zaživela Akademija za sonaravno bivanje, ki naj bi bila oblika popularizacije neformalnega izobraževanja v civilni obliki in zlasti s področja ekologije, pravi Skrivalnik, bodo spet oživele tudi Pišece, rojstni kraj našega slovaropisca Maksa Pleteršnika.
<£» tehnični pregledi <=» zavarovanja vozil prepisi prodaja rabljenih vozil m prodaja novih vozil Citroen in Škoda ** servis;
- servis vožft, kleparska deta, ličarska deta, menjava gum, potnjenje Mirna naprav, ročna avto pralnica, avto vleka
DELOVNI ČAS
Pon - Pe: od 7. do 17., So: od 8. do 12. DELOVNI ČAS ZA T&NIČNE PREGLEDE Pon - Pe: od 7. do 18., So: od 8. do 12.
www.avMlm-knko.si
AvtOim Krika do.o, Bbftoričeva 10,8270 Krika
V okviru Kozjanskega parka in ob sodelovanju z Občino Brežice naj bi bodoča akademija tudi s trženjem, denimo z organizacijo simpozijev in strokovnih delavnic, skrbela za delovanje in svoj obstoj. Morda bi, kot je bilo mišljeno na samem začetku, pojasnjuje Skrivalnik, nova akademija postala tudi srednjeevropsko središče za varstvo narave in regionalni razvoj. Pišečani seveda upajo, da bodo v javnem zavodu lahko dobiti tudi vsaj 15 novih delovnih mest,V.P.
ZftSLOMlftDfi
Slovenija, moja dežela...
O, yes, I feel Slovenija
Dnevi grmenja. To je bil film, v katerem sta se (menda, no... tako pravijo) zaljubila Tom Cruise in Nicole Kidman. A to je že daleč za njima in film je daleč za nami.
Ob tem pomislim, da bo morda enkrat konec tudi slovenskih dnevov grmenja, dnevov moči ljudskih množic, ki so “vzele pravico v svoje roke ”. Ker pač vse reči težijo k nekemu koncu, ni vrag, da ne bo tudi tokrat tako. Posledice zlorabe Danvinovega zakona obstanka močnejšega pa so lahko daljnosežne in težko izbrisljive v nekaj generacijah.
Toliko o traktorjih, gasilskih avtih, vaških stražah, oboroženih s cvičkom in podobnih “Ifeelslovenskih ” dogajanjih. Ker nimam več besed, da bi se zgražala...
V nedeljo je bil prijeten dan. Veter je obračunaval še z zadnjim jesenskim listjem, ki je trdovratno vztrajalo na vejah dreves. Po tleh je prijetno šelestelo, a vonja po zimi še ni bilo. V “mojem ” gozdu nisem nikoli sama, v mojem gozdu se toliko dogaja, da bi lahko ob vrnitvi domov vsakič spisala nekaj vrstic. Tudi kadar zeleni možiclji zaparkirajo trato, si opasajo dvocevke in s psi preganjajo lisico. Pok. In obleži. Ob njej pa se zadovoljna fotografira nasmejana zelena bratovščina, tako imenovani prijatelji živali, ki srbijo za naravno ravnovesje.
Doma me pričakajo moje ljube mačke, ki jim je težko napolniti želodčke. Njihovo predenje je pomirjujoče. Tudi mačke gredo številnim ljudem na živce. Ni mi jasno zakaj, priznam. Zdi se mi, da je krivo že samo dejstvo, da so živa bitja, ki uživajo že v samem dejstvu, ker so živa, bitja, ki imajo rada življenje in hočejo živeti. In zato, spoštovani sosedi, bomo še naprej hranili mačke, ki jih brez vesti zavržete kjer koli ob cesti, v smeti in podobno. In mi je figo mar, če vas to jezi, ker vem, da ste jezni predvsem nase in na ves svet, za katerega imate občutek, da je uperjen zoper vas.
Zato se že veselim srečanja z ljudmi, ki niso pozabili na moč lepih besed. Kot da vstopam v vzporedni svet, kjer prevladuje moč lepega in strpnega. Zato uživam v pripovedovanju zgodb, ki so daleč od “ponorelega sveta ”, za hip pozabim teme, o katerih vsak dan poročam. Ki postanejo del mene, pa če to želim, ali ne. Ker še vedno verjamem, da lahko nekaj storim. Naivno, s polno vero v življenje. Ker ga imam rada.
Naša svoboda se konča tam, kjer načenja svobodo nekoga drugega. Nekateri so dovolili, da je duh ušel iz steklenice. Bojim se, da ga bomo težko stlačili nazaj. Po drugi strani pa je morda čas, da jih vsi skupaj ne odrivamo več na periferijo našega opevanega “civiliziranega” sveta. Kot večina stvari je tudi civilizacija družbeni konstrukt. In nekomu vsiljevati svoj način življenja, je civiliziranost, ki je vodila belega človeka, da je na novo odkritih kosih Zemlje iztrebil vso “neciviliziranost” ih jo poselil s svojo “normalnostjo ”. Jo osiromašil, da bi bila lahko “normalna ”.
Zato dobim ošpice, ko vsakdo, ki ima minuto časa, razpravlja o civiliziranosti in normalnosti. Pa nisem „fan“ novodobnih duhovnih gibanj.
Mojmir Pustoslemšek župan nove občine
Kostanjevica na Krki - V drugem krogu županskih volitev so se v Kostanjevici na Krki volivci odločali med Ano Žugič in Mojmirjem Pustoslemškom. Župan nove občine je postal Pustoslemšek, ki je zbral največ glasov tudi v prvem krogu.
Kostanjevičani so se množično podati na volišča in za župana občine Kostanjevica izvolili upokojenega univ. dipl.inž. gozdarstva Moj-mirja Pustoslemška. Zanj je glasovalo 829 volivcev ati 58,88 odstotka volilnih upravičencev.
Pustoslemškova protikandidatka, učiteljica Ana Žugič, kije bolj verjela v svojo zmago kot aktualni župan, je dobila 579 glasov, kar pomeni, daje zanjo glasovalo 41,12 odstotka volilnih upravičencev.
Sicer pa so Kostanj evičani v prvem krogu, ko sta se za župansko mesto poleg Pustoslemška in Žugičeve potegovala še Franc Curhalek in Andrej Kerin, dosegli skoraj 74-odstotno volilno udeležbo, v drugem krogu pa je prišlo na volišča 68 odstotkov volivcev. Pustoslemšek je dobil slabih 59 odstotkov glasov, v prvem krogu 43, Žugičeva pa tokrat 41 odstotkov, medtem ko je v prvem krogu zanjo glasovalo skoraj 36 odstotkov volivcev. N.Č.C.
Pogovor s kriminalistko Sonjo Molan
Za nasilje ni opravičila
Krško - Nasilje nad ženskami je skrajna oblika nadzora moških nad ženskami, s čimer moški potiskajo ženske v podrejen položaj. Na nasilje ne smemo gledati kot na individualen problem posameznice, ki doživlja nasilje. Ker je pojav nasilja odvisen od tega, kako družba nanj reagira, ali ga sankcionira, obsodi ali pa tolerira in minimalizira ter tako skrbi za zmanjševanje možnosti za njegov pojav, nasilje definiramo kot družbeni problem. Ob 25. novembru, svetovnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, smo se o nasilju nad ženskami pogovarjali s kriminalistko Sonjo Molan, ki je na Policijski upravi Krško zadolžena za področje mladoletniške kriminalitete ter družinskega nasilja.
Nevladne organizacije opozarjajo, da je v Sloveniji veliko nasilja nad ženskami. Imate kakšne konkretne podatke?
Naš kazenski zakon kaznivega dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini ne obravnava kot samostojno kaznivo dejanje, temveč je inkriminirano v kaznivo dejanje nasilništva.
Kako se nasilje nad ženskami zaznava v Posavju ? Je podanih veliko kazenskih ovadb?
V devetih mesecih letošnjega leta je bilo v Posavju podanih 24 (lani 33) kazenskih ovadb zaradi storitve kaznivega dejanja nasilništva, ki se v naj večji meri dogaja v družini, oškodovanci pa so družinski člani oziroma zakonski partnerji, predvsem žene. V tem času pa je bilo prav tako podanih 23 kazenskih ovadb (lani 24) zaradi storitve kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, kjer pa so oškodovanci otroci. Ta kazniva dejanja se preganjajo po uradni dolžnosti.
Kako se ovadbe iztečejo na sodišču? Ali se dogaja, da žrtve zaščitijo storilce, ki so v
veliko primerih njihovi partnerji?
Pri obravnavi teh dejanj je potrebno sodelovanje žrtev, predvsem v primerih, ko ni ostalih prič ali drugih neposrednih dokazov (modrice itd). Če se žrtve, ki so privilegirane priče, kasneje na sodišču odrečejo pravici pričanja, se zadeva velikokrat konča v korist osumljenca. S tem, ko
Sonja Molan »
se odrečejo pričanju, zaščitijo osumljence pred nadaljnjim kazenskim postopkom.
Kako ocenjujete kazni za storilce tovrstnih dejanj, so prenizke?
Po moji oceni so predpisane kazni zaradi storitve teh dejanj kar primerne oziroma je primemo, da se poleg glavne kazni osumljencu določi
tudi kakšna stranska kazen, na primer obvezno zdravljene alkoholizma, vključitev v društva za nenasilno komunikacijo in podobno, kar je ponavadi vzrok storitve tega dejanja.
Ali žrtve same prijavijo nasilje ali to prijavijo “zunanji opazovalci”?
Kazniva dejanja, predvsem nasilništvo, največkrat naznani sama žrtev. Občasno ga zazna tudi policija ali kakšna druga institucija, predvsem center za socialno delo. Zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje pa največkrat prijavi policija v sodelovanju s socialnimi službami.
Glede na realnost in statistike je najnevarnejši prostor za ženske njihov dom. Ali to drži?
Resje! Nasilje nad ženskami se največkrat dogaja doma, za zaprtimi vrati stanovanj, skrito pred javnostjo in ponavadi se pred razkritjem dogaja že dalj časa, ne gre za enkratno dejanje. Prva naloga policije ob intervenciji je, da se nasilje ustavi oziroma preneha. S samo podano kazensko ovadbo ali predlogom se nasilje v dmžini ne bo ustavilo. Pri tem je pomembno, da se v delo s tako družino in sto-
rilcem vključijo tudi druge institucije, da družina prične drugače funkcionirati.
Začasna rešitev za trpinčene ženske je tudi “varna hiša”. Se je poslužujejo tudi posavske ženske ?
Koliko žensk iz Posavje se nahaja v varnih hišah, mi ni znano. Je pa vama hiša v Posavju pogosto polno zasedena in če bi bilo na razpolago še več prostora, mislim, da bi bila zasedena.
Kako se lahko izognemo nasilju ali ga preprečimo. Kdo je poklican?
Nasilje v družbi nasploh bomo ustavili samo, če bomo vsi imeli nično toleranco do nasilja. Le tako bomo vsi skupaj preprečevali nasilje tako v družbi kot tudi v družinah. Zato je ob zaznavi teh dejanj potrebno obveščati pristojne službe, kot so policija, center za socialno delo, okrožno državno tožilstvo in podobne. Predvsem je to v interesu zaščite otroka, saj je znano, da kar se Janezek nauči, to Janez zna.
Nada Černič Cvetanovski
Foto: Tanja Jakše Gazvoda, Dolenjski list
rojstva v porodnišnici brežice
V brežiški porodnišnici so pred dnevi imeli kar nekaj dela, da so na svet “spravili” korenjaka, ki sta mu mamica Sanja Ratko in očka Tomo Ostrelič dala ime Mark. Mark je namreč ob rojstvu tehtal 4200 g in meril 54 cm. Ker sta mlada starša vedela, da bosta dobila sina, je v skupnem domu vse pripravljeno za njegov prihod. V zvezde sicer nismo pogledali, lahko pa predvidevamo, da bo Mark že čez nekaj let hodil z očkom v ribičijo, ali z dedkom Stanetom Ostreličem na rokometne tekme.
Rojstva od 8. do 21. novembra 2006
Deklice so rodile: Darina Urek iz Kapel, Marija Penca iz Velikih Vodenic, Alenka Planinc z Bučarce, Tina Polšak iz Artič, Irena Gregor z Blance, Snežana Zemljak s Senovega in Nataša Zorko iz Kozj ega.	^
Dečke so rodile: Danijela Kodrič iz Dolenjega Leskovca, Janja Kerin iz Gorenje Lepe vasi, Petra Jalovec iz Sobenje vasi, Martina Balija s Polja pri Bistrici, Mihaela Hervol iz Bukoška, Martina Budački s Senovega, Miljana Barkovič iz Brezja pri Veliki Dolini in Sanja Ratko iz Brežic.
POVABILO NA MAVRIČNE URICE
voncittvmbcfžo
Vrtec Mavrice Brežice obvešča starše predšcfsfe otrek, starejših od treh let, ki rte obiskujejo vrtca, da bodo priželi z Mavrttfflt uricami v &trtek, 30, novembra, ob 16.30 v prvi rgraMci trakta 6 na čoisl« tM 5,
Svojega otroka prijavite v tajništvu ali po telefonu 48-9\-W do srede, 29, novembra.
Upravo
Za Ireno in Marka skrbijo teta in dobri ljudje
Loka pri Zidanem Mostu - Irena Jakopič iz Loke 82 bo 28. novembra dopolnila 16 let. Veselega praznovanja pa v hiši ne bo, saj sta z bratom Markom pred kratkim pokopala očeta Alojza. Sedaj sta povsem odvisna od očetove tete Ljudmile, ki je pri hiši od njunega otroštva, ko ju je zapustila mama.
“Irenca je komaj shodila, Markoje bil star dobra 3 leta, ko sta se nečak in žena ločila. Pustila je otroka in nikdar je ni zanimalo, kako sta. Nihče od nas ne ve, kje živi,” zagrenjeno pove 77-letna Ljudmila. “Našega Lojzeta je to vseskozi žrlo in mu uničevalo živce.” Družina je vedno živela skromno. Alojz je bil zaposlen na Slovenskih železnicah in je vse, kar je lahko, vlagal v gradnjo hiše. Nikoli si niso privoščili skupnega dopusta. Irena in Marko sta bila nekajkrat na morju preko DPM Krško v Nerezinah, za kar je poskrbel^krajevni Rdeči križ. “Gospa Santejeva je tako dobra. Gleda na nas in če je potrebno, nas tudi kam zapelje.” Dobrodošla gostja v hiši, saj ne prihaja praznih rok, je Anica Dernač iz Sevnice. Ko je bila še predsednica občinskega odbora Rdečega križa, ji je Irena pisala in Anica jo je odpeljala k sebi na obisk. Deklica je zvečer zaspala, oklepajoč se Aničinega vratu. Hrepenenje po mami ostaja, četudi srce skrbne tete bije samo zanju. Od takrat Dernačeva ne more pozabiti teh otrok in ob očetovi smrti je poskrbela, da sta dobila primemo garderobo. Marko in Irena obiskujeta
Srednjo gostinsko šolo v Za-goiju. Čeprav bo njun delovni prostor gostilna, danes skorajda ne vesta, kaj je posedanje z družbo v kakšnem lokalu in nikoli nista bila v diskoteki. Večere ob vikendih preživljata doma. Pokojni oče ju je vedno svaril pred nevarnostjo alkohola in droge, stroga pa je tudi
nina znaša 80 tisoč SIT, mesečnih položnic je pa za 60 tisoč. Marko ima štipendijo in socialna delavka Mojca T\i-htar, ki je prišla k hiši takoj ob očetovi smrti, je obljubila, da bo štipendijo dobila tudi Irena. Ampak pokojni nečak je imel še dva neodplačana kredita; enega za milijon in
Jakopičevi: Marko, Ljudmila in Irena
teta. Irena in Marko vesta, da jima želi vse najboljše, pa tudi njuna plaha narava pripomore, da sta najraje doma: “Tetka vedno pravi, da morajo biti starši in učitelji strogi.” Ljudmilo zlomi jok: “Kaj bo sedaj z nami. Moja pokoj-
drugega za 1,5 milijona SIT. Ponoči se zbujam od skrbi, kako to poplačati, da ne bi bila otroka zaradi tega ob hišo. Že tako sta siroti brez staršev, naj bosta še ob dom. Saj me bo konec od hudega.”
Pri Jakopičevih od mate-
rialnih stvari nikoli ni bilo ničesar preveč, v izobilju pa žalostnih dogodkov. Pokojni Alojz je imel zaradi izpaha kolkov ob rojstvu težave z nogami, teta Ljudmila si je ob eksploziji plinske jeklenke močno poškodovala obe roki, za Alojzovo sestro pa je bila ta nesreča usodna.
Ljudmila seje že nanosila črnine in ni pomislila, da bo spet jokala za nekom svojim: “Jaz bi bila na vrsti, ne pa Lojze, star komaj 56 let.”
Irenina in Markova roka objameta teto. Obraza sta plaha, brez mladostnega optimizma. Želje skrivata, saj se v takšni stiski ne spodobi sanjariti. Irena na vprašanje, kaj si želi za rojstni dan, kar izstreli: “Samo, da bi mi šlo v šoli, nič drugega.” Marko, ki bo sredi januarja dopolnil 18 let, bi se želel vpisati v avtošolo. “To si tudi jaz želim, ampak vem, da ne bo potrebnega denarja,” zavzdihne teta.
Jakopičevi ne prosijo ničesar, razen da jih ne dpleti še kakšna nesreča. Ni lahko novinarki, ki jo prvič srečajo, odkrivati srca. Od njihove zaupnice izvem, da bi bili veseli, če bi jim kdo odstopil staro spalnico. “Pohištvo se bo gotovo našlo, ampak jaz bi bila
presrečna, če bi lahko katera od avtošol v Posavju Marku brezplačno pomagala do izpi-
ta,” pravi Anica Dernač, ki bo bdela nad družino, dokler otroka ne bosta pri kruhu. B.D.
POSAVC ™
presenečata...
Ob tednu Karitas smo se v uredništvu SavaGlasa odločili, da predstavimo družino ali posameznika, ki je potreben pomoči dobrih ljudi.
Že pred objavo članka o usodi Irene in Marka Jakopiča pa smo se v uredništvu domislili, kako lahko Marku pomagamo in ga tudi presenetimo.
Obrnili smo se na dobrega poslovnega partnerja - priznano Avtošolo Posavc in direktor Ivan Vogrinc se je brez pomislekov odločil, da Marku podari oziroma brezplačno pomaga do vozniškega izpita.
Tako kot vi, tudi Marko do tega trenutka, ko to prebira, (najbrž) še ni vedel, da bo njegova želja, ki je zapisana v članku, tudi uresničena.
Marko in predstavnik Avtošole Posavc se bosta kmalu srečala in dogovorila podrobnosti, SavaGlas in Radio Brežice pa bosta spremljala celotno Markovo pot do izpitu•
iiyyyyyjLJL'

	

Sprejem za Lada Smrekarja
Krško - Župan Franc Bogovič je ob 50-letnici galerijske dejavnosti v Kostanjevici na Krki, v krški Dvorani v parku sprejel začetnika galerijske dejavnosti in prvega ravnatelja Osnovne šole Jožeta Gorjupa Lada Smrekarja. Čestital mu je za življenjsko delo in vse korake, ki jih je storil na področju kulture ter se zahvalil za čas,v katerem je na novo postavil temelje kulturnih ustanov za generacije, ki živijo danes in za rodove, ki bodo jutri.
Začetki galerijske dejavnosti v Kostanjevici na Krki segajo v leto 1956, ko je bila na pobudo tedanjega ravnatelja Lada Smrekarja v prostorih osnovne šole ustanovljena Gorjupova galerija -predhodnica vseh kasnejših kulturnih dogajanj v Kostanjevici na Krki, torej Dolenjskega kulturnega festivala 1956-1981, Lamutovega likovnega salona, kiparskega simpozija Forma viva in Grafičnega bienala jugoslovanskih otrok. Sedaj dejavnosti potekajo v okviru Galerije Božidar Jakac, kije bila ustanovljena leta 1974, in danes bogati nadaljnji razvoj slovenske kulturne dediščine v družini evropskih narodov in s svojim delovanjem vzdržuje tradicijo, utrjuje pojem slo-
Lado Smrekar in župan Franc Bogovič
venske umetnosti in skrbi za njeno uveljavljanje v širšem prostoru.
Kot je v nagovoru povedal
župan občine Krško Franc Bogovič, je temelje visoki kulturi v Kostanjevici pred pol stoletja postavil čk
je z veliko iznajdljivostjo in požrtvovalnostjo močno vplival na celotno življenje v kraju in okolici. Lado Smrekar -po biografskih opisih šolnik, kulturni organizator, igralec in režiser - se je s svojim poslanstvom, ko je pred 50 leti začel z galerijsko dejavnostjo, zapisal v zgodovino tistih, ki so postavili steber narodne identitete. Za njegovo življenje sta značilni zelo velika vera in prepričanost v delo, ki ga je opravljal, pa tudi moč in sposobnost, da je šel preko vseh ovir, ki so pogosto stale na poti, da je dosegel cilje, ki si jih je zastavil, je še dejal župan. Lado Smrekar pa je ob tej priložnosti zbranim zaupal tudi svoj moto: “Kuj, snuj, drugim, ne sebi, se žrtvuj”. P.B.
Jesenski filmski večer
fj? 7
SEVNICA
Brežice - Nova dvorana Savice Zorko v prenovljeni brežiški knjižnici je pred dnevi doživela pravi otvoritveni krst. Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti je Namreč pripravila jesenski filmski večer, na katerem so
se predstavile mlade domače filmske ustvarjalke Maja Malus ter Nina in Tina Va-reško. V okviru krškega Društva zaveznikov mehkega pristanka oziroma produkcije Luksuz so zadnjih šest let posnele več nizkoproračunskih doku-
Sestri Vareško in Maja Malus (v sredini)
mentamih, animiranih in eksperimentalnih ter igranih filmov. Predstavile sojih petnajst od njih, tudi tiste, ki so nastali v okviru različnih filmskih delavnic in taborov ob mednarodnih izmenjavah. Med njimi so posebno pozornost zbudili pracati dokumentarci o Brežicah, o delu romskega občinskega svetnika, o zapiranju krške celuloze, o mladem kmetu in spominih na osamosvojitveno vojno z boji okrog Krakovega, Prilip in Rigonc.
Filmski večerje potrdil, da imamo v Brežicah uspešne avtorice, ki znajo obravnavati naš družbeni trenutek. Mlade absolventke visokih šol bodo nedvomno še kdaj presenetile. Prireditev pa je hkrati napoved, da bo prijetna dvorana Savice Zorko lahko še večkrat navdušila ljubitelje kulturnih dejavnosti. V.P.
Klic dobrote!
Brežice - Od 27. novembra do 3. decembra bo potekal letošnji teden Karitas in sicer pod geslom “Ali me imaš rad”. Kot vsako leto, bo prihodnjo sredo, 29. novembra, dobrodelni koncert slovenske škofijske Karitas v Celju, to nedeljo, 26. novembra, ob 15. uri, pa dobrodelni koncert “Klic dobrote” v Prosvetnem domu Brežice pripravlja brežiška župnijska Karitas. Nastopili bodo ansambel Majol-ka, Ljudske pevke Žejno, Marina in Sašo, Ptujskih pet, Mateja in Jerneja Žam, otroci iz Vrtca Mavrica, učenci iz OS Brežice in brežiške Glasbene šole ter MePZ župnije Leskovec. Koncert bo povezoval znan imitator Tilen Artač.
Prostovoljni prispevki namesto vstopnine bodo namenjeni družinam v stiski, zanje pa bomo na srca dobrih ljudi potrkali tudi v programu Radia Brežice v petek, 24. novembra, med 10. in 12. uro. J.K.
MftPOVEDI
Prireditve
25.	november
Sevnica - delavnica za otroke na temo otrokovih pravic “Kaj si otroci želimo”, ob 10. uri, Mladinski center Razbor pod Lisco - “Razborski večer” z gostom patrom dr. Karlom Gržanom, ob 19.30, dom krajanov
26.	november
Krško - jazz koncert Tjaše Fabjančič z gosti: Erik Marenče - klavir, Aleš Avbelj - bas, Gašper Peršl - bobni in Benjamin Prešeren - trobenta, ob 21. uri, Čebel’nak
30. november
Krško - potopisno predavanje o Portugalski, ob 20. uri, ČebeFnak
Kultura
23.	november
Brežice - zaključna prireditev ob dnevu slovenskih knjižnic z naslovom “Brežice v zgodbah srednješolcev”, ob 17. uri, dvorana Savice Zorko Brežice - odprtje likovne razstave “Sproščenost z barvo”, dela so nastala v likovni delavnici pod mentorstvom Rajka Čubra, ob 18. uri, galerijski prostori Mladinskega centra
24.	november
Sevnica - gledališka predstava “Pepelka” v izvedbi dramskega krožka OŠ Sava Kladnika, ob 18. uri, kulturna dvorana Sevnica - odprtje razstave “Exhibition : Ausstellung” umetnika Blaža Vehovarja, ob 18. uri, grad
Sevnica - večer stand-up komedije, ki je nastal kot končni izdelek delavnic mojstra Željka Vukmirice, ob 20. urivMladinski center
Črne pri Brežicah - prva samostojna razstava poslikanih uporabnih predmetov avtorice Marice Žnideršič, kulturni program bodo izvedli Luka Žnideršič na kitari, Klara Žnideršič na violini in Iva Sečen, solo, ob 19. uri, atelje Vladke Sumrek
25.	november
Čatež ob Savi - 10. območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž pod naslovom “Kdor hoče še pet’, mora skraja začet”’; nastopili bodo Ljudske pevke Žejno, Fantje artiški, Vaški koledniki z Velike Doline, Pleteršnikovi ljudski pevci, Dobovški pevci, Trebeški dro-tarji, Ljudski pevci Globoko, Sromlje in Bizeljsko ter Koledniki iz Bušeče vasi ob 18. uri, dom krajanov Sevnica - gledališko vizualna predstava “Apokalipso, prosim”, ob 19. uri, kulturna dvorana
Brežice - odprtje razstave “On the Way”, avtorji Arne Jennard iz Belgije, Ehsan Farid Afshar iz Irana in Maja Malus iz Brežic, ob 19. uri, klub Mladinskega centra Krško - premierni letni koncert Simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško, ob 19. uri, Kulturni dom
28. november
Brežice - druga predstava gledališkega abonmaja - komedija “Kamni v žepih”, v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj, igrata Borut Veselko in Janez Hočevar - Rifle, predstava je tudi za izven, ob 19.30, Prosvetni dom
Gibonni navdušil polno brežiško dvorano
^režice ■ V športni dvorani balon v Brežicah se je zgodil glasbeni spektakel, ki ga je pripravil hrvaški pevec Gibonni. Dalmatinski boem je svojo koncertno turnejo, s katero predstavlja najnovejšo CD ploščo “Unca fibre” začel v Ljubljani, v soboto pa je s svojo energijo dobesedno spravil na noge veliko število obiskovalcev, ki so ^Živali ob njegovi glasbi.	Fotografije: Domen Vidic, Nataša Globočnik in Petra Bezjak
Občinstvo je njegov zadnji Mbum Unca Fibre s podnaslo-yom “Vodnik za brodolomce 111 angele čuvaje” sprejelo z 0(lprtimi rokami, glasbeni kri-Mfi pa s pohvalami. Več kot ^000 obiskovalcev iz vse Slo-Venije pa tudi Hrvaške ter vseh prosti je dokaz, da dobra glasba ne pozna meja. Sicer je Gi-b°nnijeva glasba mešanica Popularnih etno in drugih ritmov, ima tudi razpoznaven Melanholičen sredozemski
melos.
Občutki in vtisi tistih, ki so so prišli na koncert, so bili enotni - Gibonni ima izjemen glasbeni talent, so povedali. Slišati je bilo le nekaj kritik, da je bilo v dvorani premalo sedežev za starejše poslušalce.
Gibonni je dokazal, daje v resnici preprost človek. Med nastopom se je občinstvu večkrat priklonil in se zahvalil za obisk. Ob koncu mu vendarle ni uspelo kar tako oditi z
odra, saj so ga obiskovalci nekajkrat z aplavzom in besedami “Gibo, Gibo, Gibo...” priklicali nazaj. Poslovil seje z besedami: “Hvala vam, dobri ljudje,” in legel na oder, nato pa s svojo glasbeno ekipo po kolenih počasi odšel z odra.
Za SavaGlas pa je Gibonni, čigar pravo ime je Zlatan Stipišic, povedal, daje utrujen, a odhaja domov srečen. Zadovoljenje, da imajo Slovenci radi njegove pesmi. Gibonni je srečno poročen in pravi, da se
Dalmatinci poročijo mladi, ali pa se nikoli ne poročijo. Za prihodnost je dejal, da bi bil rad še dolgo glasbenik. Igral bi takšno glasbo, kot jo igra sedaj. Ko ga ljudje ne bodo več poslušali, bo igral doma za sebe in odprl trgovino s fo-tokopimico in izdelavo ključev. “Tega nihče več ne potrebuje,” pravi v smehu. Zanj ni pomemben zaslužek, pomembno je tisto, kar je pomembno za srečo in živce.
Klavdija Kerin
“Spet doma”
v
Sevnica - Zupan Kristijan Janc že več let ob občinskem prazniku povabi “spet domov” Sevničane, ki so si kariere ustvarili zunaj meja domače občine. Pravi, da seznam \ abljenih ni dokončan in prosi, naj tisti, ki so opazili, da je kakšno ime izpadlo, pogrešanega “prijavijo”. “ Sevničani svojih korenin ne zatajijo in kadar sem koga od uspešnih “zdomcev” prosil za pomoč, je rad ustregel. Vem, da se skupaj z nami veselijo vsakega uspeha v občini,” je v pozdravnem nagovoru dejal Janc. Pred druženjem ob prigrizku so si gostje ogledali še kratek film Bojana Kostevca Grad med legendo in resničnostjo in ga nagradili z iskrenim aplavzom.
V pogovor sta se zatopila dva Špana; desni na fotografiji je Ludvik iz Podgorja, lastnik verige avtoservisev, mlajši pa Matjaž iz Sevnice, srčni kirurg, ki je specializiral pod mentorstvom dr. Klokočovnika. Ker se je Klokočovnik s kandidaturo za župana Izole preizkušal v politiki, je sevniškega župana zaskrbelo, če ima tudi Matjaž kakšne želje po županovanju. “Cim dlje od politike, ” pravi Matjaž, ki se odpravlja v Ameriko gledat, kako tam strežejo “strtim srcem ”.
Marko Korač, podpredsednik Društva managerjev, je Lidiji iz Županovega kabineta obljubil, da bo lahko letovala v njegovi vili v Južnoafriški republiki. Nahaja se ob obali s peščeno plažo. “Lokacija je super, življenje tam pa tako ležemo odštekano, da se vse živo seli v to državo. Pred kratkim sem se tako spoznal z bratrancem britanske kraljice, "je povedal Marko.
Irgoličeva oče in sin s soprogama - tradicija spomina na dom naj se prenaša iz roda v rod.
Dr. Ivi Kralj je kot zdravnik služboval v Velenju: “Ne mi gledat pod prste, če držim kozarec. Sem namreč upokojenec in namesto večne pripravljenosti na službo si lahko sedaj privoščim pripravljenost na družbo! ”
Peterle med gimnazijci
Brežice - Gimnazija Brežice je med štirinajstimi v Sloveniji, ki so uvedle evropske oddelke kot nove programe. Dijaki evropskega oddelka so medse povabili Lojzeta Peterleta, evropskega poslanca in prvega od slovenskih politikov, ki je že napovedal svojo kandidaturo na volitvah za predsednika države prihodnje leto.
Peterle je dijakom postregel s kopico podatkov in razlag o pomenu evropskega združevanja za mir in blaginjo na stari celini. Iz vsake njegove misli je bilo čutiti, da moramo Evropo graditi ljudje z odnosom do sočloveka, s strpnostjo, s spoštovanjem do različnosti. Institucije kažejo pot na deklarativni ravni, vendar je potrebno besede udejanjiti. Ni zagovornik etiketiranja narodov na dobre, slabe, sposobne, nesposobne, velike in majhne. Rad poudarja, daje maloštevilen slovenski narod dal velik prispevek v svetovni znanosti in humanistiki.
Da so dijaki evropskega oddelka razmišljujoči mladi ljudje, ki jih zanima tako dogajanje doma kot v svetu, so dokazali s svojimi vprašanji Peterletu in sicer kako v Evropi gledajo na slovenske diplome, kako si ob vse večji draginji ustvariti družino, koliko bo državljane “stal” evro, kaj je z romskim vprašanjem, kako komentira željo muslimanov v Sloveniji po džamiji, kaj meni o vstopu Turčije v EU in nenazadnje, zakaj pri nas ni čutiti večjega državljanskega ponosa zaradi tolikšnih dosežkov v kratkem času. B.D.
Peterle se je poslovil z orglicami.
Blanški vinogradniki v Berlinu
Berlin - Godba Blanški vinogradniki je odpotovala v Nemčijo, kjer je nastopila na tako imenovanem Slovenskem dnevu v Berlinu. Gre za nastop slovenskih kulturnih ustvarjalcev in poustvarjalcev, ki nastopijo na televizijskem stolpu, kjer se na višini 207,5 m nahaja restavracija. Poleg zdomcev si prireditev, o kateri bomo obširneje poročali v naslednji številki, ogledajo tudi diplomati.
Godba Blanški vinogradniki, ki je pod taktirko Martina Marka v preteklih dneh na koncertu na Blanci in v Krmelju navdušila z večerom Slakovih viž, na katerem je nastopil tudi pevski kvartet Brodniki (lani so pripravili večere Avsenikovih viž), je prav gotovo navdušila tudi v Nemčiji. N.Č.C.
‘STefejon 07/49-91-250
a na/točnifce je cenejši!
Brezplačen taksi v zameno za pogovor
Brežice - 25-letna Alexandra Filiatreau je v Sloveniji od maja letos. Francoska umetnica se je namreč odločila, da bo v naši državi brezplačna taksi voznica. Posebnega dovoljenja za taksistko sicer nima, saj ponuja storitev, ki je brezplačna. Že od oktobra tako mlada umetnica po Sloveniji brezplačno prevaža ljudi, prejšnji teden pa je obiskala tudi Krško in Brežice. Projekt Taksi Alaksi je podprla Evropska unija, Al-exandra pa želi iz pogovorov s svojimi sopotniki narediti dokumentarni film. Z mlado taksistko, ki ji projekt financira 12 slovenskih sponzorjev, smo se pogovarjali po prvem delovnem dnevu v Brežicah.
Kakšen je namen vašega projekta?
Namen je narediti umetniško delo v Sloveniji. S tako umetnostjo poskušam priti do kulturne izmenjave in iznajti službe, ki ne obstajajo. V Sloveniji sem tako brezplačna taksi voznica, vendar ne znam govoriti slovensko. V avtu imam kamero in s sopotniki prihaja do izmenjave. Ljudje se lahko z menoj zastonj peljejo, hkrati posnamem z njimi intervju. Tako poskušam ugotoviti, kako lahko komuniciramo v nekem intimnem prostoru, kot je na primer avto, kjer se z ljudmi srečam le enkrat.
Kaj boste naredili s temi pogovori?
Imam veliko video gradiva, iz katerega bom naredila dokumentarec. Prva predstavitev bo v maju naslednje leto v Etnografskem muzeju v Ljubljani. Kasneje pa tudi v novomeški Galeriji Simulaker.
Sedaj, ko ste spoznali nekaj Slovencev, kaj menite o njih?
Mislim, da se Slovenci razlikujejo od regije do regije. Zato je zanimivo narediti tako turnejo, kjer obiščeš različne dele Slovenije. Koroška je različna na primer od Prekmuija in drugih regij. Zelo sem vesela, da veliko ljudi sodeluje pri mojem projektu, da so tako radovedni kot sem sama in da si vzamejo čas z mano v avtu, saj je zelo zanimivo.
Prihajate iz Francije. Kako bi primerjali Slovence in Francoze?
Vsaka skupina ljudi iz različnih držav z različnim jezikom in narečjem ima svoje posebnosti. Če teh razlik ne bi bilo, bi bilo grozno in bi bili vsi uniformirana družba. Sem pa vesela, da se lahko naučim teh razlik.
Ali Slovenci veliko govorimo?
Seveda. Za sopotnike sicer nimam pripravljene posebne teme pogovora. Če želijo govoriti o včerajšnji nogometni tekmi, se pogovarjamo o tem. Če so utrujeni ali pa gredo na
Taksi Alaksi je obiskal tudi Brežice
primer k zobozdravniku, ker se počutijo slabo, se ne pogO' varjamo veliko. Odvisno je od ljudi. Če ljudje ne znajo francosko, špansko ali angleško, se pogovarjamo slovensko. ^ rokavu obleke imam napisane slovenske fraze, ampak sem omejena, ker ne poznam vašega jezika. Takšni pogovori s o sicer zanimivi kakšnih 20 minut. Potem pa si pomagam z ges' tikulacijo in je kar zabavno.
Koliko ljudi ste že popeljali s svojim taksijem?
Ne vem točno. Kar veliko. Pred mesecem dni sem začela s tem projektom v Ljubljani. Potem sem bila v Mariboru, Prek' murju, Velenju, Slovenj Gradcu, Zagorju, Trbovljah, Laškem-Dolenjskih Toplicah, Šmarjeških Toplicah, Celju, Novem mestu, Krškem. Sicer ni ravno pet ljudi na dan, ampak delo resnično, saj sem voznica taksija. Ko dežuje in so ljudje boJJ doma, sedim v taksiju s knjigo. Ko je sončno vreme, me ljtm' je pogosteje pokličejo. Od tega je odvisno tudi, koliko se jih z mano pelje.
Ste se že spoznali s slovenskimi ulicami?
To je igra, ker jih ne poznam. Ljudje morajo sodelovat1-me usmerjati, reči, kdaj levo ali desno. Ko sem sama v avtm se znajdem tako, da imam na podlogi mojega krila zemljevl Slovenije, ki gaje prišila na krilo moja oblikovalka. Takos ne morem izgubiti.
Petra Bezj^
stran 11
moda
Z branjem do bralne pismenosti
Če ne bomo brali, nas bo pobralo.
(Tone Pavček)
Šola ima pomemben vpliv na bralno pismenost, ki prispeva k razvoju vseh jezikovnih zmožnosti učenca in ga pripravlja za vseživljenjsko učenje, kar sodobna družba od njega tudi pričakuje. Na Osnovni šoli Brežic želimo mladim s pomočjo projektnega dela in drugih aktivnosti omogočiti čim boljši razvoj pismenosti ter jih spodbuditi za branje strokovne literature in leposlovja, za nenehno izboljševanje lastnega znanja ter za osebnostni napredek.
V	šolskem letu 2005/06 smo zaključili tekmovanje za bralno značko s svečano podelitvijo 26. aprila. Naša gostja je bila pisateljica Janja Vidmar, ki je podelila 348 bralnih značk, 23 devetošolcev pa sije prislužilo še posebno priznanje, saj so za bralno značko tekmovali vsa leta osnovne šole. Učencem je na iskriv način predstavila poklic pisateljice in povedala tudi nekaj o sebi, devetošolci pa so zaigrali prizor iz njene knjige Manca&rock, ki so ga sami tudi dramatizirali.
Tekmovanje za bralno značko torej kljub sodobni medijski | tehnologiji ne zamira, prav nasprotno - računalnike in I računalniški program bomo uporabili tudi za to, da bi učenci | čim več in čim raje brali in se na prebrano tudi odzivali.
V	projektu, podprtem s sredstvi iz evropskih socialnih skla-! dov in Ministrstva za šolstvo in šport RS, Od kakovosti k j odličnosti, ki se je začel ob koncu lanskega šolskega leta, sodeluje poleg naše šole še šest drugih slovenskih osnovnih šol. Učenci bodo prebirali različne bralne zbirke in jih nato predstavili na spletni strani www.simos.si. Učiteljice mentorice naše učence od septembra dalje seznanjamo z bralnimi zbirkami in jih uvajamo v delo s programom www.simos.si.
Bralni zbirki iz slovenskega in tujih jezikov so se v šolskem letu 2006/2007 pridružile še naravoslovna in potopisna Pa tudi bralna zbirka iz družbe in etike ter glasbe.
17. septembra se je uradno začelo tekmovanje za bralno Značko, k razvoju bralne pismenosti pa bo poleg že omenjenega projekta Od kakovosti k odličnosti gotovo prispeval Indi projekt Knjižnice Brežice Rastemo s knjigo, v katerega se lahko vključujejo učenci 7. razreda.
Darinka Ferenčak Agrež, učiteljica slovenščine na OS Brežice
Šolski parlament v Globokem
Na OŠ Globoko smo imeli šolski parlament. Zbrali smo se v zbornici, ki so nam jo odstopile učiteljice. Na njem smo sodelovali učenci od 1. do 9. razreda skupaj z ravnateljico gospo Roziko Vodopivec in mentorico šolskega parlamenta gospo Andrejo Šiško.
V uvodu zasedanja smo izvolili vodstvo šolskega parlamenta. Predsednica je postala učenka 8. razreda Tjaša Vranetič, tajnica pa učenka 9. razreda Anamarija Pšeničnik. Nadaljevali smo s predstavljanjem mnenj učencev naše šole. Vsebina letošnjega otroškega parlamenta je “Naše mnenje o devetletki”. Mi smo ta naslov spremenili v “Naše mnenje o šoli”, saj pri nas nimamo več osemletke.
Predstavniki vsakega razreda smo predstavili nekaj idej in predlogov o šoli, ki smo jih sestavili v razredu. Pogovarjali smo se, kaj nam je v šoli všeč in kaj bi radi spremenili. Dotaknili smo se tudi šolske malice, kije bila deležna največ kritik. Ravnateljica nam je razložila, zakaj so stvari v šoli takšne, kot so, obenem pa je povedala, da bomo lahko s skupnim delom tisto, kar nas moti, tudi popravili.
Šolski parlamentarci smo se odločili, da bomo do natančnih kritik in pohval učencev naše šole prišli z anketo. To bomo pripravili, izvedli, obdelali in predstavili učenci tretje triade.
Alen Žgalin, Miha Gabrovec, OŠ Globoko
Greva narazen
Vince Vaughn in Jennifer Aniston sta v filmu Greva narazen na bojni nogi; film se začne tam, kjer se večina komedij konča - v trenutku, ko pričneta mlada zaljubljenca drug drugega spravljati ob živce. Na robu potrpljenja po zadnjem v nizu prepirov na temo “res ne moreš vsaj tega narediti zame?” Brooke (Jennifer Aniston) prekine zvezo z Garyjem (Vince Vaughn). Tragediji sledi noro smešna serija takih in drugačnih metod prebolevanja, bojnih strategij in potuhnjenih trikov, kijih predlagajo njuni znanci, zaupni prijatelji, pa tudi nekateri popolni tujci. Ker se nobeden od njiju ne namerava izseliti iz stanovanja, je edina rešitev, da si ga še naprej delita kot sovražnika, dokler eden od njiju ne bo popustil.
Spreminjaj navade, ne pa podnebja!
V ponedeljek, 13. novembra, je na Ekonomski in trgovski ^oli Brežice potekalo predavanje Spreminjaj navade, ne pa podnebja! Predavanje sta vodila Lidija Živčič in Jure Vetršek iz društva FOKUS. Dijaki so pozorno prisluhnili zanimivemu Predavanju in si ogledali video projekcije, ki so govorile o tem, kako lahko z malimi dejanji naredimo veliko za naš planet. Ce imate čas, si lahko ogledate tudi predstavo v avli Ekonomske in trgovske šole Brežice. Več o tem na spletni strani www.focus.si.
Katarina Žičkar in Aleš Arh, 2.Ae ETrŠ Brežice
Hot karkoli', kar ste videli do zdaj' j 1 Paul \Valken s«.* življenje obme na gla-
\ jem, za petami pa ima dve mafijskidru-
tov, ki prežijo na vsako njegovo potezo. Pri nalogi, ki si jo zada, naleti na mreže srhljivih posameznikov in kriminalnih združb. Želi si le tega, da bi orožje našel in se vrnil domov k družini živ.
Zadnji dnevi Sophie Scholl
Munchen 1943. Skupina mladih ljudi, večinoma študentov, razvije uporniško gibanje Bela vrtnica, ki naj bi pripomoglo k padcu Tretjega rajha.
Sophie Scholl se skupini pridruži kot edina članica. Nedolžna punca dozori v neustrašno antinacistko. 18. februarja 1943 Sophie in njenega brata Hansa zalotijo pri raznašanju letakov na univerzi, kjer ju aretirajo. V naslednjih dneh se zasliševanje sprevrže v psihološki dvoboj med upornico in gestapovcem Mohrom. Sophie laže, zanika, spletkari, izziva in skoraj premaga nasprotnika. Nato pa sledi odločilen dokaz in priznanje. Neverjetno pogumna Sophie skuša narediti vse, da bi zaščitila svojega brata in ostale člane Bele vrtnice. Zgodovinski film Zadnji dnevi Sophie Scholl je ganljiva upodobitev ene izmed redkih junakinj v nemški zgodovini.
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
Tudi na zimo se je potrebno dobro pripraviti. Z novimi trendi, kroji, umirjenimi barvami zemeljskih tonov, raznimi dolžinami... Tokrat mislim na plašče, brez katerih ne gre, lahko pa modne oboževalke pomirimo, da jih je na razpolago kar nekaj! Dolgi plašči, za vse sloge, v različnih materialih, vendar previdno, nekateri kroji niso primerni za nižje in močnejše postave. Potem imamo plašče do kolen, s pasovi ali raznimi trakovi. Zelo ljubko in moderno! Prav tako je na voljo veliko različnih materialov in še več barv. Zal pa ne za vsak slog. Najbolj so primerni za krila do kolen. Nikakor si ne ovijte kakšnih dolgih volnenih šalov, s tem uničite svoj izgled. Potem so še tako imenovana “cape” ogrinjala v stilu rdeče kapice. To je vsekakor nov modni hit, ki daje pravo pravljično vzdušje. Toda brez šalov! Uživajte v zimskih dneh in bodite modni!
Lea Šinko Štraus
Derma Art
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACIJ AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC
Perma Artj
IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA ULICA 24, BREŽICE
RAZVEDRILO
HOROSKOP
OVEfl
Vaša težnja k samostojnosti bo naletela na neodobravanje ali celo upor. Stanje se lahko z neprimernimi besedami še zaostruje, pa se ne boste ozirali na to. V sredini tedna bo še kako vroče.
BIK
Čme misli vas bodo. preganjale ves teden.
Nekoliko bolj se boste sprostili šele proti koncu tedna, saj bo nervoze precej manj. Nesoglasja lahko zgladite s strpnostjo in brez tr-moglavljenja.
DVOJČKA
Zapravljali boste za nepomembne stvari, raje razmislite, kaj v resnici hočete. Uživaštvo spada med vaše značilne lastnosti, ne bo pa dobro, če boste pretiravali. Slaba toleranca z vaše strani bo znak za nesoglasje v partnerstvu.
r m
Razumevanje nadrejenih boste sprejeli z odkritim veseljem, pohvalo zelo potrebujete, saj vam bo dala več zagona pri delu. Vaš izreden spomin lahko uporabite za konstruktivne posle in dolgoročne načrte.
LEV
Hrepeneli boste po spremembah in novih dogodivščinah, vpliv lepega vikenda bo še z vami prva dva dni v tednu. V bistvu boste polni protislovij, ne boste prenesli prav nobenih pravil.
DEVICA
Vaše zanimanje za vse, kar se bo dogajalo okoli vas, bo veliko. Stari dogovori se bodo končno začeli izpolnjevati, pomoč ljudi, ki jim zaupate, pa bo dobrodošla povsod.
TEHTNICA
Več časa si vzemite za stvari, ki zahtevajo natančnost in domiselnost. Vašo trmoglavost bodo občutili vsi, ki vam bodo hoteli ukazovati. Začenja se obdobje, ko boste bolj sproščeni in zabavni.
ŠK0RP1J0M
Natanko boste vedeli, kako razpolagati z znanjem in informacijami, kijih imate. Vaša odločnost bo občudovanja vredna in laskave pohvale se vam bodo zdele samoumevne.
STRELEC
Dobri pogajalci boste in ne bo vas lahko prepričati, saj bodo vaši argumenti utemeljeni. V zadrego lahko spravite marsikoga, saj ne boste imeli dlake na jeziku in vaš optimizem bo brez meja.
KOZOROG
Nič ne boste videli, kako se vedno bolj odtujujete od resničnosti in vaše okolice.
To lahko preide v odvisnost od dela in preveliki potrebi po napredovanju po družbeni lestvici.
vodnar
Nekaj idealnih priložnosti se vam bo odprlo. Dovolj časa bo, da pridete z besedo na dan, pred tem pa bo pametno zelo odkrito delovati. Nemir bo očiten, zato se lahko sprete s kolegom.
Nepredvidljivi in razpeti boste med nasprotujočimi se vzgibi. Odločitve bodo prehitre in nepravilne. Kar nekaj namigov bo prišlo od kolegov, vendar jih ne boste upoštevali.
MftGRADflA KR1ŽAMKA
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1. nagrada - knjižna nagrada Ljudmila Volk ,
N.M.H. 20, 8290 Sevnica
2.	nagrada - zgoščenka Neja Avsec,
Pod Goro 4a, 8270 Krško
3.	nagrada - majica
Ivan Znoj,
Pot na Polšco 17, 8270 Krško
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
JAMAR, EVORA, SATEN, ELISA, ONIČ, TRANSVESTIT, LUNAPARK, COK, ADAMIT, AVARI, ALEŠ, Pl, NR, KRIS, SLA, GIS, IS, TOTALNOST, STANDA, EAST, AVDION, TUKEC, LO, KRA, AMARO.
Geslo:
JESENSKA PALETA
Rešitev nagradne križanke (ne le gesla) pričakujemo do petka, 1.12.2006, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
AVTOR:
RUDI
MURN
SODNI
ZBOR
MEHKO
SUKANA
PREJA
DELOVNO
PODROČJE
MINISTRA
LADIJSKA
NOSILNOST
RAČUNAL
0BUK0V.:
MATEVŽ
BOKALIČ
PESNIŠKA FIGURA S PONAVLJANJEM ISTIH BESED
MEDMET,
KI
IZRAŽA
VESELJE
SIMBOL
ZA
ALUMINIJ
ODREZAN,
PLOŠČATI
KOS
SNOVI
PLITVEJŠA
KOTANJA
V
ZEMLJIŠČU
(LJUDSKO)
K0NTRARE-V0LUCI0N. STRANKA V FRANC. REVOLUCIJI
ANDREJ
KURENT
INDIJSKI
KNEZ,
VLADAR
KDOR JE STAR ENO LETO
MESEC
V
LETU
URADNI POPIS ZEMLJIŠČ DRŽAVA V AFRIKI
SLAVEN
IGRALEC
V
ZDA
BORIS
FRLEC
ZAPRTE
0Č!
KRIL0V
IVAN
RUMENO-
KLJUNI
PTIČ
PEVEC
LIST Z RAZDELIT-VU0LETA
LITERARNA
ZVRST
IZPARINA,
IZHLAPINA
STAR
SLOVAN
ZLITINA KOBALTA, KROMA IN VOLFRAMA
PRITROILN.
SIMBOL
ZA
TANTAL
VZREJEC
PSOV
SPREMUE-
VALKA
NEVIHT
ANTON
NANUT
UMETNI RADI0AKT. ELEM. (AT)
AZIJSKI
FIŽOL
ANAFORA
pesniška
figura
ITALIJAN-
SKI
OPERNI
DIRIGENT
(ALBERTO)
ANGLEŠKO
■PIVOM
ZVEZDA V ŠKORPIJONU
ANGLEŠKI
FILMSKI
REŽISER
RUSSELL
PRIPLUTJE
LADJE
NA
OVIRO
VARNOSTNO
RAZSTRE-
LIVO
IGOR
SAMOBOR
MESTECE P0DFRUŠK0 GORO, HRV.
DEL NEKATERIH ŽIVALI
SIMBOL ZA FOSFOR
FOSFOi GRŠKE BOGINJE MAŠČEVANJA
KRAJ
PRI
POREČU
EREOE,
ALBERTO-
italijanski
oporo
dirigent
HUDIČ,
VRAG.
PEKLEN-
ŠČEK
Kino servis Brežice
Četrtek, 23.11., in petek, 24.11., ob 18. uri Jaz, ti in nadloga Dupree, komedija, in ob 20. uri Kralji hitrosti, komedija; sobota, 25.11., in nedelja, 26. 11., ob 18. uri Huda mravljica, animirani film, in ob 20. uri, Kralji hitrosti.
Kulturni dom Krško
Petek, 24.11., ob 18. uri Hiša pošast, otroška animirana grozljivka, in ob 20. uri World Trade center, drama; nedelja, 26.11., ob 18. uri Hiša pošast; sobota, 2.12., ob 18. uri Jaz, ti in nadloga Dupree, komedija, in ob 20. uri Žaga 3, grozljivka; nedelja, 3.12., ob 18. uri Osnovni delci, drama.
Kulturna dvorana Sevnica
Nedelja, 26.11., ob 18. uri Bela Masajka, romantični biografski film; petek, 1.12., ob 19. uri Kva dogaja rock-erji, komedija; sobota, 2.12., ob 19. uri Kače na letalu, akcijska grozljivka.
č.vsom za širšo posavsko nemo

RECEPT Zf\ VSftk DftM
Svinjska pečenka s cvičkovo omako
Sestavine:
1	kg svinjskega vratu 100 g slanine
100 g riža
2	korenčka 50 g masla
1 dl čiste goveje juhe
3	dl cvička
1 žlička limoninega soka
1	žlica gorčice sol
črni poper v zmu 3 stroki česna
2	vejici timijana
Postopek:
Korenček očistimo, potem pa ga skupaj s slanino narežemo na palčke.
Marinada: česen olupimo in drobno sesekljamo, v skodelici ga zmešamo z gorčico, soljo in sveže mletim črnim poprom.
Meso oprhamo pod tekočo hladno vodo, obrišemo in pretaknemo s korenčkom in slanino. Nato ga premažemo s pripravljeno marinado in mariniramo 60 minut.
Riževa osnova: riž preberemo, operemo in pristavimo s petkratno količino soljene hladne vode. Nato ga zavremo in počasi kuhamo 45 minut, da dobimo želatinasto zmes. S paličnim mešalnikom jo gladko razmešamo, nazadnje pa jo pretlačimo skozi gosto žičnato cedilo. Pečico segrejemo na 180° C.
Maslo pristavimo in stopimo. Marinirano meso položimo v ognjevaren pekač. Prelijemo ga s stopljenim maslom, dodamo timijan, potem pa vse skupaj za približno 60 minut damo v segreto pečico.
Cvičkova omaka: ponev segrejemo, potem pa vanjo nalijemo cviček, ki ga vkuhamo na vsega nekaj žlic. Dodamo riževo osnovo, prilijemo čisto govejo juho ter gladko razmešamo z metlico. Prevremo in odstavi-
mo. Pečenko vzamemo iz pečice. Pokrijemo jo z alu folijo in pustimo počivati 10 minut. Spočito pečenko narežemo na rezine.
Narezano pečenko razdelimo na segrete krožnike. Oblijemo jo s cvičkovo omako in ponudimo s prilogo po svojem okusu.
Metuljčki z jurčki in slanino
Sestavine:
400 g metuljčkov 300 g jurčkov
50 g prekajene mesnate slanine 3 žlice olivnega olja 3 žlice sladke smetane 60 g parmezana 40 g masla sol
čmi poper v zmu 1 strok česna 1 manjši šopek peteršilja
Postopek:
Slanino narežemo na kockice. Jurčke očistimo, po potrebi na hitro splaknemo pod tekočo hladno vodo in narežemo na nekoliko debelejše lističe. Česen olupimo. V globlji ponvi segrejemo olivno olje. Na njem prepražimo nakockano slanino in olupljen strok česna. Peteršilj drobno sesekljamo. V večjem loncu pristavimo vodo za kuhanje testenin. Iz ponve odstranimo česen, dodamo pa narezane jurčke. Začinimo s soljo, odišavimo s sesekljanim peteršiljem in med mešanjem pražimo minuto, dve. Prilijemo nekaj žlic vode, pokrijemo in počasi dušimo 10 minut; jurčke skuhamo na zob.
Ko voda za testenine zavre, jo posolimo, potem pa vanjo stresemo metuljčke; skuhamo jih na zob. Jurčke začinimo s sveže mletim črnim poprom, zalijemo s sladko smetano in na hitro premešamo. Kuhane testenine odcedimo, stresemo na gobe in premešamo. Na mešanico drobno naribarno parmezan, potem pa vse skupaj mešamo še
minuto, dve, da se okusi lepo prepojijo.
______________________________^--4
ju-jitsu
______—_________________
Ferenčak in Derenda peta
Rotterdam, Nizozemska - V Rotterdamu seje zaključilo svetovno prvenstvo (SP) v ju-jitsu, ki ga je pod pokroviteljstvom Mednarodne ju-jitsu zveze organizirala Judo zveza Nizozemske. SP seje udeležilo 27 držav z okoli 370 tekmovalci iz štirih kontinentalnih zvez - evropske, panameriške, azijske in afriške. Konkurenca je bila v vseh kategorijah ostra, precej ali večina borb oziroma nastopov seje končala ali odločila v zadnjih sekundah tekmovanj.
Vsi slovenski tekmovalci, razen Benjamina Laha (PKBV Celje), kije zaradi poškodbe tekmovanje zaključil že v prvi borbi, so se uvrstili med prvih devet na svetu. Med njimi na odlično 5. mesto mešani DUO par Andrejka Ferenčak in Matic Derenda (oba DBV Katana Globoko).
Pričakovanja pred odhodom na SP so bila dosežena, ne pa presežena. Svetovno prvenstvo je tudi prvo v vrsti tekmovanj, ki točkujejo za Svetovne igre, ki bodo v letu 2009 na Tajvanu.
na 88,7 In 98,9 MHz
ŠPORT
SavaG&s, 23.11.2006
Motor:
' vrstni, bencinski štirivalj-nik
' prostornina: 1998 cm3 ' naj večja moč:
145 KM (200 kW)
' navor 215 Nm pri 5550/min
Novi Clio RS je povsem Dekaj drugega v primerjavi z °stalimi iz nove serije. Drugačen tako od predhodnika kot °d osnovnega modela, s katerim si deli le grobo obliko in ljne. To je tudi vse. Novi Clio KS ni več diskreten. Je agresivnega videza, že skoraj bahavo športen, s širšimi kolo-teki, zračnimi režami na hrbtni strani blatnikov, s poudar-Jenim spojleijem spredaj in z rebrastim zaključkom spodnjega dela zadjega odbijača.
Zadevo”, ki prihaja z dirk, in 2 močjo zračnega pretoka neposredno vpliva na umirjanje ricer dokaj nemirnega zadka.
Novi Clio Renault šport 2,0 16v
Že prvi stik z novim Cliom RS je vznemirljiv. Široka vrata odprejo pogled na školjkas-to oblikovane “recaro” sedeže. Voznik ima najprej občutek utesnjenosti, saj ga tesno objamejo, a je to zaradi športnih karakteristik vozila neob-hodno. Sedež je izdatno nastavljiv, trikraki športno ode-
beljen volanski obroč pa ravno tako. Taje v rokah razmeroma lahek, čeprav športno neposreden.
Zvok motorja (ta se požene s pritiskom na gumb “start/ stop”) je drugačen, kot smo ga imeli v spominu. Manj uglajen, dokaj glasen^ že skoraj športno rezek. Šele pri
višjih vrtljajih tudi vznemirljiv. Odzivnost se stopnjuje sorazmerno s stopnjevanjem obratov motorne gredi, pri čemer se kazalec obratomera hitro in rad približa največji rdeči številki osem. Šeststo-penjski ročni menjalnik, razmeroma kratek in hiter, je usklajen z ritmom avtomobila in bije v povsem športnem duhu, usklajen s podvozjem, zavorami in zmogljivostjo motorja. Po zagotovilih Renaultovih inženirjev se.tudi lažje prilagaja potrebam dirkaških različic (predelav), motor pa prek njega navdušuje s svojo progresivnostjo. Posebno še
nad 5000 vrtljaji.
Novi Clio RS je drugačen. Po duhu je pravi športnik in o tem v vožnji ni nobenega dvoma. Ne samo zaradi tršega podvozja in vzmetenja, ampak predvsem zaradi stalne napetosti in sunkovite odzivnosti. Cim se noga dotakne kovinske stopalke plina, motor vrača pozornost z dvigom vrtljajev, moči in navora. Odzivnost vseskozi spremlja značilen zvok motorja, ki poudarja športen temperament in ustvarja vtis, daje pospešek celo boljši od obljubljenih uradnih podatkov. Razmeija menjalnika so, kot že rečeno, kratka. To vpliva na boljšo odzivnost, vendar omejuje končno hitrost, ki bi lahko bila glede na tehnična razmerja višja.
Zvok motorja v potniškem proštom se sliši zelo neposredno. Skoraj dirkaško. Občuti se tudi žeja motorja. Ta je (čeprav praviloma pod desetimi
litri) za športno vozilo povsem pristranskega pomena. Tudi zato pride temperament malega športnega koncentrata veliko bolj do izraza na navadni cesti (če varnost dovoljuje seveda) in v zavojih, kjer ob težki nogi na plinu, posreduje elektronika, ki nadzira stabilnost in zdrs vozila. Ob hitri in še vedno tekoči vožnji so občutki najboljši, skladni z odzivom s ceste. Dopolnjujejo jih zanesljiva lega in učinkovite zavore. RS je Clio za zabavo in uživanje. Kdor bo zanj odštel malenkost manj kot 5 milijonov, bo vedel zakaj.
Aleksander Krebelj
strelstvo
Mladi brežiški strelci s štirimi odličji
Ptuj - Komaj 15-letna Simona Molan se je z nedeljsko Zmago na 2. turnirju državne kadetske lige v streljanju z zračno pištolo pridružila dosedanjim brežiškim zmagovalkam v tem tekmovanju - Vesni Kržan, Kristini Grubeša in Gabrijeli Pešec, s čemer je poskrbela, da se blesteč niz zmag “vražjih Brežičank” nadaljuje že šesto sezono zapored. Za zmago je morala krepko izboljšati svoj osebni rekord, ki zdaj znaša 341 krogov. Ekipno so bili brežiški kadeti s 959 krogi drugi. Poleg Molanove so klubske barve branili še Marko Pšeničnik, Martin Pešec in Vladislav Selest.
Dvoje drugih mest je pripadlo tudi brežiškim mladincem. Ti so si ekipni pokal z dobrimi 1063 zadetimi krogi prislužili v postavi Kristina Grubeša, Gabrijela Pešec in Tadej Sečen, srebrne kolajne pa seje med posameznicami razveselila tudi Grubeša. Zadela je enakih 358 krogov kot zmagovalka Mojca Porš iz Velenja, vendar je bila v zadnji seriji za krog Prekratka.
karate
Hypo pokal V Sevnici
Sevnica - Karate klub HYPO iz Sevnice je organiziral 8. mednarodni karate turnir za veliko nagrad HYPO POKAL 2006. Turnir je potekal v športni dvorani v Sevnici, tekmovalci in tekmovalke pa so se pomerili med seboj v katah posamezno in ekipno ter v športnih borbah posamezno po težnostnih kategorijah. Organizatorje v dvorano privabil kar 516 tekmovalcev in tekmovalk iz 61 klubov iz sedmih evropskih držav in sicer Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Italije, Avstrije, Belgije in Slovenije. Turnirje bil tradicionalne narave, saj ga že osmo leto zapovrstjo uspešno organizira domači Karate Klub HYPO iz Sevnice. Še posebej svečano pa je bilo letos, ko je karate v kraju pod Lisco slavil visok jubilej - 30 let karateja. Na letošnjem mednarodnem karate turnirju v Sevnici je nastopila tudi ena najboljših in najuspešnejših članskih ekip Slovenije v katah, ki sojo sestavljali lanskoletni svetovni Shotokan ekipni prvaki, člani Karate kluba HYPO Marko Stopar, Denis Orač in Rok Črepinšek.
Tudi mlajši navijači iz Brežic se udeležujejo Gorazdovih tekem.
Na vsako tekmo, ki jo celj- ske lige prvakov bo nemški ski rokometaši odigrajo na do- Flensburg-Handewitt. Prva mačem ali tujem parketu, pa tekma bo na domačem igrišču se odpravi tudi vesela druščina 2. ali 3. decembra.
| navijačev Gorazda Škofa iz
brežiške občine. Avtobus tako	Lidia Zbašnik Navijači Gorazda Škofa med budnim spremljanjem tekme.
KaŠirni material
■Bela kaširna pena ‘Kappa tis -Kadmi karton
Na tekmi z navijači Gorazda Škofa
Celje - Na martinovo so- vsak vikend po brežiški občini boto so rokometaši Celja Pivo- pobere navdušence rokometa, vame Laško v tekmi zadnjega ki bodrijo Gorazda prav na kroga evropske lige prvakov vsaki tekmi. Po tekmi pa se na domačem igrišču premagali vedno z njim tudi srečajo in nemški Gummersbach z 31:29 nazdravijo vsakemu uspehu (15:16). Kot je znano, je celj- posebej. Tokrat objavljamo ska zasedba kljub zmagi osvo- nekaj utrinkov po tekmi z nem-jila 2. mesto v skupini F, saj je škim Gummersbachom. z nemško ekipo v gosteh izgu-	Tekmec Celja Pivovarne
bila z 31:34.	Laško v osmini finala evrop-
Gorazdpo tekmi s svojimi starši, ki ne izpustita nobene tekme.
Letve za okvirjanje
‘Lesene letve ‘ALU letve -PVC letve
Paspartuji
■Standard ■Barvna sredica ■Žametni paspartuji ■Muzejski paspartuji -Platna za paspartuje ‘Tipski paspartuji
AVTOflOBILIZEn
ROŽ MAK
studio
www.foto-rozman.si
2MVSN ¥§IH FOTOGRAFSKIH PONUDI VAM il PONUJAMO
msmrrum letve za okvirje
IN KAŠIRNE MATERIALE
Zmogljivosti:
-	naj višja hitrost 215 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 6,9 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 11,6/6,5/8,41/1 OOkm
-	testno povprečje:
10,1 1/100 km
OBČINA BREŽICE
Konstituiranje novoizvoljenega Občinskega
sveta občine Brežice
V četrtek, 16. novembra, se je prvič sestal Občinski svet občine Brežice v novi zasedbi, ki ga sestavlja 30 svetnikov, od tega je kar 18 svetnikov, ki bodo to vlogo opravljali prvič.
Občinski svet občine Brežice bo v mandatnem obdobju 2006-2010 deloval v naslednji sestavi:
•	Slovenska demokratska stranka -11 svetnikov:
Marko Hercigonja, Patricia Cular, Robert Žagar, Jernej Zorko, Mitja Oštrbenk, Irena Rudman, Tatjana Močan, Jože Sepec, Franc Zidarič, Ivan Pondelak in Franc Kelher
•	Liberalna demokracija Slovenije - 6 svetnikov:
Vladimira Kežman, Matjaž
Pegam, Jože^ Avšič, Franc Urek, Uroš Škof in Janko Kržan
•	Slovenska ljudska stranka-3 svetniki:
Lado Križman, Ivan Kovačič in Ivan Sušin
•	Socialni demokrati - 3 svetniki:
Milenka Jesenko, Rajka Križanac in Franc Gorišek
•	Posavska unija mladih -2 svetnika:
Jurij Pezdirc in Mladen Strniša
•	Demokratična stranka upokojencev Slovenije - 2 svetnika:
Marjan Jurkas in Jožica Obradovič
•	Slovenska nacionalna stranka -1 svetnik:
Stanko Radanovič
•	Stranka ekoloških gibanj -1 svetnik:
mag. Hrvoje Teo Oršanič
•	Neodvisna lista svetnikov Brežice -1 svetnik:
Franc Golobič
Konstitutivno sejo Občinskega sveta občine Brežice je do imenovanja novega župa-
na vodil naj starejši svetnik Jernej Zorko iz vrst Slovenske demokratske stranke. Po poročilu občinske volilne komisije, ki ga je podala predsednica Maja Baškovič, so bili vsem svetnikom in županu potrjeni mandati.
Po pregledu rezultatov za volitve v občinski svet je občinska volilna komisija na ko-respodenčni seji ugotovila, da mesto svetnika po imenovanju Ivana Molana za župana zasede Franc Zidarič, prav tako iz vrst SDS.
Na konstitutivni seji je bila s sklepom Občinskega sveta občine Brežice potrjena komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo Marko Hercigonja, Jernej Zorko, Tatjana Močan (vsi SDS), Jože Avšič, Franc Urek (oba LDS), Milena Jesenko (SD) in Lado Križman (SLS). Omenjena komisija je bila oblikovana proporcionalno glede na rezultat volitev.
Kot župan si v novem mandatnem obdobju želim, da bi bilo delovanje občinskega sve-
ta drugačno kot do sedaj. Želim, da bi se skupaj s svetniki odločili za nove pristope pri delovanju našega občinskega sveta. V tem mandatu želim delovati brez strogih političnih koalicij in predvsem bolj v smeri uresničevanja dobrih projektov in programov. Svetnikom sem predlagal, da se mesta v odborih, ki bodo delovali znotraj občinskega sveta, razdelijo proporcionalno glede na rezultat volitev. Le tako bodo lahko upoštevane tudi želje volivcev, saj bo možnost sodelovanja v odborih ponujena vsem. Z večjim številom dobljenih glasov se veča tudi sama odgovornost svetnikov, ki z večjim številom glasov pridobivajo tudi na teži svojih odločitev. Znotraj občinskega sveta tako ne želim izključevati nikogar, temveč k sodelovanju pritegniti vse, ki bodo to želeli.
S svojim prizadevanjem po izpolnjevanju in upoštevanju želja volivcev se bo povečal tudi obseg mojega dela kot župana, hkrati pa tudi vseh 30 svetnikov, saj bodo potrebna
številna usklajevanja. Posledica teh bodo, vsaj tako želim, bolj usklajeni in kakovostni predlogi. Le na podlagi skrbno pripravljenih predlogov je pričakovati tudi napredek in bolj uravnotežen razvoj celotne občine Brežice.
V nekaterih občinah po Sloveniji so se s takim načinom delovanja občinskih svetov že srečali. Za občino Brežice in naš občinski svet pa je to nov način delovanja. Nekateri so skozi celotno mandatno obdobje uspešno delovali na način sodelovanja vseh z vsemi, medtem ko se v nekaterih primerih ta poskus ni najbolje obnesel. Sistem seje obnesel predvsem v občinah, kjer so svetniki znali preseči strankarske okvirje in delovali v dobrobit celotne lokalne skupnosti.
Ža novoizvoljeni Občinski svet občine Brežice ne dvomim, da ne bi uspelo v naše delovanje vnesti več sodelovanja, saj ocenjujem, da imamo zelo dobre in razumne svetnike, ki bodo sposobni takega delovanja. Izogibati se
Ivan Molan
želim prioritetnega političnega vidika, ob tem pa poskrbeti, da bodo odločitve občinskih svetnikov skozi celoten mandat, predvsem v dobro vseh občank in občanov naše občine - občine Brežice. Ne dvomim v uspešno nadaljevanje razvoja naše občine. Ge bomo uspeli v našem občinskem svetu uresničiti politiko sodelovanja vseh z vsemi, bo mogoče čez štiri leta ugotoviti, da razvoj občine Brežice temelji tudi na boljših in kvalitetnejših odločitvah občinskih svetnikov.
Ivan Molan, župan občine Brežice
občinski svet brežice

Aktivna Slovenija

Aktivna Slovenija

LIBERALNA DEMOKRACIJA
SLOVENIJE

SOCIALNI
DEMOKRATI
TM
SOCIALNI
DEMOKRATI
DeSUS
^ Use
STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE
60. obletnica Unesca
Pišece - Na OŠ Maksa Pleteršnika so prejšnji teden obeležili svetovni dan strpnosti in 60. obletnico Unesca. Projekt so poimenovali “Tabor po taboru”, saj so na daljavo sodelovali z nekaterimi šolami, ki so se udeležile jesenskega tabora “Premikamo meje”. Tako so dejavno praznovali skupaj z mladimi iz Pirana, Gračišča, Pančeva (Srbija), Tenja, Buj in Klanjca (Hrvaška). Del šolskega dopoldneva je potekal v interesnih delavnicah, ustvarili so afriški batik, v različnih jezikih pisali sporočila na modre stole, prek MSN-ja ustvarjali poezijo in zgodbe, pekli pišečke medenjake in še kaj.
V video konferenci so se pogovarjali z mladimi žunescov-ci’ na OŠ Cirila Kosmača v Piranu na temo tabora kot kompleksne in pomembne oblike učenja ter o pomenu Unesco kluba na šoli ali v širšem okolju. Pišečanom so se v delavnicah pridružili še učenci z OŠ Leskovec, med njimi tudi romske in albanske deklice.
OŠ Maksa Pleteršnika je Unescova šola od leta 1998, a so si za večjo strpnost in sožitje v tej majhni šoli v brežiški občini prizadevali že prej, je povedal ravnatelj šole Martin Dušic.
/"
NAROČILNICA
SANAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS Ime in priimek___________________________
N
Podjetje(naziv in naslov)
Davčna številka podjetja_ Zavezanec za DDV
Kraj _ Ulica
Datum
Poštna št.
Telefon
Podpis
Število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT oz. 0,88 EUR preračunano po centralnem tečaju na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine \je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.	/
I
I
I
novo v ponudbi:
VODNE POSTEUE - NAJBOLJŠE SPANJE
VGRADNE OMARE: OD STROPA DO PODA, OD ZIDA DO ZIDA
Samo Mervin - trgovina s pohištvom na Mostecu vam omogoča:
- NOVO -
ZA VSO POHIŠTVO MOŽEN KREDIT:
-	DO 3.000.000 SIT DO 5 LET
-	PO POLOŽNICAH DO 500.000 SIT
-	NA TRAJNIK DO 24 OBROKOV,
-	TER S KARTICAMI DINERS IN AMERICAN AKCIJA SPALNICA ŽE OD 69.990 SIT
NAJBOLJŠI PLAČILNI POGOJI IN NAJVEČ POHIŠTVA NA ZALOGI www.bolha.com/trgovina/mervin
5
S
K
tO
CM
00
O
d
d
•d
S
S
pc
£
K
Mostec 6, Dobova, tel.: +386 (0)7 49 92 400
www.voIkswagen.si
Polo FreeZ.
Bodite varni pred nevšečnostmi!
Ob nakupu Pola FreeZ vas opremimo s štirimi zimskimi pnevmatikami na aluminijastih platiščih. Prvo leto pa prihranite tudi pri obveznem in kasto zavarovanju. Tako prihranite do 450.000 SIT.
O natančnih pogojih akcije se pozanimajte v našem Volkswagnovem salonu.	.
Polo FreeZ
Skupna poraba:: 4,4 -7,1 l/10Gkm. Emisije C02:119 -169 g/km. število vozil in modelov je omejeno.
Radanovič Brežice d.o.o.
Čemelčeva ulica 5,	Tel.: 07/49-92-150
8250 Brežice	Fax: 07/49-92-172
mali oglasi
Prodamo opremljeno dvosobno stanovanje v okolici Bre-žic.
Pokličite 041-844-497.
Prodajamo sadike jablan, odporne sorte topaz, na različnih podlagah, primerne tudi za ekološko pridelavo. Pokličite 041-647-343.
Prodam Peugeot 106, letnik 1999.
Pokličite 041-745-966.
ln
sr B*S %
V5r
ja*
GJ
e*
ro« pn rmt
euezpiAčcM KUC - vsak p«h op kPdom*
Z delom v Revozu lahko ustvarjate zgodovino
Revoz zaposluje nove delavce
Podjetje Revoz že nestrpno pričakuje proizvodnjo novega avtomobila znamke Renault, ki ga bodo za celotno evropsko tržišče izdelovali samo v Sloveniji. Njihova proizvodnja pa tudi zdaj ne počiva, saj Revoz prav tako edini izdeluje dia II, ki ga v Sloveniji poznamo pod komercialnim imenom clio storia. Zaradi povečanih potreb po delovni sili se v Revozu ponovno pripravljajo na uvedbo nočne izmene, ki bo z delom začela konec novembra.
Okoli 400 novih delovnih mest do konca leta
Zaradi povečanega obsega proizvodnje bo delo v podjetju dobilo okoli 400 novih delavcev, ki bodo uživali vse prednosti zaposlitve, kot so organiziran prevoz na delo, organizirana prehrana ler popust pri nakupu Renaultovih in Nissanovih vozil.
Zaposlitev v dnevnih Izmenah, pa tudi v nočni
Kandidati se lahko odločijo za delo v dnevnih izmenah ali pa v nočni. Za vsakega na novo zaposlenega delavca je za delo na novem delovnem mestu predvideno tudi posebno uvajanje, na katerem bo pridobil vse potrebne kompetence za opravljanje dela. velik poudarek pa je tudi na šoli spretnosti gibov, v okviru katere bo osvojili najlažje in z vidika kakovosti najučinkovitejše gibe za izvedbo posameznih delovnih operacij,
Če sl želite delati v enem najrazvitejših podjetij v Sloveniji in hkrati sodelovati pri ustvarjanju novega avtomobila, Je Revoz prava priložnost za vas!
Sodelujte pri ustvarjanju novega avtomobila
Renault je na letošnjem avtomobilskem salonu v Parizu 28. septembra spektakularno predstavil koncept novega tvvinga. modela, ki ga bodo za evropsko tržišče izdelovali samo v novomeškem Revozu, Če si želite delati v tem podjetju, enem najrazvitejših v Sloveniji, ki je dei velike svetovne skupine in ki omogoča pridobivanje bogatih izkušenj, ter če je za vas izziv sodelovati pri ustvarjanju tako vznemirljivega izdelka, kot je novi avtomobil, potem je podjetje Revoz prava priložnost za vas. Za več informacij jih lahko pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 18 84, prijave pa sprejemajo na naslov Revoz d.d., Direkcija človeških virov, Služba za vodenje razvoja zaposlenih, Belokranjska cesta 4, 8000 Novo mesto.
Krizni center za otroke in mladostnike Krško
CKŽ105, Kliko 041-886-208, 07/49-05-177
Ko si v stiski, ko nekoga potrebuješ, ko imaš težave doma..., lahko pokličeš ali prideš na pogovor, lahko pa pri nas tudi ostaneš.
Dosegljivi smo 24 ur na dan vse dni v letu!
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža in našega dragega ata, starega ata, brata, strica, tasta, svaka, soseda in borca jeseniško-bohinjskega odreda
PETRA PREDANIČA
iz Sel pri Dobovi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, nas tolažili in z nami sočustvovali. Iskrena hvala njegovi osebni zdravnici dr. Marjetki Blaževič in sestri Stanki za dolgoletno zdravljenje, osebju internega oddelka Bolnišnice Brežice in dr. Petelinčevi. Se posebna hvala pa sestram in zdravnikom oddelka za intenzivno nego, ki so mu v njegovih zadnjih dneh lajšali bolečine. Hvala Združenju zveze borcev Dobova, gospema Ivanki Grubič in Faniki Jurkas za obiske na domu ter g. Jožetu Zupančiču za govor pri odprtem grobu. Hvala dobovskim pevcem, g. župniku, g. Žičkarju ter Jožetu Petelincu in Jožetu Zagmajstru za zaigrano Tišino. Hvala tudi vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, darovali sveče in cvetje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Zofija, sin Peter in hčerka Sonja z družinama ter ostalo sorodstvo
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik
Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev - 1 EUR (preračunano po centralnem tečaju: 1 EUR = 239,640 SIT).
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Vsebine na straneh Lokalne skupnosti in Kultura pripravljamo ob podpori Ministrstva za kulturo RS.
Na podlagi Zakona o DDV (Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
________________________________________________ŠESTNAJSTA_____________________________________________________
stran 16	Sava Glas, 23.11.2006
» REKLA KAZALA «
Krški župan Franci Bogovič bo morda poslej še kdaj zašel v novo kostanjeviško občino, nedvomno pa bo zato pogosteje prihajal v sosednje Podbočje. Tudi zato, ker je tam zelo aktiven njegov strankarski rival. V Podbočju namreč teče velika preureditev krajevnega središča, za kar pa ima, pravijo dobro obveščeni, poleg močne Občine Krško nemalo zaslug tudi njen direktor Franc Glinšek. Pravzaprav naj bi bil bolj uspešen kakor tisti Krčani, ki so v občinsko središče pripeljali fakulteto za energetiko. Ni namreč dovolj, da so lepo prepleskali fasado na Hočevarjevem trgu, ampak bodo morali poskrbeti tudi za zaposlitev diplomantov. Saj je znano, da je denimo nuklearka letos razpisala štipendijo samo za enega študenta, pa tudi “mlinčki na Savi” ne bodo potrebovali prav veliko inženirjev.
Vsakokratno martinovanje močno zaposli skupine, ki se, duhovito, ne pa tudi na način, kot so to delali naši predniki, posveča krstu mošta v vino. Na našem koncu dežele so posebej znane skupine, ki bi jih lahko po njihovih vodjih imenovali Urbančeva, Kunejeva in Kaplanova. Spet so prekrižarili bližnje in daljne kraje, letos pa je podobno skupino ad hoc ustanovil še znani računovodja iz zaporov na Dobu Dušan Močnik. Duhovito se je predstavil posavskim seniorjem, ki so se zbrali na tradicionalnem martinovanju okrog Kamenškega nad Krmeljem. Veselo je bilo posebej zato, ker se je seniorjem pridružila tudi prikupna cvičkova princesa Barbara Kramar.
Oče Gorazda Škofa po tekmah poskrbi tudi, da sin sedaj, ko je v Celju, ne bo pozabil na domačo žlahtno kapljico. Vemo, da je Gorazd veseljak po naravi in podobnih poživil za dobro razpoloženje ne potrebuje, a očetu in domačim dobrotam se res ne more upreti.
Prebivalci Dolenje vasi in Spodnjega Starega Grada so na račun nuklearke, svoje najbližje sosede, dobili marsikateri komunalni ali drugačen bonbonček. Tudi pločnik med železniško progo in regionalko ter znametiti Culkov podhod. A nobeden od njiju ni bil posebej smotrna naložba, saj se ju je le malokdo posluževal. Podhod pod železniško progo je kljub temu že potreben prvih popravil in škodoželjni krajani so menda kar veseli, da Branimir Vodopivc ni spet zašel v krški občinski svet. Saj bi med svetniki znova lahko izsilil kakšno nebodijetreba naložbo.
Je že res, da so lokalne volitve mimo in da so stari-novi župani zasedli svoje stolčke, toda nekaj nas le še spominja na predvolilni boj.
Na fotografiji je le eden izmed plakatov, ki še spominjajo na boj za lokalno oblast, čeprav Zakon o volilni kampanji natančno določa, da morajo biti s plakatnih mest odstranjeni najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja. Rok je torej potekel že 6. novembra, nekateri pa še niso opravili svojega dela. Sicer je jasno, da jih tisti, ki nas nagovarjajo s plakatov, niso obešali sami, ampak so za to najeli ustrezne “službe ”. Kot kaže, pa so jim kandidati plačali le za obešanje, ne pa tudi za odstranjevanje plakatov - ali morda obstaja kakšna druga razlaga za omenjene zakonske kršitve ?
Priznanje dolgoletni ravnateljici Ani Žugič
in Darko Kodrič. Večer so popestrili otroški zbor Angelčki, mladi harmonikarji in ansambel Majolka, ki so izdali ploščo in predstavili podboško himno. Podeljena so bila številna priznanja in krajevni srebrniki.
Vsi gostje so pritrjevali dosedanjemu predsedniku Urbanču in tajnici Ivanki Černelič Jurečič, ki sta na zanimiv način predstavila vedno sklepčne seje sveta KS in uspehe zadnjih let. S komunalnimi objekti so poskrbeli za podgorjanske vasi, osvetlili bogato zgodovino kraja in številnih društev ter zastavili celovito prenovo Podbočja z regulacijo Sušice in mostov-žev preko potoka. Novo vodstvo čaka nadaljevanje del in gradnja nove mrliške vežice.
Sosedje iz nove občine Kostanjevica na Krki in Cerklj ob Krki upajo, da se bo tako dobro sodelovanje tudi nadaljevalo pod novim vodstvom KS Podbočje.
Vlado Podgoršek
Ivanka Černelič Jurečič in oče Franc
Novi in stari družno skupaj
Podbočje - Kako složni in aktivni so prebivalci Krajevne skupnosti Podbočje, je pokazala prireditev, na kateri so se družili njihovi novi svetniki, predstavniki sosednjih
Novi in stari predsednik
krajevnih skupnosti in prijatelji Križevcev, med njimi krški župan Franci Bogovič in podžupanja Nuša Somrak, poslanec Stane Pajk in novinarji. Svoji vlogi sta zamenjala stari in novi predsednik Ivan Urbanč, oba častna krajana
VREME
NAJ-POSAVKA ali NAJ-POSAVEC
NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO 23. november 2006
Danes dopoldne bo precej jasno, ponekod po nižinah bo megla. Popoldne se bo pooblačilo, najbolj na zahodu. Spet bo zapihal jugozahodnik.
Jutri bo pretežno oblačno, sprva na severovzhodu še delno jasno. V zahodnih krajih bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodnik.
SavaGlas ponovno pričenja akcijo, v kateri boste bralci izbrali naj-Posavko ali naj-Posavca za leto 2006.
Med nami je namreč veliko posameznikov, ki po uspešnosti izstopajo na gospodarskem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem, športnem področju ali v lokalni skupnosti, in bi si po vašem mnenju zaslužili tak časten naziv.
Izpolnite glasovnico in jo čimprej pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12,8250 Brežice
Akcija bo trajala do konca januarja 2007, ko bomo naj-Posavko ali naj-Posavca razglasili na javni prireditvi.
Na zaključni prireditvi bomo nekaj glasovalcev izžrebali in nagradili z lepimi nagradami.
GLASOVNICA
Naj-Posavka/naj-Posavec je _
Ime, priimek in naslov pošiljatelja
J