DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-SO-SI Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. II. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekov«! račun: Trst štev. 11-7223.
Leto X. - Štev. 21
Trst - Gorica 25. maja 1956
Izhaja vsak petek
Samo„načelnost“ in „muhe“?
Taktika nasprotnikov »Sloveti* tke liste« gre zadnji čas za tem, da prikazuje njene pristaše in zagovornike kot nerealne sanja: če, ki se iz nekih idealnih in na* čelnih razlogov ne marajo pove zevati s komunisti niti tam, kjer bi to zahtevala splošna narodna korist. Kot najnovejši argument vlečejo na dan, češ, zakaj ste pa leta 1952 šli na volitve skupno o titovci, zakaj sta Babič in A* gneletto skupaj potovala v Lons don, kako da ste v Nabrežini štiri leta vladali celo s kominfor* misti?
Videti je, da ne vidijo, kako st te njihove trditve nasprotuje* jo. Slovenska demokratska zve* za in tudi katoliški tabor na Trt žaškem sta vendar prav s tem, kar jima očitajo, dokazala, da sta pripravljena sodelovati v vsem in z vsakomur v kolikor to zahtevajo splošne narodne kori* 4ti in je obenem podano vsaj u* panje, če že ne jamstvo, da se bo te koristi tudi spoštovalo. Mar nismo' vsa zadnja leta mo* rali kar po dvakrat sejati v vseh šolskih zadevah, ker titovci in kominformisti niti v tem tako važnem vprašanju niso hoteli set sti za isto mizo? Demokratični Slovenci so se pa razgovarjali z obema zasovražencema in jih to ni prav nič bolelo. Tako je pač zahtevala narodna korist.
Isto je bilo leta 1952. Titovci so takrat prisegli na Svobodno tržaško ozemlje. Slo je za biti ali ne biti, rešiti kar se je rešiti dalo. In zopet ni bilo prav nobet nega pomisleka, da ne bi sode* lovali tako z njimi kakor tudi z drugimi indipendentističnirm skupinami. Toda nihče ne sme pozabiti, da je sledilo razočarat nje, da je bilo Svobodno tržaško ozemlje razdeljeno, ne da bi trt žaški titovci podvzeli kakršenkot li resen korak, da bi se termu ut prli oziroma so razkosanje pods pirali. Zadnjim akcijam za rešiš tev Svobodnega tržaškega ozemt Ija se sploh niso hoteli pridružiti. Tako so sami razbili most, ki je omogočil skupni nastop na vo* Htvah leta 1952 in naivno bi bilo, če skupine in ljudje Slovenske liste tega ne bi upoštevali. Kolu ko se pa lahko zanesejo na obljut be nekoga, ki je v tako važnem vprašanju besedo požrl?
Podoben smisel za realnost so možje Slovenske liste pokazali tudi v Nabrežini. Čim so namt leč titovci dobili ob občinskem odboru na svojo stran dr. Škrka (neodvisnega) in D. Legišo (kršč. social.), so že hoteli potisniti svoje dovčerajšnje zaveznike, ki so šli z njimi skupaj na Slovent sko listo, v manjšino in so hoteli proti dogovoru izvoliti za župat na svojega človeka. Seveda jih je pri tem bolelo, da niso demot kratje ostali samo »načelni«, se razočarani postavili ob stran in začeli kimati. To bi se jim smet j ali! Tako pa so se demokrat je po vseh pravilih smisla za polis tično stvarnost zvezali z opozit cijsko skupino, ki je bila prav tako komunistična kot titovci, a je s tem bilo vsaj omogočeno, da je nabrežinska občina imela št is ii leta demokratičnega župana in pretežno demokratični občin.-ski odbor.
Tako stoje stvari in nič drus gače. Skupin »Slovenske liste« ne vodi neka prazna in nesmiselna načelnost, kje šele muhat vost. Prav preteklost dokazuje nasprotno. V tem tri nobenega nasprotja, nasprotno, to je dos polnjevanje kot ga je in ga polit tično življenje vedno zahteva.
I oda v kombinacije in zavez-■ ništva se pametni ljudje spuščat
Slovenci, vsi na volišča!
Dan 27. maja pomeni morda za določeni del zahodnega sveta odločilni zgodovinski trenutek. Morda je to križišče usode narodov in držav. Morda bomo prav v nedeljo doživeli tisti tre* nutek, ko oblastne sile udarijo ob strop. Tako se vedno dogaja v zgodovini človeka in stvarstva sploh. Nobeno drevo ne zraste v nebo! Zamisli pa, ki temeljijo na nasilju, ki se dvigajo v viši? ne — ne po ljudski volji, pač pa jim je gonilna sila ustrahovanje, izgubljajo tla pod nogami in pokonča jih suša, izkorenini burja. Diktatura in njihovi idejni na; domestki slabijo že ob samem izostanku uspehov, za. sušo in burjo pa niso ustvarjene. Tako se je godilo Mussoliniju, tako Hitlerju ...
Stalinova suša, Togliatti jeva burja sta taki elementarni sili — ali ju bo svetovni komunizem prestal, nam bodo nakazale ne* deljske volitve .. .
Zamejski Slovenci smo po u* sodnem naključju nujno postav* !jeni za glasnike zasužnjenih bra*
tov in sester s svobodnim sve* +om. Smo glasniki in tolmači r;-„* s nične Jugoslavije, Jugoslavije Štirinajst in pol milijonov Jugo.' slovanov od skupnih 17 milijonov. Titova Jugoslavija oklepa namreč komaj dva in pol milijo* na prostovoljnih in prisiljenih komunistov in njihovih sopotnikov.
Ti trenutni samozvani gospo* da rji, ki jih je 15 od sto vseh Ju* goslovanov, prepovedujejo o* gromni večini celo tisto, česar Slovencem ni odrekal niti reak* cionarni avstrijski cesar. Tito odreka ogromni večini Jugoslo* vanov, da si ljudstvo samo po svoji volji izbira svoje občinske svete in svoje parlamentarne za* stopnike. Tito, ki je reakcionar* nejši diktator od avstrijskih ce* sarjev, se kljub svojemu marša!* skemu naslovu in zbirki medalj boji prav tistega demokratične* ga dejanja — svobodnih volitev —, ki ga bomo mi na teh tleh iz* vršili prihodnjo nedeljo. Boji se te temeljne pravice vseh civili* ziranih narodov na svetu, ker prav dobro ve — in z njim vsi
njegovi tukajšnji dninarji —, da bi ga prve svobodne volitve od* pihale iz Belega dvora.
Tudi zato se moramo tu, kjer je svobodna izbira ljudskih za* stopnikov zakonito zagotovlje* na, te temeljne pravice človeka poslužiti vsi Slovenci, brez izje* me. So na delu sile, ki bi nas ra* de preslepile, da se odtegnemo volilni dolžnosti. Prišepetovalei takih zločinskih naklepov imajo slabo vest. Zato vsi na volišča!
V volilni celici, kjer nas nihče ne vohuni, bomo poslušali glas svoje vesti. Ta nam pripove* duje:
Vsak glas, ki ga na tem ozem* 3ju podelimo komunistom in nji* hovim obešenjakovcem, pomeni prostovoljno potrdilo vsega tistega, s čemer je Titova dikta* tura »osrečila« našega kmeta in delavca na oni strani železne za* vese. Med te »blagoslove« spada tudi vsakdanji pojav, da trudna, izčrpana slovenska mati ne zmo* re niti tistih nekaj lir za openski tramvaj, ker ji »ljudska oblast« ne privošči nekaj valute, medtem
POLITIKA POLOMI!
Odgovorni urednik »Primorskega dtieonika“ ie na ponedel]kool razpravi izzval sklep sodnije, da ie londonski sporazum le kos papirja brez oelfave
Dialektika »Primorskega dnev nika« nikoli ni bila kaj prida, ker so jo ljudje okrog tega lista prav tako zobali v vrhpolj skih teča* jih kot mnoge druge veščine, ki zahtevajo svoj čas in tudi nekaj talenta. Ob sedanjih volitvah pa so titovski revolucionarni užit* karji kar obsedeli na slepem tiru ljudskega zavajanja. Svobodni Slovenci jih bijejo na mrtvo. Ni pa seveda to nobena njihova iz« najdba; pobijajo jih s titovskimi argumenti.
Dr. Agneletto je vložil tožbo proti klevetanju in lažem! edine« ga dnevnika v slovenščini na tej zemlji. Vložil jo je v obrambo svoje osebne časti — in to prav v tem času, da ne bi zastarela. Ta njegova pravica obrambe pa je očitno spravila v obup partij* sko letečo propagandno mašine* rijo. Pa so vložili tožbo proti > Demokraciji«, nihče ne ve za*
jo samo takrat, ko se na prijaš telje lahko zanesejo. Slovenski demokrat je na Tržaškem pa so se s komunisti že tolikokrat os pekli, da so postali presneto os prezni. In ko so jih komunisti zdaj že v začetku hoteli potisniti v nemogoč položaj, ko so jim ponujali tako malo besede, da je. bilo očitno, da jih hočejo neus smiljeno izigrati, niso šli v nat stavljeno past. Presneto slabo us slugo bi napravili stvari in naros du, ko bi se pustili politično us hiti in požreti. Potrebni so nam živi branitelji in živi zagovornis ki! Zato se v danih okoliščinah niso hoteli podati v kominfors movsko s titovski brlog, pri kas ferem vodijo vse stopinje notri, nobena pa ven. Ostali so pri svo* ji pošteni in edini »Slovenski lis sti« ne samo zaradi »načelnosti« in »muhavosti«, temveč, kakor smo videli iz presneto realnih t azlogov in izkušenj, katerih nauke mora vsak upoštevati.
Hočemo mar jutri imeti za prosto cono, pokrajinsko avtos notni jo, naše narodne pravice e* nake zagovornike in zaveznike kot smo jih imeli v borbi za Svobodno tržaško ozemlje?
kaj. Vložili so jo v slovenščini. Z enim udarom — so mislili — pobiti kar dve muhi: 1. omiliti zasluženi udar po klevetniškem jeziku, 2. s farizejstvom doka* zati, da so oni pravzaprav bra* nilci slovenstva v Trstu.
Izključno v svrhe volilne pro* pagande je na razpravi 21. t. m. Renko Stanislav — o katerem veste, kdo je — ob koncu razpra* ve, na kateri je tudi njegov za* govornik dr. Angel Kukanja iz* ključno italijansko govoril, pri* šel z nepremišljenim predlogom, da mu naj sodnija dostavi oh* tožnico po tožbi dr. Josipa A* gneletta zaradi obrekovanja v slovenskem prevodu na podlagi čl. 5 posebnega statuta london* e kih dogovorov. Češ, kdor zna, pa zna! In predsednik dr. Gne* zda je zato izdal odločbo, da je za sodnijo londonski sporazum še vedno le kos papirja, brez vsas ke obveznosti in veljave. In to zato, ker ga parlament ni še odo* bril in ni bil predpisano objav* Ijen v »Uradnemj listu«.
S svojim propagandnim krat* kovidnim predlogom je tovariš Renko izzval sodnij sko odločbo, kakor si boljše ne bi bil mogel želeti in pričakovati najhujši na* sprotnik posebnega statuta o slo* venskih pravicah. Doslej smo se na statut vsaj sklicevati in za* htevati njegovo izvajanje. Sedaj, po Renkovi junaški polomijadi, nam bo vsak lahko zabrusil v os braz: da je posebni statut le kos brezvrednega papirja in da ga ni dolžan nikdo spoštovati, kaj šele izvajati. In takim ljudem naj bi Slovenci -zaupali vodstvo slo* venske politike in slovenskih ko* risti?
Doslej ni še noben slovenski odvetnik v Trstu vložil pri trža* ikih sodnijah tožbe v slaven* skem jeziku, dobro vedoč, da ni londonski dogovor še postal za* kon. In ko je dr. Tončič nedavno tožil za gospoda Komjanca »De* mokracijo«, ki je vzela v zaščito jugoslovanske begunce, je tudi vložil tožbo v italijanskem jezi* ku, ker bi bila drugače po dose* danjih zakonih neveljavna.
Ali odgovorni urednik »Pri* morskega dnevnika« se na vse to požvižga, da le more zopet napasti dr. Agneletta in njego* vega zastopnika, češ, zakaj se ne drži londonskega statuta in ni tožil slovensko. Renko in »Pri* morski dnevnik« ter njegovi go* spodarji bi bolje storili, če bi od titovskega režima, ki ga verno podpirajo, zahtevali, da se po skoro dveh letih vendar enkrat že imenuje mešana italijansko* jugoslovanska komisija za izva* ianje in kontrolo posebnega sta* ruta ter da se ta statut končno ( bjavi in prične izvajati.
Ali naj mi Slovenci izsilimo izvrševanje tega statuta, ko se pa jugoslovanski režim, ki je londonski sporazum podpisal, ne zmeni za to, da bi ta sporazum s statutom postal zakon?
Renko in »Primorski« naj na* slovita svoje apele in pozive na jugoslovansko vlado, ne pa na slovenske odvetnike, ki so brez moči tam, kjer zakona ni.
V času od podpisovanja »londonskih sporazumov« dalje sta Titova Jugoslavija in Italija pod* pisali kup ribiških, trgovskih in finančnih pogodb. Titovi pogod* beniki pa so ob teh priložnostih redno pozabljali na »londonske sporazume«. Ne zaradi pozabi ji« vosti, pač pa ...
Glede obrambe slovenskega jezika na teh tleh pa povemo vsem slovenskim volivcem in vo* hvkam samo to: Transparenti »Slovenske liste« visijo povsod samo v slovenščini! Titovski transparent na Goldonijevem trgu, v neposredni bližini transpas renta »Slovenske liste«, pa je sat mo v italijanščini. Titovci so se torej praktično sami odpovedali »londonskemu sporazumu«, če i* ma ta kaj opravka s slovenskimi napisi.
Na sodniji zahtevajo titovci uveljavitev slovenskega jezika, kar so demokratični Slovenci storili dolgo, dolgo pred titovci, na javnem trgu pa jih je sram slo* venskega napisa. Kako bedni so lile dialektični dojenčki!
ko zapravlja in razmetava mili* jarde za komunistično jalovo propagando.
Vsak glas komunistom pome* ni odlikovanje UDBI za vsa gorja in vso nesrečo, ki jo ne« prestano seje po slovenskih do* movih na drugi strani meje.
Vsak glas za komuniste pome* ni nagrado in priznanje za vsa izropanja slovenske zemlje, za uničenje slovenskih z žulji in znojem pridobljenih prihrankov, nagrado za izgubo slovenske bla* ginje.
Vsak glas komunistom pome* ni zahvalo za ugrabljanja tolikih žrtev tudi na tej naši zemlji; po* meni zahvalo za množična stre* 1 jan j a in pobijanja nedolžnih žr* tev, za množične aretacije, ki jih je bila deležna skoraj sleherna
Indipendenfisti!
Vaš prvak Carlo Tolloy je med zadnjim zboro* vanjem na trgu Perugi-no pozval, da zdaj ko lista indipendeniistov ni bila potrjena, volite tiste stranke, ki imajo v svojem volilnem znaku tržaSko HELEBARDO.
Med slovenskimi sku* pinami je ostala temu simbolu tržažke avtonomije zvesta samo
SLOVENSKA LISTA
Ob* politični stranki, ki na« stopata na listi, sta edini od vseh slovenskih skupin imeli do indipendentlstov vedno po« zitivno in prijateljsko stali««*. Zaradi tega izbira ne more biti tetka i
Indipendenfisti volijo SLOVENSKO LISTO I
slovenska družina tam čez mejo. Pomeni zahvalo za potoke pre« litih solza; zahvalo za stradanje, zahvalo za širjenje bolezni.
Vsak glas komunistom pome« ni potrdilo in odobravanje za nesramno prodajo Svobodnega tržaškega ozemlja. Lahko bi na* Jaljevali v nedogled, saj naša vest ni tako pozabljiva kakor bi komunisti in njihovi sopotniki tako goreče želeli.
Prav včeraj smo nehote pri« sluškovali pogovoru bedno oble* čenega Kraševca s svojim tukaj* šnjim prijateljem. Ko je prebi* ral volilne plakate, je dejal: »Sa* mo 12 ur bi jim privoščil komu* nizma, pa bi bili hitro ozdrav« Ijenj za vse večne čase. Človek je že tako ustvarjen, da veruje samo tisto, kar je na lastni koži preizkusil; je otrok, ki ne veru* .ie, da ogenj peče, dokler se ne opeče.«
V volilni celici nam bo naša vest ponovila vse te preproste resnice. Povedala in spomnila nas bo, da smo Slovenci, zato nobenega glasu narodnim nas sprotnikom! Spomnila nas bo, da spadamo na stran 85 od sto vseh Slovencev, da z njimi sočustvu* jemo in jim želimo pomagati kot brat bratu; da smo pred vsem svetom njihovi tolmači, branilci in zagovorniki; da se z vsemi močmi zavzemamo pri Bogu in pri ljudeh, da bi bilo njihovega trpljenja čimprej konec. Potolas žili, utešili, ohrabrili jih bomo, če odrečemo v nedeljo njihovim gospodarjem, to je njihovim tus kajšnjim biričem, vsa »potrdit la«, vsa »odlikovanja«, vse »nat grade« in vse »zahvale«!
VSI SLOVENCI NA VOLI« ŠČA/ VSI SLOVENCI VOLIMO »SLOVENSKO LISTO«!
Resnici poglejmo u oči!
K^&tiunisfičrie kupčije - SCSavrna vloga sopotnikov
V silni zadregi pred slovenski« mi volivci in italijanskimi trža« škimi prepričanimi indipenden« tisti se dr. Deklevovi in Vidali« jevi komunisti z vsemi silami potegujejo za indipendentistič« ne glasove, čeprav so prvi prodali STO, drugi pa ničesar niso storili za njegovo obrambo.
Tako danes ugotavljamo dve dejstvi, ki nam gori navedeno naše prepričanje dokazujeta: ta« ko »Corriere di Trieste« namreč, kot dr. Besednjakov »Novi list« se potegujeta za zmago pretežno komunističnih list na vsem Tr« žaškem. Prvi poziva indipenden« tiste, naj volijo samo levičarske opozicijske liste, ki so seveda komunistične odnosno komuni« stično orientirane!
Liste občinske demokratične enotnosti so komunistično sopotniške liste
Drugi, »Novi list«, pa odkrito poziva slovenske volivce, naj glasujejo le za dr. Deklevovo italijansko « slovensko komuni« stično listo v Trstu in za tako imenovane liste »občinske demo« kratične enotnosti« v slovenskih okoliških občinah ter za njihove kandidate za provincialne vo« litve.
Da je dr. Deklevova lista le li« rta še zadnjih ostankov italijan« skih in slovenskih komunistov iz neslavne komunistične dobe UAIS«SIAU, je tudi vrabcem na strehi znano. Dr. Dekleva pa it*ra le vlogo tretjega ali četrtega kenkurznega, to je likvidacijske« ga komisarja propale Titove UAIS«SIAUvove fronte na Tr« žaškem, potem ko sta se temu komisarstvu Cucehi in Magnani odpovedala, ker sta pač ugoto« vila, da je ostankov tega falimen« ta premalo za uspešnejši zaklju« ('ek!
Dir. Dekleva bi seveda ta kon* kurz, ta faliment ne rad zaključil preveč naglo, ker bo sicer moral v rdeči »raj« ali pa prositi za a* zil pri zapadnih demokracijah!
Liste »občinske demokratične skupnosti« pa nosijo skoro samo komunistična imena. Na teh h« stah sta privezana le po eden ali dva besednjakovca odnosno ne« odvisneža!
Trdijo, da so se združili s ko« rrtunisti zato, da nabrežinska ob« čina ne pade v roke Italijanom! Toda v Zgoniku, Repentabru in Dolini taka nevarnost ne obsto« ja (saj ne obstoja niti v Nabre« žini!). Zakaj so se torej tudi v teh občinah odločili za komuni* ste?!...
To pomeni podpirati komuni«
Šolska prireditev
Goriški srednješolci pripravljajo ika-3oor vsako leito svojo običajno šolsko prireditev, ki ibo v nedeljo 27. majai ob 20.30 na 'šolskem dvorišču v ulici, Croce. Ponovitev na praznik ,sv. Reš n jega Te.lesa, 31. maja, ob Isti uri. Na sporedu bodo čafoigra, pevske točke in dramatski pribor.
Srednješolci vabijo na to .svojo prireditev vse ljubitelje slovenskih šol, da jim pokažejo, eeisa so se razen rednega šolskega učenja naučili.
Vabila se lahko dvignejo v .tajništvih šol, v kavami Bratuž, v Katoliški knjigarni, v Kinijigarni »Carducci« m v čevljarni Košič v »Eaštelu št. 1.
Prostovoljni prispevki se sprejemajo i« hvaležnostjo.
K obilni udeležbi vljudno. vabijo prireditelj*!!
stične liste, to pomeni biti pod« pomik in zagovornik komuni« s tov, to pomeni biti na strani ko= munizma!
V Besednjakovem »Novem li« stu« je zapisano, da smo leta 1952 bili tudi mi demokrat j e Slo« \enske demokratske zveze n« Bazovici s titovci, istega leta pa s komunisti sestavili občinski odbor v Nabrežini ter s titovci šli v London.
Vsak nasop in vsako dejanje pa ima svoje vzroke in svoje u« tinke, zato smo dr. Besednjaku, ki je spričo gornjih naših ugoto« \ itev očitno v zadregi, dolžni o« ‘vežiti spomin in dati nekaj slo« venskega političnega nauka.
Prvič: ni res, da smo mi bili na shodu v Bazovici s komunisti, res pa je, da so na tem shodu bi« li komunisti z nami, kajti Bazo« vica nosi simbol mučeništva zi>* vednih slovenskih narodnjakov Bidovca, Marušiča, Miloša in Va« lenčiča, ne pa spomenik kakin komunističnih žrtev fašizma!
Sploh se komunisti ne morejo ponašati s kakimi človeškimi žr«
tvami fašizma v Julijski krajini v isti meri in za isto stvar kot jih štejemo Slovenci in Hrvatje!
Vladimir Goitan ni bil komu« nist! Bobek, Kos, Ivančič in Vati« ual tudi niso bili komunisti!
Komunist zmerjal
slovenske mučenike 1
V Miljah pa stoji na skupni listi slovenskih in italijanskih komunistov ime italijanskega ko^ munista, ki je slovenske borce na znanem tržaškem procesu Bobek « Vadnal « Kos « Ivančič slovenske obtožence pred sodni« ki takole zmerjal: »Jaz sem sicer komunist, toda zaveden Italijan. Jaz nimam s temi ljudmi umazan nih rok italijanske krvi nič kaj opraviti!«
O tej resnici, o tem komunistu je pred leti tako pisal tudi »Pri« morski dnevnik«! Danes sta zo= pet skupaj. Lepa druščina!
Drugič: na Bazovici ni šlo zi< sodelovanje s komunisti in za podpiranje komunizma. Šlo je za ohranitev Svobodnega trža« škega ozemlja!
/N TO JE VSE...
Stran 8
NOVI LIST
5. marca 1956
GOSPOD
LETNO POROČILO »MONTECATINI«
Naslednji sestavek, priobčujemo predvsem zaradi splošne izobrazbe. Tudi navadili bralca morajo dobiti pojem o tem gospodarskem velikanu, ki ima svojo podružnico tudi v kamnolomih v Nabrežini in skoraj gotovo še v kakšnem podjetju tržaške industrije. Prostor ne dovoljuje, da bi se spuščali v kritiko.
■ ■ ■	Sr
»Montecatini« s svojimi 84- milijardami lir delniške glavnice je po višini delniškega kapitala drugo italijansko podjetje. — Prvo je električna skupnost »Edison« — po svojem Vplivu in pomenu največje v Italiji. Dne 29. marca je bil občni zbor Montecatini, katerega sc je udeležilo 624 delničarjev. Ti so predstavljali skoraj 49 milijonov delnic, to je nad polovico vseh delnic, katerih skupno je milijonov. Vsaka delnica predstavlja 1.000 lir kapitala, a je v bistvu mnogo več vredna, ?uj dosega na borzah okoli 2.800 Jir. Vseh delničarjev je nad 50.000. — Očitno je, da imajo nekateri — delavci in nastavljenci pri >/Montecatiniu — le malo delnic, saj predstavlja 624 delničarjev več kot polovico vse-*»a ikapitala.
Občnemu zboru so predložili obračun za leto 1955, ki je izkazal nekaj nad 10 milijard dobičika, tako da dobe delničarji 11.5% dividende ali 115 lir na delnico. — Poročilo o občnem zboru pa je zanimivo predvsem zaradi lega, ker nam nudi sliko o širokopotez-
KAR JE DR. BESEDNJAK ZNAL DOBITI OD pALIJE ZA SLOVENCE, O-ZIROMA ZA »NOVI LIST«
»Novi list« še v zadnji številki
Tito fe prada! STO za 500 milijonov i
To Svobodno tržaško ozemlje je Tito prodal za 500 milijonov lir, ki jih tržaški frontaši prej« mejo za tako imenovani »kultur* ni dom«, predstavljajo za nas zavedne Slovence ceno london« ske kupčije za odpravo Svobod« nega tržaškega ozemlja in izro« čitev svobodnih tržaških Sloven« <ev Italiji!
Ruski boljše viki prodali Slo s vensko Koroško za 150 milijonov dolarjev!
Tito je pač ravnal, kakor rav« na le komunist in po zgledu svo« jega komunističnega tovariša Molotova, ki je za ceno 150 milijonov dolarjev pristal na to, da se slovenska Koroška še naprei prizna Avstriji, namesto da bi se priključila Jugoslaviji! Za to ceno je Molotov s takim koro« škim Slovencem in sploh vsem Slovencem usodnim določilom podpisal mirovno pogodbo z Av« strijo!
Tako komunisti prodajajo slo« vensko zemljo in slovensko Ijud« stvo!
Tretjič: v London smo demo« kratje, zastopani po dr. Agnelet« tu, šli s slovenskimi komunisti ir. italijanskimi indipendentisti v dobri veri zagovarjat ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja in ne podpirati komunizem odnosno komuniste!
Šlo je torej le za koristi trža« škega slovenskega ljudstva, ka« terega je Tito, ne da bi upošte« val odpora, vrnil nazaj pod Ita« lij o!
četrtič: leta 1952 so naši za« vedni nabrežinski demokratje sprejeli v občinski odbor sloven« skega komunista le zato, da se ohrani slovenska uprava občine s pretežno večino demokratične« ga narodnega zastopstva in vod« stva in ne pa za ojačen j e komu« nizma. To pa so naši nabrežin« ski narodno zavedni demokratje bili prisiljeni storiti potem, ko sta Besednjakova in Tončičeva pristaša odklonila vsako sodelo«
Kakor je »Demokracija« od 6. t. m. že poročala, se bo vršil v n e d c 1 j o 27. t. m.
Občinski praznik v Doberdobu
z razstavo živine, kokoši in druge kuretine ter pregledom kmetijskih motorjev.
Istega dne bo tudi razstava slovenskih in italijanskih knjig.
V nedeljo 27. maja pohitimo torej vsi v Doberdob!
■sanje z našimi izvoljenimi sve« tovalci in preprečila imenovanje župana in izvolitev odbora na podlagi volilnega dogovora ter izida tudi prejšnjih volitev!
Dr. Besednjakova in dr. Tončičeva svetovalca pa sta tako ravnala, ker bi bila rada imela komunističnega župana Titove« ga kova, ali pa, ker bi nekdo tako rad postal župan. Vsi skupaj pa so bili v veliki manjšini in naši svetovalci niso taki nakani marali nasesti!
Če bi jih bilo kaj, bi si novo« listarji dr. Besednjaka bili posta« vili svojo lastno listo! Pa jih niti toliko ni, da bi mogli zbrati zadostno število kandidatov, kaj še podpisnikov liste. Isto velja 7a dr. Tončičeve neodvisneže!
Niti svoje liste si niso upali postaviti
Že marsikateri novolistar, ki je bil v dobri veri z Besednja« kom, nam je izjavil, da se z nje« govo volilno potezo na Tržaškem absolutno ne strinja, kajti pravi slovenski kristjan se za nobeno ceno, brez nujne potrebe in pod določenimi slovenskimi splošno« stnimi koristnimi pogoji ne mo« re in ne sme odločiti za podpi« ranje in ojačevanje komunistov in komunizma sploh!
Poleg tega trdijo ti Besednja« kovi pošteni Slovenci, da ne mo«
rejo razumeti, kako more dr. Besednjak, ki trdi, da je krščan« ski socialec, sodelovati s komu« nisti in jih očitno podpirati, ko je vsem dobro znano, da komu« mstični režim v Jugoslaviji ne priznava Kristusovega nauka, po« nija vero in preganja duhovnike!
Tudi zamejskim Slovencem je namreč znano, da so onstran me* je sledeči duhovniki v zaporu a« ii pa še v kazenski sodni preiska« vi ter čakajo na razpravo:
Dekan č. g. Simčič iz Solkana, župnik iz Biljane v Brdih č. g. Krapež, dekan č. g. Kos iz Ko« mna, župnik Krapež iz Velikega dola pri Komnu, župnik č. g. Bra« tina iz Otelce, župnik iz Črnega vrha č. g. Kobal, župnik s Tol« minskega č. g. Škarabot, župnik neki vasi pri Novi Gorici č. g.
Sr
ebrnič.
Vrste še ni konec, ker je do« bro znano, da prestajajo »kazen« v Titovih zaporih še mnogi dru« gi duhovniki iz znanega komu« nistično insceniranega procesa v Tolminu ter nekaj drugih dušnih pastirjev.
Vsak zaveden Slovenec in po« scen kristjan mora obsoditi tako preganjanje duhovnikov in lo« čiti od tistih, ki njihove prega* njalce, komuniste, tako ali tako podpirajo! To bo storil najučin* kovitejše, da voli edino sloven« ‘ko listo, »SLOVENSKO LI« STO«! Da voli lipo!
LIBERTAS
*i(o£
i
'J* n«?
smeši vztrajna, naporna in po« gosto bridka prizadevanja dr. J. Agnelctta in dr. T. Simčiča, da bi dosegla od tukajšnjih italijanskih oblasti priznanje vsaj nekaterih pravic za Slovence, posebno kar se tiče šolstva. Nju« ni napori in njuni skromni uspe« hi za blagor naroda res niso nič v primeri s tistim, kar se je po« srečilo dobiti od Italijanov dr. Besednjaku .. .
On, veliki branilec slovenske« ga proletariata pred izkorišča* njem po italijanskih kapitalistih, £' svojimi tvornicami potujčuje« jo našo zemljo, je v svojem »krščansko « socialističnem;« glasilu f bjavil letno poročilo o milijard« nih dobičkih največjega italijan« skega monopolističnega trusta, družbe Montecatini. Ne da bi te dobičke kritiziral, marveč samo /ato, da bi s poročilom o njih slovensko delovno ljudstvo ... izobraževal... !
Enako poročilo so- proti mast« nemu plačilu objavili ob istem času vsi italijanski dnevniki in tedniki. Od slovenskih listov je to stvar objavilo samo glasilo dr. Besednjaka . . .
Namesto da se dr. Besednjak jalovo zaletava v Slovensko listo in njene predstavnike, naj rajši radovednemu slovenskemu de« lovnemu ljudstvu v Trstu poj a« sni, če je tudi njegov list to stvar priobčil proti plačilu, ki ga je debil zato od italijanskih vele« kapitalistov, ali pa je »Novi list« to, kakor vse svoje drugo poli« tično delo v škodo slovenskih koristi, opravil zastonj ter iz go« loga idealizma!
Vpišite svoje otroke v slovenske šole
Zopet opozarjamo sloven« ske starše na dolžnost, ki jo imajo, da vpišejo svoje o« troke v slovensko šolo!
Te šole so državne in, ka« kor znano, jih bo vlada tu> di z zakonom zaščitila, saj ji to veleva 6. člen ustave!
Solidarnost Steserjancev
Prejeli smo:
Spoštovanemu gospodu
Dr. Josipu AGNELETTU,
predsedniku SDIZ za Tržaško TRST ul. San Lazzaro 17/1
Podpisana Kmečko « delavska zveza iz Števerjana pri Gorici čestita Slovenski demokratski zvezi za Tržaško, da je na ob« činskih volitvah postavila čisto ilovenske kandidatne liste.
Vsem slovenskim kandidatnim listam želi lep slovenski uspeh na volitvah!
Vam, gospod predsednik dr. Agneletto, kakor tudi slovenskim narodnim voditeljem na Tržaškem KDZ iz Števerjana izprU ruje svojo popolno solidarnost v pravični narodni in demokrat Učni borbi proti vsem nasprot« nikom slovenskega naroda, kr* ščanske vere in demokracije!
Živela lipa!
Živeli slovenski narodni vodi* telji na Tržaškem!
Kmetijsko - delavska zveza Steverjan
OBVESTILO BEGUNCEM
'Prejeli smo in objavljamo:
Velecenjeno uredništvo!
Prosim, dri bi objavili med goriškimi novicami tudi sledeče
OBVESTILO BEGUNCEM
ZačetneSi s prihodnjim .tednom se ibod* na uradu na Travniku izdajala nakazil* za delitev obleke -vsako jutro od 10. 'do 12 ure.
IPo navodilih NCWC iz Rima .bodo deležni te delitve, kakor tudi polnejših delitev živeža, begunci: tiedržavljani in begunci, ki so prejemali podporo m Centru IRO - NCWC na PJacutti.
Marijan Komjanc
Volivci in volivke
nabrežinske občine}
Ves komunistični in njim u? služni tisk, od »Pr. dn.« in »De? la« pa do »Novega lista«, vsi po? klicni trobentači, od komunistič? n ih do titovskih uslužbencev, ventnikov in zaslužkarjev, vsa ta kričava gmajna s konjunkturni? mi preskakovalci vred vrti dvo? je obrabljenih gramofonskih piošč: podlo osebno obrekovanje in klevetanje dr. Josipa Agnc? leita in neposrečeno komunistič? no potegavščino v naši občini.
Klevete proti predsedniku S. D. Z. bodo našle svojo polno o? ceno na sodišču že v teh dneh. Titovci so se tresli, da bi se to moglo zgoditi že pred volitvami, zato so njihovi uradni odvetniki obsodbo potegnili v čas po volitvah. Pa ni bilo prav nič po? trebno. Moralno zrcalo obeh ko? rnunističnih trobil prinaša »Demokracija« zgoščeno na 4. strani.
To zrcalo, prosimo, da si v podrobnostih ogledajo vsi tisti, ki so se v svoji dobri veri pustili zapeljati po zaslužkarskih ko rnunističnih dninarjih in tudi ti? sti, ki so jim ustrahovalne tolpe z ugrabljevanjem svojcev ali va? ščanov, z grožnjami in drugimi zločini vlivale razumljiv strah v kosti. Strah je premagan! »De? mokraciji« so ugrabili njenega prvega urednika. Njegova usoda je samo še zjeklenila našo odloč? nost po svobodi in demokraciji. Sedaj so ji speljali drugega od? govornega urednika ,za katerim pa nihče ne žaluje, nasprotno, v demokratične vrste prihajajo ne? ovirano lahko tudi podzavestni sovražniki demokracije, bedni o? boževalci sile in pesti. Posebno še, če so že po naravi slabiči. Vsaka vojska ima po kakega u? hežnika. Razlika je samo v tem, da mora v vojsko vsak, v politič? na demokratična gibanja pa po prosti volji. Zato je dezerterstvo iz demokratičnih vrst tako redek pojav in dvojna sramota.
Iz komunističnih držav bežijo milijoni, v komunistične dežele na se zatekajo le zelo, zelo redki obupanci... in teh ni škoda.
Tabo bi nas radi ociganill
Ves gnoj, ki so si ga v zadnjih osmih letih titovci in vidalijevci drug drugemu zmetali na glave. <o kidali isti ljudje, ki so sedaj odložili gnojne vile in se preo? blekli, umili pa se niso, zato še naprej smrdijo po gnoju in bo? do smrdeli tudi še naprej.
Kakšno potegavščino so nam pripravljali v Nabrežini, nam na? zorno kaže posrečena' skica. Nismo jim nasedli, čeprav so pri?
Kraški zvoki
Kaj so storili komunisti za delavca in kmeta; nam točno povedo Sežanci; kdor tam ni bil, pa drugi
[znanci!
Pa jih vprašajmo, koga oni [bi volili: »Nobenih komunistov in
[ne Lahov ne fratelance, ne vetrnih
[bižatov!
Kdor čuti s srcem in misli [z glavo,
SLOVENSKO IJSTO voli, [pravo!
bajali s svojo »enotnostjo« praz? nično oblečeni. Zavdajali so po gnoju »ljudskih front«, po ko? munističnem komandiranju s priveski. Prav po receptih pokojnega Stalina. Priveskov bi se hi? tvo otresli, ko bi jim njihov pri? tisk na resnične demokrate ne bil več potreben. Lepo so si jo skuhali, lc oglejmo si dobro nji? hove vajeti, priveske in vlogo, ki so jo demokratom dodelili.
Pa jim ni uspelo. Volivci in volivke nabrežinske občine! Tli? di vam so za nedeljo pripravili enako potegavščino. Ali naši vo? Hvci in volivke imaio nosove in
čutijo smrad tujčevih naklepov. Nobenega slovenskega glasu tuj? cem! NAŠI NARODNI NA? SP ROT NI KI SO NAM TUJCI PO KRVI, KOMUNISTI SO NAM TUJCI PO DUHU. Ne Rim ne Moskva ne Beograd! NA? PREŽ INSKA OBČINA SE ZNA UPRAVLJATI SAMA/
VOLIVCI NABREŽINSKE OBČINE, ŠE NEKAJ!
NE POZABLJAJMO, DA SO PRAV TISTI, KI SE DANES POTEGUJEJO ZA VAŠE GLA-SOVE, V LETIH 1945/46 HOTELI Z VSEMI SILAMI PREPRE? Č1TI, DA BI ZAVEZNIKI OBNOVILI POŽGANE VASI/ KAJ MISLITE, DA SO TI LJU.-DJE DANES DRUGAČNI ? STORILI BODO, KAR JIM BO UKAZOVALA PARTIJA — IN NE TISTEGA, KAR SO VAŠE ŽELJE IN POTREBE/
VOLIMO DOMAČINE, VO--LIMO »SLOVENSKO LISTO«!
NAJ ŽIVI NABREŽINA V SLOVENSKIH ROKAH!
VSI NA VOLIŠČA, VSI VO--LIMO »SLOVENSKO LISTO«!
'mat
z/e
i
TAKO SO NAS- HOTELI P RESLBPITI V NABREŽINI
Pozivnica titovskemu tisku
Nosilec »Slovenske liste« za občinske volitve mesta Trst, dr. Josip Agnele-Uo, je poslal »Prim. dnevniku« naslednje pi-ismo:
Trst, 22. maja 1956. Gospod
Stanislav Renko odgovorni urednik »Primorskega dnevnika« Trst
Via Montecchi 61II
Z ozirom na članek »Nikoli nisem čutil naklonjenosti do Jugoslavije« v Vašem listu od 20. t. m. in na trditev v »Predvolil? nem rešetu« v Vašem listu od 22. t. m. Vas pozivam, da v srni? slu zakona objavite v treh dneh, na istem mestu in z enakimi čr? kami sledeči
POPRAVEK:
Ni res, da sem jaz dajal izja? ve ali celo pisal tržaški kvesturi: da, čeprav po rodu Slovenec, ni? sem nikoli čutil naklonjenosti do Jugoslavije; da nisem želel nik? dar druge oblasti razen italijan? ske; da sem vtisnil svojim otro? kom svoje politično prepričanje, ki so itak že usmerjeni protiko? munistično in protiiredentistično
Nasprotno je res, da sem bil med konfinacijo v Giradežu v septembru 1940 aretiran na za? htevo posebnega višjega komi? sarja OVRE, odpeljan vklenjen v zapore v Koper, od tam vkle? njen v zapore v tržaški Coroneo; kakor je res, da sem bil nato v preiskavi kot obdolženec zašli? šan od višjega komisarja OVRE dr. Lo Castra, ki me je dolžil:
da sem' delal za prihod Jugosla? vije v te kraje;
da sem kot zagrizen antifašist držal svoje otroke daleč od organizacije Balilla;
da sem držal slovenskim viso? košolcem v Padovi iredenti? stična predavanja;
da so slovenski visokošolci ime? li prekucuška zborovanja v mojem stanovanju;
da sem dajal slovenskim viso?
košolcem denarne podpore; da sem objavljal špionažo v ko?
rist Jugoslavije; da sem svoj vpliv med slovenskim prebivalstvom izkori? ščal v svrhe iredentizma.
Zato sem se jaz kot obdolže? nec pred komisarjem OVRE MORAL BRANITI in sem SE BRANIL, ne pa pošiljal prosto? voljno vdanostne izjave na kve? sturo, kot piše Vaš list.
Res je nadalje, da je bilo ju? mja i940 okoli --m Slovencev v - c h
slojev in stanov konfiniranih v Gradežu in da so vsi dobivati dovoljenja za obisk družin in ne samo jaz. Tako je tudi res, da sem od vseh gradeških konfi? nirancev bil samo jaz in trije drugi poslani v zaprto konfina? cijsko taborišče v Isernijo, kjer sens ostal vse do konca vojne z Italijo. Tako je tudi res, da so me v septembru 1943 v Trstu po? novno iskali fašisti in Nemci, da bi me zopet aretirali, a niso me našli in so hoteli zato aretirati mojo družino, katera je pravo? časno zbežala v Italijo; in konč? no sem se vrnil v Trst po petih letih konfinacije in odsotnosti šele 14. julija 1945.
To pa še ni vse, gospod ured? nik.
S spoštovanjem
Dr. JOSIP AGNELETTO # #
Podobno pozivnico- na popra? vek je poslal »Prim. dnevniku« istega dne tudi dr. Branko Agne? letto. Njegovo pismo bomo pri? občili prihodnjič.
Šaleški fantje niso pozabljivci...
Leto 1948 z »uradno« pozabljena in »arhivirano« resolucijo prav tako »uradno« pokojnega Komimforma: je daleč za nami, rtoda snovanje »skupne fronte ma» predtnih sil«, ki jo tov. Stoka prisiljeno govori m -bolj ali -manj. klavrnih volilnih »zborovanjih«, se le noče in /noče1 obnesli. V naših ljudeh je še živ in svež spomin na minula leta, ko so domači ko-minformovski agitpropovci ostudno in brez vsakega čuta dostojnosti javno zasramovali in oblivali z gnojnico komunistom lastnih psovk vse — staro in mlado — zlasti ,pa še -naše poštene može :in fante, ki niso s komunizmom te ali one vrste imeli pravzaprav nobenega opravka1.
V svoji »socialistično - proletarski« vnemi so ti današnji .navidezni volilni »spokorniki« do včeraj najemali komunistične škvadrisie vseh starosti ter jih iz Ev. Križa vozili v tSalež, kjer so pretepali in strašili naše ljudi. Ni ga človeka-, zlasti pa mladeniča, ki bi mu ti divjaški podvigi pobesnelih .komunističnih .poha-jačev ne pustili kakega bolj ali manj »prijetnega« spomina na tiste dni, ko se je tako rekoč vsa naša vais morala složno upreti in celo varovati svoje lastne 'ljudi pred rdečim škvadri/zmom.
Udirali so v gostilne in celo v zasebna stanovanja, tako da smo . jih v prividu lahko primerjati samo fašistom. Mnoge so opljuvali in celo do krvi pretepli. Za vse to pa seveda ne gre zasluga, samo najetim kriškim komunističnim pobalinom, ampak v prvi vrsti nekaterim današnjim domačinom »spokornikom«.
In danes? Danes jih ni. prav nič sram, ko stopajo pred poštene slovenske ljudi in zahtevajo od njih kot nagrado še volilni glas! Isti ljudje, morje to fantje,, ki so jih oni zverinsko napadali, pljuvali in .zasramovati, naj bi sedaj za .te komunistične »dobrotnike človeštva« glasoval*!
da imajo šaleški fantje in dekleta v možganih vodo? Raizne komunistične kričače naj bo sram stopiti na. sonce, kajti vsi njihovi v šuštarski .slovenščini zjecljani .govorilni gulaži o »enotnosti«, »bratstvu« in sličnih kvamtah ne bodo nikogar več prepričali, -ker so nas kriški '»miroljubni« komunistični pobalini prepričali v zadnjih letih z neštetimi poštenega človeka nevrednimi dejanji! Mi ,se temu seveda prav nič ne čudimo, ker je komunizem v teoriji in praksi naj gnusne j,ša, o-blika in naijostudnejša zmes vsakovrstnega irJaisilja. Tak je vedno bil im tak cist ane.
Zato se bodo vsi naši pošteni vaščani, posebno prizadeti fantje in dekleta, katerim gre vsa čast to priznanje, anali v bodoče ravnati! Znali se bodo ravnaiti kot pošteni i;n -zavedna Slovenci tudi prihodnjo nedeljo, kajti kdor j.e vozil v našo vas razbojniške tolpe, ki so ob zvokih laških popevk naše ljudi pretepale, ta nima pravice govoriti v imenu slovenske mladine, pa naj bo to kdorkoli!
Teh nekaj vrstic naj bo komunističnim prevarantom v resen opomin, vsem zavednim šaleškim vaščanom pa v čast in zasluženo priznanje.
Pozdravljeni in Bog daj srečo!
Kako bomo volili kandidate za POKRHJINSKE uolitue ?
Na volilnici za pokrajinske volitve je povsod naš znak
Poleg znaka je natisnjeno ime našega kandidata za dotični vo? lilni okraj.
Naši kandidati pa so naslednji: ekr: Nabrežina: TERČON Josip, Milje: Inž. SOSIČ Milan,
III. okr.: MAMOLO Humbert, IX. okr.: TOR JAN Zora,
XII.: Dr. AGNELETTO Branko,
XIII. okr.: Dr. MARC Rudolf,
XIV. okr.: FABRIS Franc,
V celici prečrtajte naš znak takole
Strah pr
Volilni odbor Slovenske liste je 14. maja povabil Komunistič? no partijo za Tržaško ozemlje, titovsko Unione Socialista Indi? pendente, titovsko ? komunistič? no Listo občinske enotnosti v Nabrežini, Listo demokratske e? notnosti v Zgoniku in Občinsko demokratično listo v Dolini na javno razpravo o odgovornosti in zaslugah političnih strank med Slovenci Tržaškega ozemlja v povojni dobi.
Predstavnike teh političnih skupin in list je pozval, naj do 18. maja opoldne odgovore, ali vabilo sprejmejo.
Do 18. maja opoldne ni Slo-? venska lista dobila nobenega od? govora. Edino »Delo« je v zad? nji številki napisalo, da komuni? sti javne razprave o svoji odgo? vornosti za povojni razvoj med Slovenci na Tržaškem ozemlju ne sprejmejo, ker nočejo goniti svojih ljudi na shode Slovenske liste... To je vse, kar so oboji komunisti znali, si upali in sme? li reči na naše vabilo. Iz tega po? niglavega izmikanja se vidi ves komunistični strah pred resnico
Pri tej javni razpravi bi nam? reč prišlo nepobitno na dan:
1. da so oni, in samo oni, krivi sedanje razcepljenosti med Slovenci v Italiji, ki usodno škodi uspešni borbi za naše pravice;
2. da so samo oni in njihovi gospodarji v Moskvi in Beogradu krivi razdelitve Svo? hodnega tržaškega ozemlja;
3. da so titovci, kominformisti ter njihovi besednjakovski in tončičevski priprežniki ves čas po vojni služili tu? jim interesom in nikoli ko? ristim slovenskega ljudstva;
4. da so eni in drugi izdali slo? vensko ime ter postali prU ganjači italijanskih strank;
5. da so oboji v tem času me? njali zastavo in program, kakor je narekovala partijska linija;
6. da so oboji oddali pamet v zakup politični policiji v Moskvi in Beogradu;
7. da ne morejo tega svojega ravnanja opravičiti z niče? mer in se resnice boje kakor zlodej križa;
8 da je edino orožje, s katerim se morejo boriti proti nam. laž in podlo blatenje;
9. da sta samo Slovenska de? mokratska zveza in Sloveni ska katoliška skupnost, ki nastopata pri volitvah s »Slovensko listo«, ostali ves ta čas tisto, kar sta bili od vsega začetka: neustrašeni in edini branilki narodnih in socialnih koristi slovenskega delovnega ljudstva na Tržaškem, in
10. da za nobenega Slovenca na našem področju ni druge izbire, kot da 27. maja voli Slovensko listo; edino listo, ki nastopa pod slovenskim imenom in v znamenju ne? spremenljive zvestobe last? nemu ljudstvu.
Komunistični, titovski in prU prežniški strah pred resnico naj bo vsakemu Slovencu nova vzpodbuda, da
VOLI »SLOVENSKO LISTO«, VOLI LIPO/
Volivcem in volivkam našega prepričanja v okrajih, kjer nismo mogli postaviti lastnih kam didatur, priporočamo, da se ravc rejo po *Ja$i! lastne vesti!
Volilno ngrablianje ?
Morda bi nam »Pr. dn.« nekaj povedal, ali je res, kar je poro? čal »Piccolo« o poskušani ugrabi? tvi g. Šturmana v Mačkovijah v začetku tega meseca. Čudno bi bT-lo, da bi informirani »Pr. dn.« o tem ničesar ne vedet. Vsekakor bi taka nekdanja ponovitev »junaških podvigov« UDBE ne začinila titovskega volilnega gulaža.
Slov. dobrodelno društvo priredi v nedeljo 3. junija 1.1. enodnevni izlet v Sap? pado. — Ker je število pro? štorov omejeno, prosimo, da se vsak pravočasno javi.
Tajništvo
NOBENEGA GLASU PRODANCEM!
občinske-
'J;
t.
■n
»demokratične^
- »enotnosti**
K
.-J
Jrjir
GLIHA VKUP STRIHA
m
0 TITOV CIH
—nn—i i—m— umi ■Miimnrt
• še S°«‘tl/T'dl'' v/ A‘m	stre	S/J,,s" ' rc
rlfc*	>tn ,'"’™o ‘J*	m..
*nž'T'”£
- „;r
rfžitS5j#Mw# -
:r /a časa volitev so titofašist ' kričavo zagotavljali, da so za ““	'	nrav	so	Jih	vsa njihova
na
19m -jj
tfitofašist dr?
f;gazkrfnkan
STO. čeprav so jih vsa dosedanja stališča postavljata
laž.	•	-	STO.
Titofašisti nočejo ST O on , njegovi	'
Dekleva?
A I m ^
Ta banda zločincev, ki uživa vso podporo angloameri.ških inv perialistov in njihovih italijanskih hlapcev, predstavlja stalno nevarnost za naše prebivalstvo
in	^	I. _ .it *
in za demokratični pokret Razbojniški in zahrbtni napadi titovcev prepričujejo naše Ijud-stvo, da se je treba strniti proti
borbeno
VeK1evafe “ ~ em '
VJ f' Titofašisti naj se le jezijo. ko^L ^7373 nir Jjjioi pravimo, da so imperialisti	&	O
v; in da z imperialističnim. pohle* -pom stegujejo svoje roke proti h i J —• j •	•	i	cm	—
ujejo svoje rone proti drugi državi, t. j. proti STO, za erenost in nedotakljiv
jv_ n cim Mri
jugofa.šistom v enotno fronto.	•
»Del,,« 14 VI 195
Ičigar suverenost ... vost so tudi oni svečano in pred ..	:	i:i:	-	podpisom
m&i
0 ¥10 ALI J E V CIH^P
7S*.
A’akr
PC<o^^rnZ:
°rmOV’sJo/	°	jc	i	P°<lloSt	ir,	,	'<
J," '■rafcrn. ""‘-»tov	i
AS
ki'1'J1
v ao viiti
de\avsVc°
taVi5a"
do
^b'neprcc'iti0;
UMk	'	'C	Če,
maS
*S» %oV.k«<iCni
i v,\ koiton'° . interesi \ .h dcmC
ScVVSh č« »lo^Od - m:
Aa\ijan „o/ic Trsta-
^ zgodovino jamčili s poupi:
P mirovne pogodbe z Italijo.
’ Š Dejstvo je, da kljub vsej ne=
M ukrotljivi jezi. ki jih razganja, kot more razganjati le pri zlo«
“■* činu zasačenega zlikovca, ne bo« do mogli izbrisati =««'*»«» pečata izdajstva
vni. 1952. i
~I.
r,fl '7°tmu «0sP0daj0
t'at' f() ^r je proti
-\U r-,	la	pečata	izdajstva	naši
_	.o,,™,..
ta*,... 'v**'“ v ,o,./(	:	iv	v	»r!
3s<| ^ “•Ž ZŽ5. -° =o.Trt
5 3"W* Si
■S _. X* ti
O 313 -K n' O ®	3
° • a.a.5'
N SO ni g -a =rcr a
—« O *“* • />*
’v aV'' množic ,^s^periaVist°v '•
1' * v ,»« J® ,.iobu”,o,«2tiC Ba!‘ « v,
•Pa	losp vj v nf :SVOJO Dstno'
&	|.	.	ENT!!>||	V	občini	npv,M	•	‘	v-
ch‘i*oSc «hinf?r,»»'-»ki».l , DEV,N* NABREŽINA Mfc*
■>kimi	'reden',;	tr*z
- -■»'m*
ko’gre za vnrfc- rUZl,‘ lu J'	s	hudičem ',,amo v- n.,pL',,,,nrorrnist/ "T-
nos«	ivoboj;	in T VW«j?	£rv;h v«»kh	'
pravic slovenskem	?! i	obrambo '	,.n drogc. ki s ’	rcr,3na. r.Ir
zemjju.	Sa	naroda	na tem o=	/'an^siml(,	ne°Porečn/
i^nFti	pacci/e	o‘-.fernveč r,„p ' “'t
»P<i«. 3. v 1952	>> Škovi/.T , .'d°vce. m„ i Gon
Hgmoonfg
Ljudje božji! Ni važno, kdo od obeh je b<>ljlagal7kdo boljklevel zasramoval; važno pa je, da taki politični trapolerji NE MOREJ NE SMEJO VODITI in upravljati slovenskih občin!
NOBENEGA GLASU KRIVOPRISEŽNIKOM, KI SO PRODALI S
N at ake k a rtei^Sloven c i WP rnvffi	zn
(ŠEs
*
m
stavimo svoje il
ZATO VOLIMO
j
V Trstna Nabrežini i
Dolini s
v Zgoniku s
|Mehikanec l
%
ŽIVELA ^SLOVENSKA LISTA«!