CKLJE. 4.DECEMBRA 1975 — ŠTEV. 48 — LETO XXIX — CENA 2 DINARJA NOVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Neverjetno se sliši, vendar je res, da je Celje zajela filmska mrzlica: nestrpno pričakujejo teden domačega filma in prek 50 znanih imen s filmskega platna. Smarčani načrtujejo, da v petih letih prehitijo gospodarski in družbeni zastoj V soseščini pa se občarii šentjurske občine pripravljajo na decemberski referendum ssa samoprispevek. Dileme ni, vprašanje je le, koliko odstotkov bo manjkalo do 100! Skozi Žalec ve bomo več vozili po svoje. Prvi semafor bo svetil tudi rdeče. Namesto cestnine bodo pobirali — tudi vozniška dovoljenja, »korajžnim« voznikiym seveda. Če smo si za pravnik nekoliko oddahnili, TUig zdaj čas spei sili v življenjski vrvež, letos ne dlje kot do starega leta. VAS UREDNIK Kolektiv Alposa V Šentjurju, ki zaposluje 470 delavcev, je praznične dneve izpolnil tako, da je odprl nov obrat, ki je vreden 140 milijonov dinarjev. Novi objekt — cevarna, ima 10.000 kvadratnih metrov površine, v njem pa bodo izdelovali okrogle, kvadratne in pravokotne profile šivnih cevi, ki jih na jugoslovanskem trgu zelo primanjkuje. V obratu bodo na novo zaposlili 40 delavcev, če pa bo proizvodnja uspešna, pa imajo še smelejše na- črte. Na sliki je delavec Alojz Košak iz Ratitovca, ki je v Alposu 6 let, v novi tovarni pa dela kot upravljalec stroja za izdelavo cevi. DARILO BOLNICAM Pacientke, ki se trenutno zdravijo na ginekološko-po- rodniškem oddelku celjske bolnišnice so ob praznovanju v počastitev dneva republike, pripravile skromno sloves- nost, združeno z razstavo roč- nih del, ki so jih v času zdravljenja naredile na od- delku. Letošnja proslava in raz- stva je bila že tretja po vrsti, kar dokazuje, da je skupina strokovnjakov, ki delajo v tej ustanovi prepričana, da je potrebna poleg zdravljenja tudi tovrstna terapevtsika me- toda. Da imajo prav, doka- zujejo iz leta v leto boljši rezultati. Razstava ročnih del ,je od- ražala svojskost vsake posa. mezne razstavljalke, pred- vsem pa je bilo opazno skup- no hotenje, ki je prisotno pri vseh — željo po zdravju in materinstvu. Da je bilo praznovanje še večje, so poskrbeli predstav- niki dveh trgovskih podjetij — Tkanine in Tehnomerca- torja, ki so v imenu obeh kolektivov izročili bolnicam darili — dva televizorja. Ob tem so izrazili željo, da bi bilo sodelovanje tudi v bodo- če tako plodno kot je bilo na začetku. Z roko v roki gre lažje, zlasti če je razumeva- nje na obeh straneh. Z. S. CELJE IN VERONA MED SINDIKATI To iii bilo prvo in kot vse kaže, tudi zadnje srečanje ne. V sredini prejšnjega tedna je občinski sindikalni svet v Ce- lju obiskala sindikalna dele- gacija delavcev živilske stro- ke iz italijanskega masta Ve- rone. Gostitelji so zagotovili, da so se italijanski sindikalni delavci seznanili, z vsemi problemi, ki zadevajo našega delovnega človeka. Zato se niso zadrževali samo v Celju, marveč so si med drugim ogledali tudi pekarno Fidelin- ka v Velenju, vrh tega so bili na proslavi v počastitev dne- va republike, ki jo je v slo- venskem ljudskem gledališču imel kolektiv Menca. Povsod so naleteli na pri- srčen sprejem in v prav ta- kšnem vzdušju so potekali tudi razgovori. Zaključno sre- čanje med italijanskimi go- sti in člani predsedstva občin- skega sindikalnega sveta v Celju je med drugim potrdilo obojestransko željo, da bi medsebojne stike negovali v naprej. In še več. Predla- gali so, da naj bi bilo prav to sodelovanje na sindikal- nem področju spodliuda za razširitev sodelovanja med občinama, med delovnimi ko- lektivi obeh mest in podob- no. M. B. TDF75 Kaj nam danes, nekaj dni pred slovesnim začetkom Tedna domačega filma v Celju, pomeni ta, nedvoumno osrednja slovenska filmska kultumo-politična manife- stacija? Njeno družbeno, kulturno in politično vrednost mo- ramo presojati znotraj sprememb v kulturni politiki. Ne gre le za to, ali je bilo Celje bolj ali manj inici- ativno. Teden domačega filma po svoji programski zasnom z ostrim isuhodiščnim rešUom reše podstat festivalski naravi podobnih prireditev, če smo pred petimi, šestimi leti želeli z revijo domačih filmov v celjskih kinematografih predvsem izraziti naš prebu- jeni odnos do domače filmske ustvarjalnosti, smo po- zneje dooblikovali celotno zamisel in revijo poimeno- oali s pravim imenom — Teden domačega filma. In ji dodelili zasluženo mesto v slovenskem kulturnem prostoru. TDF je zrasel & tokovi podružbljanja kulturne po- litike. Film je že zaradi svoje bleščeče, podoživete ro- mantičnosti in nedoločne skrivnosti navzlic izjemni po- pularnosti najbolj odtujena umetnost, in prav zaradi te odmaknjenosti sprošča v gledalcu največ iluzij, ob- čutkov zamaknjenosti in sanjskih nadomestil. Bolj ko bomo s filma slačili obleko nepoznane resničnosti, bolj nam bo postajal film blizu ne le zaradi zuna. njega blišča, barv in igralcev, temveč tudi zaradi misli in vsebine, ki nam jo sporoča. V svetu podružbljanja kulture nam gre le za spre- minjanje notranjega odnosa do filma. Pri nas hočemo v svobodni menjavi dela tudi vplivati na film ske poti. Na rast domačega filma. Na njegovo vsebin- sko nemirnost in angažiranost. Kako lahko v tem us- pemo, če ne vemo, kdo odloča o filmskem programu, o filmski politiki, o repertoarju, itd.? Teden domačega filma nam torej na široko odpira vrata za radoveden pogled v neznane studie domače kinematografije. Tja, kjer film snemajo. Kjer ga vrtijo, kjer so doslej od- ločali o filmskih projektih in se spopadli $ težavami, ki tudi nas, kot delavce, ki združujemo sredstva za domači film, nedvomno zanimajo. Film, ki smo ga doslej sprejemali predvsem kot govorečo sliko, začenjamo spoznavati kot delo. Kot umetniški napor delavcev, ki so v podobnem položaju kot vsak izmed delavcev v združenem delu. Vprašujem — ali Teden domačega filma s progra- mom in z izvedbo daje to kulturno, samoupravno os- veščanje? Daje ga. Prav zato Teden domačega filma ne more nositi pri- devka — festival. Festival s seboj nujno prinaša zvez- dništvo, negativno bohemstvo, naglašanje elitniške od- maknjenosti filma od družbenih, kulturnih procesov in absolutno svobodo filmskih ustvarjalcev, ki kažejo s prstom na neko družbo v oblakih, ki nima razumeva- nja za film. Teden domačega filma je mnogo več. Ne le zaradi pisane različnosti filmskega programa v vseh treh celjskih kinematografih in letos s premiernimi filmi tudi v občinah celjskega območja. Pač pa pred- vsem zaradi neposrednih srečanj in pogovorov filmskih delavcev v tovarnah, šolah, na posvetih, v naših oko- ljih, in z ljudmi, ki so filmarjem mnogokrat nekaj posebnega. Doslej neznanega. Mislim, da tako odmeva Teden domačega filma tudi med delavci in občani celjskega območja. Več kot 20 deloimih. kolektivov bo na tak ali drugačen način prispevalo svoj delež k izvedbi letošnjega Tedna. Ali to ne pove več kot vse filozofije o nujnem povezovanju filma z delavci v združenem filmu? A tudi slovenski kulturni prostor ni ostal gluh, če- prav se je zunaj centra rodila ideja o osrednji filmski manifestaciji na Slovenskem. Letos bomo že tretjič podelili Badjurove nagrade kot najvišje slovensko pri- znanje filmskim ustvarjalcem, še več — v organimcijo letošnje TDF so se vključili poleg Društva slovenskih filmskih delavcev, Viba filma in STOPA še Združenje slovenskih filmsko-vzgojnih delavcev, mestni komite ZK Ljubljana in drugi. Pri tem ne omenjam, kako smo tudi v Celju razširili krog organizatorjev. Letošnji TDF širimo s pregledom filmov o NOB še bolj v^ jugoslovanski prostor, v program sta vkliu- čena tudi mehiški in indijski filmski večer, v pone- deljek bo svečana akademija ob 30-letnici domačega filma in pred začetkom III-TDF. Ves program bo tra- jal kar devet dni — ne le en teden... Vse to uvršča TDF ob mladinskem pevskem festi- valu med eno najpomembnejših kulturno-političnih manifestacij na celjskem območju. Lahko mirno reče- mo — tudi v Sloveniji. JOŽE VOLFAND 2. stran -- NOVI TEDNIK gt. 48 — 4. december 1975 ŠMARČANI NAČRTUJEJO RAZVOJ PREHITETI ZASTOJ ČE NAJ NA SPLOŠNO REČEMO BESEDO, DVE O ZNAČILNOSTIH OSNUTKA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH ZA OB- DOBJE DO LETA 1980 MORAMO PRIBITI, DA NAČRTUJEJO NADALJNJI RAZVOJ S PRECEJŠNJIMI SKOKI. CILJI DRUŽBENEGA RAZVOJA PA NI- SO NEREALNI, JE BILO REČENO NA SEJI PREDSEDSTVA OBČINSKE KONFERENCE SZDL, MOŽNO JIH JE DOSEČI OB IZREDNIH NAPORIH VSEH DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV. To pa je tudi nujno, saj je občina še vedno med 11 oh- činami v Sloveniji, ki jih šte- jemo za manj razvijte. V pri- hodnjem petletnem obdobju zato načrtujejo gibanja in hi- trejšo rast kot bodo popreč- na v Sloveniji. Stopnja rasti družbenega proizvoda v gos- podarstvu bo znašala 9"'", v industriji cek) 11,8 zapos- lenost 4,6 "■■», delež skupnih gospodarskih materialnih na^ k>žb 35,4 °/o, za republiškim poprečjem pa bo še vedno zaostajala stopnja rasti pro- duktivnosti dela in delež vla- ganj v družbene dejavnosti. Takšna gospodarska rast bo bistveno zboljšala življenjske pogoje in delovne razmere, zagotavljala bo večjo socialno varnost delovnega človeka. Tem ciljem naravnavajo dru- ge ukrepe, kot na primer: po- spešiti priliv mladih strokov- nih kadrov in zavreti izselje- vanje prebivalstva, moderni- zirati perspektivna zasebna kmečka posestva, spodbujata razvoj turizma in hitreje raz- vijati družbene dejavnosti. Z zgraditvijo 400 novih mest za predšolske otroke predvideva- jo v drtižbeno varstvo od se- danjih 6 % vključiti ob kon- cu leta 1980 že 19,1 % otrok, polovico teh že prihodnje le- to. V osnovnem šolstvu se zdaj stanje že p>opravlja_ saj so doslej zgrajene že štiri no- ve šole, ker je prejšnje poru- šil potres. Potrebe pa seveda s tem še niso krite. Tudi sta- novanj primanjkuje za učite- lje, kar že zdaj predstavlja resen problem. Problemov se- veda tudi z uresničitvijo teh predvidevanj ne bo zmanjka- lo, T^ se zaveda tudi pred- sedstvo občinsike konferen- ce SZDL, ki se je za- vzelo zato, da zdajšnji zimski čas izrabijo v občind, da se v javni razpravi o raz- vojnem načrtu izrečejo vsi no- silci planiranja ne le o po- trebah, temveč predvsem o tem kako načrt uresničiti. V premislek so bile izrečene tu- di pobude za podaljšanje sa- moprispevka tam, kjer se ta letos izteče. Kajti, kot Je bilo rečeno na seji, če ljudje ne bodo imeli tekoče pitne vo- de, elektrike in dostopnih po- ti, ne bo mogoče zagotoviti hitrejšega razvoja, v tej sme- ri so načrtu tudi zamerili^ ker ne daje podrobnejše usmerit- ve, kaj se bo v posameznih krajevnih skupnostih spreme- nilo, vključujoč pri tem tudi nadaljnji razvoj stanovanjske gradnje, ki lokacijsko še ni opredeljena. Vendar pa osnutek družbe- nega načrta daje možnost^ da se spodbudi in »segreje« naj- širša razprava. K temu bo pripomogla frontno organizi- rana SZDL in še zlasti organi konference, ki so jih na se- ji oblikovali za posamezna po- dročja in imenovali njihove člane. Načrtovani pribodnji razvoj pa seveda ne bo mogel mi- mo usklajevanja znotraj ob čine in tudi med občinami širšega območja. Kajti nekaj je že sedaj jasno, so pouda- rili razpravljalci, da na šir- šem območju ni mogoče ne- usklajeno načrtovati zaposlo- vanja novih delavcev, zlasti, ko nerazvite občine računajo z zaposlitvijo delavcev iz teh občin, hkrati pa razvite ob- čine ' načrtujejo zaposlitev prav te delovne sile. Admi- nistrativni ukrepi pri tem ne bodo pomagali, ker se delov- na sila zaposluje tam, kjer ima primernejše delovne in življenjske pogoje, ostane to- rej samoupravno dogovarja- nje med nosilci planiranja v širšem prostoru in usklaje- nost razvojnih načrtov. To pa je slej ko prej kvaliteta vse- binskih sprememb v sistemu planiranja, ki ga je ustava že opredelila, v praksi pa poti in metode še iščemo. Dobro pa je, da o teh vprašanjih spregovorimo zdaj, ko je čas za to. B. V. CELJE Zapis z zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine — Začetek javne razprave o osnutku resolucije o družbenoekonomski politiki in raz- voju občine v 1976. letu — Napraviti bo treba nekaj več za nadaljnjo uve- ljavitev in okrepitev delegatskega sistema , i v torek dopoldne je bila najprej skupna, zatem pa lo- čene seje delegatov vseh treh zborov celjske občinske skupščine. Čeprav na koncu koncev stališč in predlogov na osnu- tek resolucije o družbeno- ekonomski politiki in razvoju Slovenije v prihodnjem letu ni manjkalo, je vendarle tre- ba zapisati, da zbor združene ga dela ni dal tistega, kar bi moral. Ali točneje, vse kaže, da delegacije v organizacijah združenega dela temu doku- mentu niso posvetile ustrezne pozornosti. Sicer pa. kaj so storile druge subjektivne sile v zdiiiženem delu, da bi tudi ta razprava zajela bistvo problema — to pa je položaj gospodarstva in družbenih služb v prihodnjem letu in da bi bili delegati dovolj )K>boro- ženi« za sejo občinske skup- ščine? Gre torej za vprašanje, ki zasluži temeljitejšo obrav- navo, zlasti pa ukrepe. Gre za pota nadaljnjega utrjevanja našega delegatskega sistema, za pionirsko delo. Zato bi bi- la vsaka nestrpnost odveč. Prej kot ta so umestna stali- šča za izpopolnitev dela, za večjo uveljavitev delegata v delovni sredini in tudi zunaj nje, pa naj se pojavlja na sejah občinske skupščine ali samoupravne interesne skup- nosti, krajevne skupnosti itd. Zbor združenega dela je v zvezi s slovensko resolucijo o družbenoekonomskem raz- voju v 1976. letu navzlic vse- mu sprejel nekaj konkretnih stališč in to ne samo po za- slugi kolektiva štorskih žele- zarjev in društva ekonomi- stov, ki sta pripravila nekaj pripomb, marveč tudi po raz- pravi. V glavnem se ta stali- šča nanašajo na vprašanje izvoza iz uvoza, na delitev dohodka med gospodarstvom in interesnimi skupnostmi, na gibanje osebne potrošnje in standarda sploh, na gibanje cen, na investicijske naložbe in podobno. Proti pričakovanju tudi več kot konkretna analiza o uspešnosti investicijskih vla- ganj v občini ni dala zažele- nega odmeva. Delegati so ostali nemi. Brez besed. Nav- zlic temu. da je ocena opo- zorila na številne slabosti oziroma tudi na nenormal- na odstopanja od vseh pred- videno . Po mnenju zibora zdru- ženega dela je zdaj nastopila priložnost, da v delovnih or- ganizacijah temeljito ocenijo svoja vlaganja in na tej os- novi sprejmejo določene za- ključke. Družbenopolitični zbor pa je šel korak naprej, saj terja od prizadetih delov- nih sredin pismeno poročilo, zakaj so se lotili takšnih in- vesticij in kaj so napravili zdaj, da bi posledice takšnih vlaganj omilili oziroma sta- nje izboljšali. Delegati vseh zborov celj- ske občinske skupščine so nadalje sprejeli izhodišča za sestavo občinskega proračuna za prihodnje leto, sprejeli pa so tudi družbeni doeovor o ustanovitvi medobčinskega inšpekcijskega organa. V tej zvezi so pooblastili izvr.šni svet. da u.strezno popravi be- sedilo dogovora, če bo padla odločitev, da morda v ta skupni regijski organ ne so- dijo občinske davčne inšpek- cije. Po sklepu sej vseh treh zborov, se v celjski občini pričenja Javna razprava o os- nutku resolucije o družbeno- ekonomski politiki in raz- voju občine Celje v nasled- njem letu. Razprava bo tekla ne samo v temeljnih organi- zacijah združenega dela, mar- več tudi v drugih osnovnih celicah na terenu, v družbe- nih službah in dnigod. M. B. ZA 6 % VEČ Podatki ca prvih deset mesecev letošnjega leta o številu nočitev na širšem celjskem območju ka- iejo na zadovoljiv porast doma- česfa turizma ter na upadanje ino- zemskitra. ()d teh uj^otovltev, splošnih seveda, odstopa le Ro- gaška Slatina, kjer beležijo tako porast domačega kot inozemsiiefra turizma. Sicer pa začasni In zato šc ne- popolni podatki za prvih deset mesecev letos govorijo, da smo Imeli na celjskem območju za 6 % več nočitev kot v istem raz- dobju lani. Nočitev domačih po- stov .je bilo več za 8 "o, nekaj manj kot lani pa oočitev tujih go- stov. 2ENE ZA APARAT Svet za vprašanja dniž- benoekonomskega položa- ja žensk pri SZDL v Ce- lju se je pred kratkim odločil za nakup aparata — kardiotokografa. Apa- rat bo služil za registra- cijo srčnih utripov ploda pri nosečmcah. Denar za ta aparat so začele žene zbirati ob lanskem osmem marcu, na računu pa se je do danes nabralo 120.000 di- narjev. Za nabavo aparata je zmanjkalo 80.000 di- narjev, ki jih bo prispe- val ginekološko-porodnd- ški oddelek, kjer bo apa- rait tudi v uporabi. Z. S. PREGLEDI Na ginekološko-porodni- škem oddelku celjske bol- nišnice so pričeli s siste- majtskimi pregledi žena iz delovnih kolektivov. Do zdaj so pregledali že 50 žena iz Tkanine, zdaj pa bodo pregledovali žene iz Tehnomercatorja. Ta- ki preventivni gnekološkl pregledi so zaželjeni. fmd- tekajo pa v smislu dogo- vora med delovnimi or- ganizaciiaml in zdravstve- no službo. Z. S. REKLI SO MIRKO FLERE, pred- sednik Krajevne skupno- sti LETUŠ o pripravah na občinski praznik: »Lahko rečran, da pote kajo priprave na prihod- nji občinski praznik prav- zaprav vsak dan. Pro- gram dela je ieiredno bo- gat, zato me nekoliko skrbi, kako bomo opravi- li vsa dela, saj so finanč- na sredstva dokaj majh- na. Program sam zajema urejevanje komunalnih zadev, tu mislim pred- vsem na vodovod in asfal- tiranje cest, ureditev igrišč terr prostora za or- ganizacije in društva v kraju. LetuS ima tudi vse narartme pogoje, da lahko postane turist-čni kraj, že zairadi tega, ker Savinja še ni Oinesnaž.ena, zrak je čiist., blizu pa so tudi Gol- te z zimskim turizmom Sredstva za vodovod tmamn že zagotovljena, predvsem Iz sre.d.stev referenduma ter pro- stovoljnih prispevkov Itraja- nov In ga že gradimo zri as- falliranje cest pa že imamo napravljen predrnč^an. Po pred- videvanjih bomo asfaltirali okrog pet kilometrov cest. Pri naših pripravah na ob činski praznik na smo nale- tfli UnU na problem, Gi-e na- mreč za to da je lastnik nb jekta, kjer nai hi uredili prostore za o^m pa, da homo tudi ta problem v čim kraj- šem času uspeli rešiti.« JANEZ VEDENIK PRIZNANJA OB PRAZNIKU CELJE v okviru praznovanja dne- va republike je sekretar med- občinskega sveta ZKS Celje, Janez Zabrastnik, podelil ne- katerim za.služnira delavcem Uprave javne varnosti Celje odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik re- publike Tito. Odlikovanja so prejeli: Alojz Horvat in Ludvik Jam- nik — red republike z bro- nastim vencem ter Jože Dra goš, Franc Frančeškin in Renko Kranjcc-Martina red dela s srebrnim vencem. Na isti svečanosti je na- čelnik UJV Celje Igor Lot- rič izročil enajstim delavcem uprave znake »zasluge za varnost« in pismeno pohva- lo, ki jim jih je podelil re- publiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen za dolgoletno in požrtvovalno delo pri utrjevanju naše var- nosti. ŽALEC Minuli teden so v Žalcu po- delili priznanja za aktivno delo pri obnovi in izgradnji šolskih stavb v občini Žalec v letih 1968 do 1975. Prizna nja so prejeli Karel Pod- vršnik. Zoran Razboršek. Maks Košenina, Franc Kase snik, Stanko Kosec, Tone Privošnik, Stojan Vrhovec, Janez Meglic, Vlado Skok, Ivo Herič, Vinko Kolenc, Edmund Božiček, Friderik Dosedla, Milan Gerželj, Ivan Kramer, Elza Golob, Jože Jeram, Breda Lenarčič, Stane Ravnak, Mile Vranjek, Zden- ka Žnidaršič, Vera Orešnik- Juhart, Stane Lesjak, Vlado Gorišek in Jože Jan. LAŠKO Praznik republike so v la- ški občini proslavili z aka- demijami v Laškem in Ra dečah, s šolskimi proslavami, ponekod pa so se za kratek čas na slovesnost zbrali tudi kolektivi. Proslavitve z večjimi delov- nimi usehi v tej občini ob prazniku ni bilo, saj so ob 30. letnici osvoboditve, ki jo praznujemo vse leto, že bile takšne priložnosti. Praznika so bili gotovo najbolj veseli občani naselja Rožnik, kjer so jim položili asfalt na ceste in ulice. Osrednji dogodek pa je v Laškem bila podelitev od- likovanj. V domu upokojen- cev so bili odlikovani na- slednji občani, predvsem bor- ci NOV in aktivisti: RED DELA Z ZLATIM VENCEM: Drago Preskar iz Rečice. RES ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO: An- ton Bizjak, Ivan Breoko, Marija Ferlin, Karel Kug- b"č. Stane Zorko in Matija 2ohar. RED DELA S SREBRNIM VENCEM: Filip Mihevc. Jože Potušek in Nevenka Roš. MEDALJO ZA HRABROST: Franc Deželak, MEDALJO ZASLUG ZA NAROD: Ivan Rozman, Anica Stres in Anica Tutnar ter .Andrej Mavri. MEDALJO DELA: Ivan Mar- guč. Podobna prireditev je ob interni otvoritvi zdravilišča dobila odlikovanja od pred- sednika Republike 18 zaposle- nih. RED DELA S SREBRNIM VENCEM: Jože Bezgovšek, Joža Erman, Marija Esih, Tone Gotar, Anica Hitstatler, Milka Kvartič. Drago Kola- rič, Marija Les,iak, Milan Ocvirk, Terezija Pader, Ela Pečnik, Marta Ficej, Zora Pož. Gabriela Stare in Angela Senjug. MEDALJA DELA: Elvira Dežan, Stanko Dežan in Marjeta Erjavec. DVA VPRAŠAJA Redna seja delegatov zbora združenega dela celjske občinske skupščine. Beseda je tekla o nekaterih proble- mih zdravstvene službe v občim. Pa se Je ustavila uida ob dveh vprašanjih, ki Ju ne kaže prezrai In tudi zato bo zanimivo spremljati, kako bo nanju reagirala pri- stojna samoupravna interesna skupnost. Stanovanja. Premalo jih je. Tudi za zdravstvene delavce. Bolnišnica, zdravstveni dom itd. se zaradi tega srečujejo z mnogimi težavami. Marsikdaj bi jih ne bi- lo, če bi imeli tudi prosta stanovanja. Teh pa nd oziro- ma jih je premalo. In tako se Je ob teh ugotovitvah pojavilo vprašanje, kako je s stanovanji, ki jih zasedajo tisci zdravniki (na primer), ki so odšli na delo v tujino. Mnogi med njimi so se tjakaj preselili z družinami, tu, doma pa zu vsak primer čuvajo stanovanja. In to družbena! Za zdrav- stvene delavce, ki bi radi delali pa jih m! Stanovanj namreč. In še ena pripomba na račun tistih zdravnikov, ka so odšh na tuje. »Poglejte,« je dejal del^at, »kadar- koli odhaja v tujino naš nogometaš, dobi zanj matični klub precej denarja. V tuji valuta. Cena je seveda raz- lična, v vseh pr.merih pa je precejšnja. Oe pa gre v tujino zdravnik, katerega šolanje je stalo družbo dosti več sredstev kot pa treningi nogometaša, ne dobimo ni- česar. Zakaj smo tako velikodušni, ko hkrati ugotav- ljamo, da je zdravstvenih delavcev premalo.« št. 48 — 4. december 1975 NOVI TEDNIK — stran S NOVA ŠOLA V PREBOLDU Prav gotovo so Dan repub- like v žalski občini najbolj svečano proslavili krajani Prebolda. Svečano so nam- reč odprli prizidek k osnovni šoli, v katerem je osem no- vih, sodobno opremljenih učilnic, šolska kuhinja ter brez dvoma najmodernejša telovadnica v Spodnji Sa- vinjski dolini Uvodno besedo ob otvorit- vi je imel predsednik Izvrš- nega sveta Skupščine občine Žalec Jože JAN, ki je med drugim dejal, da so občani in delovni ljudje žalske obči- ne z izgradnjo prizidka in adaptacijo obstoječe šole v Preboldu ponovno dosegli iz- redno pomembno delovno zmago. Tako kot cela vrsta drugih šolskih objektov, je tudi ta rezultat solidarnosti in enotnosti občanov občine, rezultat spoznanja, da je šol- stvo izredno pomembna druž- bena dejavnost, ki ima velik vpliv na celoten gospodarski in družbeni razvoj, ter da je zagotovitev čim boljših ma- terialnih in drugih pogojev za šolanje otrok najbolj trdna in zanesljiva pot do uspeš- nosti pri opravljanju dela Dozidana in obnovljena os- novna šola v Preboldu je ena izmed največjih objektov na področju šolstva v občini Žalec. Poleg precej obsežne adaptacije v starem delu stav- be, so v novem delu zgradili osem novih učilnic in to šti- ri s sredstvi prejšnjega refe- renduma, štiri pa s sredstvi novega, ustrezne kabinete, garderobe in sanitarije, novo telovadnico in skoraj v celo- ti tudi kotlovnico. Skupaj vložena sredstva znašajo sko- raj milijardo starih dinar- jev, v čemer pa razen opre- me telovadnice ni všteta tu- di nabava ostale opreme. S tem ima osnovna šola Pre- bold zagotovljene prostorske pogoje 7& prehod na celo- dnevno šolo, kader, dodat- no opremo, učila in drugo pa bo potrebno, še zagoto- viti. Poudariti velja, da so tekstilna tovarna Prebold, MIK Prebold in kombinat Hmezad Žalec prispevali po- leg rednih obremenitev še 75 milijonov starih dinarjev. Upravni odbor sklada za obnovo in izgradnjo šolskih stavb je imel pri izgradnji šole tudi veliko oporo pri aktivnemu kraje\'neiiiu režij- skemu odboru, ki je deloval pri krajevni skupnosti. Za požrtvovalno delo mu gre iskrena zahvala, prav tako pa tudi izvajalcu gradbenih del Gradnji Žalec, njenim koope- rantom ter projektantu in- ženirki Zd€(nki Znidaršič in nadzornemu organu, inženir- ju Stanetu Ravnaku. O E>omenw novega prizidka k osnovni šoli v Preboldu sta govorila še Valter Zupane, predsednik konference dele- gatov v Preboldu ter pod- predsednik krajevne organi- zacije SZDL Avgust Dobriha, v kulturnem programu, ki je nato sledil pa so poleg učen- cev osnovne šole sodelovali še učenci glasbene šole Ža- lec, moški pevski zbor Svo- bode Prebold, godba na piha- la iz Prebolda in mladinci. Skupno s tem objektom so doslej v osmih letih v žalski občini vložili že okrog štiri milijarde starih dinar- jev in s tem praktično obno- vili ali zgradili skoraj vse tovrstne objekte. Rezultati teh naporov se že kažejo in to predvsem v doseženem uč- nem u.spehu, ki je bil v šol- skem letu 1974/75 že 98,4 od- stoten in v zmanjšanem osi- pu, saj je znašal ob koncu preteklega leta le še 12,9 od- stotka, kar je najnižji osip v regiji in med najnižjimi v naši republiki. JANEZ VEDENIK foto: TONE TAVČAR VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU DRUŽINA V 12. NADSTROPJU VPRAŠANJE SAMOUPRAVNI STANOVANJSKI SKUPNOSTI Ni krivca. Nihče ni kriv. Vsak ima svoj izgo- vor. Le veččlanska druži- na, 'ki stanuje v dvanaj- stem nadstropju stolpni- ce ob Mariborski cesti 76 a, nima izgovora. Ne išče opravičila. Kvečjemu kaj drugega. Režitev svo- jega problema. Težkega, neznosnega, še posebej, ker je tu tudi nekaj ted- nov star dojenček. Julijsko neurje je na tej stolpnici odtrgalo stre- ho. f»ravijo, da zaradi te- ga, ker ni bila pravilno »zasidrana«. Potem je si- cer prišlo suho obdobje. Prišel pa je tudi dež. In zaradi padavin je stano vanje v dvanajstem nad- stropju ix>stalo vse kaj drugega kot primerno stanovanje. Vlaga močno zaudarja. Človek tu tež- ko zdrži. S stropa in sten je tekla voda. Prav tu so se začele razvijati gobe. Pohištvo in vse, kar je v stanovanju, se je napilo vlage. Tudi ljudje. In zdaj še dojenček, ki je pred tedjii privekal na svet. Zgodaj je začel i>ot težkega življenja. Dela na obnovi oziroma zgraditvi nove strehe te- 6ejo. Prihodnje leto bo- do iz stanovanja v dva- najstem nadstropju od- strgali še omet, ker je moker. Kako bo ta čas z električno napelja-vo, je vprašanje zase. Nekatera svetlobna telesa baje ne delajo več. Zaradi vlage. Vlaga in elektrika pa si nista prijatelja. Lahko pri- de do težke nesreče. Nih- če ni kriv. Streha nad glavo bo le- tos urejena. Morda celo kmalu. Ne glede na to pa še vedeno ostane vpraša- nje, kako bo z družino v dvanajstem nadstropju v zimskem času. že zdaj je težko, nemogoče. In ko bo pritisnil mraz in ko bodo zacvetele stene, stro- pi? Tu stanujejo potrpežlji- vi ljudje. Vsekakor pre- več. Morda bo zajokal le dojenček. Mogoče še kdo? In potem? In vendar vprašanje predsedniku i27vršilnega odbora samoupravne enote za vzdrževanje stanovanj stanovanjske interesne skupnosti: ka- ko in kdo rešuje takš- ne primere? Kakšen je bil {x>stopek za reševanje opisanega primera? Ce je nastala zamuda, zakaj? Ali ima vaša enota morebiti S'talno pogxxibo s kakšno gradbeno delovno organa- zacioo za izvrševanje obi- čajnih in vnaprej plani- ranih \'adržovalnih del in kako je v primerih, ka- dar gre za dela, ki jih ni bjlio mogoče predvide- vala? že vnaprej hvala ?a odgovor. MTLAN BOŽIČ, novinar teden domačega filma DVA POSVETA Letošnji teden domačega filma bo zbral v Celju ve- čino slovenskih filmskih publicistov, in kritikov na posvetu o problemih domače filmske Kritike. Uvodne razprave na posvetu bodo opredelile nekatera teoretična vprašanja o marksistični kritiki v umetnositi, o filmski kritiki in o konkretnih piroblemih vsakodnevne filmske kritike v množičnih sredstvih obveščanja. Predvideno je, da bd uvodne prispevke podali Tit Vidmar, Saša Sohrot in Stanka Godnič. I*osvet bo 11. decembra, v četrtek dopoldne ob 10. uri, v domu družbenopolitičnih organizacij v Celju. Vsebinsko pripravo posveta je v sodelovanju z organizatorjem TDF prevzel Mestni ko- mite ZKS Ljubljana. V petek, popoldne, ob 16. uri, 12. decembra, pa se bodo sestali filmsko-vzgojni delavci iz vse Slovenije. Govorili bodo o različnih vidikih odnosa mladih do filma. Teze za posvet so pripravili: Majda Lenič, Mir- jana Borčič, Dušan Zgane in Samo Simčič. Posvet se ne bo zaustavil samo ob teoretičnem razglabljanju od- nosa mladih do filma in ob vplivu filma na mlado osebnost. Odgovoril bo zlasti na vprašanje, kaj storita za kakovostno '/rednotenje filma in za več;io kreativ- nost mladih na filmskem področju (delo v filmskih klubih in krožkih, usposabljanje, filmska gledališča, itd.). CELJE-MEDLOG: DOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ Občani krajevne skupnosti Medlog v Celju so praznik republike počastili ne le z uspelo proslavo, marveč tudi z otvoritvijo novega doma družbenih organizacij. Sicer pa je to območje ta dan dobilo še nekaj — obnovljeno sindikalno dvorano Opreme, ki je že doslej in tako bo tudi poslej, služiila ne le kolektivu, marveč tudi vsem organizacijam v krajevni skupno.sti. Tako je bila tudi proslava v tej dvorani, v njeo pa so med drugim nastopili ne le otroci osnovne šole Slavko šlander, marveč tudi mladi iz Medloga, ki jih je za to proslavo posebej pripravila Darinka Joštova. Lep spored so izpopolnili tudi člani folklorne skupine Itance Prešeren. Dom družbenih organizacij je odprl predsednik celjske občinske skupščine Jože Marolt. Tako je to območje do- bilo primerne pogoje za delo krajevnih družbenopolilačnih organizacij pa tudi krajevne skupnosia, saj bodo v domu prostotri tudd zanjo. MB OBMOČJE družbena samozaščita v ponedeljek se je sestal v Celju medobčinski svet ZKS na razširjeni seji in ob. ravnaval več pomembnih na- log. Osrednja točka dne•v^lega reda, ki so ji namenili naj- več pozornosti so bile naloge komunistov pri uveljavljanju družbene samozaščite. Uvod- no besedo o teh nalogah je imel Zahrastaiik Janez, sekre- tar medobčinskega sveta. V razpravi so sodelovali tudi predsedniki občinskih skup- ščin, predstavniki nekaterih regionalnih institucij in člani sveta ter predsedniki komisij pri tem organu. Kot pripo- moček za konkretno akcijo je članom medobčinskega sveta rabil družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v ob- čini Žalec in akcijski pro- gram za njegovo uresničitev. Ta dva dokumenta sta tudd sicer prva, ki so ju v ob- činah širšega celjskega ob- močja sprejeli. Na razširjeni seji medob- činskega sveta ZKS v Celju je bila v ospredju razprava o nalogah komunistov pri uveljavljanju družbene samo- zaščite. Ugotovili so, da so na tem področju zlasti v ne- katerih občinah doseženi za- dovoljivi uspehi in da na celjskem območju prevladuje spoznavanje, da družbena sa- mozaščita predstavlja samo- upravno organiziranje delov- nih ljudi in občanov za učin- kovito zaščito samoupravne družbe v vseh okoljih, ven- dar so ponekod še napačni pogledi na bistvo družbene samozaščite. Iz razprave je bilo razvidno, da gre pone- kod tudi za slabo poznava- nje njenih idejnih tn politih. nih temeljev, opredeljenih na X. kongresu ZKJ in VII. kongresu ZKS. Splošna ljud- ska obramba in družbena samozaščita sta namreč zgra- jena na istih družbenih, idej- nih in političnih osnovah in imata iste cilje, vendar gre za dvoje posebnih funkcij socialistične samoupravne družbe, ki se različno ustvar- jajo in uveljavljajo in se za- to tuda izgrajujejo na različ- nih principih in skozi različ- ne organizacijske obUke. Pri tem je uspe.šno urejevanje družbene samozaščite eden izmed osnovnih pogojev za nadaljnji razvx>j splošnega ljudskega odpora in za uspo- sobljenost celotne družbe, da se odločno zoperstavi vsem notranjim in zunanjim priti- skom. Sekretar medobčinskega sveta ZKS Janez Zahrastntk je v uvodnem poročilu raz- členil dosedanje urejevanje družbene samozaščite na celjskem območju in pouda- ril, da družbena samozaščita ni poseben družbeni spora- ziun v okviru družbenopoli- tičnega sistema ali izven nje- ga in da naloge s tega pod- ročja ni mogoče uspešno uresničevati brez specializi- ranih služb, državnih in dru- gih organov, ki v skladu s svojimi funkcijami, določeni- mi z zakoni, tesno sodeluje- jo z vsemi drugimi nosilci družbene samozaščite in jo pomagajo graditi. Sklenili so, da je treba v vseh. občinah oceniti stanje glede družbene samozaščite v vseh okoljih ter sprejeti ali dopolnitd akcijske programe. Sklenili so, da morajo druž. benopolitioni dejavniki v svo- je akcije in v programe dela dosledno vključevati elemen- te družbene samozaščite, da mora vzgojno-izobraževalno delo dobiti še pomembnejšo vlogo v družbeni samozaščiti, v zavodih za zaposlovanje v Celju in Velenju je potrebno uveljaviti celovit program širjenja varnostne kulture med zdomci, komunisti v za- varovalnicah pa se morajo bolj kot doslej zavzeti za do- ločitev skupnih varnostnih pogojev pri sklepanju zava- rovalnih pogodb. Dalje so po- udarili naloge množičnih ob- čil pri oblikovanju in uresni- čevanju družbene samozašči- te, še posebej pa so omenili skrb za varovanje , občut-lji- vih gospodarskih podatkov na področjti razvejane zuna- njetrgovinske m proizvodno- kooperacijske dejavnosti na- ših organizacij združenega de- la s tujimi podjetji. Na kon- cu ^ so podčrtali usposablja- nje' komunistov, delovnih ljudi in občanov na področ- ju obrambne tn varnostne dejavnosti, česar pa ne bo mogoče uresničiti brez vgra- ditve sist^a družbene samo- zaščite v vsa okolja našega življenja in deQa- _ v prejš.nji številki NOVE- GA TEDNIKA tiskarski škrat ni miroval. V reportaži TA- TIJEVI SPOMINSKI DNEVI se je dvakrat poigral. Napake danes popravljamo, ker smi- selno spreminjajo vsebino reportaže tn misli Jakoba Kresnika. V odstavku, ko Jakob Kres- nik govori o tem, kako je ohranil življenjsko čilost, se stavek pravilno glasi: »Sta- rost je lepa, če jo znaš uži- vati, predvsem pa se ne smeš zanemariti.« Tiskarski škrat je napisal: zameriti. Zadnji stavek pa se pra- vilno glasi: Spoznali pa smo tudi, da nas junaštva ljudi, ki so pustili sledove v ime- nih ulic, notranje bogatijo, zato se bomo k njim še po- vrnili. Jakobu Kresniku se opro- ščamo. 4. stran — NOVI TEDNIK St. 48 — 4. december 1975 ŽALEC ODLIČNO GOSPODARJENJE Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine obči- ne Žalec so podali tudi poročilo o rezultatih go- spodarjenja ob koncu devetih mesecev letošnje- ga leta. Z doseženimi rezultati so v Žalcu izredno zadovoljni, sicer pa smo za nekaj več besed o tem zaprosili JOŽETA CEROVŠKA, načelnika od- delka za gospodarstvo pri skupščini občine. J. Cerovšek: »Po.slovarje gospodarstva občine 2alec v devetih mesecih letošnjega leta kaže izredno ugodne ra- sti posameznih kategorij. Gre za 53 % rast družibenega pro- izvoda, tri odstotno rast šte- vila zaposleniih, 56 "/o rast in- vesticij, 10 % rast izvoza, 30 odstotno rast terjatev, ter prav tako 31 odstotno rast produktivnosti dela. Ob upcštevanijiu izredno težke gospodarske situacije, inflacijskih gibanj in ostalih težav v našem gospodarjeniju lahko ocenimo te rezultat^ kot zelo ugodne in popolno- ma v mejah začrtanega pla- na, ki smo si ga zadali v re- soluoijii za leto 1975.« NT: Lahko te rezultate pri- merjate z regijo in republi- ko? J. Cerovšek: »35 odstotna rast družbenega proizvod.'* pomeni deset odstotkov hit- rejšo rast od republike Slo- venije in prav tako deset odstotkov hitrejšo rast od gospodarstva v celj.ski regiji. To obenem pomeni, da se je eosix)darstvo žalske občine v devetih mesecih letošnjega leta razvijalo najhitreje med vsemi gospodarstvi oeljsfke regije. Ce pogledamo poka- zatelj produktivnosti dela, lahko ugotovimo, da je po- rasla za 31 odstotkov v pri- merjavi s šestnajstimi pro- centi v regiji in dvajsetimi v Sloveniji. Tu ugotavljamo, da smo že nad nivojem re- gije v absoluit-nem znesku za en odstotek, za republiko Slovenijo pa zaostajamo za vsega 0,6 odstotka, kar je pravzaprav že realizacija ci- lja, ki smo sd ga zastavili do leta 1985. Tudi ta katego- rija se je v naši občini v de- vetih mesecih letošnjega leta razvijala najhitreje med vse- mi občinami celjske regije. Invest.icij smo imeli v naši občini dvajset miMjard, kar je 56 "/b več kot v letu po- prej. Udeležba naših investi- cij v družbenem proizvodu znaša 31" %, kar je popolno- ma v sikladu z našo dolgo- ročno orientacijo. Poseben pokazatelj našega gospodarjenja je akumulativ- nost dela, se pravi akumu- lacija na zaposlenega, ki zna- ša 24927 dinarjev ali 31 % več kot v lanskem letu. Ce gledamo rezultat regije, lah- ko ugotovimo, da je le ta za- beležila 12 odstotna padec, medtem ko je republika Slo- venija dosegla vsega 4 od- stotno rast te kategorije. To pomeni, da je akiunulativ- nost dela v naši občini za 46 % višja od akumulativno- sti v regiji in za 29 % večja kot v Sloveniji. Ta pokaza- telj lahko ocenimo kot izred- no ugoden i)okazatelj našega gospodarjenja v letošnjem letu. Osebni dohodki znašajo 3045 dinarjev, kar je 29 % več kot lani. Oe upoštevamo, da smo dosegla 31 odstotno rast produktivnosti dela, i>o- tem lahko ugotovimo, da smo povsem izipolnili v resoluci- ji zastavljeni cilj, da se mo- rajo osebni dohodka dvigo- vati počasneje od produktiv- nosti dela, kar pa za repub- liko, kakor tudi aa regijo ne drži. NT: In kako je z likvid- nostjo žalskegat gospodarstva? J. Cerovšek: »Terjatve so močno porasle in to kar za 38 %, prav tako pa budi do- bavitelji za 26 %. Ce pa p>o- gledamo to kategorijo v dru- gi luči, se pravi v udeležbi v družbenem proizvodu, lah- ko ugotovimo, da v našem gosi>odarstvu dosegamo 75 % terjatev v družbenem proiz- vodu. Regija dosega 100 od- stotkov, republika pa kar 103 % terjatev v družbenem proizvodu. Se pravi, da je naša udeležba terjatev t družbenem prodizvodu mnogo ugodnejša kot v regiji in re:^ publiki. Se podatek s pod- ročja kreditov. Krediti za obratna sredstva so porasli minimalno, za osnovna sred- stva pa z visokim odstotkom. Ce pogledamo udeležbo lore- diitov v družbenem proizvo- du, so le ti znašali 31 '/b, kar je popolnoma v skladu z na- šim dolgoročnim progra- mom.« Na področju gospodarjenja so v občini 2alec ob koncu devetih mesecev torej priča visoke rasti družbenega pro- izvoda, ak-umulacije, produk- tivnosti, kakor tudi akumu- lativnosti dela, da beležijo visoko ekonomičnost in ren- tabilnost dela, da so priča umerjenih investicij v drtiž- benem proizvodu, usklajenim osebnim dohodkom in pro- duktivnosti dela, nizki ude- ležbi terjatev in dobaviteljev v družbenem proizvodu, ter nizki udeležbi kreditov v družibenem proizvodu." Vse to pa nedvomno kaže na kvali- tetno dobre poslovne rezul- tate in izpolnjevanje Resolu- cije za leto 1975 ter dolgo- roSnega razvojnega progra- ma žalske občine. Nenazad- nje pa je vse to tudi odraz prizadevanj žalskega gospo- darstva v akciji za stabiliza- cijo. P^ezultati v letošnjem letu so tjudi dobra osnova za plan v prihodnjem letu t^ za realizacijo začrtanega srednjeročnega razvojnega programa, ki je trenutno v javni razipravi. JANEZ VEDENIK CELJE ZA MAGISTRALNE CESTE' 170 MILIJONOV DINARJEV Celjska obSiinska skupščina je že pred dobrima dvema letoma sprejela predlog vrst- nega reda rekonstrukcij in modamiizacij cest v občini. Takrat se je odločila za na- slednje ceste: 1. mestni križ sever-jug in vzhod-zahod, 2. Strmec-Sooka, 3. Babno-Med- log, 4. Bukovžlak-Ljubečna, 5. Skofja vas-Tmovlje, 6. ce- sta na Svetino. Hkrati s tem je skupščina opozorila, da so vse te ceste enakega pomena in da bo vrstni red pričetka gradnje odvisen od soudelež- be občaixov. Del tega programa je že uresničen, tako odsek magi- strale proti vzhodu, skoraj v celoti cesta Babno — Medilog, del ceste na Svetino in več oest na območju krajevne ricupnosti Skofja vas. Zdaj prihaja na vrsto ma- fistratod križ sever-Jug ia vas- hod-zahod, še predvsem, ker republiška skupnost za ceste zagotavlja svojo 50 % udelež- bo. To pa je delež, ki tudi celjsko občinsko skupščino šali, da pristavi svoja sred- stva in tako reši v bistvu ključni problem cestnega omrežja na svojem območju. V nasprotnem primeru bi lahko odpisald okoli osem :n pol milijard starih dinarjev, kolikor jih v naslednjem de- setletnem obdobju za ta dela zagotavlja republiška skup- nost za ceste. Glede na dogo- vor je prav tolikšna tudd ude. ležba celjske občine Po dogovoru o sofinanci- ranju izgradnje celjskega me- stnega križa magistralnih cest v obdobju 1976 do 1985. bodo dela potekala po nasled- rxjem vrstnem redu: V prvem petletnem obdob- ju od 1976. do 1980. zahod- na magistralna krak na odse- ku med Mariborsko cesto in Medlogom, zatem južni magi- stralni krak, se pravi Mari- borska cesta južno od križi- šča z vzliodno-zahodno magi- stralo, nato Aškerčeva cesta in Ulica XIV. divizije do mo- stu preko Savinje. V drugem obdobju od 1981 do 1985. leta bodo povsem zaključena dela na južnem magistralnem kraku, vrh tega pa tudi severni magistralni krak, to je Mariborska cesta med priključkom Hudiinje in križiščem z vzhodno-zahodno magistralo. Po predračunu, napravlje- nem ob koncu prvega pollet- ja letos, bodo za vsa ta dela potrebovali nekaj nad 17 mi- lijard starih dinarjev, in kot rečeno si bosta ta strošek de- lila celjska občina ter repu- bldšika skupnost za ceste. USPEH VELENJSKIH RUDARJEV VelenjiSiki rudarji so dr- žah obljubo, dano pred meseci, da bodo že za letošnji Dan republike iz- polnih zastavljenj plan nakopa premaga, ki bi ga naj dosegli šele ob kon- cu leta. Tako so do Dneva republike nakopali 3 mi- lijone 900 tisoč ton pre- moga, do konca leta pa ga bodo še nadaljnjih 200 ton in tako prvič presegli šitiri milijone. Vsekakor je to največje in najlepše darilo velenjskih rudarjev ob oblez>na za alko- holika in pride tudi na zdravljenje sam. Za ^.ake — osvešče- ne lx)lnike pa danes na nevropsihiatričnem oddelku v Voj- niiku ni prostora, Breiz posebne pomoči je ta oddelek, skupaj z }x)]nita uspel v šestih letih ustanoviti v celjski regiji deset klubov in tri skupine, ki bodo v kratkem prerasle v klube. V celj- ski občina so štirje kluba in dve sktipini. Potrebe in želje pa so večje. Raavoja klubov pa ne zavira samo premajhno število terapevtov, ampak pomanjkanje centralne ustanova, ki bo opravljala organizacijska dela, raziskovalno in tudii vzgojno vlogo. To pa naj bi opravljal DISPANZER ZA AL- KOHOLIKE, Ini mora čimprej zaživeiti. Dispanzer naj bi tudi vodil delo v klubih, kaoti praksa je pokazala, da mora biti vodstvo strokovno, i23po«polnjeno s kvalitatnim pristo- pom članov zdravljenih alkoholikov iz klubov, NUJNI SO UKRESPI NA ŠIROKI DRUŽBENI FRONTI Izkušnje do zdaj so pokazale, da so najbolj uspešm klubd ? delovnih organizacijah, vendar le tam, če je njihov ob- ratn: zdravnik o tej bolecand dovolj obveščen. DRUŽBA IMA TOLIKO ALKOHOLIKOV. KOLIKOR JIH JE VOLJNA IMETI To so besede alkobologa Pauseja, ka jih citiramo zato, da bi bolje razumeli nujnost akcije za boj proti alkoholL!;mu. ki zahteva manevrski prostor na široiki fronti, V svoj prx> giram Je to borbo prevzela socialistična zveza, ki je bila najbrž poklicana tudi že kdaj prej, da bi 2a.čela s prvim udarcem. Loudje, ki so se v preteklih letih spoprijemali z rakasto tvorbo našega življeja, so marsikdaj borbi resig- nirano obrnili hrbet. Mi vsi, ki se srečujemo z alkoholiz- mom na vsakem koraku, pa smo pred stvarnostjo skrivali glavo v p>esek. Zdaj bo drugače! V to smo trdno prepričani, ker spoznanje o niijnosta zairavljenja alkohodikav, še bolj pa preventivna dejavnost, ki naj bi zatrla pojave alkohoUzsma že v kali, je v družbi vedno bolj prisotno. Morda bo uspelo oelo to, kar do zdaj nI bilo izvedljivo: najti prostore za de- javnosti, organizirata terapevtski tim, ki bi ju vodila dva specialista — alkohodoga, organiziraiti ne\'Siiljiva predavanja po šolah, ki ne smejo biti kampanjska, okrepiti mšpekcdj- sko službo po občinah, zmanjšati zaloge »reprezentance«, napraviti študijo o razširjenosti alkoholizama v celjski regiji, pospeševati delovanje klubov, organizirati človekov prosti čas. Predvsem pa — osveščati ljudi, rušiti barikade nekda- njiih navad, pogledati vase in končno v resnici priznati, da je alkoholizem družbena bolezen, ki jo mora ozdravili druž- ba sama. Prvi korak k temu zdravljenju pa je že narejen. In če so utrte prve stopinje, poti ne bo težko nadaljevajti, aiasti če pelje v množičnost. ZDENKA STOPAH TURIZEM Včeraj dopoldne je bila redna plenarna seja Celj- ske turistične zveze, na kateri so po uvodnih be- sedah podpredsednika Iva- na Vodovnika predvsem govorili o varstvTj okolja. Ocenili so še priprave na občni zbor in na spre jem prawl, sprejeli delov- ni načrt in proračun za naslednje leto ter progla- sili najlepši turistični kraj, najboljše turistično društvo in najmarljivejše- ga turističnega delavca v 1975. letu. Za najlepši kraj v 1975. letu na celjskem turistič- nem območju so razglasili Luče, Ker pa je ta kraj osvojil ta naslov že tretjič zapored, je prehodni po- kal prešel v njihovo traj- no last. V Lučah so vidna priza- devanja vseh prebivalcev, da bi bil njiliov kraj kar najlepši. Hiše so skrbno vzdrževane, okolje ureje- no, dvorišča pospravljena, ceste in poti čiste, na ok- nih in vrtovih pa toliko cvetic kot jih ni bilo še nikoli. Celjska turistična zveza je v tej zvezi imenovala Velenje za najlepše mesto na celjskem območju. Jav- ni nasadi so lepo urejeni, zelo veliko cvetic je na oknih zgradbe, kjer je ve- letrgovina Standard, žal pa je vse preveč primerov sušenja perila na oknih in balkonih. Zveza je nadalje progla- sila Rogaško Slatino za najlepši zdraviliški kraj na celjskem območju. Ka- kor vedno, so bili zdra\-i- liški nasadi tudi letos ze- lo lepo urejeni, medtem ko si kraj in cvetlice v naselju zaslužijo kvečjemu povprečno oceno. Celjska turistična zveza je na včerajšnjem plenu- mu proglasila turistično društvo v Laškem za naj- boljše v letošnjem letu. Gre za društvo, ki uspeš- no dela že vrsto let. Letos pa so zelo skrbeli za pro- pagando, za vzorno turi- stično informacijsko in statistično službo, se za- vzeli za lepši zimanji vi- dez mesta, za vzgojo in sodelovali z zdraviliščem. Se posebej pa si priznanje zaslužijo za organizacijo tradicionalne prireditve »pdvo in cvetje«. In še eno priznanje so izrekli na včerajšnjem ple- numiu in sicer Stanku Miklavcu, predsedniku tu- rističnega društva na Ljubnem kot najbolj mar- ljivemu turističnemu de- lavcu v letošnjem letu. Stanko Miklavc dela na turističnem področju več kot dvajset let, letos pa mu je uspelo uskladiti tež- nje turističnih in drugih dejavnikov na Ljubnem, vzorno organizirati delo za ureditev kraja. Zelo ve- lik pa je bil njegov delež pri vsakoletni prireditvi »flosarski bal«. Vsem nagrajencem tudi nase čestitke! M. B. Rimska nekropola v Šem- petru v Savinjski dolini: Pri.scianova grobnica ŽIVAHNO NA ZBORIH Minule dni so bili že prvi zbori turističnih dru- štev, na katerih sprejema- jo nova pravila in deilov- ne načrte. V novih pravi- lih gre za uskladitev druš- tvene dejavnosti z novo ustavo in zato za širšo družbeno aktivnost tiiri- stičnih organizacij. Prvi zbor so imeli v Vojniku. Bil je lepo obis- kan. Predsednica društva Marija Volasko pa Je v poročilu opozorila na ži- vahrK) dejavnost;. Tako so pripravili več izletov, ne- kaj letplh in zanimivih pri- reditev, predvsem pa skr- beli za turistično vagojo in lepšo ureditev kraja. Naslednji občni zbori tu- rističnih dnštev na celj- skem območju se bodo zvrstili po naslednjem vratnem redu: 10. t. m. — Celje, 12. — Laško, 13. — Planina, 14. Fran- kolovo, 15. decembra pa v Velenju. Na občnem ziboru olep- .ševalnega in turističnega društva v Celju bodo med drugim zavrteli tudi tri zanimive filme; kuiltur- nozigodovinski sp>omendfci Slovenije. Kras in Slove- nija pozimi. Z. V. USPEŠNA SEZONA v sredini prejšnjega meseca so v Semi>etru sklenili letošnjo sezono in zaprli ne samo rimsko ne- kropolo, marveč tudi ja- mo Pekel. »Kako ocenjujete minu- lo sezono?« smo vprašali predsednika turističnega društva Iva Kuharja. »Letos smo imeli nekaj manj obiskovalcev kot la- ni Kljub temu .smo z obiskom obeh naših turi- stičnih objeiktov zadovolj- ni, saj je rimsko nekro- polo obiskalo 14.000 ljudi, jamo Pekel pa 18.,S00. Od tega je bilo okoU 2.000 tujih gostov. Vsi obiskovalci so po- hvalili urejenost objektov, opozorili pa so na neza- dostno reklamo. Tega se prav dobro zavedamo tu- di samd. Zal pa nam za- enkrat naše možnosti ne dovoljujejo, da bi za re- klamo potrošili večja sredstva. Tako nam še vedno ostane bolj klavrno upanje: dober glas seže v deveto vas. Sredstva, ki so nam ostala od prodaje vstop- nic, spominkov, pijač ter prireditev, to je okoli 100.000 din, bomo v pri- hodnjem letu vložili v ure- ditev gornje jame Pekel, Vrhu tega bomo drugo le- to odprli tudi vzhodni del rimske nekropole, ka meri 1.5 heiktarja. Tako bodo poslej naši gostje potre- bovali za ogled antičnega parka nekaj manj kot eno uro, medtcim ko bodo za ogled jame Pekel potre- bovali okoli petdeset mi- nut. Razumljivo je, da je te- žišče našega društvenega dela pri teh objektih, si- cer pa se zavzemamo še za gojenje cvetja, za ure- ditev zelenic in podobno. V prihodnje pa se bomo bolj ogreli za organizaci- jo tradicdonalne priredit- ve »Pomlad v Peklu«, saj želimo, da bi bila zani- miva, pestra, folklorno bogata, skratka takšna, da bi ne bila navadna vese- lica. T. TAVČAR OBRAZI STANKO KLEMENC Morda je to ©dani. vse- kakor pa izredno redek primer. Ko je bdi 1953- lota demobiliziran iz Jur gfosiovanske Ijtidske ar- made oziroma točneje po- vedano iz mornarice, je takoj zatem v.stopdil v ko- lek tdiv, prevzel njegovo vodstivo in mu je na čelu ostal zvest dobrih dvain- dvajset let. Zato j« ime St-anka Klemenca t«sno povezano z razvojem nelk- danje Avtoobnove oziro- ma sedainjega trgovskega podjetja na veliko in ma- lo s servisi Avto C«Ljo. Pred dnevi se je posJo- vil od kolektiva kot di- rektor in stopi! v {x>koj, poslovil od sredine, ki ji je dal pečat svojega dela, vodil in pripeljal do ugled- nega kolektiva. Tu je nje- govo življenjsko delo, ven- dar ne edino, saj se je uveljavljal tudi na drugih podiročjih, predvsem v družbenopol i t ičnem živ- ljenju. Čeprav rojen blizu Tol- mina, j« Stanko Klemene pravi Celjan. Tudi njego- va družina se je taikoj po konou prve svetovne voj- ne odločila za pobeg % ozemlja, ki so ga zasedli Italijani. To je bdila pot neštetdh zavednih sloven- skih družin in posamezni- kov. V Celju je zatem obiskoval osnovno in me- ščansko šolo tn od tod je Krenil v pomorsko trgov- sko akademijo. Kot mlad mornar Je prepluil šfi'me oceane. In potem vojno ujetnd- ško, druga taborišča in končno po razsulu faši- stične Italije ilegalno delo na terenu pa bazovišika brigada, mornariški od- red devetega korpusa .,. Stanka Klemenca pcana veliko ljudi. In če bi ka- teregakoli izmed njih vpra- šali, kaj bi lahko povedal o njem, bi bili odgovori isti in podobni: dela\Tiost, poštenost do sebe in dru- gih. Zaradii izrednega smi- sla za skupinsko delo je v vseh letih, ko je vodil kolektiv, spodbujal vzgojo lastnih kadrov- Vselej je poudarjal, da so to tisti delavci, ki so življenjsko zainteresirani za razvoj lastnega podjetja, poznajo njegov tehnološki proces in so mu zvesti na vsa- kem koraku. Takšno vodenje kolekti- va je rodilo lepe rezultate. In ne samo to. Kolefktiv je že 1964, leta zapustili slkrajno neprimerne pro- sit ore na 2^mji Hudiinji in začal z dedom v adap- tirani nekdanji sodami v Medlogu, Ker pa so tudi ti prostori postajali za na- daljnji razvoj podjetja pre- tesni, neprimerni, je ko- lektiv 1965. leta sprejel svoj dolgoročni investicij- sko-razvojni načrt. Dve fa- za t^a programa sta ures- ničeni. Delavci Avto Celje se lahko pohvalijo, da de- lajo na Lavi v najmoder- nejših prostorih, po naj- sodobnejši tehnologiji in z modernimi delovnimi pripomočki. Razen tega so v tem času odprla no- ve prodajalne v Celju, Ve- lenju In v Ljubljani. Uspešno delo je rodilo sadove. V njih ima svoje mesto tudi Stanko Kle- mene, ka je kot direktor vodil kolektiv Avto CeJje polnih 22 let in to v času, ki je zaznamoval največje premike naprej. M. BOŽIO 6. stran — NOVI TEDNIK St. 48 — 4. december 1975 KAJ VSE SE PLETE V MLADIH GLAVAH o KOMUNISTU" IN KOMUNISTIH Minuli teden smo priobčili štiri najboljše spise iz štirih občin celjskega območja in obljubili, da bomo tokrat še pre- ostale. Tokrat prispevki mladih piscev, ki pišejo o partiji, komunistih in »Komunistu« Iz Štor (celjska občina) žalske obči- ne in Slovenskih Konjic. KOMUNIST PRIPOVE- DUJE V naši vasi blizu mo- jega doma je doma mož, star približno petinšestde- set let. Je sam, žena mu je umrla pred tremi leti. Otjok nista nikoli imela. Ker je komimist, zna po vedati marsikaj zanimive- ga o prvi in drugi sve- tovni vojni. Zato ima ved- no mlade obiskovalce, ki ga povprašujejo o njego- vem življenju med dvema vojnama in kako se mu zdi, ko primerja takratno življenje s sedanjim. Več- krat sva se že pogovar- jala o dnigi sveto^'ni voj- ni. Najibolj pa mi je ostal v spomin« dan, ko mi je pripovedoval, kako je kot otroik živel med prvo sve- tovno vojno, v drugi pa je bdil tudi sam vojak. Ko- maj sem čakala na ta ob- ljubljeni dan, saj me je njegovo življenje v taiko hudih časih zelo zani- malo. Bilo je sončno popol- dne, ko sva sedela skupaj in je pripovedoval: »Bližalo se je leto 1941. Takrat je spet Izbruhnila vx>jna. V naši vasi smo se zbraili vsi mladi fantje in možje ter p>o&tald komu- nisti. Poslovili smo se od ij,ulbih domov, od svojih mater in očetov ter odšli v goadove borit se za zla- to svobodo. Tam pa se je začelo hudo za nas. Niko h nismo biiii vami in ni- koli siti ter dovolj oble- čeni. Dobro se six)md- njam, kako sem hodil z nogami ovitimi v žaklje- vino. Potem so md tova- riši priskrbeJi stare čev- lje. Najhuje je bilo pozi- mi, ko smo morali trpeti laikoto in mraz. Večkrat sem hodU domov po hra- no. V bimkerju pod na- šim hlevom smo imeli ko- munisti partizansko tis- kamo. Tu smo delali raz- ne plakate in časopise. Bi- lo je megleno jutro, ko smo se z Nemci bojevali blizu naše hiše. Tako je med bojem hišo zadela bomba in jo pognala v zrak. Meni je hotelo iz- trgati srce iz prsd, saj so mi Nemci uničili moj lju- bi dom. Končno smo jih premagali. Po končanem boju sem tekel proti hiši. Med ruševinami sem na- šel mater, očeta in se- stro- Vsd trije so bdlimrt- Ti. Zamegliik) se md je pred očmi in paded sem. Tova- riši so me postavili na noge in me tolažili. V gozdu bliau hiše smo 1»- kopaili grob in vanj po- ložili rajne domače. Zagr- nili smo zemljo, na grob pa postavili velik kamen. Odšli smo. Tako so tekli dnevi in meseci. Partizani so se zmago- vito bojevali in bližal se je dan svolx)de, saj so Nemci že skoraj popolno ma izginili iz dežele. In končno smo dočakali svo- bodo. Taikrat se je živi je-' nje spremenilo. Vsi smo si popravljali in gradili hi- še, s cvetjem in spome- niki- smo krasili grobove našim padlim junakom. Tudi jaz sem našel grob očeta, matere in sestre. Sedaj je lejK) urejen. Jaz pa sem in bom ostail ko- munist. Današnje življenje je zame zelo lepo.« Tako sva končala najin pogovor oziroma njegovo pripovedovanje- Ko sem se mu zahvalila za pripo- ved, sem si zaželela samo bo, da ne bi bilo nikdar več vojn na svetu, ampak samo zares zlata svoboda. MAJDA KOLAR, 8. C razred oe. šole Store KOMUNIST Pozna jesen je. Listje" je odpadlo in gol6 veje strme v nebo. Megla se vleče po ulicah in zavija v svoj bel pajčolan veli- ko hišo ob tovarni, kot bi hoteda zakriti vso rev- ščino, ki tukaj vlada- Na oknih se suši perilo. Pred hišo stojijo trije dečki in ena deklica. Ne igrajo se, samo žalostno gledajo predse. Prestopajo se z noge na nogo. Zebe jih. Obuti so v stare, raztrga- ne čevlje, barva njihovih oblek se ne vidi iz šte- vitoih zaplat. Lica so jim upadla, le velike oči str- mijo žalostno nekam v meglo. Smeh na ustnicah jim je že zdavnaj zamrl. Končno se odpro vrata tovarne in ven pride drob- na ženica, še bolj suha in še bolj vdrtih oči,- kot jih imajo otroci pred hi- šo. Vsi štirje ji pritečejo naproti in se je oklenejo. Skupaj gredo v hišo, v mrzlo, nezaikurjeno stano vanje. Mati zakuri nekaj t rek in pristavi vodo, da bo skuhala močnik kot že tolikokrat, saj drugega nima. Takšne prizore je lahko človek srečeval v tretjem desetletju dvajsetega sto- letja na vsakem koraku. Beda, stradanje, trpljenje. »Kje je očka? Kdaj se bo vrnil?« To so bila vprašanja otrok. Mati ni vedela odgovora Oče pa je takrat ležal na trdem pogradu v ceMci zapora, pretepen in sestradan. Za- kaj? Samo zato, ker je na glas zahteval pravič- nejšo plačo, boljši kos kruha zase in za svoje otroke. Samo zato so ga zaprli in tepli. Toda ko so ga čez nekaj časa le Izpustili, se je ponovno, čeprav telesno strt, zato pa duhovno močan, vklju- čil v prve vrste delavcev, ki so se borili za svoje pravice. 2e tri leta je bil član KPJ, kd je bila usta novi jena leta 1920. Skupaj z drugimi komiunisti se je boril proti izkoriščanju. Mlad, s štirimi dorašča- jočimi lačnimi otroki se je kot delavec prikljiuči! delavskemu gibanju za boljši jutri. Ko je dobil v roke prvo številko par- tijiskega glasila KOMU- NIST — to je bilo leta 1925 — je, čeprav neuk, ob branju tega glasila spo- asnal, da je na praai poti. da se mora borita, boriti in še enkrat borita. To je dolžan sebi in svojim otrokom. Spoznal je, da niso komunisti samo v njihovem mestu, ampak da delujejo povsod, kjer so delavci, kjer je izko- riščanje. Odslej je z za- nimanjem sledil vsaki no- vi številki glasila, ki je vedno bolj postajalo nje- govo najljubše branje. Bral ga je, se pogovarjal o njem z drugimi, vedno bolj je spoznaval velike misli Marxa, Engelsa, Le- nina, pa tudi domačih teoretikov. Nič več ni bil to neuk človek izpred ne- kaj let, ampak je posta^ jal razgledan mož, še trd- nejši borec za svoje pra- vice. Organiziral je št raj- ke, javna zborovanja, taj- ne sestanke. še večkrat so na njego- va vrata potrkah orožni- ki in ga vodili s sabo. Spoznal je Številne zapo- re- V njih je srečeval dru- ge komuniste- Kljub mu- čenju nd obupal. Skupaj z drugimi političnimi jet- niki je prebiral marksi- stično literaturo, ki jo je takrat KP tiskala ilegalno, in se tako izobraževal in pripravljal na odločilni spopad z Izkoriščevalci. Tako je dočakal tudi le- to 1941. Globoko razoča- ran nad izdajstvom naše vlade se je med prvimi odzval kldcu vodstva KP, ki je s svojim razglasom že 11. aprila istega leta pozvalo vse delovne ljudi k oboroženi vstaji. V tem letu, ko je tuji okupacij- ski škorenj stopil na naša tla, ko je kralj s svojo vlado strahopetno zbežal, ko so se zapori začeli pol- niti z našimi najzavednej- šimi ljudmi, ko so vlaki polni Slovencev vozili v izgnanstvo In v taborišča, ko so zagorele slovenske domačije kot kresovi, ko so bombe zasule Beograd, takrat je bila KP edina sila, ka je bila pripravlje- na stopd-ti v neenakoprar ven boj s Številčno mno- gokrat močnejšim sovraž- nikom. Izbrala je edino pravo pot — odkrit boj s sovražnikom. In temu bo- ju se je skupaj z drugimi priključil tudi on, skupaj z najstarejšim sinom, ki je že bil član SKOJ. Boril se je v prvi vrsti svoje čete, kot komunist je s svojo hrabrostjo bil vzor drugim borcem. Ko so se pozimi v visokem snegu prebijali že četrti dan iz sovražnikovega obroča, je, čeprav sam ranjen v roko, lačen in prezebel kakor drugi, z nasmehom in s toplo be- sedo bodril soborce. Vsi so imeli radi tega svojca političnega komisarja, ka je znal vsak trenutek od- mora izkoristiti za to, da jim je bral glasila KP, ki so mu jih prinašali ku- rirji, jim razlagal njihovo vsebino in jih bodril za nadaljnjo borbo. Nihče ni bil srečnejši v četi od njega, ko je borcem bral poročilo 11. zasedanja AVNOJ. Takrat je »branim so- borcem rekel: »Poglejte, pa smo le dočakali dan, ko se je rodila nova Ju- goslavija. Naša partija nam je dala največ, kar nam je v tem trenutku lahko dala: novo, čisto Ju- goslavijo, v kateri ne bo več izkoriščanja. Ta Ju- goslavija bo zares nova, čisto naša, delavska, taikš- na, v kateri bo vredno živeti in delati! Res je še vojna, a se- daj ko je že rojena nova Jugoslavija moramo pohi- teti, da jo res čimprej osvobodimo in zaživimo tako, kot so naši delegati sklenili v JAJCU. Kot da mu je poročilo iz Jajca dalo novih moči. V bitke se je podajal s takšnim zanosom, da so vsi strmeli. Ko so tega dne v decembru napadali dobro utrjeno nemško po- stojanko in ko je bilo že videti, da bo boj še hud in dolgotrajen, je predal svojo braostrelko svojemu pomočniku, vzel v vsako roko bombo, jo aktiviral -in pozval na juriš umi- kajoče se bombaše. Nje- gova levja volja je prešla na soborce. Skupaj z nji-; mi je planil naprej in za- sul z bombami bunker,.: ki je takrat klonil. Ko so se z ujetimi Nem- ci vračali v zavetje gozda, so ugoto\'iLi, da njega, nji- hovega komisarja, ni. Z zlo slutnjo so se vrnili k razbitemu bunkerju in za- čeli* iskati. Našli so ga hudo ranjenega. Ko so ga hoteli dati na nosila, je s težavo dejal: »Ne vzdiguj- te i^je več, z mano je ko- nec. Prosim vas, če spo- ročite mojim otrokom mo- jo poslednjo željo. Le to jih prosim, naj živijo ta- ko, kot sem jim govoril, naj bosta resnica in borba za pravico glavno vodi- lo njihovega življenja« Omahnil je. Iz ust mu je privrela kri. Tako se je končalo njegovo težko, to- da plodno življenje. Njegove besede, name- njene soborcem, so padle na plodna tla. Bil je sve- tel vzor vsem, ki so ga poznali, in mnc^ med nji- mi so prav z njegovo po- močjo našli pravo pot t prihodnost. Postali so čla- ni KP in po vojni gradili novo Jugoslavijo. Tudi njegovi sinovi in hčere so šli po očetovih stopinjah. Po vojni so so- delovali pri graditvi poru- šene domovine kot čland delovnih brigad, kasneje pa kot delavci v tovarnah in kot družbeno-politični delavci v ZICJ, kakor se je KP preimenovala leta 1952. Danes živimo v svobod- ni socialistični samo- upravni republiki Jugosla- viji. Čeprav so se mnogi z uvedbo samoupravljanja vprašali, kje je sedaj vlo- ga ZK, ne bi smelo biti vprašanje, kje naj bo me sto komtinistov. Seveda v prvih vrstah samouprav- Ijalcev, saj Je njihova os- novna naloga danes ta, da skrbe, da se samouprav- ljanje uveljavi t sleherni delovni organizaciji, da se res Izvajajo vse pravice delavcev tako, kot to do- loča naša ustava. Prav se- daj bije naša družba te- žak boj za stabilizacijo in tukaj mora resnično vsak član naše družbe narediti vse, kar je v njegovih mo- čeh za stabilizacijo. Kakor pred 50 leta tako še danes izihaja KOMU- NIST - glasilo ZK. Kot se je boril od svoje prve številke dalje za pravico, proti izkoriščanju, tako se bori tudd da.nes za napre- dek. Danes je bo glasilo odprto, odprto za besede s'lehememu članu ZK, za odkrito besedo, za kritiko, za predlog, za poročilo o delo^mem uspehu To mora biti in tudi je gibalo k napredku, ki o vsem poroča realistično, nepristransko. In ob takš- ni politiki mu gredo Iskre ne čestitke ob njegovem jubileju — 50-letnici izha- janja. BERNARDA GRASIC, 8. b, os. šola SI. Konjice MOČ REVOLUCIO- NARNE BESEDE Kakor puške, ki so pra- sketale po vseh krajih naše domovine in kot žrt ve, ki so bile potrebne v borbi proti okupatorju, je bila potrebna partizanski vojski in civilnemu pre- bivalstvu tudi govorjena in pisana revolucionarna beseda, ki je dajala na- šim ljudem upanje v ve- ro v boljšo in lepšo pri- hodnost. Revolucionarna beseda je osveščala in opogumljala izkoriščane in zatrte narode, da so se borili za svoje pravice in svobodo. Moč revolucionarne be sede se je kazala že pred vojno, ko so bili skoraj vsi vodilni revolucionarji v zaporih. Tja so po skri- vnih poteh dobivali mark- sistično literaturo ter jo študirali. Mnogi komuni- sti so zato zapore imeno- vali komunistična šola Knjige, ki so jih dobivali, so jim pomagale prema- govati vse muke, ki so jih trpeli ter nanje zelc močno vplivale in jim dvi- gale moralo. Med narodnoosvobodil no borbo »o po raznih skritih tiskarnah tiskali napredne liste, ki so jih kurirji po raznih zvezah prenašali med preproste ljudi. Ljudje so takšne časopise brali t aanima- njem, pa tudi s strahom. Ljudstvo so k uporu, po- leg časopisov, pozivali tu- di radio Kričač, lepaki in letaki ter tajna zborova- nja. Borci so šli v boj s Prešernovimi poezijami in Kajuhovimi pesmimi v nahrbtnikih ter z borbe- no pesmijo na ustih, ki jim je preganjala misli na smrt. Po večjih vaseh so prirejali mitinge, kjer so peli. igrali in recitirali revolucionarne in borbene pesmi ter tako pomagali ljudem, da so lažje pre- življali tiste težke dni. Partizani pa so po takem mitingu odhajali v boj opogumljeni In Se z več jo zavestjo, da se borijo za pravično stvar. MARJAN DIMfJC Osnovna šola Peter Sprajc-Jur ŽALEC ZAKLJUČEK Tako. Pred nami se je zrvstilo sedem zapisov, sedem mnenj, stališč in ocen. Rekli bi, da so v njih komunisti postavljen! pred ogledalo mlade ge- neracije, ki je vselej bila in bo najbolj kritična. Se tega zavedamo, storimo vse, da bi bila podoba vo- dilne idejne sile v naši družbi v teh mladih po- gledih čim boljša, spod- budna, zgledna? Najbrž je bil namen akcije, da mladi odkrito povedo, kaj in kako mi- slijo, ne pa da izmišljajo hvalnice tako živemu or- ganizem kot je zveza ko- munistov. Zbral in uredil J. K. St. 48 — 4. december 1975 NOVI TEDNIK — stran 7 PLENUM ZKPOS CELJE Za boljšo organizacijo Minuli petek je bila redna razširjena seja plenuma Zve- ae kulturno prosvetnih orga- nizacij Celja, kjer so se do- govarjali o nalogah Zveze pri izvrševanju akcije »Celjski kulturni utrip.« Nemajhne so naloge, ki čakajo Zvezo ob eastavljenem načrtu, saj gre za stalno obliko dela, ne pa za enkratno akcijo. Člani plenuma, med njimi je bil tudi najstarejši udeleženec Jože Bauer, so sprejeli pred- log programa, ki uvodoma poudarja angažiran odnos družbeno političnih organiza- cij, kulturne skupnosti in sa- moupravnih ter družbenih or- ganizmov do oblikovanja kul- turne politike v Celju. Znot- raj teh prizadevanj je Zveza dolžna opraviti vrsto nalog, med katerimi naj omenimo samo nekatere: doseči bo tre- ba povezavo vseh organiza- torjev kulturnih in kulturno zabavnih prireditev — tudi zaradi tega, da z družbeno akcijo preprečimo pojave ko- mercializma, plehkosti in ma- ličenja socialističnih samo- upravnih in etičnih vrednot naše_ družbe. Zagotoviti je treba delovanje kulturnega društva v vsaki večji TOZD in v krajevni skupnosti. V teh sredinah je treba zaposliti tudi organizatorja kulturnega življenja. Kulturna društva naj bi delovala tudi na osnov- nih, srednjih in strokovnih šolah, čeprav je znano, da na šolah že ix)teka aktivno kul- tiimo življenje, le da bi z organizacijo pridobilo na vse- bini. Sledi še vrsta nalog, ki so vezane na konkretne izved- be posameznih kulturnih pri- reditev v Celju. Za vse to pa se bo morala ZKPO Celja bolje notranje organizirati. Razprava je opozorila na kad- rovska vprašimja in na dej- stvo, da smo od osvoboditve naprej vse premalo vzgajali nove kadre za delo na kul- turno prosvetnem področju, Na dnevnem redu so bila tudi številna finančna vpra- šanja, najpoglavitnejše pa je zajemalo letošnji finančni na- črt. Razpravljalci na plenuimfu so opozorili na nesmiselnost, ki se zdaj pojavlja. V mesecu decembru razpravljamo o fi- nančnem stanju in o razde- litvi denarja za leto, ki je že praktično minilo. Zato so sprejeli sklep, da opozorijo občinsko in republiško kul- turno skupnost o tem in da podajo zahtevo, da se jim v naslednjem letu omogočijo normalna časovna razdobja za razpravo o finančnem na- črtovanju. Omenjeni plenum je bil v osnovni šoli v Crešnjicah. Njegovo zasedanje so pozdra- vili pevci prosvetnega društ- va »Anton Bezenšek« iz Fran- kolovega, ki so pod vodstvom Franceta Lebiča zapeli štiri pesmi, svoj pozdrav pa so plenumu izrekli tudi pionirji omenjene osnovne šole. DRAGO MEDVED V. PEVCIN RAZSTAVLJA V ROGAŠKI Presenečenje v razstavnem prostoru Ro- gaške Slatine, se nam je po sorazmerno dolgem času spet predstavil Vinko Pevcin. Pravim predstavil zato, ker so zdajšnja razstavljena dela (oljni pasteh) veliko prese- nečenje in se pred nami po- javlja prečiščen in likovno dovolj izrazit slikar. Seveda pa ne more v svojih delih zatajiti svojega dosedanjega dela. Ne mislim likovnega na njegovih platnih, ampak na njegovo prehojeno pot med mladino, ki jo je dolga leta likovno vzgajal in na njegovo pristnost v industriji kjer de- la še danes (v štorski žele- zarni). Kako bi si sicer razlagali njegovo upodobitev »Sonca«, ki se prešerno pelje v vozič- ku po jekleni vrvi nad na- šimi glavami. Ali pa deklico, ali pa odraslo ženo z otro- škim obrazom ali pa z resno- bnostjo, ki govori o globo- kih sledovih življenja? Vsa vprašanja se opazoval- cu postavljajo na mah in če hoče odgovor, mora videti vse razstavljene slike. Res jih je nekaj odveč, a ne za- to, ker bi ne imele kaj po- vedati. Zaradi tega, ker jih je enostavno preveč in so na tesnem. Ce bi jih bilo recimo, petnajst manj, bi ostale bolje zadihale. A kljub tej recimo, neupoštevni možnosti, nam razstavljena celota govori o velikem likovnem napredku Vinka Pevcina. Kdor pozna njegova prejšnja dela, zlah- ka vidi prečiščeno likovno govorico, ki se odraža v fi- giiraliki, kompoziciji in barv- ni poenostavljenosti, čeprav ohranjajo slike koloritno igri- vost. Toda na meji domišlje- nega sožitja z vsebino. Zato ne moremo mimo tematike njegovih del, ki je izrazito humanistična in nas navdaja z optimizmom. Tudi v pri- zorih, ki nam dajo vedeti, da življenje ni vedno hepien- dovski scenarij. Vinko Pev- cin je najbrž potreboval veli- ko notranje moči, da je svoje zmožnosti izpovedovanja po- vezal z znanjem. Čustvo je, torej izraženo z disciplino, če si lahko dovolimo ta izraz uveljavljati — ob vseh ostalih elementih Pevcinovega slikar- stva. Kajti celotna podoba omenjene razstave daje vtis trdega in resnega dela, ob vseh spoznanjih, ki jih do- jemamo z njegovih slik. Mor- da so nekatere izrazne vari- ante preveč ponavljajoče (ženski obrazi), toda to ne odtehta vedre in iskrene li- kovne palete, ki jo je Vinko Pevcin razgrnil pred nas. Nje--' gova razstava je tudi primer, kako lahko likovnik — samo- uk veliko doseže z znanjem, do katerega je prišel z vztraj- nim delom. To pa danes veli- kokrat pogrešamo pri slikar- jih, ki se sami podajo na pota upodabljajoče umetnosti, a prehitro utonejo v konven- cionalni všečnosti povprečne- ga okusa ali pa komercialne- mu trgovanju, ki ni samo v škodo njim samim, ampak predvsem v škodo likovni vzgoji občinstva. D. MEDVED I ŠOŠTANJ: RAZSTAVA L PERKA IN KONCERT v počastitev dneva re- publike so v Domu kul- ture v Šoštanju v petek odprli razstavo del slikar- ja Lojzeta Perka. Priredi- tev je bila povezana s koncertom, v katerem so sodelovali člani maribor- ske-operer tenorist Jernej Plahuta, sopramstka Ve- ronika Miheličeva, bari- tonist Emil Baronik, ba- sist Aleksander Kovač, čelist Unčo Gros. Soliste je spremljala pianistka prof. Nena Holmjec. Raz- sta^-a, ki bo odprta do 15. decembra vsak dan od 7. do 18. ure, je prire- jena pod pokroviteljstvom kulturne skupnosti Vele- nje. V. K. /. popularni koncert Da bi privabila čim več delovnih ljudi v koncertno dvorano, je Koncertna poslovalnica pripravila I. popu- larni koncert, ki bo v četrtek 11. decembra ob 19,30 v Narodnem domu. Koncertiral bo veliki simfonični orkester Slovenske filharmomje, ki se je pred kratkim vrnil z uspešne inozemske turneje. V Celju bo orkester izvajal popiilar- no simfonijo Antonina Dvoraka »Iz novega sveta« ter znani Beethovnov klavirski koncert št. 4. Ker želimo, da bi simfonično glasbo čim bolj pri- bližali poslušalcem, smo naprosili dirigenta Celjana ANTONA KOLARJA, ki se je letošnje počitnice izpo polnjeval v Salzburgu pri znamenitem komentatorju in dirigentu BERNSTEINU, da bi na koncertu obe kom- poziciji preprosto razložil in komentiral. Seznanil nas bo o vsebini dveh velikih glasbenih oblik: simfonije in koncerta. Solistka v Beethovnovem koncertu št. 4 bo naša priznana umetnica Dubrai>ka Tomšič^ največja vir- tuozinja, ki uživa svetovni sloves. Pri pripravah za I. popularni koncert je sodelovalo 16 delovnih kolektivov, vrli kulturni animatorji teh ko- lektivov pa so razprodali delovnim ljudem večino vsto- pnic. Nekaj vstopnic pa je še na voljo rednim abo- netom (25 % popust) in ostalim ljubiteljem simfoni- čne glasbe v pisarni Turističnega društva. Vjče OBISK V ŽELEZNI KAPLI z dreves ob cesti v Zelezmo kap] o so nas »pozdravili« čr- no prekrižani lepaki. Med glasbeniki, pevci in gledali- ško skupino je nastalo rahlo vznemirjenje, kmalu se je razvila živahna razprava; sli- šati je bilo zgražanje, sočust- vovanje s koroškimi Sloven- ci, celo mnenje naj ne bi nastopali je bilo prisotno. Ne- mo smo izstopali, pričakovali besede gostiteljev. Peter Ku- har, predsednik Zveze bor- cev in predsednik kulturnega društva »Zarja« v Železni ka- pli, je ponosno, vendar z drhtečim glasom orisal po- ložaj. Mimogrede je omenil prebarvano fasado svojega cJoma in zasliševanje v noč- nih urah. Na ulici je bilo le tialo ljudi; delno zavoljo niraza, ki je prav teh dneh neusmiljeno pritiskal, delno Pa zato, ker si ljudje eno- stavno ne upajo na ulico. Ali bo prireditev uspela? Okusno lire j ena farna dvorana je pro- stor, kjer prirejajo sloven- ske prireditve. Ob vstopu so •iam uhajale misli na sloven- ski dom v Celovcu. Nehote *nio pregledali nekoliko bolj skrite kotičke — za vsak pri- mer. Doslej je bilo vse v re- du, toda nismo in nismo se mogli znebiti občutka ob po- gledu na čmo prebarvane le- pake. Komu so bili na poti? Kaj smo storili nemško go- vorečim Avstrijcem? Edini razlog: prinesli smo nekaj slovenske besede, nekaj glas- be in domače pesmi. Sredi na.stoipa je bila dvorana do- mala polna hvaležnih poslu- šalcev. Oddahnili so se pri- reditelji, oddahnili smo se mi. Godba na pihala Male dole je s simpatičnim nastopom prebila zid. Govoril je Peter Kuhar — zbrano, taktno in premišljeno, toda ni mogel skriti razburjenja, zrahljanih čustev. Izrekel je pozdrav in dobrodošlico. Takih pomirje- valnih besed smo bili vsi pre- potrebni. Godba je dobila svoj pravi zvok. udarna pe- sem moškega zbora pod vod- stvom Toneta Volaska je bila v hipu njihova, mladi recita- torii (Nastopili so z izbrano manj znano sloven.sko liriko pod naslovom »Ljubim mla- dost«) so doživeli svoj ognjeni krst in svoj dan. Ljudje, ne- vajeni podobmn nastopov, su umoitKniii ob spontani izpo- vedi mladih ijUdi. Očarala jih je beseda, podkrepljena z gledaUšiki.mi pomagali (glas- ba in svetlobni efekti). Višek nastopa je buo spontano skancuranje in ploskanje ob veseli domači polki. Goaba — vodil jih je Ivan Karločec — pevci, recitatoiji in doma- či organizatorji so storili vse, da bi se vsi skupaj dobro počutili. Na željo Prosvetne- ga društva »France Prešern« sem tudi govoril o doseda- njem in bodočem sodelova- nju in izročil darilo pred- stavniku njihovega prosvet- nega društva »Zarja«. Prvič v življenju sem občutil, da je potrebna tudi moja bese- da. Povedati sem jim moral, da smo prišli morda v pra- vem trenutku, ko so potreb- ni velike moralne opore. Za- me ni bilo važno ali je biia dvorana nabito polna ali ne; važno je, da smo tistim, ki so mislili, da nas bodo pre- strašili, povedali, da smo Slo- venci — pravi Slovenci s sr- cem pri naših bratih onstran meje. Ves čas bivanja v tera ikraju ni ,nihče spregovoil niti ene same nemške besede! Jurij Bojanovič, ki se je nekoč boril v teh krajih, je nemo zrl in čakal pravi tre- nutek za svojo pravo borčev- sko besedo. Odkrito in jasno je spregovoril, ko smo bili v gosteh pri enemu i?;med številnih koroških prvobor- cev in rodoljubu, še prej pa smo se podali na pokopališče in položili venec slovenskih nageljnov na grob žrtev fašiz- ma v Železni kapli. Tudi tu je govoril Peter Kuhar. Zde- lo se nam je, da je šele tu prišla na dan vsa bolečina, ki jo je skrival v sebi ves čas. Resnica o življenju koro- ških bratov je bila podkrep- ljena z imeni številnih žrtev. Najbolj nas je pretresla nje- gova pripoved o devet član- ski družini, ki je našla smrt na isti dan. Najmlajši član družine je bil star komaj osem mesecev. Ob takih do- godkih ni vredno izgubljati besed o moči in krutosti fa- šizma. Ob vračanju s pokopališča so nas ponovno srečevali pre- barvani lepaki, tokrat kot poziv proti preštevanju slo- venske manjšine. Enega smo vzeli za spomin. Potovali smo proti Klopinskemu jezeru v znano gostišče »Vutej«. Tu so spregovorili še predsednik krajevne skupnosti Vojnik Hubert Kolšek, Jurij Boja- novič — predsednik ZB Voj- nik in gostitelj Peter Ku- har. Obljubili so si stalno so- delovanje in izmenjavanje kulturnih dosežkov. Tako se je končal obisk na Koro- škem. Ob koncu je bilo vse lepo in prav — za nas, ki smo odpotovali v svobodno domo- vino. Peter Kuhar je v enem izmed govorov dejal: »Vi in mi smo se borili. Skupno smo pretakali kri proti sovraž- nikom človeštva, toda vi ve- ste zakaj ste se borili. Naša borba še vedno traja in tra- jala bo tako dolgo, da bodo izpolnjene obveznosti iz av- strijske državne pogodbe. Na mojo hišo so narisali števil- ko sedem (zlikovci so misli- li na sedmi člen!), za to sed- mico se borimo, za nič ne- mogočega.« 8. stran — NOVI TEDNIK Šf. 48 — 4. december 1975 ŽALEC DRUŠTVO ZA POMOČ NEZADOSTNO RAZVITIM OSEBAM Društ.vo za. pomoč nezadostno razvitim osebam že nekaj let uspešno deluje v Žalcu. Delo društva bi bilo lah- ko uspešnejše, če bi imelo svoj prostor, kjer bi se lahko vrših sestanki in razvile nekatere oblike deia s starši pri- zadetih oseb; zlasti svetovanje, usmerianje in skupno re- ševanje vzgojnih problemov. NajpomeiTibnejše je sodelo- vanje društva s Posebno osnovno šolo 2alec, kjer ima tu- di svoj sedež. Tu' se tudi vršijo predavanja za starše. V mesecu oktobru so starši poslušali predavanje tov. Pešec Milice, ki je staršem prikazala negativen vpliv strahu na otrokov razvoj, posebno še na razvoj mentalno prizadete- ga otroka. Posebej bo tudi pripravljeno predavanje o vlo gi očeta pri vzgoji mentalno pnzadetega otrpka. V Izvršnem odboru društva delujejo poleg staršev tu- di defektologi šole, ki so nosilci posameznih zadolžitev. V.sa ta leta od ustanovitve društva pa do danes, gre pri delovanju te humane organizacije precej zaslug tov. )>red- »etlniku ing. Drobnetu. Na zadnjem sestanku smo obrav- navali nova pravila društva in sprejeli tud: program dela. Orientacijsko je bilo tudi dogovorjeno za priprave na obč- ni zbor, ki bi se naj vršil v mesecu decembru. Presenetila nas je tudi novica, da dosedanji predsednik zapušča dru- štvo, ker odhaja na novo službeno mesto v Celje. Vsled vrzeli, ki bo nastala z njegovim odhodom, smo dolžni, da poiščemo in predlagamo ustreznega kandidata, ki bi oprav- ljal funkcijo predsednika. Bodoče naloge društva za po- moč nezadostno razvitim osebam v občini Žalec bodo za- htevale precej angažiranosti izvršnega odbov.-^, saj je nuj- no, da se dobi evidenca vseh kategorij prizadetosti. Prav tako bi bilo zelo interesantno, da se opravi raziskava gle- de uspešnosti bivših absolventov posebne osnovne šole na delovnih mestih. K sodelovanju bo treba vsekakor prite- gniti socialne in kadrovske službe delovTiih organizacij. Re- zailtati raziskave bodo še bolj interesantni in pomenbni, posebno še, če bi se obdelali primeri neuspešnosti in ugo tovili vzroke. Prepričani smo, da se bo v novi z»!adbi posebne osnovne šole Žalec našel tudi prostor za uspešno delova- nje društva. Seveda pa mora društvo dobiti svojega stalne- ga tajnika, ki bi vršil še vrsto organizacijskih nalog in podobno. Namen sestavka je. da se prikaže vsaj v glavnem delo in prizadevanoa Društva za pomoč nezadostno razvitim osebam v Žalcu. Vsi želimo še nadaljnje uspe.šno delovanje. Prof. JOŽE DROP-BNIK CELJE: NUJEN JE DISPANZER Posvet o nekaterih problemih alkoholizma v celj- ski občini, ki ga je sklical koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu pri občinski konferenci SZDL v Celju, udeležili pa so se ga predstavniki družbeno- političnih organizacij, delovn'ih kolektivov in strokov- ni delavci iz tega pK>dročja, je pc.rlaril že velikokrat izrečeno nujnost po dispanzerju za alkoholike. Ta naj bi pos.tal tudi ceauter za boj proti alkoholizmu, ki po- časi prodira v vse pore našega družbenega življenja. Zato sprejeti akcijski program smelo vključuje enot- nost širše politične akcije, ki bo zajel.-i sindikat, kra- jevne skupnosti, delorae organizacije in i:iobraže\'anje. Med sprejetimi pobudami naj omenimo samo ne- katere: občinska zdravstvena skupnost m druge inte- resne skupnosti naj poskrbe, da bo v program za pri- hodnje leto vnesena tudi potreba po sredstvih za (ustanovitev dispanzerja za alkoholike. Pri tem naj bo- do vključena tudi sredstva za stanovanja zdravnikov. Organizacije Rdečega križa po šolah ter aktivi rav- nateljev morajo prevzeti pobudo za predavanja, ki naj bi preventivno odvračala mladino od pijančevanja. E*redavanja naj ne bodo organizirana kampanjsko. Tu- di inšpekcijske službe pri občinskih skupščinah naj prevzamejo nadzor nad točenjem pijač v jutranjih urah. V delovnih organizacijah se bodo uvedli semi- narji, katerim bodo prisostvovali socialni delavca, ka- drovska služba ter zdravstveni delavc:. Ker pa še vedno ni izdelana za celjsko območje študija, ki bd realno prikazala stanje alkoholizma pri nas, je na včerajšnjem posvetu vzkUla tudi pobuda, div vSe po- tirebna štiidija izdela, financirala pa naj bd se v okvi- ru raziskovalne skupnosti Celje. Z. S. MOZIRJE: ZDRAVSTVO IN USKLADITEV Predsedstvo občinske konference SZDL Mozirje je na nedavni seji razpravljalo o nekaterih organizacij- skih pa tudi samoupravnih problemih zdravstvene silužbe v občini. Tako se je tudi voistvo občinske frontne organizacije strinjalo s predlogom regional- ne skupnosti zdravstvenega varstva, da naj se ob- činska interesna skupnost za z-dravstvo poveže v ko- roško rizično skupnost, kamor so pi^iključeni zdrav- stveni delavci mozirske občine kot člani šfileško sa- vinjskega zdravstvenega doma v Vel'?nju. Drugačna sprememba glede na dobro organiziraiKi^t in ttidi ma- terialno opremljenost zdravstva v mo^irski občini ne pride v poštev. Gre torej za vskladitev rizične zdrav- stvene skupnosti z osnovno zdravstv,'nd službo. 2^to bo tudi SZDL v Moz-irju pT-ei^aeala uvedbo postopka za takšno spremembo in se hkra.td zavzela, da mozirska občinska zcl'avstvena skiipnost ;.;lede so- lidarnostnega prelivanja sredstev ne bo priz.ideta. Ob tem pa je predsedst\'0 občinske konference SZDL v Mozirju opozorilo, da je politično še vedno aktualno vprašanje združevanja vseh skupnosti v enotno zdrav- stveno skupnost Slovenije kot je bilo predlagano pred leti. MB v eni prejšnjih številk NT smo objavili pregled števila naročnikov po občinah in razširjenost NT po družinah. Kmalu nato se je oglasila bralka ZIMŠEK ZOFKA iz Virštajna in nas pobara Ia, češ, da imamo preveč reklamnih oglasov, verjetno zato, da kujemo dobiček. Obljubili smo ji pojasnilo. Tega pa ni mogoče storiti enostransko pa tudi površno ne. Odgovor utegne za nimati širši krog naših bralcev — pa še naša dolžnost je! Ne, da morimo bralce s temi problemi — bolj zato, da vsi skupaj vemo kje smo. Najprej naj poverno, da finančni podatki, ki jih posrefdujemo, veljajo sku- paj za oba medija, tako za Novi tednik kot za radio. Da bi kolikor to- liko stanje prikazali bolj pregledno, bomo podatke navajali predvsem v in- deksih in relativnih števi- lih. Za razumevanje ne- kaj splošnih. Časnik izi- de na leto 50 krat, sku- paj na približno 1.150 straneh. Letos izhaja v po\'prečni nakladi 17.100 primerkov, stroški nakla- de pa bodo veljah okoli 6,800.000.— dinarjev. Pri- hodke obeh medijev se- stavljajo: 21 ".b -— naroč- nine, 64 % — od oglasov, reklam v NT in radiu, 12 "o — dotacije občin in in 3 "o — prihodek od ča- sopisnih in radijskih ak- cij. Ta podatek že tudi pove, da naročniki in kup- ci časnika doMvajo Novi tednik za približno peti- no dejanske cene. Ali na- tančneje: prodajna cena številke časnika 2snaša 2-— din (v kolportaži), v naročnini pa še manj, 1.45 din. Lastna cena ene številke pa velja 6.47 din. v tej ceni odpade le na stroške tiska 2.78 din aH 43 »o (samo tisk in pa- pir), preostanek so stro- ški redakcije (osebni do- hodki s prispevki, amor- tizacija in vzdrževanje, upra\ma režija, poštnina, kolportažni stroški ter drugi). Skupni prihodki še ne krijejo vseh stro- škov časnika, kljub temu, da je v prvih devetih mesecih letos prihodek od oglasov večji za 21 "/o. Pla- nirana zguba v tem ob- dobju znaša 127.399.— din. V letošnjem letu se je ce- na časnika znova zvišala poleg normalnih gibanj, še zaradi pomladi podra- ženega papirja, stroški ti- ska so se letos povečah za 33 "/o in ob polletju še poštnina za polovico. Bralci torej dobivajo časnik skorajda petkrat ceneje. To seveda hkrati pomeni ali podražiti ča- snik petkrat, s čimer bi šele odpadla potreba po objavljanju reklam in ma- lih oglasov. Zanesljivo, da bralci s tem ne bi bili zadovoljni iz dveh razlo- gov: prvič zato ne, ker so mali oglasi in rekla- me namenjene tudi njim (številni bralci v časniku najprej preberejo prav to) in drugič, ker bi bila po- di'ažitev tudd prehuda. Si- cer pa razmerje med politično Informiranim, bralnim, križankarskoza- bavntm, športnim, kultur- nim in drugim informativ- nim gradivom na eni in reklamnooglasnim gradi- vom na drugI strani, tudi ni tako hudo. Reklamno- -oglasnega gradiva je na straneh Novega tednika le 11 "b (ob praznikih nekaj več. sicer pa manj). Tako ugodnemu razmerju naj- brže res še ne moremo očitati prevelike »natrpa- nosti« z reklamami. Pa še to: malih oglasov po tej plati niti ne bi smeli šteti med reklame, saj gre v teh za obvestila bralcev, največkrat brez pomembnih materialnih učinkov (n. pr. zahvale in ' podobno). Torej odr^i se rekla- miranju bi pomenilo na eni strani občutneje po- dražiti časnik, na drugi strani pa onemogočiti de- lovnim organizacijam, da prek naših bralcev (in poslušalcev radia) kup- cem ponudijo svoje izdel- ke. Tudi v tem je delček obveščenosti. Bralki Zof- ki Zrimšek smo s tem najbrže prikazali, kako je »s kovanjem dobička« in kako s ceno časnika. Ce bi bralko zanimalo še, kako urejamo časnik, jo rade volje vabimo v ured- ništvo, da spozna še ta del vprašanja. Pri vsem tem pa nas tare še drugo vprašanje. Sedanja cena časnika nas naravnost spodbuja, da ne razširjamo števila na- ročnikov in bralcev, kar pa je z družbenega stali- šča docela nesprejemlji- vo (in tudi nepojmljivo) Kajti vsako številko, icJ jo prodamo za ceno 2.— din, je treba zanjo zago- toviti še 4.47 din (prek reklam, dotacij občin itd.) čim višjo naklado ima mo, tem več sredstev je treba zagotavljati in še to z geometrijskim zapored- jem. Čeprav bi bilo nor- malno, da povečane stro- ške tiskanja krijemo z večjo prodajo, pa v tem primeru to deluje prav obratno. Cim višja nakla- da — tem večja izguba. Dobiček bi pričeli ustvar- jati šele, ko bi bila pro dajna cena vsaj nekaj par višja kot lastna cena. V našem primeru vsaj s ce- no kakih 5 din številka, ostalo bi krili prihodki od reklam. Vendar nekaj bomo mo rali v tej smeri ukreniti. Stabilizacijski ukrepi, ki smo jih sprejeli v pollet- ju, sicer že dajejo dolo- čene rezultate (zmanjša- nje razlike med tiskano in prodano naklado, var- čevanje pri stroških, vr- nitev na planiran obseg časnika itd.), a kaj. ko so hkrati pritisnile ob- čutne podražitve. Nekaj niti še z oblikovno po- enostavitvijo časnika, z zmanjšanjem slikovnega gradiva, z oživitvijo po- ročanja na osrednje do- godke in večje kraje — toda s tem bi časnik e>o stal enoličen, premalo pe- ster in bolj ix)doben oi- klostiranim uradnim bil- tenom. Tega pa si ne moremo privoščiti. V uredništvu že dlje časa razmišljamo o del nem izhodu: o delni po- dražitvi, ah bolje rečeno, o zmanjšanju razlike med dejansko in prodajno ce no. še najbolj bi bila za bralce sprejemljiva po- dražitev časnika na 3.— din s tem, da bi naj zna- šala letna naročnina 120 din (namesto 150.— din kolikor bi veljalo 50 šte- vilk), polletna 65.— din. za tujino pa bi bila na- ročnina dvojna. Tudi v bodoče bi naj časnik v naročnini veljal manj kot v kolportaži zato. da b: spodbujali naročnike. S tem ukrepom bi do segli vsaj kritje stroškov tiska in papirja časnika ter poštnino in dostave na dom. Redakcijske stro ške pa bi morali še v naprej kriti z dohodki od reklam, oglasov in dota- cij. Vendar bi s tem že odprli proces soodbud za ra.z;š:ritev naročnikov in povečanje naklade. To pa bi moral biti naš temelj- ni cilj, seveda poleg po- polnejšega obveščanja. Ce smo ta problem raz- grnili pred javnostjo, zla- sti pred bralci, smo to storili tudi zato, da bi slišali za njihovo mnenje. Zatorej vsaka pobuda mnenje in predlog bo ure dništvu dobrodošlo. ŽALEC ZA HUMANOST Sredi prejšnjega tedna je bila v Žalcu prva seja Občin- skega odbora Rdečega križa Slovenije. Uvodoma so na se- ji podali poročilo o doseda- njem delu tega odbora. Občinski odbor Rdečega križa Žalec združuje dai:ies 18 Osnovnih organizacij, ki šteje- jo okrog sedem tisoč članov Od tega Icar 2000 mladih. V zadnjem obdobju so izvedli dve fluorografski akciji, več kot sto krvodajalskih akcij zbiranja sredstev aa pomoč pri^jadetemu prebivalstvu, tri o.semdeset urne in sedemnajst 20 umih tečajev za prvo po- moč ter 114 tečajev za vozni ke motornih vozil. V tem ob- dobju je kri darovalo kar 70O0 prebivalcev žalske obči ne. , Občinski odbor se .je vključil tudi v praznovanje 20-letnice prostovoljnega krvo- dajalstva na Slovenskem. Po- leg tega pa so v Žalcu skrbeh tudi za redne stike z osnov- nimi organizacijami, s štabom za ciV;lno zaščito, šolami ter deloraimi organizacijami in ne nazadnje g strokovnimi in transfuzijskimi službami ter Republiškim odborom Rdeče- ga križa Slovenije. K uspešnosti dela so pre- cej pripomogle tudi komisi- je, ki delujejo v okviru tega odbora. To so komisije za pomoč in varstvo pred ele- mentarnimi nesrečiuni, komi- sija za zdravstveno in soci- abio dejavnost, za krvodajal- stvo ter komisija za mlade člane, v nadaljevanju prve seje so sprejeli tudi srednje ročni program razvoja Občin- skega odbora, .še posebej so govorili o dehi komisije za krvodajalstvo. Poudarili so, da izvajanje celotnega progra- ma sloni na samoupravnih or- ganih v organizacijah zdru- ženega dela, odborih krajev- nih organizacijiih RK in ak- tivih mladine RK. Vzpostaviti bo treba še tesnejše sodek>- vanje s strokovnim centrom za prvo pomoč in občinskim svetom za preventivo in var- nost v cestnem prometu. Na področju krvodajalstva si bo- do prizadevali tudi za x,o, da v Rdeči križ v prihodnje še bolj skrbno za varstvo ostare- lih, socialno varstvo, za zbi ranje oblačil, uvajanje servis ne službe nege bolnilca na domu in drugo. Ob koncu seje so za pred- sednika Občinskega zbara iz- volili dr. Adama Medveščka, za podpredsednika Verico dr. Petkovič in za sekretarja Iva Dolarja. JANEZ VfDENIK GRIŽE O DELU/N NAČRTIH KRAJEVNE SKUPNOST/ Pred dnevi je bila v Gri- žah seja konference delegatov te krajevne skupnosti. Na se- ji so najprej pregledali in oce- nili dosedanje delo krajevne skupnosti, nato pa so govo- rili tudi o srednjeročnem xia- črtu razvoja Griž v letih od 1976 do 1980. Prvi problem, na katerega so na seji opo zorili, je bilo vprašanje ure ditve telovadnice v osnovni šoli ter športnih objektov v Grižah in Zabukovici. v Zg.bu- kovici .so si namreč mladi sa- mi uredili igrišča v bivših ba- zenih rudnika, sedaj pa se mladi v tem kraju bojijo, da bodo prodali zemljišče, po sa- terem vodijo poti do teh špor- tnih objektov. Sredstva za ureditev telovadnice pa bosta prispevali krajevna skupnost in Občinska izobraževalna skupnost. Telovadnica v Gri- žah je edina, ki ob izgradnji šole ni bila dokončno ure je na. Na nedavni seji so zahieva- li tudi to, da telesnokuiiuma skupnost iz Žalca in TVD Par- tizan Griže rešita problem ig- rišč v Zabukovici. Največji problem pa trenutno predsta- vlja cesta Zabukovica—Griže —Žalec, ki jo izpodjeda po- tok Artičnica. Obstaja nevar- nost, da Ob prvem večjem nalivu voda izpodje cesto in odreže Zabukovico. Zato so navzoči na seji predlagali, da da srednjeročni načrt razvoj oix;ine dopolni taxo, da se p leg ceste uredi Artičnica, v naslednjih letih pa I nujno potrebno zgraditi tu* trgovski lokal v Zabukovi ter rešiti stanovanjski pr blem v tem kraju, saj trenu no živi v napol razpadlih b rakah okrog trideset druži Med njimi je tudi precej dr žin, ki predstavljajo določ< problem socialne narave. Z izgradnjo Minerve in Si me se pojavlja tudi proble v zvezi s pomanjkanjem st novanj. Zato so navzoči pre lagali dopolnitev srednjerc nega načrta razvoja žalske o čine v tem smislu, da se i forsira izgradnja stanovanj v vodilnih naseljih, temv da dajo prednost gradnje tu v zazidalnem okolišu Migoji ce Griže. V griški krajev skupnosti bo treba čim pr zgraditi tudi solidarnosti stanovanjska bloka za upoh jence in učitelje. V razpravi so opozoriU tu na vprašanja, zakaj je kulti na skupnost v svojem sre njeročnem programu popolr ma pozabila na Dom Svobo v Grižah, zakaj nekateri p: več pozabljajo na letno glec lišče Limberg, ki je edino vrste v občini, na vprašar varstva voda in zraka ter drugo. FRANC JE20VN;. št. 48 — 4. december 1975 NOVI TEDNIK — stran 19 pisma ZANIMANJE ZA TDF z velikim zanimanjem spremljam v Novem ted- niku zapise o pripravah na Teden domačega fil- ma. Upam namreč, da bo TDF učinkoval kot bujno zeleneča oaza v današnji puščavi samih vestemov, gangsteric in kriminalk. Nadalje sem v časopi- sih bral, da so v Franciji strogo prepovedali pred- vajanje pornografsMh fil- mov. To je kar v redu, vendar bi bilo zanimivo zvedeti, ali so ti filmi res pornografski ali se mor- da, kot se v podobnih pri- merih rado zgocfi, neka- terim osebam to samo zdi. Zanima me tudi, kaj bodo francosiki kinemato. grafi svojim obiskovalcem nudili v zamejio za filme, ki bodo na podlagi tega zakona izpadli iz progra- mov. Menda ne nasilje, saj bi v tem primeru ubo- gi francoski gledalci prišli z dežja pod kap, to se pravi, da bi bili na slab- šem kot pred prepovedjo. FRANC MOHORIC Vitanje NAi^ PRIPIS: Hvala za lepe želje Te- dnu domačega filma. Ka- ko bodo francoski kino- obiskovalci po prepovedi zadovoljni s filmskim spo- redom pa žal naprej ne moremo reči. Utegne pa kaj več povedati STOP, revija za radio, televizi- jo, fibn in zabavno gJa.s bo. NE VIDIM NIČ, NE SLIŠIM NIČ, NE REČEM NIČ Bilo je v stranski dvo- rani Narodnega doma dne 14. novembra. Prof. šo- štarič iz Maribora je na povabilo celjskih horti- kultumikov predaval O VARSTVU NARAVE. V poldrugoumem predava- nju je prisotnim prikazal blizu 100 barvnih diapos- netkov, iz katerih smo ja- sno razbrali katastrofalne posledice uničevanja nara- ve v industrijskih sredi- ščih Slovenije. Profesor šoštarič je znan in priznan ljubitelj naravnih lepot, prav talco pa tudi priznan predava- telj. Kljub dejstvu, da je bila komaj tretjina sede- žev zasedenih, se je pre- davatelj potrudil in govo- ril tako zavzeto, kakor da ima pred seboj nabito polno dvorano. Ob aplavzu hvaležnih poslušalcev je bilo slišati predloge: To predavanje morate po- noviti! Za zaključek je preda- vatelj prikazal še dva po- snetka. jNa projekciskem platnu so se pojavile tri opice v reliefni izvedbi — baje s pročelja neke zna-, menite zgradbe na Japon- skem. Takoj zatem pa še rejen črn maček, ki se je povzi>el na mehek divan, se udobno zleknil in za- dovoljno zadremal. Ko- mentar k tema poslednji- ma posnetkoma je bil: »Odločujoči faktorji, kj naj bi z vsemi razpolo- žljivimi sredstvi prepreče- vali to uničevanje okolja in ga ohranili našim za- namcem, se te odgovorno- sti radi otresejo po izre- ku treh opic na posnetku: »Ne vidim nič, ne slišim nič, ne rečem nič!« Dogodki tega dne, kon- kretneje odziv celjske ja- vnosti, nam potrjuje, da velja gornji izrek tudi za Celjane. Naj to trditev podkrepim z dejstvi: Te- den dni pred tem je pred- stavnik HD osebno obis- kal 12 celjskih šol — sre- dnje, strokovne in osnov- ne. Ob osebnem razgovoru . s predstavniki teh šol, je povsod oddal poleg pla- kata še posebno pismeno prošnjo na vodstva šol, naj na to predavanje opo- zorijo predavateljski ka- der, potom učencev pa povabijo njihove starše. Razen tega smo po celj- skih izložbenih oknih ra- zobesili še nmogo plaka- tov. Tudi radio Celje je opozoril na to aktualno predavanje. Odziv pora- zen: nekaj nad ."iO poslu- šalcev. Tudi Celjani so se v času predavanja raje udo bno zleknili po divanu in —- zadremali. Ne gane jih dejstvo, da je Voglajna postala prav- cati kanal industrijskih odplak. Ne vidijo pošast- nih stebrov, ki iz cinkar- niških in štorskih dimni- kov brtihajo smrt živi na- ravi v okolju. Ne slišijo uničujočega hrupa moto- riziranih kolon, ki jim hromijo živčevje. Ne reče- jo nič, ko se pred njiho- vimi očmi uničujejo me- stne zelenice, cvetlične grede in parkovni na- sadi . .. JANKO PRISLAN AVTOBUSI ZAMUJAJO Zaposlen sem v žele- zarni v Štorah in se vo- zim z Izletnikovim avto- busom vsak dan na rela- ciji avtobusne proge Ce- lje—Planina. Ker moram to pot s kritiko na dan, naj po- vem, da je podjetje Izlet- nik zelo nezainteresirano za svojo nalogo. Avtobusi imajo večje zamude, zad- nji čas pa se dc^aja celo to, da na progi ne vozijo. Potniki čakajo več kot eno uro in to pogosto- krat. Vse to pa ni krivda voznega osebja, vsaj po mojem mišljenjit ne. Me- ni se zdi, da avtobusi ni- so popravljeni in napake izvirajo odtod. Kje so ti- sti mehaniki, ki ne želijo omadeževati belih rok ali pa svoje delo opravijo ze- lo površno? Ni jim mar, če avtobusi sredi proge obstanejo in ne morejo dalje. Marsikateri, ki je pameten, bo sodil, da to ni krivda šoferja, ki za- radi večje okvare ne mo- re dalje. Ali potniki niso ljudje? VENCESLA.V JAGER TRGATEV KLOBASI Oni dan sem se pripeljal na Planino in takoj opa- zil plakat na nekem oknu. Priznajte, da ni vsakdanja stvar tale trgatev klobas. Škoda, da r>i bila kakšna klobasa obešena kar ob plakatu. Foto: D. MEDVED ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 60 30 LET OSVOBODITVE PISE: FRANJO FIJAVŽ MARKSIZEM IN NAPREDNO UCITELJSTVO Napredno učiteljstvo gomjegrajskega sreza se je povezovalo tudi s so- mišljeniki izven svojega matičnega področja. Po- leg Hudalesa so imeli še nekateri drugi učitelji po- vezavo z Martinom Men- cejem, ki je poučeval ne- kaj let v Pesjem pri Ve- lenju. Mencej je bil v tistih letih že »razvpit« komunist m je bil radi^ svojega prepričanja in de- lovanja v delavskih društ- vih »Svoboda« kot preda- vatelj in v strokovnih uči- teljskih društvih nekaj- krat premeščene iz kraja v kraj. V tridesetih letih je imel Mencej pomemb- no mesto v ilegalnem de- lovanju Komtmistične par- tije Jugoslavije. Udejstvovanje napred- nih učiteljev iz področja Zgornje Savinjske doline in posebno nekaterih po- sameznikov, je bilo vklju- čeno v organizirano delo- vanje naprednega učitelj- stva In pod dokaj moč- nim vplivom KP Sloveni- je. Zanimivo, da so »pre- vzeli« napredni učitelji v Sloveniji vodilne pozicije v »Učiteljskih društvih« — vse do 1937. in še 1939. leta so jih uporno »drža- li« v svojih rokah pristaši najprej liberalne, zatem klerikalne struje — edi- nole v srezih Gornji grad, Šoštanj in v Kozjem. Ure- dniški odbor pedagoške revije »Poj30fcnik«, ki je izhajala v Ljubljani, je bil po učiteljih marksistih osvojen šele 1939. leta. Takrat napredne učite- lje in učiteljice v Gornji Sav. dolini smemo^in mo- ramo prištevati v vrsto tistih poznanih učiteljev in pedagogov, ki so pred- njačUi s svojim napred- nim pisanjem in delova- njem na praktično — šol- skem, pedagoškem, znan- stvenem in družbenem po- dročju. To so tedaj bili prof. Franjo Žgeč, Jože Jurančič, Martin Mencej, Emest Vrane, Kari Do- beršek, Boris Debevec, Stane Terčak In še neka- teri drugi. Tej, starejši generaciji pedagoških de- lavcev na Štajerskem, so se pridruži h v zadnjih predvojnih letih mlajši učitelji Jože Kerenčič, Pavle Segula, Dušan špin- dler, Miroslav Zor, Vlad- ko Majhen, Oskar Gaist, Ivo švarc, Branka Jurca, Jadviga Golež, Milena Pe- tovar in dr. Poudariti velja, da so imeli z naprednimi uči- telji v letih 1938—1940 stike tudi vodilni čiani OK Kom. partije Slovenije (Boris Kidrič in Edvard Kardelj). Na gori Oljki so imeli 1939. leta neka- teri učitelji — komunisti sestanek, ki so se ga ude- ležili — kot pripoveduje Martin Mencej — poleg Mencej a še Oskar Huda- les, Jože Jurančič, Fran- ce Kimovec, Miloš Ledi- nek, Miro Počkaj In Jože Zorn. Mencej se je dogo- voril za kraj in dan se- stanka z Borisom Kidri- čem in Maksom Stermec- kim. Toda Kidrič, ki bi naj v imenu CK KP Slovenije prisostvoval se- stanku, je bil poslovno drugod zadržan. Povedati je še treba, da so nekateri učitelji, bodi- si člani KP ali njem pri- staši, vsa leta F>o šesto- januarski diktaturi 1929. leta iskali pota in način za izboljšanje razmer na pedagoškem področju. Iz tistih let je omeniti pro- gresivno delovanje člana KP, učitelja Vinka Mo- dendorferja v Šentjurju pod Kumom. Sodeloval je z nekaterimi učitelji — marksisti in krščanskimi socialisti. Preveč prostora bi nam zavzelo nadaljnje opiso- vanje posameznih učite- ljev in skupin v okviru njihovih stanovskih dru- štev in na pedagoškem področju, kar vse je bilo povezano s problemi po- sodobljenja pouka, torej s koristmi duševnega in telesnega razvoja otrok. Tudi opisovanju, kaj vse so učitelji pozitivnega sto- rili v svojem šolskem oko- lišu, se bomo v glaraern odpovedali. Tu in tam bo- mo še opisali kakšen do- godek, povezan z učitelji v Zg. Sav. dolini. Ugoto- viti moramo na splošno, da je vpliv naprednih uči- teljev zanesel marsikate- rega mladega človeka na vasi tedaj ali i>ozneje v življenju v vrste razredno razgledanih ljudi in enako med politične aktiviste, med borce in sodelavce odporniškega gibanja v narodnoosvobodilni vojni. BOJ ZA NAPREDEK IN VSAKDANJI KRUH Povedati velja še to, da so se starejše generacije učiteljev, nekje v tride- setih letih, pričele zave- dati, da sta marksizem in napredna pedagogika moč- no povezana in da pod režimi liberalnih in kle- rikalnih strank ne bo us- pešnega razvoja na vzgoj- nem pK)dročju. Za gene- racijo šolnikov, ki je ab- solvirala učiteljišče po 1932. letu, posebno kri- tično obdobje je bilo od 1934. do 1937. leta, je tre- ba poudariti, da jo je samo življenje privedlo do razmišljanja o krivič- ni družbeni ureditvi in naslonitvi na napredno usmerjene sotovariše. V tistih letih je bilo v Slo- veniji preko 700 učitelj- skih abiturijentov nezapo- slenih. Tako je tudi uči- teljski naraščaj pomno- ževal vrste brezposelnih delavcev in uradnikov. Mladi učitelji so čakali na službo po dve do tri leta. Nekateri so se zaposlili pri navadnih pisarniškJi, slabo plačanih delih v raz- nih podjetjih, nekateri — največ učiteljice, so si poiskale delo v tekstilnih tovarnah, a največji del jJi je ostal brez posla in živel še naprej, p>o štriri- najstih letih dragega šo- lanja, na račun svojih staršev. DEPORT.\ClJSKI (IZSEUIEVALNI) ST.\B NA .MARIBORSKI ZKLEZMAKI POSTA.II V JULIJU 1941 Hiinmlerjeva navcidila, ki jih je prejel štab v Mariboru 18. aprila IMl: Takoj je treba izseliti vso slovensko inteligenco. IzstMiti (izgnati) je vse .Slovence skupno z njihovimi rodbinami, ki SM) se pri.selile na štajersko po 1914 letu. Izgnati je prebi- valstvo iz sav.skega pasu, ki obsepi neni.ško dr/.avno ozemlje jugozahodno od Save in v pasu skoraj 20 km severovzhodno od Save. Izgnati je prebivalstvo takozvanega pasu ob rečici Sotli. Izgnati je prebivalstvo Iz va.si v celi .Sp, sta,jerski, ki očitno kažejo znake tuje krvi. Podvreči jih je površnemu izboru. Drugo prebivalstvo, to je večina, ostane sedaj v deželi. V smislu gau- leiterjevega oklica naj to prebivalstvo pristopi v znak notranje pripadnosti k Nemčiji v Štajersko domovinsko zvezo. OD RINKE DO SOTLE —OD mmi DO SOTIE OD RlMKfc DO SOtlE —OD RlNKE DO SOTLE — OD RlNKE DO SOTLE OD RINlJ ŠEMPETER ŠOLA IN OKOLJE v teh dneh so na osnov- ni šoU bratov Juhart v Šem- petru posadili še zadnje sa- dike drevesc in grmičevja, kjer bo čez nekaj časa nastal prijeten park. Nova osnov- na šola naj bi s tem postala ena najlepše urejenih šol v Sloveniji, za to pa ima naj- več zaslug ravnateljica šole Ivanka Gračner, ki smo jo zaprosili za kratek razgovor. N. T.: Delo, ki ste ga do sedaj opravili je zahtevalo veliko truda; kdo vam je pri tem pomagal? »Največ zaslug imajo učen- ci, ki so s prostovoljnim de- lom, predvsem ob sobotah in v popoldanskem času, op- ravili več kot tisoč ur pro- stovoljnega dela. Tudi ves učiteljski zbor je poprijel za dek) in tako se danes naš trud že vidno kaže.« N. T.: Stroški bodo prav gotovo veliki. Bi nam o tem kaj povedali? »Idejni načrt so nam izde- lali v Medlogu, vendar pa je bil predračim previsok, zato smo se obrnili na ing. Po- točndlk Martina iz Sloveruj Gradca, ki nam bo za zedo nizko ceno skušal čtobolij pK>magati. Mislim, da bodo po ocenil inženirja dela veljala le pet starih milijonov.« N. T.: In kje boste doblU ta denar? »Kot veste se vse šole sre- čujejo s finančnimi težava- mi. Vendar pa smo se na naši šoli vključili v razne akcije, tako smo na primer uprizorili show program, ka- terega si je ogledalo več kot osemsto gledalcev, priprav- ljamo pa tudi silvestrovanje in p>odobno. S tem naj bi dobili del denarja, upamo pa tudi, da nam bodo pomaga- le še delcme organizacije ter krajevna skupnost. Mislim pa, da nam največ pomaga- jo učenci, ki naj bi s pro- stovoljnim delom prispevaU več kot 30.000,— din, kar pa nd tako malo.« EDI MASNEC LJUBEČNA GASILCI PRAZNOVAL! Gasilci v Ljubečni so pre- teklo soboto s slavnostno se- jo zaključili celoletna praz- novanja posvečena 25 letnici društva. Letos so svoj jubilej proslavili nadvse uspešno. S pomočjo krajanov so kupili novo motorno biizgalno, olep- šali so dom in kupili še več drobnega gasilskega orodja. Veliko skrb pa so posvetili tudi vzgoji članov, posebej v tednu požarne varnosti so bilj delavni. Po vzgledu občinske gaslisfce zveze so pripravili vajo v kateri so s pomočjo sosednih društev »potegnili« vodo v vas Lipovec iz potoka vzhodna Ložnica, kar je sko- raj kilometer dolžine in več deset metrov višinske razlike. Na slavnostni seji, Id so se je udeležiU poleg predstavni- kov občinske gasilske zveze in sosednjih društev še pred- stavniki krajevne skupnosti in drbužbenopolitičnih orga- nizacij kraja, v pozdravnih besedah so vsi omenjali plo- dno delo tega društva v 25 letnem delovanju. Društvo je že vrsto let med najbolj us- pešnimi v občini po delu pa ga poznajo tudi daleč izven občinskih mej. Ob jubileju so na svečani seji. društva prejeli nekateri člani tudi priznanja za dolgo- letno delo v gasilski organi- zaciji. Tako so za tridesetlet- no delo prejeli priznanje: Les- kovšek Stanko, Videnšek Ka- rel, Koželj Jože, Cizej Milko in Pangerl Jože. Za 20 letno delo pa: Gorjup Albert, Gor jup Ludvik, Naglic Anton, Mirnik Anton, Brecl Ivan, Korošec Polde, Tomažin Adolf, Svetec Ivan, Koželj Martin. Priznanja za desetlet^ no delo v gasilstvu pa so prejeli: Kerš Anton, Krmu- zel j Anton, Arčan Dani, Ko pitar Marjan, Mimik Jože, Kuizman Ciril, Gorenak Volbi, Hojnik Srečko, Juteršek Stan- či in Rezar Štefan. Tekst in foto: MILAN BRECEI. Med nagra.jenci ob 25-letnici GD Ljubečna so bili tudi: od leve proti desni, Ivan Brecl, Pangerl Jože in I^kov.šek Stanko. NAŠ KRAJ • ŠEMPETER: KDO BO ORGANIZIRAL SILVESTROVANJE Na zadnji seji vseh društev in dru- žbenopolitičnih organizacij v Šempetru, so razpravljali tudi o organizira.nju sil- vestrovanja. V začetku je bilo pričako- vati, da .se za organiziranje ne bo no- beno društvo posebej zavzelo, vendar pa se je nato pokazalo veliko zanima- nje, saj so se za organizacijo prijavila kar štiri društva. Veliko pozornost je pokazala mladina OO ZMS Šempeter, ki denar najbolj potrebuje, vendar pa je bila zadnja beseda izrečena TVD Partizanu in osnovni šoli, ki bosta združeno pripravila silve^strovanje v prenovljenem domu Svobode. Cisti do- biček bodo izrabili za urejanje šolskega okolja. E. M, • ŠTORE: MLADI O SVOJEM DELU Mladi v štorah so se pred kratkim zbrali na skupnem sestanku, na kate- rega so povabili tudi predstavnike dru- gih krajevnih družbeno političnih or- ganizacij, krajevne skupnosti, doma učencev itd. Na srečanju so sprejeli delovni na- črt do sredine prihodnjega leta, ob terH pa tudi ocenili svoje delo in nakazali poti, po katedrih morajo ubrati, če ho čejo doseči večjo aktivnost. Ko je o tem govoril predsednik osnovne orga- nizacije ZSMS v krajevni skupnosti Štore, Namik Bedžetl, je opozoril na poživitev dela v krajevni skupno-.sti sploh in v tem SZDL, na mesto in na- loge mladine v frontni organizaciji itd. Poudaril je, da bodo mladi le z večjo aktivnostjo v samoupravnem življenju opozarjali tudi na naloge kraje\me sku- pnosti in izražaU svoja hotenja. Na- sploh je beseda največ tekla o delu krajevnih družbenopolitičnih organiza- cij in mestu mladih v njih. Mladi iz štor so se tudi dogovorili za sodelovanje z mladino iz doma učencev. Kot rezultat tega so v po- častitev dneva repubUke pripravili sku- pno proslavo. N. B. LESIČNO: BILI SMO NA KONCERTU Pred dnevi je bilo na osno\Tii šoli Podčetrtek zelo živahno. Tam smo se zbrali učenci 7. in 8. razredov iz osnov nih šol Lesično, Kozje, Bistrica ob S6t- H in Podčetrtek, kajti tam je bil kon- cert, prirejen prav za nas. Organizirala ga je Kulturna skupnost Šmarje pri Jelšah. Gostoval je namreč mladinski pevski zbor, ki ga sestavljajo učenci mariborskih šol in se ponaša z mnogi- mi do.sežki na festivalih pevskih zbo rov. Pod vodstvonj zborovodje tov, Bran- ka Rajštra nam je zbor predstavil ob- like zborovskega petja od baroka in renesanse, pa do modemih zborovskih pesmi. Izvajali so tudi dela tujih in do- mačih skladateljev. Ob spremljavi kla- virja so zapeli več pesmi v latinskem jeziku in zato so si res prislužili pri- znanje poslušalcev. Pred vsako pesmi- jo nam je zboro\'odja, tov. Rajšter, še povedal nekaj o obliki skladbe, o na^ Stanku, o njenem avtorju in izvajanju Ob koncu so nam iz:ven programa za- peli .še dve slovenski narodni, pionirka osno\Tie šole Podčetrtek pa se je v imenu vseh zahvalila za nastop in izro- čila tov. Rajštru šopek. Domov smo odhajali z lepimi vtisi, na ta koncert, ki nam je nudil dobro uro poslušanja lepih pesmi, učencem pa je to zelo koristilo, saj smo zvedeli precej o pohfonski glasbi in spoznali gla.sbeno obliko koncert. Ker je kon- certov, prirejenih za nas mlade zelo malo, si takšnih in podobnih prireditefv ■ še želimo. PETER KLAKOČER 8. razred Oš Lesično 9 ŽALEC: ZA NAJBOLJŠE GLASILO Na deveti redni seji predsedstva Ob- ' činske konference Zveze socialistične mladine v Žalcu so mladi sprejeli tu- di sklep, da razpišejo tekmovanje za najboljše glasilo. Osnovni namen tega tekmovanja naj bi bil, da dosežejo več- jo infomilranost članstva zveze Siociali- stične mladine Slovenije, hkrati s tem pa bo podana tudi možnost, da bo o akcijah mladine ter o njenem delu se- znanjeno čim več ljudi. V tekmovanje se bodo vključile vse osnovne mladinske organizacije, tako v krajevnih skupnostih, temeljnih orga- nizacijah združenega dela kot osnovnih šolah. Posamezne osnovne organizacije pa morajo v času od prvega decembra do prvega maja izdati vsaj dve številki informativnega biltena.. J. V. ^ ŠMARTNO OB PAKI Zadnje čase se je pričela v krajev- ni skupnosti Šmartno ob Paki živahna dejavnost, posebno pri ureditvi in a.sfaltiranju krajevnih cest. Tako so bili prejšnji teden kar trije odcepi od glavne ceste Šmartno ob Paki—Mozir- je asfaltirani, in sicer od mostu čez Pako do vikend naselja v Gmajni, od- sek mostu do Strmišnika ter od Dvor- nika do Parta. Dolžina vseh treh od- sekov je 1070 metrov. Vrednost del po predračunu znaša okoli 270.000 dinarjev. Za pripravo cestišč so bili ustanovljeni gradbeni odbori, ki so udarniško pripravili traso aa asfaltiranje. Uporabniki teh cest pa so sami prispevali še v de- narju polovico predračunske vsote, ostalo pa krije kraje\Tia skupnost in delovne organizacije, ki imajo po- slovalnice na območju krajevne skup nosti Šmartno ob Paki. Kmalu bodo vsa naselja, ona iz prejšnjih let in se- danja, z asfaltiranimi cestami poveza- na s središčem, to je s Šmartnim ob Paki, kar je tudi prav. ZORKO KOTNDK ® ŠTORE: MLADINKE V NOGOMETU Akiv Zveze socialistične mladine do ma učencev Štore je pred dnevi orga niziral prvo tekmovanje v malem no gometu za ženske Kljub slabemu vre- menu se ga je udeležilo pet ekip, sicer pa si je tekmovanje ogledalo okoU 60(i gledalcev, ki so bih z igrami zadovolj- ni. Prvo mesto In s tem veliko torto in diplomo je osvojUa vrsta osnovne mladinske organizacije krajevne skup nosti Store, na drugo se Je uvrstila ekipa ekonomskega šolskega centra, na tretje mladinke iz doma Dušana Finž garja, na četrto igralke iz Kajuhove ga doma in na peto ekipa steklarskega šolske.ga centra iz Rogaške Slatine. V Storah so še povedali, da to nd bi- lo zadnje takšno tekmovanje. NAMIK BEDŽETI op RINKE CO SOTLE - OB RUiKE CQ SOIlf ~ Dfi BINKE BQ SOTLE — QP RINKE OO SOTLE - 00 RINKE 00 SOIkE - (»2 RIMI ) SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE jRASLOVČE IN POLZELA KRAJANI 8U UtLAVNI fJa zadnji seji Krajevne upnosti na Polzeli so med Ugim obravnavali tudi os- (tek plana dela krajevne Hipnosti za leto 1976, ki bo ta mesec v javni razpravi, edsedniik sveta KS Polzela idi Divjak je poudaril, da osnutek plana sestavila sebna komisija pri KS v teri so bili člani iz delov- 1 organizacij, družbenopo- ionih organizacij in druš- J. Med važnejšimi deli, ki i bodo opravili so nasled- il izgradnja avtobusne po- lje v centru Polzele na le- strani, izgradnja dveh av- !)usnih postaj v Ločici, raz- itev dovozne ceste do to- ime nogavic in naselja eg ter ureditev pločnika pešce, asfaltiranje ceste . reda skozi vas Podvin v Ižini 3 km, asfaltiranje >te skozi vikend naselje na egu. izgradnja vodovod- na priključka v Pod\'inu, ovi vasi, v gmajni Loči- izgradnjo mostu čez Lcž- !o v Založah, ureditev mr- ke vežice in še druga te- ča dela. Po predračunu bodo vsa šteta dela veljala preko milijona din, od tega pa Ido občani sami prispevali nekaj več kot 420 tisoč din. Omeniti je treba tudi, da obe delovni organizaciji to- varna nogavic in Garant ne bosta stali ob strani, saj pri- meri iz prejšnjih let kažejo, da takšnega razumevanja med krajevno skupnostjo in delovnimi organizacijami kot je na Polzeli ni daleč na okoli. V letošnjem letu je delo krajevne skupnosti Braslov- če bilo zelo pestro. Za raz- govor smo zaprosili pred- sednika KS Braslovče Fran- ca Cilenška ter mu zastavili nekaj vprašanj. Kaj ste vse letos napravili? »Prav v tem času opravlja- mo zadnja dela in to rekon- strukcijo prosvetne dvorane. Zamenjali smo peč za cen- tralno ogrevanje, električno napeljavo ter prebelili in za- menjali tla. Pomagali smo pri gradnji novega gasilskega doma, asfaltirali smo cesto Kamenoe—Glinje, ki je stala šesto tisoč din, zaključili smo tudi dela na pokopali- šču in to okrog žive ograje ter samih poti na pokopa- lišču«. Ali ste kaj časa posvetili krajevni samoupravi? »Precej časa smo posvetili krajevni samoupravi saj smo se FKjglobih v njo tako, da delujemo zelo veliko z dele- gacijo krajevne skupnosti, konferenco KS in to pred- vsem z informiranjem novih stvari, ki se dogajajo v kra- ju in izven kraja. Pristopili smo k popolnejšemu infor- miranju širše javnosti. Usta- novili smo komisijo, ki bo delala na tem področju, iz- dajala list za informacijo tako, da bo vsak občan se- znanjen z delom krajevne sktipnosti. Tak list pa bomo pričeli izdajati prihodnje leto.« Kakšen pa jo program za* naslednje leto? »Plan za prihodnje leto je že pripravljen in tudi sred- stva so že v glaraem raz- deljena. Največji delež je na- menjen izgradnji nove šole, ostali del pa bomo uporabili ra komunalne ureditve. As- faltirali bomo nekatere ceste na našem področju, razširili vodovod, telefonsko omrežje in drugo. T. TAVČAR i"ranc Cilenšek Rudi Divjak DRAGO PREDAN 8 S Slavkom Ostercem na koroškem plebiscitu Značilno pri tem je, je, da smo v pliberškem okraju, v katerega so spadale občine pliberk^ Dobrla vas. Železna Ka- pla, Bistrica pri Pliber- ku, Galicija, Globasnica, Libeliče, Libuše, Blato. Rikarja ves, škocijan. Zvabek, žitara ves (tu smo proti pričakovanju izgubili; za nas je oddalo od 791 glasovalcev le 317 ali 40,08 odstotka glasov), pa tudi v okraju Rožek zmagali mi, medtem ko smo v boroveljskem in velikovškem okraju izgu- bili Pozabiti tudi ne sme- mo, da -smo na glasova- liščih južno od Drave do- bili mi nad 5o odstotkov vseh oddanih glasov, če bi krivični plebiscitni pa goji dovoljevali, bi mo- rala kljub za nas neugo- dnemu rezultatu plebisci- ta teči meja vendarle po Dravi. P. S. — S Slavkom Ostercem, ki je kot uči- telj glasbe več let službo- val na celjski meščanski šoli (danes na šoli I. celjske čete), sva se med obema vojnama večkrat srečala. Kaj rad se je za- drževal v takratni kavar- ni Evropa, kjer je ob čr- ni kavici nastala prene- katera zasnova za poznej- šo mogočno simfonijsko skladbo. Z otožno priza- detostjo se je prenekate- rikrat spomnil našega po- hoda na Koroško, katere izgube ni mogel nikoli preboleti. (KONEC) mVO KRIŽIŠČE Minuli {>etek so v Žalcu odprla novo ieanaioiuzirano križišče pri pošti. Hkrati z urediitvijo semiaforjev pa so v centru mesta razširili tudi cesto. Celonr.a investicija teh del je veljala okrog sto trideset starih milijonov dinarjev. Na svečani otvoritvi sta o pomenu nove pro- metne ureditve Žalca govorila predsednik krajevne skupnost: Žalec Ivan Cink in podpredsednik izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Stane Lesjak, JANI VRBIC: »Razširitev ceste v središču Žalca, vključno s postavitvijo semaforjev, se mi zdi najlepša pridobitev Žalca za praznik republike. Na ta način bodo lahko peš- ci končno varno prečkali cesto, prej pa se je ne- redko dogajalo, da vozni- kom niti na kraj pametf ni prišlo, da bi ustavili pred prehodom. Mislim, da je semafor tudi velika pridobitev še predvsem za starejše občane in pa ot- JOŽE PANTNER: »Mislim roke.« da je Žalec semafor nuj- no potreboval, saj so se na tem mestu večkrat zgodile hude prometne nesreče, neredko s smrt- nim izidom. Z ureditvijo semaforjev bodo tako za- varovani pešci, ki prečka- jo cesto, še posebej pa otroci. Ce bodo semafor- ji delali v ustreznih ča- sovnih intervalih, po mo- jem tudi ne bo prihajalo do kolon, kot nekateri trdijo. Najbolje bd bilo, 6e bi semaforji zapirali in odpirali a\'tomobilsfc promet v kratkih časov- nih presledkih. Sploh pa še okrog druge ure po poldne, ko je največji promet.« VIKTOR ZATLER: »Zaen- krat se mi to zdi najbolj idealna rešitev za uredi- tev prometa v Žalcu, še posebej, če računamo na to, da bi morali na pod- hod čakati najmanj tri leta. Ne vem pa še, kako bo na obeh vpadnicah v Žalec. Bojim se, da bo prav tam prihajalo do zastojev prometa. Mislim, da bo treba te- meljito preučiti, v kakš- nih časo^mih intervalih bodo delovali ti semafor- ji.« ANTON FERME; »Ce po- mislim, kako je bilo tu, ko še ni bilo semafor- jev, se mi zdi kar čud- no, da na tem mestu ni prišlo še do več nesreč. Zato se mi zdi popolno- ma prav, da so v Žalcu razširili cesto in monti- rali semaforje. Nobena Investicija ni predraga, kadar gre za varnost in ne nazadnje za življenja ljudi. Ce bi zgradili pod- hod, o čemer je menda bilo precej govora, bi bi- la po mojem to rešitev le za pešce. Semaforji pa bodo prisilili avtomobili- ste za počasnejšo vožnjo skozi mesto.« FRANC LAVRIC, koman- dir prometne milice Ce- lje: »Osebno menim, da je Žalec semaforje nujno potreboval, saj bo tako onemogočeno divjanje av- tomobilov skozi center mesta. Semafor je pridobitev tako za pešce kot za av- tomobiliste, tn mislim, da je sedanja ureditev precej boljša, kot pa če bi gra- dili pKKJhod. Podhod bi bil navsezadnje rešitev le za pešce, pa še precej draž- ji bi bil.« eden domacessi f iliiisi OD 8. DO 16. DECEMBRA 1975 V VSEH CELJSKIH KINEMATO- GRAFIH SOTLi — i L HKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE 12. stran — NOVI TEDNIK St. 48 — 4. december 1975 Ustrezna cena krompirja Krompir še vedno vznemir- ja ljudi. Ne le tiste delavce, ki ga v trgovini ne morejo dobiti, ker ga baje ni, ampak tudi pridelovalce. Zlasti tiste, ki so ga že prodali. Izvršni odbor poslovne skupnosti za krompir je namreč sklenil, da se odkupna cena pri kme- tih lahko zviša pri kilogramu za en dinar. Za toliko pa je 'ahko višja od tiste, ki je bi- la določena ob začetku odku- pa in je veljala do sredine novembra. Trgovina pa lahko prodaja krompir po 4,45 din. Nezadovoljni kmetje pra- vijo, da je to nagrada tistim pridelovalcem, ki so spošto- vali pogodbe in prodali krom- pir po določeni ceni. Pošteno bi bilo, da bi jim kdo plačal razliko med takratno in se- danjo višjo odkupno ceno. A kdo? Ce drugod ni moč naj- ti denarja za to, ga tudi kme- tijske organizacije, ki so krompir odkupile, nimajo, saj so ga takoj dale naprej po takratni dogovorjeni ceni. S plačilom razlike med prejšnjo in novo odkupno ce- no krompirja torej ne bo nič. Pred pridelovalci pa se želi- jo nekako opravičiti in iščejo krivce na vse strani. Neka- teri pravijo, da je dogovorje- na odkupna cena bila preniz- ka. Drugi trdijo, da so težave povzročili sindikati, ekonomi menz, prekupčevalci in ne na- zadnje špekulantski kmetje. Fvaj se skriva za tako po- splošenimi opravičili in očit- ki? Ne bi lipal trditi, da kmet- je niso hoteli prodati krom- pirja po 1,80 din kg ali bolj- šega za nekaj par več zato, ker bi se jim zdel prepoceni v primerjavi s pridelovanimi stroški in cenami drugih poljščin. Lani so mnogi dobili za kg skoraj polovico manj, pa so ga prodali- Z 1,80 din niso bili zadovoljni zaradi te- ga ker je bil v trgovini veli- ko dražji. Torej niso bili zadovoljni z razliko v ceni. Sindikati in ekonomi tudi niso prišli po krompir h kme- tom zato, da bi zanj plačali več, kot bi morali plačati v trgovini. Kdor ima drugač- ne dokaze, naj jih na.šteje in ne očita le nasplošno. Koliko je krompir pravza- prav vreden? To bi se lahko enako vprašali delavci kot kmetovalci. Letošnja cena krompirja je sorazmerno vi- soka, delavci pa so ga naku- pili za ozimnico menda dva- krat toliko kot lani. Ali je iza prehrano tako dragocen? Kilogram krompirja ima 960 kalorij, enaka količina črne- ga kruha 2390 in testenin 3600. Kilogram testenin za- leže skoraj za 4 kg krompirja, kridi pa za 2,50 kg. Pora- ba dragega mesa se zmanjša in nadome.sti z drugimi živili. Zakaj ne bi bilo enako pri krompirju, kadar je zelo drag? Prava vrednost krompirja je pomembna tudi za kmeto- valce, da jih ne bo presene- tila odkupna cena v prihod- njem letu. Ga bodo lahko prodali po 3 ai. 2,50 din, če je 1,80 din bilo premalo? Ali jim bodo oukupovalci morda ponujali le poldrugi dinar? Tudi na to je treba misliti, ko se govori o prenizki ceni. Novembrsko zvišanje cene krompirja je gotovo najslab- ša možna rešitev. To je moč- no omajalo zaupanje kmetov v sodelovanje. Veliko krom- pirja, za katerega pravijo, da bi ga po vLšji ceni dobili od kmetov, pa je morda že v skladiščih prekupčevalcev in odkupovalcev, ki so čakali na večji zjislužek. .'OŽE tETEK OBČANI ŠENTJURJA PRED REFERENDUMOM: DAUE NA PRIDOBITVAH PLANINA: »SLAB ZAČETEK? DOBER KONECllL« Sekretar KS Planina JA- KOB RATAJC Priprave za glasovanje ob novem samoprispevku v šentjurski občini so v polnem teku. Programi krajevnih skupnosti, ka- terih je v občani 11, so toliko obsežni, da jih brez solidarnosti ne bi uresni- čili. Krajevni samoprispevki, izglasovani pred petimi le- ti, so v posameznih kra- jevnih skupnostih večino- ma uresničeni. Kol^or pa še niso, bodo uresnič- Ijiivi v naslednjem petlet- nem obdobju. Medtem je nastala tudi vrsta novih pK>treb in po- bud. Je že tako, da prva stvar zahteva drugo, tret- jo ... Med najnujnejšimd in prvimi so v šentjurski občini ceste, ki jih zasle- dimo v programih vseh krajevnih skupnosti. Tudi v programu krajerae skupnosti Planina. O delu in pripravah na bližnje glasovanje je tek- ' la beseda s sekretarjem KS Planina JAKOBOM RATAJCEM. Med drugim je povedal, da sta se pri- pravljalni odbor ter svet krajevne skupnosti sesta- la že trikrat ter pripra- vila vse potrebno za obra- zložitev programa po vo- lilnih enotah. Na kaj so v programu posebno pK)- zomi? »Na ceste. Dajmo na- šim ljudem cesto, pa bo- do z vsem zadovoljni. Ce- sta Šentjur—Planina—Sev- nica prepočasi napreduje in če njena rekonstrukci- ja ne bo v programu, z zagotovilom, da bo tudi uresničen, bodo ljudje zgubili zaupanje. Cesta nam pomeni povezavo s svetom. Ce bi bila dobra, bi dekleta iz Tolovega ob- rata lahko hodila v služ- bo v Šentjur. Nujna je tudi avtomatska telefon- ska povezava, pa zdrav- stvena postaja in vodovod. Poglejte, pri nas imamo vodovod, zgrajen leta 1910. Več sredstev bo pK)- trebnih, kot smo jih do zdaj namenjali za te stva- ri. Naši ljudje hočejo konkretne naložbe, ki se bodo uresničile. Nočemo zavajanj, hočemo pa ve- deti, kaj bo za denar, zbran s samoprispevkom, narejenega. Nekaj pri- pomb smo že poslali v vednost, odločili pa bo- do občani, ki se bodo čez teden dni zbrali po volilnih enotah in bodo program dodobra pro- učili.« Ok\'nimi program, ki ga je kraje-vna skupnost Pla- nina že pripravila, vsebu- je vse zgornje zahteve, dodali pa bodo verjetno še nekatere, ki jih bodo predlagali volilci sami. Sledilo bo dogovarjanje in vsklajevanje, saj sred- stev za vse želje ne bo dovolj. Pa tudi sicer se krajani Planine ne more- jo pritoževati, da kraj v zadnjih letih ni napredo- val. Dobili so novo šolo, zgradili nekaj lokalnih cest, dobili dva obrata in zgradili bencinsko črpal- ko, čeprav so krajani se- gli za njeno izgradnjo ce- lo v lasten žep. To je tiudi optimistična napoved za bližnjo odlo- čitev, ki bo prinesla ob- čanom Planine prepotreb- ne objekte in hitrejši raz- voj. Da znajo seči v žep, so že dokazali, želijo pa ve- deti, kaj bodo za to do- bili. »V uispeh pri glasova- nju za kraje\Tii samopri- spevek ne dvomim, saj so se krajani naše krajevne skupnosti že večkrat izka- zali. Na zadnjem referen- dumu so od šestih volišč štiri volila 100-odstotno. Ljudem je potrebno zdaj samo povedati, kaj bodo konkretnega dobili. Sicer pa je pri nas vedno tako — slab začetek in dober konec« ZDENKA STOPAR Tako pa raste nova zdravstvena postaja ŠENTJUR ZA ŠOLO Ko bomo 21. decembra v Šentjurju in okolici glasovali za samoprispe- vek, nam mora biti jasno, da bo poleg središčnega objekta — šole sofinanci- rana iz samoprispevka še vrsta drugih objektov. V načrtu je dozidava zdrav- stvene postaje, štirih od- delkov otroškega vrtca, regulacija Voglajne na dolžini 1,2 km, pospeše- na izgradnja novih sta- novanj, stadiona, rekon- strukcija vodovodnega omrežja, izgradnja avto- busne postaje, moderni- zacija ceste Šentjur—Ja- kob in Sele—I*roseniško. Izgradnja občin-ske stavbe, v kateri bi našle prostor tudi banka, zavarovalnica in služba družbenega knji- govodstva. Spisek potreb In želja je ogromen in se po vsej verjetnosti do leta 1980 ne bo dal v celo- ti uresničiti. Zamisel or- ganizatorjev samoprispev- ka Je, da bi se polovica samoprispevka namenila za gradnjo šole, drtiga po- lovica pa za zgoraj nave- dena dela. Menimo, da je taka zamisel zelo uteme- ljena in se bodo na.ši volilci z njo strinjali in z glasovanjem to potrdili. Ce smo že 4 leta dajali samoprispevek za šolo in se bomo odločili še za nadaljnjih 5 let, je menda prav. da se seznanimo ne- koliko pobliže z »življe- njepisom« np.še najstarejše kultui-no-prosvetne ustano- ve. Iz častitljive in stare šolske kronike, ki je od njenega začetka pa do le- ta 1918 pisana v nemšči- ni in gotici, je razvidno, da segajo začetki šolstva v Šentjurju v leto 1769. Zaradi vse večjega razvo- ja proizvajalnih sil v dru- gi polovici 18. stoletja je nastala potreba po mini- malni šolski izobrazbi, po izobrazbi, ki bi je naj bile deležne najširše ljud- ske množice. Družba na višji razvojni stopnji ob nenehni rasti tehničnega napredka se ni mogla več zadovoljiti s fevdalnim šolstvom, ki je dajalo izo- brazbo samo ozkemu kro- gu izbrancev. Pojavila se je družbena potreba po osnovni šoli, saj nepisme- ni ljudje niso bili spo- sobni slediti tehničnemu na.predku. Vsa navedena dejstva so bila vodilo raz- svetljenstvu in Jožef in- sko-Terezijanskih reform. V to dobo spada tudi pri- četek šolstva v Šentjurju, saj je v šolski in cerkve- ni kroniki zapisa.no, da je prvi pouk stekel 1. 1769. Tega leta so pričeli s poukom v Gornjem tr- gu v h'ši št. 19, ki je da- nes ni več Po požaru 1. 1797., ki je trni čil domala ves Gornji trg in tudi šo- lo, so imeli pouk v Dra- garjevi hiši (sedaj Ceh- nerjeva hiša vzporedno s šolo). Po letu 1800 je bil pouk v kaplaniji in nato v Janžekovi (Hrastniko- vi) hiši, vse do leta 1818. V tem letu je bila zgra- jena prva šolska stavba, ki je imela 2 učilnici — šola se je iz enorazredni- ce razvila v dvorazredni- co, katero je skupno obi- skovalo le 125 učencev, od tega komaj 9 deklet. Čez približno 50 let za- sledimo, da je obiskovalo šolo 138 fantov in 95 de- klet. Povečana rast šolo- obveznih otrok je terjala razširitev šolske stavbe, kar se je zgodilo leta 1873. šola se je tedaj raz- vila v trirazrednico, že naslednje leto pa v štiri- razrednico. število šolo- obveznih otrok je neneh- no raslo, ker je novi šol- ski zakon leta 1869 uza- konil osemletno obvezno šolanje. V letu 1875 je že 354 šoloobiskujočih otrok, vendar je 216 otrok še vedno bilo brez pouka. Pouk je bil celodneven s prostim četrtkom. Kljub temu, da je za obvezni pouk bila dana zakonita osnova, takrat- na šolska oblast ni Idica- la staršev na odgovornost, ker pač ni bilo dovolj šolskega prostora, manj- kalo pa je tudi učiteljev (zgodovina se ponavlja, to se dogaja tudi v 20. stoletju). Položaj v šol. letu 1881/82 se je še po- slabšal, saj je bilo šolo- obveznih otrok že 663, šolo pa je obiskovalo le ,360 otrok, se pravi, da je brez pouka bilo kar ,300 otrok. V šol. letu 1882/83 Je bila v 2. razredu usta- novljena vzporednica, ker Je razred štel že 150 ot- rok, .šolski obisk je bil v 1. in 2. razredu dober, čim večji pa so bili otro- ci, tembolj so jih odte- govali starši šolanju, ker so jih uporabljali za do- mače delo. V šolo so starši vpisovali otroke z 8, 9 in celo 10 leti, ko pa so bili stari 14 let. jih ni bilo več v šolo. Z usta- novitvijo šole na Bla.gov- ni leta 1886 je število otrok na šentjurski šoli nekoliko padlo. V tem le- tu je šolska oblast kupi- la za 4O00 forintov Ra- taievo hišo (sedaj Kopriv- čeva), kamor se je pre selil 4. razred in kjer so bila tudi stanovanja za učitelje. S prostorsko raz- širitvijo so bili dani bolj- ši pogoji za šolsko delo in tudi zakon o obvez- nem šolstvu se je začel strožje iz?vajat.i. Leta 1891 so šolo razdelili na de-i .ško in dekliško, vsako si po štirimi razredi. Dekli--- ška šola je ostala v stari stavbi (sedaj ZdolškovI h'ši). dečki pa so se pre- selili v novo stavbo (se- daj lastnica tov. Urbais). ERNEST REČNIKi AVTOMATIZI- RANO KRIŽIŠČE V ŽALCU V rekordnem času so v Žal- cu križišče pri banki razši- rili ter postavili semaforje. Tako bo sedaj v Žalcu tri- pasovnica na tem križišču in bo varnejši prehod za pe- šce. Ce se spomnimo malo nazaj vemo, da je na tem križi.šču bilo več smrtnih žrtev. Sprva so mislili na- praviti podhod, vendar bi bi- la dela veliko dražja. Foto: T. TAVČAR št. 48 — 4. december 1975 NOVI TEDNIK - stran 13 MIMO PAVLA ROVAN uuv ytas ;e poostrn m- fiuuijevai luvariusKO lia- .o. t^tLaKumcial iimni pic- mikajociti se cetuiun ore- ten'}e udarjal oo Kovin- sko pLusicev, Ki je oO jutku lesnua uuieKujuce :Hii. Odmevat je v svetle uene m se razuvat ne aaleč naokrog. To ogiu- sujočo gohuiivo .iLiuja vsrkaš sčasoma v sebe, postane del tebe in ne sli- šiš je več. Ko je Ne'4ika stopila v svetlo, novo tovarniško halo, je zadovoljno sledi- la skrivnostnemu občut- ku, kakor da jo prucyu- jejo čudovita bela vrele- na in drobne niti, ki ra- stejo v širino m dolžino v številne bale blaga ao ko7itrolne mize. Ni vede- la, zakaj vretena primer- ja z žitnimi klasi, ki da- jejo kruh. Kratek hip je pomislila, da žitno Kiasje lahko boža, vreten pa se ne sme dotakniti. Nasled- nji, še krajši hip, je m prla oči in jih takoj spet odprla. V stoterih premi- kajočih se vretenih je za- čutila moč, ki ustvarja s človekovo voljo tn roko tkanino, ko se- ta navija ob počasi drsa jočem se valju in se oblikuje s pomočjo marljivih delov- nih rok v ogromne bale blaga. Tudi to je kruh! Nenadoma je začutila v sebi moč in samozavest Saj je prišla od Zavrlove kmetije sem s trdno vo- ljo, da si ustvari življe- nje, kjer bo soodločala o svojem delu in uspehu. Vse to bo dosegla. Le spomin na mater in oče- ta je bil boleč. Tudi nju- ni imeni sta vklesani na spomeniku sredi vasi. Te- daj se je spomnila še na številne mlade prijatelje, ki jim je bila usoda v vojni enaka in jim tisti čas ni naklonila niti dela niti šolanja. Zadovoljna je bila na svoji novi poti in mnogokrat je pomisli- la, kako srečna bi bila mati in oče, če bi jo videla tu v tovarni, v »na- ši« tovarni — ji je misel prešla v smehljaj. Odtlej je minilo že ne- kaj let. Tovarna se je ši- rila in z njo se je utrje- vala skupna beseda ti- stih, ki so jo s svojim de- lom dvigali kot graditelji nove. pravičnejše človeške družbe. Tako vzdušje pa je ču- tila le v objemu tovar- ne, bila je člen množice in v njej je bila močna, ustvarjajoča, ko je vse noro povezovala z velja- vo delcn^nega človeka. To ie bila tovarna. Zunaj nje je bila osam- liena. V času šolanja je zbledela vez z nekdaniimi znanci in prijatelji. Za- nje ni bilo časa. Zavrlmn dekleti sta se Se poročili in njuno življenje ni ime- lo nic oec SKupaecja z njo, nekdanjo rejenko. Včasih je uprla pogled proti vasi, kjer je dehte- la porajajoča se pomlad, ali pa je skozi poletiio vročino začutila opojnost zorečega žita in v osam- ljeni jablani ob tovarniški ograji videla s plodovi ob težene sadovnjake. To pa so bili le trenutki poroje- ni iz osumelosti. Vse se je spet oddaljevalo in vr- nila se je v resničnost Taki prividi so ji le red kokdaj pobiili čas. Kduve kaj je itusiua da- nes, ko je veara m na- smejana stopala spet ob ropotajočih strojih vzdolž dolge hale in s prijaznim rahlim vzklonom glave dokazovala svojo navzoč- nost, če bi katera izmed njenih sodelavk potrebo- vala pomoč, ki JO je zdaj k-ot strokovnjak rade t>o- Ije posredovala vsem. Ze nekaj tednov je na- domestovala tudi obole lega mojstra. Prirojena ji je bila spretnost v tehnič- nem ravnap.ju. Nič koliko vijakov in izrabljenih tek- stilnih vložnih peres in igel je že privila in pri- trdila znova. Za večje na-, pake pa je bil tu višji strojni tehnik. Prihajal je le tedaj, če niso zadosto- vale Nežikine roke. ki so imele svojstveno poseb- nost, da so vedno takoj zaznale vzrok nenadoma neenakomerno razporeje- ne niti. Tako je bilo do nedavna. Prihajal je le za večje strojne okvare. Zadnje čase pa je svoj korak v halo usmeril več- krat. Že nekajkrat sta se srečala ob strojih ali kon- trolni mizi. Z vprašujo- čim, skoral vsiljivim po- gledom je strmel vanjo in preden je odtrgal po- gled, je nenadoma v pr- sih začutila dušečo, ne- znosno težo. Vedno zno- va se je ustavljala ob tem vablijvem pogledu in nekajkrat zavrnila prodir- nost njegovih oči s po- narejeno mirnostjo. Ne da bi ga hotela srečati, je prešla, razdaljo do na- slednjega stroja, ki jo je zakril. Počutil ^e je nela- godno Ta dan je razmišljala o sebi. Razen ob bežnih šalah in vedrem nasmehu drugih se ni ustavljala ob razgovorih s svojimi moškimi sodelavci in znanci. Delo, večerna šo- la in nadaljevanje študi- ja so jo v celoti zaposli- li, saj drugače ne bi do- segla svojega cilja. Ne mo- reš se razdajati na vse strani, če imaš le eno že- ljo — čimprej doseči po- trbeno izobrazbo Neizpro- sna je bila do same sebe in vsako trenutno željo je v sebi zatrla ob dejstvu, da stoji v življenju sama in le od nje je odinsno. da SVOJ smoter čimprej doseže. Kakor da v sebi še m povsem proslavila svoje- ga šolskega usperui, jo je zdaj prihajajoča pomlad omrežila z vablijivtm vo- njem rasti. Prisojni bre- govi, ki so obdajali tovar- no, so se že odevali v svetlo zelenje, ob njih so cvetele posamezne češnje. Tja je usmerila pogled skozi širino tovarniških oken in tako ubežal vpra- šujočemu pogledu mlade- ga tehnika, ki se je, ka- kor je slišala od drugih, že za časa študija pove- zal z nekim dekletom, če- .tudi je prišel iz daljnega mesta, mu je sledila pre- teklost tja v tovarniško halo. Nič že doživetega se v življenju ne da tako prebarvati, da bi se za zmeraj zakrilo. Ob takih bežnih sreča- njih z njim je dolgo raz- glabljala v sebi. So bili ti trenutki, ko ji je v ži- lah zaplala kri burneje, nekaj, čemur se mora od- povedati? Greh? Ne greh, kakor ga ji je prikazovala stara teta, ko je bila še otrok, ne greh. kakor ga ji je vcepljala tradicija ob vzgoji v krogu Zavrlo- ve domačije, ne, vsega te- ga jo je razbremenil čas in novo okolje v tovarni, v večerni šoli, v kultur- nem društvu in na delav- skih sestankih. Takega pojma greha se je že dav- no otresla. V njej je vzklil globlji občutek do sočlo- veka, njegove dolžnosti in krivde. Ničesar skupnega ni imel s pojmom greha v otroških letih ali celo licemerstvom in dvolič- nostjo. Znala je ločevati pojem resničnega tovariš- tva od škodljive familiar- nosti, znala ločiti trenut- ne občutke od resničnih globljih čustev. Tako je razmišljala zvečer in skle- nila, da se bo mlademu strokovnjaku izognila. Težko se ji je bilo ogni- ti mu pri delu. ki ju je večkrat družilo v podalj- šanem razgovoru, ko je ob mizi ob sukljajočem se dimu cigarete na videz brezbrižno in vendar poln nekega čutnega hrepene- nja strmel vanjo. Tedaj je sama j^vnjim čustvi. je za- čutila utrip srca. in če je to ljubezen, potem ga morda ljubi. Pozni mrak je prehajal v temo. oddaljevala sta se stezi in v gozdu ju je objela noč. Noč s svo- jo tajinsfvenostjo. ki ji je gozd približal kot v pravljici, polni pričako- vanj in njej doslej ne- znanih občutkov. Vsak njun korak ie vse bolj tonil v temino in vsake- mu od njiju z različnimi mislimi trgal trenutke ča- sa. Sedla sta. Pravzaprav je sedel sam. Potegnil jo je z neučakano silovitostjo k sebi in ji na mah suro- vo razgalil grudi. Nekaka objestnost ga je prevzela, s strani jo je stiskal k tlom in položil roko z raztegnjenimi prsti na njen obraz. Sredinec je ležal natanko na njenih ustnicah, kot bi se bal, da se bo branila tudi z besedami. S težo svojega telesa in proste roke se je je hotel polastiti. Tisti trenutek ga je odrinila z vso močjo, kar jo je pre- mogla. Njegovo drzno ob- našanje ji je hinovm vr- nilo razsodnost. Nagon- sko je ločila laž od resni- ce. V sebi je strahoma zaznala glas svoje člove- ške stiske. Naval njegove poltene strasti je niena vzbujena čustva zanj. ki jih je do tega trenutka hotela imenovati ljubezen, v trenutku spremenil v odpor. Njegova moška sa- mobitnost se ni hotela ničemur odreči, četudi bi bilo pri tem ranjeno do stojanstvo sočloveka. Vse drugače si je bila vse to predstavljala v svo jem mladostnem hrepene nju po človeku, ki bi ji odvzel samoto, kakor jo čuti izven tovarne in na svetu, saj nekoga moraš imeti rad in z njim deliti veselje in tegobe življe- nja. Taka je pot večine ljudi. V njej se je pred tem njegovim nasilnim poskusom vendar prav vse dvigalo k ljubezni zanj. pred katero je stala pol na čustev in neznanih že Ija. Zdaj je v sebi čutila, da je v njem le strast z namenom se je polastiti Ali ni ljubezene tista, ki naj bi oba spajala v naj- globljem občutku sreče? Zato se mu je uprla. Z vso močjo, ki se poraja le tedaj, ko si v nevarno- sti, se fi je posrečilo si vrniti prostost. Ko je ši- loma vstala, se ji je opra- vičil Sledil ji je nekaj časa in nato zavil v na- sprotno smer steze. Ni se ozrla, v njej je vse drhte- lo od prepolne bolečine N: mogla dojeti, da se je lahko tako zelo zmotilo v človeku, v njem. Zazdelo se ji je, da ji spet sledi. Bilo je le še lestenje gozdnih tal, po- dobno šušljanju korakov. Zdaj je gozd imel zadah po strahu, nekaj se je v njej spremenilo, čutila je nagel utrip srca in ob njem trenutek jasnine. Ne. je pomislila, ne sodim k njemu! Dospela je dp cestne svetilke in se umirila. Gozdne sence so se po- igravale v svetlobnem od sevu luči in objele tudi njo. ki ni prestopila skriv- nostne meje mladosti. Nenadoma je Čutila skrivno breme: — Če bi prej premislila, bi se lah- ko izognila takemu polo- žaju — toda . . . Nekaj, kar je bilo po dobno zamolkli soodgo varnosti, je zdrselo z nje- nih ramen, ko je hitela mimo tovarne domov. Sto- pila je v svojo sobo in obstala. Prostor je polni- la tema. Ni prižgala luči. bridko se je razjokala. Tak je bil začetek in ko- nec njeni prvih ljube- zenskih čustev. Višji strojni tehnik je iz daljnega mesta kmalu pripeljal v novo stanova- nje mlado ženo, ki ji je vidna nosečnost utrujala korak. (Iz zbirke črtic: »Obra- zi življenja«) TUDI ŽENSKA OPEKAR PRIJETEN POMENEK, POLN VEDRINE, OPTIMIZMA »Sicer pa, naj vam povem, da me to delo veseli, da se tu dobro počutim, čeprav se morda na prvi pogled zdi, da ni za žensko roko. Pa je. Zdaj ni več tako težaško kot je bilo nekoč. Tudi ope- karniški delavci, vsaj pri nas v opekarnah Ljubečna, začenjamo fiiveti drugačno življenje, življenje pravega industrijskega delavca . ..« Milka Gorenc že trinajst let živi s tem kolektivom. Z njim se je prvič srečala v opekami na Hudinji, zdaj pa že pet let dela v Ljubeč- ni. Doma je v Zadobrovi, kjer sta si z možem postavila tudi hišo in do opekarne jo loči samo deset minut. Zdaj je opekar. Ima pri- znano interno kvalifikacijo. Pridobila si jo Je po uspešno opravljenem tečaju. Spriče- valo pa je sprejela letos na jidijski slavnosti, ko so od- pirali novo tovarno za pro- izvodnjo klinker opeke. Z njo vred Je tedaj dobilo isti naziv še nekaj žensk. In se- veda tudi moških. Toda, več aplavza so si tedaj zaslužile tovarišice. Morda tudi zato, ker so presenetile s svojim prodorom med kvalificirane opekraniške delavce. »Delam v novi tovarni za proiz4'odnjo klinkerja. Moje delo je klasiranje, razvršča- nje klinker ploščic. Že go- tovih izdelkov. To je pravza- prav zadnje sito, kjer izlo- čamo ploščice z morebitno napako ...« In potem Je l>eBeda tekla o sedanjem in nekdanjem delu. »Marsikaj se Je spremeni- lo. Na bolje seveda. Pred leti sem delala pri votlakih. Ena opeka v surovem stanju .ie tehtala 11 kilogramov. V sedmih urah sem dvignila in prestavila najmanj štiri tisoč kosov takšne opeke. Zdaj pa izračimajte. V sed- mih urah petinštirideset ton. Na teh, ženskih rokah. Po delu sem bila zelo utrujena, bolele so me roke... To so bili težki časi. Zdaj tega ni več ...« Milka Gorenc pa ni samo delavka v opekami. Tu je poleg vsega še vodja samo- upravne delovne skupine. Razen tega še v nekaterih drugih samoupravnih orga- nih. Torej, polno zavzeta. Tako v svojem kolektivu. In doma? Prav tako! Za počitek je malo časa. čakajo jo vsa kuharska in seveda vsa druga gospodinjska dela. Prostega časa je malo, še toliko ne, da bi si z možem privoščila dopust ob morju ali kje drugje. Doslej je vse dopustniške dni preživela doma. Pri delu. Kaj pa zabava, raz\'edrllo? »Najlepše je tedaj, če grem na kakšno ohcet. To so ved- no vesela srečanja. In rada sem z ljudmi, ki znajo kak- šno reč obrniti tudi v smeh, dobro voljo, skrbi in dela imamo tako preveč .. ,« Zdaj dela Milka Gorenc v novi tovarni, pod streho. Ne- koč pred leti, je bila večina dela na prostem. Slabo vre- me zdaj nima več vpliva na delovno vnemo. Nekoč pa še kako! Ročno delo izpodriva- jo storji in tako je tudi v opekarnah zdaj več prostora za ženske roke, čeprav mo- rajo tudi te biti nava,iene trdega dela ... m. Bozio 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 48 — 4. december 1975 H€I G^OFA BLAGA J A riO RADO MURNIK »Beži, beži, prismoda neumna!« se mu je ostrogar živo zaletel v besedo. »Topove! kako neki? Na konjih? Ha, ha!« »Pa res!« mu je pomagal vitee Ahac. »Kaj pa mislite, mož? Težke oblegovalne topove vleče komaj deset do dvaj- set ^parov volov po naših slabih cestah. Turški hitri ja- hači topove! Ali se vam sanja? Topovi bi preveč ovirah te tolovaje. V dveh dneh predirjajo divjaki Kranjsko od Kolpe do koroške meje. saj ceste in sote.^ke in brodovi niso zastraženi!« »Zato prihajajo Turki tako pogostoma.« je pojasnje val mestni pisar. »Letos so že osmič pri nas. Po prvih treh navalih so mirovali štirideset let; medtem so na^ nadlegovali drugi sovražniki. Bog se usmili, nikdar ni miru. Pred tremi leti pa so pridirjali širokohlačniki kar dvakrat na Kranjsko O binkoštih so prilomastili čez Unc in Kolpo in se ušotorili pred Metliko, razdejali to mesto in frančiškanski samostan »Pri treh farah«. Ves teden sc palili in plenili po okolici. Bilo jih )e okoli deset tisoč konjenikov Nekaj jih je ostalo ob Kolpi, da bi zavarovali povratek. Drugi oddelek je upepelil kočevski trg in bližnje vasi, divjal po ribniški dolini, prihrumel pri Igu na ljub- ljansko ravan, opustošil Matenjo ob robu ljubljanskega barja, Šmarje, Preddvor in požgal šenklauško cerkev prea ljubljanskim obzidjem. Tretji oddelek je pa konec junija obiskal Žužemberk, Kostanjevico, taboril na Šentjernej- skem polju in oplenil Dobravo, najstarejši kranjski trg. štirinajst dni so divjali roparji po naši deželi. 2 bogatim plenom so se na svetega Vrha dan umaknili i Bosno. Proti koncu leta jm so se vrnili na Štajersko m Kranjsko. Posekali so okoli šest tisoč naših ljudi in Tih okoli dvajset tisoč prodali v Egipt, Babilonijo, Perzijo, Ar- menijo. Petsto najlepših kranjskih dečkov in deklic sc poslali v dar sultanu v Carigrad.« Z velikim občudovanjem je gledal ostroaarček gospodo mestnega pisarja, ki je umel govoriti tako dolgo, taKo modro in tako učeno. Ne da bi trenil z očesom, je mo- tril vsak njegov gib in pazil na vsako besedo imenitnego znanca. Primož Pogladin pa je ruidaljeval: »Takoj spočetka bi jih morali pognati nazaj v Azijo, še preden so se dodobra ugnezdiii v Evropi in utrdih svojo moč. Lahko ugasiš gorečo tresko, strehe pa ne\ Največ Jim je pomagala redna vojska, zlasti janičarji^ rojeni na Hrvaškem, štajerskem, Češkem, Poljskem, Er deljskem, Ogrskem, čudno, krščanska kri je steber in. opora turškega cesarstva!« »Reči bi jm morali »jeni čeri«, to se pravi: »mlada četa«, je posegel vmes vitez Ahac, zadovoljen, da je mo- gel tudi on pokazati svojo učenost. »To mi je povedal turški trgovec v Benetkah, kjer sem študiral, podjarmiti hočejo vse, vse. Ko so osvojili Carigrad in se je zasvetil nad najlepšim tamkajšnjim božjim hramom polmesec nao cerkvijo svete Zofije takrat je velel sultan Mohamed; Le en sam bog je v nebesih; tako bodi tudi na zemlji le en gospodar, in vse naj se klanja polmesecu!« Začudeni ostrogarček je občudoval zdaj tudi mod- rost viteza Doljanskega, mestni pisar pa je modroval dalje: »Taka je. Sam sultan jim daje potuho' Lani so nas, obiskali kar trikrat! Pomladi je prilomastil Isa paša dvakrat zaporedoma iz Bosne in odgnal štirideset tisoč ljudi v sužnost, ne da bi ga kdo oviral. Podatke o po- slednjem navalu pa sem si natanko zabeležil in jih imam slučajno s seboj. Gospod vitez, želite brati?« Dal mil je visok ozek zvezek, vezan v usnje. Radovedna vitez Ahac se je zahvalil in bral nemško besedilo počasi, presledkoma. »Gospod vitez, povejte mi io po naše,« je prosil gos pod Pilko »Takoj. Poslušajte: Leta gospodovega 1471 je prišel Turek Isa beg v deželo, prihrumel na bmkostno nedelje proti Vinici in jezdil pol noči in se utaboril na binkoštni ponedeljek zjutraj ob Ra.šici in razposlal svoje malharje okoli Turjaka in odhitel proti Ljubljani in jahal proU Zatič-ini in Mehovemu. In v torek so prišli Turki pred Metliko. Odjahalr so na Rešnjega telesa dan. — Tako. Gospod mestni pisar, to si moram pa prepisati, ali mi to dovolite? Pišem namreč kroniko. Zvezek vam vrnem že jutri.« »Prosim, gospod vitez! Veseli me, da vam morem us- treči. Presneto so hitri, ti vražji Turki! Jutri utegnejo biH že pred Ljubljano.« Hudi ostrogarček je prebledei in se nehotoma prijel za vrat. Vinjeni Ižanec pri bližnji mizi pa je jel grda kričati: »Turek je pošast. Ni človek. Zverine so!« »Razgrajal je in razsajal tako dolgo, da je nastopil žilavi natakar Anže in ga z nepopisnim veseljem kakor otroka odnesel iz gostilne v pregnanstvo in ga naslovil ob zid sosednje ulice Tam je omahoval jezični Ižanec na veliko veselje razposajenih paglavcev ,mahal s pol- hovko in prerokoval na vso sapo. »Ljudje božji! Bodite no pametni, pa naglo zapijte vse, kar imate! Povem vam, še nocoj bo sveta konec!« »Turek je kakor hudournik in povodenj,« je povzel dolgi rumenolični mestni pisar Pogladin in mrko pogledal Izpod višnjevosvilnatega bareta. »Kristjani smo pa tako počasne mevže. Osupli krščanslci vladarji trepetajo in ugi- bajo: Kaj bo' Kaj bi! Namesto da bi složno udarili na sovražnika! Ali se vojskujejo med seboj ali pulijo za svetle krone in lepe naslovčke in deželice ali pa vsaj kujejo grde naklepe drug proti drugemu. Medtem pa ra- ste Turku moč in greben. Pa ti zbori^ deželni in državni! Sajne seje, in na teh sama prazna slama! četudi je bila velika, vendar romajo zborovalci po mesece in lezejo po polževo skupaj. Ko se srečno zbero, se pa pričkajo po cele ure. kdo bo sedel na desni, kdo pa na levi. kdo bo bolj spredaj, Icdo bo zadaj. In ko sedi vsak na svojem sedežu, si čestitajo v dolgih govorih, da so se vendar enkrat sreč- no zbrali. Naposled jenjajo zborovati, to se pravi čvekati.« ^Zborujejo na vse kriplje!« je pripomnil živahni os- trogarček srdito. »Turek se jim pa reži. Pa naj se člo- vek ne b i jezil!« »Prav ganljivo opisujejo strahovito sliko in bedo naših napadenih dežel: tožijo, koliko sveta je utrgal Turek sveti veri; javkajo, koliko sto tisoč kristjanov je poklal zverinski sovražnik ali pa odgnal v sužnost. Natančno računajo, koliko bi bilo treba vojakov, vabijo kralje m kneze, in celo papeža na vojsko. Smrt in pogin prisegajo Turku, sklepajo in obetajo na vse plati. Pa kaj — ko le govore, govore — ne store pa nič! $t. 48 — 4. december 1975 NOVI TEDNIK — stran 15 GOSPODINJSTVO NOVOST - DOLGO PRIČAKOVANA Na jugoslovanskem trgu mo že dolgo pogrešali emaj- rani kuhinjski bojler, ki je zadnjem desetletju na mah svojil ti^ in simpatije go- podinj v mnogih razvitih dr- jvah. Marsikdo se vprašuie. [ikaj smo pri nas tako dolgo fclevali z uvedho tovrstnega tdelka, zato moramo takoj ovedati, da je tehnologija tnajliranja ravno pri bojler- ii izredno zahtevna. Amen- inci so pričeli razvijati Ide ) o emajliranem kotliču za ročo vodo že leta 1939, ven so šele 21 let pozneje atentirali kolikor toliko za ovoljivo rešitev tega prob >ma. Korak dalje so napra- ili sedem let kasneje Av- trijci z izredno zanimivo, endar tudi z zelo zamotano fvedbo vakuumskega emaj iranja bojler j eve notranjosti. ' obeh izvedbah je skupna [bka točka razmeroma ozka fetopna odprtina, zaradi ka- ^re je notranjost kotliča tež- lo dostopna, in čiščenje ko- bvca izredno težavno. [Ker bo povsod po svetu jopravilo kmalu večji prob- m od izdelave novega iz- |elka, se je sltupina mladih biesenjakov v celjskem MO odločila za novo, eno stavnejšo lasvedbo. Brez vsa- kega tujega vzora sta si pro- totipni klepar Franček Ober- ski in ing. Riki Princ zami- slila in razvila nov tip 10- litrskega kuhinjskega bojler- ja s povsem izvirno rešitvijo, ki je tako enostavna in prak- tična, da predstavlja pravi podvig. Seveda je posltrblje- no tudi za novo vrsto emajla, ki je odporna na razjedajoče snovi v trdi vodi. Na ljub- ljanski Univerzi so mu po natančnem preizkušanju pri- sodili zelo dobre ocene. Zdaj ga izdeluje TOZD Tobi iz Bi- strice pri Rušah. Naše gospodinje imajo to- rej na voljo izdelek visoke kakovosti. Novi, emajlirani kotlič je tako odporen proti rji, da zagotavlja tovarna ne- navadno dolgo dobo — kar 5 let garancije, čeprav bo njegova življenska doba brez dvoma še nekajkrat daljša. Iz nerjavečega materiala so tudi vsi ostali deli, ki pride- jo v dotik z vodo. posebna odlika kotliča je poleg dolgo- živosti še zlasti higienska ne- oporečnost: iz njega lahko brez skrbi za okus in zdravje natočimo vodo za pripravo tople limonade, instantne pi- jače ali za pospešen čas ku- hanja. Gospodinje bodo vese- le tudi hitrega delovanja, saj pri enaki p>orabd energije og- reje vodo skoraj dvakrat hi- treje kot v klasičnem boj- lerju, Nadaljne prednosti pred- stavljata varnost in vzdrževa- nje. Opremljen je z dvema kontrohiima lučkama. Ena ža- ri kadar deluje grelec, druga je osvetljena, dokler je cela naprava vključena v omrežje električnega toka. Njegova zgradba je tako enostavna, da jo lahko s primernim oro- djem vzdžuje sam kupec. Ko- tlič ni obdan z nadležno ste- kleno volno, temveč z meh- kim penastim materialom. Sestavljen je iz dveh, vsak- sebi povezuj enih loncev, kot- lovec pa sicozi široko odpr- tino zlahka odstranimo me- hansko ali z razredčeno ki- slino. Ce omenimo .še lep iz- gled in izvedbo v raizličnih pastelnih barvah, ki so pri- lagojena sodobnim kuhinjam, še zdaleč nismo izčrpali vseh prednosti tega novega izdel- ka, ki je po zamisli, kon- strukciji in sestavnih delih domačega izvora, na kar smo lahko zares ponosni. J02E KEBER ALPINISTIČNI KOTIČEK Vlegla in snežni metež 14 oliuiov in pripravnikov celjskega odseka Je kljub sla- bim napovedim meteorologov preživelo praznične dni na Korošlci. GlaTOO besedo ob tem praoio\-anju je imela to- trat me«;Ia, ki Je nekaterim .skupinam, tako Celjanom kot Kainntčanom skoraj prekrižala račune. Tokrat se je ja«no pokazalo, da v«a obvestila po .-adiu in članki v časopisih ojiAj odveč, saj so vse sku- pine, ki so prihajale na Ko rošir.o prišle več ali manj le po srečnem naključju. Na veza Canžek, Gabrov,šek is Creplušek se je povzpela po Kopinškovi poti na Ojstrico In kljub slabemu snegu in poledenelemu grebenu edina brez zamude in dogodivSčin dose«:la Korošico. Trojka celj- skih alpinistov je za£Ia v me- gU ponoči od petka na so- boto na poti preko Sibja In tse vrnila nazaj v dolino. Sto- rila Je edino prav, ke.r tudi največje isdtušnje v »črni me- gli« ne pomagajo ničesar. Skupina Kamničanov Je obti- čala nekje nad PresedljaJcm v izkopani luknji tn zahva- ljujoč dobri opremi na.slednjl dan brez posledic dosegla Ko- rošico. Soštan.ičani so se pov- zpeli preko .*ikarij In v obup- nih snežnih razmerah v .so- boto ponoči po desetnmem ugrezanju In iskanju premo- čeni dosegli kočo. V nedel.}o proti večeru je začelo snežiti In zjutraj je dosegla snežna odeja 150 cm. Tudi ob povTatku v dolino M Imeli alpinisti precej težav C iskan,iem pravega sestopa, saj je snežilo na g o« to in nepretrgoma vse do doline. Zopet so pokazale gore, d« ■e prizanašaj« nikomur Id celo alpinistom, ki fw v svetu okrog Korošice dobesedno do- ma, lahko zmešajo štrene in Jih v megli in snežnem me- težu prisilijo k bivaka na pro- stem. Take razmere in bivak ne pomenijo katastrofe, če je v nahrbtniku pravilna oprema In v alpinistu dovolj morale, da obdrži s^nega sebe tn Mudi okrog .sebe v oblasti. Ker tja do februarja takšne razmere lahbo na,)demo vsak dan, še enkrat že tolikokrat napisano: pozimi ne hodimo v gore brez bivak vreče, re- zervne obleke, baterije In sveč, zadostne količine hrane in ku- halnika. Ce k temu dodamo fie kondicijo in dobro razpo- loženje, ki ne sme manjkati nobenemu zimskemu obisko- valcu, nas ne bo presenetUo še tako slabo vreme, niti me- tri novega snet». ac Staša Gorenšek USNJE IN KRZNO Moda priporoča m letošnjo zimo poleg ostalih volnenih materialov in številnih zimskih oblačil tudi materiale, nad katerimi je sicer vsaka zima navdušena — to sta usnje in še posebno krzno. Najpogostejša oblačila, narejena is usnja, so seveda športni suk- njiči oz. jopiči — tako moški kot ženski — potem plašči — spet zanjo ali za njega — in pa seveda najrazličnejši usnjeni dodatki. Ze nekaj časa je zelo moderno gladko usnje, tanko in zelo mehko, in takšna seveda tudi oblačila^ sešita iz njega. Se bolj občudovano, aktualno m želeno pa postaja v teh vedno bolj mrzlih dneh prav gotovo krzrio. Ce si ga ne želimo že zaradi lepote, si ga prav gotovo želimo zato, da nas bo grelo. Vendar pa nas bo povsem enako grelo tisto dragoceno, nedostopno krzno kot manj plemenito in drago Morda smo lani kupile krznen ovratnik^ letos bomo kučmo in takšna kombinacija bo za naše^ ne ravno ruske zime, dovolj topla in dovolj moderna obenem. zaupno PREVELIK NOS Nisem puDenetnioa, ki bi jo motil malce nepmvilen nos. Sem že dekle pri 25 letih. Ne bi vam pisala, če se ne bi okoli tega problema, da imam prevehk nos, začelo vrteti vse moje življenje. Grem po ulici in zaslišim za samo: Lej, kako dolg nos ima. Vstopi stranka k meni v službo in že vidim njeno začudenje, kd izvira ob pogledu na moj dolgi nos. O fantu zaradi nosu ne morem ndti razmišljati, saj že vna- prej vem, da bi delala sramoto vsake- mu, ki bi se ogrel sune prav s svojim dolgim nosom. Ce bi se seveda, do zdaj se namreč še nobeden ni! Zato lepo prosim, če mi lahko po- strežete s kakšnimi podatki o tem, kje bi si lahko to »napako« popravila. Kje in za koliko denarja? Slišala sem, da napravijo zdravniki lepotno operacijo. Je res, in kje se to ^odi? MARJETKA Draga JVfarjctks Res zdravTiiki napravijo lepotno operacijo M to v Ljubljani v Kliničnem centru. Ope- racijo plača socialno zavarovanje, vendar le pod pogojem če Je nos resnično nemogoč in ovira va.še življenje. Stopite na Klinič- ni center in se tam dogovorite, še prej pa natančno opišite vse težave, ki izvirajo iz te vaše lepotne napake. Sama operacija ni preveč komplicirana, a ker pozneje nos za nekaj časa močno zateče, boš morala ostati v bolnišnico neko liko dlje, ne le dan ali dva. Kako dolgo, ti bodo povedali zdravniki. Pogum in na pot, da boš siiet postala samozavestno de- Kle! NEGOVANI NOHTI Poročena sem in mati dveh otrok. Živimo na deželi, mož pa hoda v služ- bo, jaz v tovarno. Poročila sem se mlada tn svojega moža sem ljubila. Zdaj sem stara 25 let, nKW pa 30. Moža bi rada prepni- čala, da mi ličilo pristoji, ker on trdi obratno. Pravi, da sem kossa In mi ne dovoli, da bi se ličila. Pravi tudi, da to počno samo tiste, ki bi še kaj rade uš- pičile izven zakona. Jaz se takemu go vorjenju zoperstavljam in najbolj me ujezi takrat, kadar začne s takim go vorjenjem pred otrokoma. Hčerka je ob taki priliki že vprašala, zakaj ne do- voli mamici, da bi bila lepa. Pa ji je odgovoril, da se samo afne šminkajo. Od kraja sem se takemu obnašanju smeoala, zdaj pa mi gre na živce, ker želim biti samo urejena in mi misli ne uhajajo drugam. Naj poskušam z jezo in trdoglavostjo uveljaviti svoj prav? MIMI Draga Mimt, Č€ si moža že preprtče!\ala to U gs iri iLspelo prepričati, potem ti drugega resnič- no ne preostane. Vendar kje je ostala tvo- ja ženska zvitost? Zakaj se urejaš takrat, ko te on vidi in ti očita, da zapravljaš čas. Naredi in naliči se takrat, ko ga ni zraven. Navij si lase, populi si obrvi t nje- govi odsotnosti in mož niti slutil n« bo, da to počneš. Opazil b« le tvoje .šmiiika- nje, ker tega ne moreš skriti, zato pa vztra- jaj pri tej svoji odločitvi le tako dolgo, da boš videla, če greš s Sminkanjem možu res- nično na šivce. Ce pa je to res, pa ti svetujem, da ga opusti, ker zaradi namazanih ali nenamaza- nih ustnic, se ne Izplača Imeti prepir v hlš1. NAT.*JŠA priporočajo v prodajalni Ciciban trgovskega podjet> |a Tkanina prodajajo tetra plenice Tosam« Domžale v zavitkih po 10 komadov. Plenice so mehke, dobro vpijajo in pralne v stroju. Cena kompleta: 125,20 din. V veleblagovnici T imajo nove ikebane raznih oblik iz žgane gline. Cena Ikeban je zeio ugodna: 60,75 din. Morda še r>e poznate novejšega proiz* voda tovarne AERO. To je selotejp za zmr- zovainike, ki ga lahko kupite v knjigarnah. Cena: 14.70 din. V prodajalni Pionir prodajajo priljubljene In praktične fantovske jakne iz lodna, k! so športno krojene in tople. Na v.oljo so vam velikosti od 6 ck) 16. Cena: od 660,00 do 930,00 din. V veleblagovnici T so oddelek z igrača- mi razširili z oddelkom dobrih, vzgojnih igrač. Tam sm.o tudi slikali tele lesene vlake, ki jih lahko kupite za 41,46; 170,19; 245,58 in 277,26 din. 16 stran — NOVI TEDNIK Št. 48 — 4. december 19? SPOHT NT - SPORI NT - ŠPORT Ni - SPORi Ni ^ $||OilT^^^^ PRED BAI 76 V CELJU šest iTifsttfv nns loči od največje športne prireditve, ki bo junija prihodnjega leta v (.elju — to so X.\X. Balkansite atlet- ske Igre. Medtem ko <,o bile do zdaj priprave vec ali manj še samo okvirne pa so zdaj že pre šle v zaključno fazo, ko je treba vse do zadnjega detajla precizi- rati, da ne bi prišlo do spodrslja- ja. V pi.sarni .\D Kladivar prak- tično ni ure ne dneva, da sc ne bi zgodilo kaj novega. Res Je, da Je vse podrejeno pripravam za B.-VI 76. vendar .se tudi osnov no delo ne zanemarja — to je delo 7. domačimi atleti, tako no- vinci, kot tudi »starimi mački«. Trener Mladen Pavljak ima s sto- juni sodelavci veliko dela ui ob- ljublja, da se bodo najmlajši kmalu predstavili na prviii tek- movanjih. Za B4I 76 delajo vse loonii- sije, ena z večjimi, druga z manj- šimi problemi. Najliuje Je seveda komisiji za nastanitev atletov in ostalih, saj smo na našem po- dročju s prenočitvenimi kapacite- tami tako skromni, kot malokdo. Milan Cucek iz Kompa.sa v Ce- lju je povedal, da so težave res- nično velike, vendar upajo, da bodo le uspeli. Dejstvo Je, da predvsem tu,|i turisti zahtevajo sobe boljših kvalitet, teh pa še za atlete In goste ni dovolj. __gtefan Jug nas Je obvestil, da so včeraj ziičeJi s prvim semi- narjem za nove atletske sodnike ki jih veliko potrebujejo. Semi nar viKii mednarodni atletski sod- nik prof. Miran Horvat. Tečaj je trikrat li»densko po tri šolske ure. Za obnovitvene tečaje bodo čas določili kasneje Na zadnjem sestanku sodniške- ga zbora so -že določili skupine, ki bodo sodile po posainemib panogah, pomagali pa jim bodo tudi sodniki Iz Raven na Koro- škem, Velenja in Kranja. In še to: ves sodniški in orga- nlzaci.jski odbor BAI 7C bo oble- čen v enotne nove uniforme ki Jih bndo Izdelali v Modnem «■ lonuv Velenju. «» SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE ZAKLJUČEK V ŠEMPETRU Končane so letošnje sindikalne šporuie igre v žalska občini, ki so bile doslej verjetno najmnožičnejše in naj- kvalitetnejše. V enajstih športnih panogah je nastopilo več kot 2000 delavcev iz 24 delovnih organizacij, kar je vsekakor lepa številka. Med mlajšimi 61ani je zma,gal SIP Šempeter pred IT Prebold in Ferralitom Žaiec, pri starejših članih Inštitut Žalec pred Ferralitom in Ae- rom Semp>eter, pn članicah Tovarna nogavic I\»lzela pred Ferralitom in IT Prebold, v množičnosti pa so bili najboljše IT Prebold, sledijo pa Ferraiit, Tovanaa nogavic Polzela, SIP Šempeter, Juteks 2alec, Sigma Žalec in ostali. Slavnostaid zaključek letošnjih sindikalnih športnih iger bo v petek, 5. decembra v Šempetru v tamkajšnja kino dvorani. V kulturnem programu bodo nastopih tudi moška i>evsikii zbor iz Prebolda, ansambel Borisa Terglava in Olga Markovičeva iz Celja kot humoristka Zaključek pripravljajo Občinski siridikain; svet Žalec s Komisiijo za športno rekreacijo, TKS Žalec in NT — BC. Večji del programa-bo namreč posnel radio Celje In ga predvajal v nedeljskem dopoldanskem programu kot posebno reportažo. Pokrovitelj zaključnega sreča- nja sindikalnih športnih iger v žalski občj:>i je TOZD AEIRO v Šempetru. T. /RABI SAVINJSKO-KOROŠKA CONSKA LIGA v članski In mladinski Savinjskokoroški rokometni ligi m> v je- geiu>kem delu imeli največ uspeha igralci Celja in Šoštanja. Pri čla- nih je v zadnjem koiu ekipa Celje B premagala Tehnomercator in 8 tem osvojila naslov Jesenskega prvaka. Mladi igralci Tehnomerca torja so dniffi, Fužlnar z Raven pa tretji. Ostali celjski predstav- niki so osvojili pričakovana mesta. Presenetil Je Keramik iz Liboj. i^ri mladincih Je naslov jesenskega prvaka pripadel Šoštanju, To je tudi edini {predstavnik celjskega področja v tej ligi. LES1'\IC.4 V mladinski Ugl je vrstni red: Šoštanj I. 9 točk. Fuiinar », Slovenjgradec 6. Fužinar II. 4, Šoštanj 11. 3 in Vuzcnlca i točki. Pri eunih s« najboljši strelci — Pfeifer (Keramik) 74 Belič (Šmart- no) 73, I-elJak (La.ško) 72, Boršter (Fužtnar) 70. i>oforaJc (Petrovče) 68, GaJSek (Kovinar) 81. Mesari« (Celje B.) 65, Samardjič (Tehno- mercator) 57 itd. J. KUZM.\ OLIMP PRVAK HOKEJ: NA LEDU Drugi krog državnega prvenstva t hokeju na U>du .se počasi kon- čuje. V solMJto popoldne ob 17.30 bo v Mestnem parku v Celju odločilna tekma skupine B. V Celje pridejo hokejist* Triglava »z Kranja, ki .skupaj s Celjani vodijo na tablici. Triglav Je tre- nutno boljši samo zaradi bolj-še razlike v zadetkih ki to za pet golov. Sobotni zmagovalec bo to- rej imd pred zadnjimi nastopi vsekakor pretlnost za končno osvojitCTf prvega mesta. Celjani so medtem premagali v Uiubl,iani Tivoli z Vsi po- znavalci hokeja pri nas so s) enotni, da .so Celjani letos na pravili velik skok naprej. Toda trener Jože Trelmšak je še vedno previden; »Nimamo 6t- najboljše obram- be. Filipovič in Šmerc se raz- vijata T dobra branilca. Toda potrebno bo popraviti našo Igro T obrambni tretjini. TriglavljanI 80 posebno v protinapadu nevar- ni. In tu moramo najti pravo orožje za njihove napadalce. Po- tem pa bo že Slo. Seveda, po- noviti bo potrebno dobro igro h hale Tholl.« J. KUZMA VETERANI SI.AVIJl — Na Ieto.Šn.iem sed- mem odprtem prvenstvu v rokometu za veterane, ki je vsako leto v Omagu. so po noviio siKielovali tudi celjski rokometaši in osvojili odlično peto mesto med H> eki- pami. Najprej so premagali Linag, Dinamo in Koper. Igrali neodl((čeno s Pulo tn l/gubili X Osljekoni. Tako so v svoji skupini osvojili drugo mesto in sc uvrstili v zaključ- ni del tekmovan.ja. Potem so doživeli poraz z zagrebškim Medveščakom in osvojili peto mesto Na tekmovanju so bi- li igralci Šoštanja de-setl. Igralci Oriž pa 2:5. Oboji pa bi bili lahko veUko boljši, če bi imeli tudi nekaj kanč- kov sreče več. Predv.sem pa to Hploh ni važno, kajti po- membnejše je .srečan,je tistih športnikov, lu so se nekoč aktivno ukvarjali z rokomc tom. Na sliki so Ol.jani, le- tos peti naJbol,)ši veterani v Jugoslavi,ii: Povalej Gralier, Goriič, Ratoj. Milenkovič, Pla- huta, Dvornik, Presečnik in Ilribemik. Vsem trem ekipam tudi naše čestitke za še ved- no veliko privrženost roko in^a.._______ ^ STRELJANJE: DOBOVIČNIK BOLJE OD REKORDA strelska družina ».MROŽ« iz Ve- lenja ,je organizirala dvoboj naj boljših velenjskih in celjskih strelcev z zračno pištolo standard. Na teltmovanje pa so povabili tudi nekaj strelcev iz ostalih kra- jev Slovenije. Celjsko ekipo so zastopali: Marjan Dobovičnik (383 krogov). Vili Dečman (3.50). Tone Pihlar (356) in Tone Jager (358). Celjani so morali priznati premoč Velenjčanov. Ekipa Velenja je dosegla 1457 krogov, kar Je nji- hov doslej najboljši rezultat. Ce Ijani pa so zaostali za 10 kro gov. Pri posameznikih je bil raz- red zase Celjan Marjan Dobovič- nik. ki Je dosegel 383 krogov, Dosežen rezultat .{e za 4 kroge boljši od njegovega slovenskega rekorda. Rekord pa ne bo pri znan, ker se leti priznava,}o .sa- mo na nekaterih uradnih tekmo- vanjih. Za Ilustracijo naj nave- demo, da je M. Dobovičnik pri dosežku tega rezultata zadel 24- krat v deaetko. katere premer Je 12 mm. 15 x!» in samo enkrat Je zadel »le« osmico TONE JA<1ER ŠAH: TOKRAT OJSTREŽ Vsako leto ob J9. novembru se v Celju zberejo najboljši šahlstL celj.ske regije. Gre za tradicional- no br/opotezno tekmovanje posa- meznikov. Vsi se bori.fo za pre- hodni pokal, ki ga podelju.je C.SK, Istočasno pa je to največje tek- movanje v brzo|>oteznem šahu ? Celju. r.«tos sc tekmovanja niso udeležili predstavniki Žalca, Ve- lenja in .Šempetra zaradi obvez- nosti 8 tek-movanjem v republi- ški ligi. Kljub temu pa Je bilo mno,;o Sahistov Iz Cel.la. I.aške ga. Rogaške Slatine In Polzele. Ijetofi Je presenetljivo zmagal Milan 0.i.strež iz Celja, ki je zbral M,."> točke. .Siedijo: C^eglar 10,5. F. Pešec 10, Bervar in Planine (vsi Celje) S.5. DJurkovič (Rog. Slatina) R Pertlna« (C«'lje) 7, Ne- deljsko vič (1-a.ško) 6 De*nak (Ce- lje) Itd KAJ SE DOGAJA PRI NK KLADIVAR? REŠEVANJE PROBLEMOV v prejšnji številki Novega tedntica smo poitavili vprašanje Nogometnemu klubu Kladivar, kaj se pravzaprav v zadnjem času dogaja pri njih. K temu nas je napotilo to, da Kladivar v Je- senskem delu ni dosegel tistega, kar smo pričakovali od danih obljub in da je ponovno prišlo do menjave tre- nerja. Na ta in še druga vprašanja smo pričakovali pismeni odgovor, do čakali pa smo obisk v redakciji. Skup- nega razgovora so se udeležili FranjO Kočar, Jože Bencina in Franjo Hlačar s strani NK Kladivar, z naše pa spodaj podpisani. Takoj v začetku naj povem, da mi je takšna oblika razčiščevanja in pojasnjevanja nastale situacije v ne- kem klubu veliko bolj pri srcu, kot JM morda nekaj napisanega ali izpe- ljanega po kuloarjih. Torej sedli smo za mizo in se tovariško pogovorili o vsem tistem, kar teži in onemogoča, da bi tudi NK Kladivar dosegal bolj- še uspehe. Takšne, kot jih ostale celj- ske ekipe ali takšne, kot so jih nekoc celjski nogometaši. Po izredno izčrpnem pogovoru, kjer je bilo pojasnjevanj z vseh zornih ko- tov, pa sem osebno prišel do zaklju- čka, da bo o nastali situaciji v NK Kladivar težko pisati. Zakaj? Nabralo se je toliko umazanega perila, da to pranje resnično ne sodi v časnik, am- pak ga morajo (in to so že začeli) opraviti pri Kladivarju sami. Za lažje razumevanje samo toliko: v Kladivar- ju so iskali pred začetkom jesenske sezone novega profesionalnega trenerja. Na razpis se ni nihče javil iz Slove- nije pač pa od drugod. Na razna pri poročila, tudii osrednje NZS v Ljub Ijani pa so sprejeli v delovno razme- rje proj. Matoviča. Obljub o novem, boljšem, strokovnejšem in sploh »naj« delu je bilo z vseh koncev dovolj^ mo rda celo preveč, čez nekaj časa pa se je začelo vse skupaj vrteti drugače Izpad tukaj, izpad tam, potem vračanje, nezadovoljstvo, vse to pa se je odraža- lo na uspehih kluba, ki so bili vse slab- ši. V NK Kladivar so trenerji zagotovili vse pripomočke za moderen trening, ugodili so vsem njegovim »muham« itd., zdaj so pa tam, da jim jo je fant pošteno zakuhal. Zanj (trenerja — op. p.) v klubu ni bil nihče sposoben za nogomet, ra- zen njega! Bilo je še drugega, tudi fizičnega obračunavanja, vendar rekli smo. da o tem ne bomo pisali. Na se- stanku so predstavniki Kladivarja po steno ugotovili in priznali, da so ve- dno upali v sposobnost trenerja Ma- toviča, mu pomagali, nudili pomoč, on pa nič. In prav tu da so pogrešili, ker že prej niso naredili konec. No, la je prišel malce pozno, vendar še dovolj, zgodaj, da se v zimskem od- moru do spomladanskega dela tekmo vanja stvari »pošlihtajo«^ postavijo na svoje mesto m da enkrat tudi nogo metaši Kladivarja krenejo naprej. Tudi določeni programi so že pn pravljeni in njihova realizacija mora spremeniti situacijo na Glaziji. Zato pa je potrebna pomoč vseh resničnih lju-, biteljev nogometa (tudi »starih« nogo. metašev) in to pomoč v delu, ne pa v besedah po kavarni ali na »korzu«. Zadnji priiner pa je vsekakor dobra šola tudi za tovariše pri NK Kladivar, da se usmerijo na lastne sile in z nji- mi delajo pa četudi v prvih letih na riziko kvalitete. Razumemo človeški faktor, za katerega so se zavzemali v NK Kladivar, vendar tudi ta ima meje. Ce se voda prelije, jo je treba pori niti nazaj. Prvi koraki so bili storjeni in naj bodo čim bolj odločni! Prav zaradi tega je bil skupni se- stanek dragocen, še bolj dragocen pa bo takrat, ko bo kazal prve rezultate V te pa po pogovoru skoraj ne smemo dvomiti. TONE V RAB L GLASUJEM ZA Danes prvič objavljiuiio glasovni li.stek za izbor najboljšega šporinika oziroma športnice za lel nje leto v celj.skl občini. Pravico sodelovanja v tej anketi, ki jo skupaj vodita uredništvo Nov tednika in Radia C:elje ter lelesno kulturna skupnost tMje, imajo vsi, kajti s tem želimo, da bi I na.ša anketa čiml>olj popolna in" seveda — realna. Se posebej pa bomo naprosili za glasovanje oz. delovanje tudi športne dopisnike, športne delavce in še koga. Skupaj naj bi tako izbrali resnično i boljše, Izpolnjene anketne listke pošljite najkasneje do 15. decembra 1975 na naslov; .Športno uredništvo — RC, Gregorčičeva 5. Cieije. za Športnika 75. Glasovnice je najbolje da po.šljete na dopisnicah 1 pa veselo na delo in pričakujemo vaš velik odziv. Rezultati bodo objavljeni v novoleUii številki Novega tednika in seveUa tudi v progra«nii Radia C:« št. 48 — 4. december 1975 NOVI TEDNIK — stran 17' ŽALEC: UBOJ ZARADI LJUBEZNI Vsaka smrt je huda. Se hujša je, če umre mlad človek, naohuije pa je ta- krat, če pride pri mlade mu človeku do smrti z ubojem. Res je, da so takšni primeri redki, ven dar so. Zadnjega smo za- beležili v Žalcu, skorajda v centru mesta, dan ali dva pred dnevom repub- Hke. Pred časom je nastala ljubezen med dvema mla- diima človekoma, ki prav- zaprav še živeti nista za- čela pošteno. Lahko bi re kli, da sta bila v tistih letih, ko vsi njihovi vrstr miki uživajo tisto, k če- mur bi se starejši tako radi vrnili -- razigrano., lepo in brezskrbno mla- dost. Potem se je začelo krhati in se je tudi skr- halo. Ona je to verjetno mirno prenesla, on ne. Čutil se je užaljenega, po- nižanega, zapuščenega, za- vrženega. Ker tudii nje- govo življenjsko okolje ni bilo najboljše in se je tudi tam čutil zapostav- ljenega, je začel razmiš- ljati o tem, da bo neka^] naredili in da si bodo to ljudje tudi zapomniU. Medtem, ko pred mese- ci ni pil, je zdaj veliko pil. Baje je tudi pogosto menjal zaposlitve. Med- tem, ko se je prej ukvar- jal s športom, je zdaj po- zabil nan(j. Vse to in še marsikaj dmgega je bo- trovalo, da se je devet- naostletm Janez štanter Iz soseske Ložnice v Žal- cu tistega usodnega jesen- skega dne napotil s pišto- lo v žepu proti stanova- nju njegovega bivšega de- kleta J. g., stare 17 let. Kaj je takrat razmiš- ljal Jani štanteir, ne bo nikoU pojasnjeno. Nekaj- krat je pozvonil. Odprla mu je J. S. in hotela ta- koj tudi vrata zapreti, žal pa ji je Jani Stanter to z nogo preprečil. Mati J. S. je bila doana in ho- tela je poklicati sosede, vendar je bilp prepozno. Jani je streljal v J. S., nato pa še v sebe. J. S so težko poškodovano prepeljali najprej v celj- sko in nato v ljubljansko bolnišnico, kjer ji bodo poskušali rešiti življenje, Janijja Štanter ja pa na šempetrsko pokopališče. Zaradi mladostne ljubezni je prišlo do tragedije, ki bi se jo z večjo razsod- nostjo vseh dalo prepre- čiti. Zdaj pa eng. družina nosi črna oblačila, druga pa trepeta, da ji tudi njej ne bi bilo treba. V VELENJU A VSENIKi MODA IN ŠPORT Nova večnamenska hala v Velenju je dobro prestala začetni krst. Dobro smo napisali zato, ker bi ga laliku mdi slabo. Ob velikem navalu, ki ga verjetno niso pričakovali, so odprli samo glavna vhodna vrata, kar je bilo občutno premalo. Vsi pa so hoteli priti čimprej v dvorano in zasesti čimboljša mesta, da bi od blizu videli in slišali — Avseutke! Šest tisoč ljudi je tako uprizorilo pravo gnečo, ki si jo je težko predstavljati. In k sreči ni popustilo nobeno steklo, nekaj je bilo pohojenih, nekaj zmečkanih, nekaj pa tako razjarjenih, da so v pri vratih sto.ieče redarje in miličnike natrosili takšne besede, ki jih niti v dveh, treh slovarjih skupaj ne najdeš. Pri naslednjih podobnih prireditvah bo pač potrebno misliti na to, da se sedeži oštevilčijo in (d- prejo vsi vhodi. Zdaj je bilo res nekaj težav,- saj so stole dobili komaj dan pred prireditvijo in kaj lahko bi se /go- dilo, da bi sedeli na tleh. Prvi koncert je bil tako ob vhodu v dvorano, vendar ta ni bil človeški! Potem so zaigrali Avseniki (ni .jih treba posebej pred- stavljati), seveda tako, kot znajo, zatem je bila prikupna modna revija v režiji vse bolj popularnega Modnega salona, nato podelitev priznanj na,jboljšim ob zaključku letošn.iih sindikalnih športnih iger v velen.jski občini in ponovno Avseniki pa konec. O modni reviji lahko rečemo le toliko, da so bili mo- deli prikupni, primerni za vsakogar, nastane pa pono\no vprašanje, če jih nismo prvič in zadnjič videli na odru. In še nekaj: zakaj je organizator modne revije Modni salon ob naštevanju, za koga .je doslej vse napravil oblačila (juiro- slovanska košarkarska reprezentanca, ansambel Pepel in liri pa še kdo), zamolčal, da so oblekli tudi brigadirje za Koz- jansko? Je pa res, da so pri njih pravi »kerlci«, ki se j;po- znajo na modo In tisto, kar mladi iell.to — moderno, udob- no in še vedno poceni. O sindikalnih športnih igrah pa to, da so največ uspeha imeli predstavniki na.imočne.|ših kolektivov, kot Gorenje, REK, RŠC, delno pa tudi Paka in še nekateri manjši. Prireditev .je nedvomno uspela in organizator je še enkrat pokazal velik smisel za okus ljudi, ki so se pripeljali tudi iz Celja, Žalca in drugod. Zdaj že pripravljajo nove variante, kako bi dvorano, ki je izredno lepa. rimboi.ie iz- koristili in dali l.judem čimveč zabave ter razvedrila. Kako bi šele bilo, če bi tudi drugje imeli kaj podobnega? Tekst: TONE VKABL Foto: LOJZE OJSTER^SEK To so predstavniki najboljših ekip v letošnjih sindikalnih športnih igrah v velenjski občini. Priznanja jim je podelil Marjan Gaberšek, ki je predsednik komisije za rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Velenje, poleg tega pa tudi uspešno vodil Modni salon. gl. 48 — 4. december 1975 NOVI TEDNIK — stran 19 PROMETNE'NESREČi SE ENA SMRTNA ŽRTEV Voznik osebnega avtomobila IVAN KRECA, 51, iz Trbovelj je vozil iz Dobrne proti Vojniku. V desm nepre- gledni ovinek v Pristavi Je pripeljal prehitro, zato ga je na spolzki cesti zaneslo na levo stran, kjer je trčil v avtobus, ki ga je vozil EDVARD OMERZA, 33, iz Imenega. Voznik Kre- ča se Je tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. PEŠCE JE PREHITEVAL ALOJZ STOPINŠEK, 26, iz Celja je vozil z osebnim avtomobilom iz Štor proti Lipi. Blizu nogometnega igrišča je dohitel skupino pešcev in Jih pri- čel preliitevati, pri tem pa je zapeljal na levi vozna pas in tu zbil 34-letno KRISTINO FIRST iz Štor. Le-ta se je lažje poškodovala tn jo je voznik Sto- pinšek sam odpeljal v celjsko bol- nico. Z VLAČILCEM JO JE ZBIL Iz Ljubljane proti Celju je vozil to- vomjak-vlačilec 28-letni MARJAN JUG, iz Celja. Blizu bencinske črpalke v šentrupertu je zapeljal toliko v desno, da je z zadnjim delom vlačilca zadel 15-letno SILVO VODOVNIK, iz Tma- ve, ki je hodila po svoji skrajni desni strani. Vodovnikova je padla na ban- kino in si zlomila levo roko. POŠKODOVANA SOPOTNICA ANTON PEPEVNIK, 25, iz Sp. Ga- bernika je vozil z osebnim avtomobi- lom skozi Rogaško Slatino. Pri hotelu Slatinski dom je nenadoma zapeljal na- lovi pločnik in se zaletel v steber ob- cestne svetilke, ga podrl, se prevrnil na desni bok in tako drsel še 24 met- rov. Pri nesreči se je poškodovala so- potnica ŠTEFKA PEPEVNIK, 23, ki ima pretres možganov, škode pa je za 15.000 dinarjev. AVTOBUS NA VRTU Voznik avtobusa VILIJEM OSLAK, 26, iz Celja je vozil proti Lopati. Na cesti na Ostrožno se je srečal z vozni- kom osebnega avtomobila ANTONOM STERMECKIJEM, 30, iz Lokrovca, ki je pripeljal po sredim ceste. Vozili sta trčili, kljub temu da je voznik Ošlak zapeljal na desno na vrt in tu podrl štiri betonske stebre in vrtno mrežo- Škode pri tej nesreči je za 7.000 di- narjev. PEŠEC NA SREDINI CESTE EMIL ŠPEC, 34, iz Velenja je vozil z osebnim avvjmobilom skozi Dresi- njo vas, in sicer s prižganuni zasenče- nimi lučmi. Tik pred seboj Je opazil na sredini cestišča pešca, 73-letnega FRANCA LEDENEKA, iz Drešinje vasi. Voznik ga je zbil na pokrov motor- ja, od tam pa je Ledinek padel 30 metrov stran in obležal mrtev. ZADEL JE VOZIČEK BOŽIDAR GOVEK, 21, iz Smartnega ob Dreti je vozu skozi Pusto polje m prehiteval traktorista. Pri tem je zape- ljal na levo stran ceste in tu zadel v ročm voziček, ki ga je peljal FLORJAN CAJNER, 58, iz E>ustega polja. Voziček Je odbilo s ceste, ta pa Je potegnil za seboj tudi Cajnerja, ki se je lažje po- škodoval. NEPREVIDNO CEZ CESTO DANIEL GROBELSEK, 38, iz Kozje- ga je v Storah pri avtobusni postaji prečkal cesto tik pred voznikom oseb- nega avtomobila SRECKOM BELA- KOM, 22, iz Grobelnega. Voznik se je pešcu umikal v levo, vendar ga je za- del s sprednjim desnim blatnikom. Težko ranjenega so odpeljali v celj- sko bolnico, pa je že med prevozom umrl. DVAKRAT POŠKODOVAN Skozi Spodnje Preloge je vozil z osebnim avtomobilom VLADO GOLAC, 37, iz Ljubljane. Nenadoma je pred njim prečkal cesto 65-letni RAFAEL RATEJ iz Konjic, katerega je Golac zbil na levi vozni pas. Takrat je :z nasprotne smeri pripeljal vozmk oseb- nega avtomobila MARJAN CRESNOV- JAR, 25. iz Ajdovščine, ki ni opazil le- žečega Rateja in je zapeljal preko nje- ga- Ratej je na kraju nesreče umrl. SKOK ČEZ LUŽO (16) VSEMOGOČNI „PARTY" Zapiski z enomesečnega potepanja po ZDA Piše MILAN SENIČAR Ker sem ob praizsiMku prekinili zapiske o družab- nem ži-vljea^ju v Ameriki, se moram danes povmitd na to temo. Po najraz- ličneoših poslovnih večer- jah in kosilih je nedvom- no ena bistvenih oblik družabnosti v ZDA tako imenovan »party« oziroma v našem prevodu: doma- ča zabava, sprejem, dru- žabni večer itd. Ce nisi resnično izred- no dober družiniski prija- telj, je težko, da bi Ame- ričanu potrkal na vra/ta ob nenapovedanem času. Skratka r^i običaj! Moraš biti povabljen. Jasno je, da vabilo velja tebi in soprogi, ker se pač na »partiiju« srečajo pred- vsem zakonski partnerji. Posebno v poslovnih in drugih krogih je zanimi- vo dejstvo, da je žena v veliko pomoč možu. Ne samo s šarmiranjem »na- sprofanika«, temveč lahko v veliki meri doprinese pri prepričevanju njego ve žene, s katero vseka- kor laže najde kontakt. In družinsko življenje ima pri Američanih velik vpliv. (Morda tudi zato, ker morajo mo:^e ob lo- čitvah plačevati ogrom- ne mesečne oz. letne od- škodnine bivšim sopro- gam in so pač zato raje mirni.) Zanimivo je, da ob takšnih domačih zaba- vah ne sodelujejo otroci. Pri nas je pač v navadi, da domačin predstavi ot- roke in potem pridejo hvale na njegov račun, po- vabljeni pa velikodušno ugotavljajo veliko podob- nost z enim od staršev itd. Pri »partijih)) se sre- čajo pač predvsem tisti, ki imajo določen skupen Interes, ljudje, ki v druž- bi približno enako velja- jo, imaoo približno ena- ko debelo denarnico ali pa so intelektualci (kar še daleč ne pomeni, da bi imeli tudi kaj pod pal- cem). Nedvomno je za Američana prijetno, da ima na večerji bogatega poslovnega človeka, ven- dar veliko pomeni tudi tisti, ki ima drugačno bo- gastvo — ime, političen ugled ah pa je morda ce- lo povezan s kakšnim »prijetnim« škandalom. Skratka, moraš biti »ne- kaj«, seveda ne po naših merilih, ampak po njiho- vih, ker so pač razlike med ljudmi tako velike, da si jih pri nas le tež- ko predstavljamo. Sicer pa so ti spreje- mi izredno hvaležna obli- ka predstavljanja posa- meznikov, ki bi se sicer le težko »prerinili« v do- ločeno družbo, saj za to ne bi sicer imeli nobene priložnosti. V Evropi ni težko, da se neznani žen- ski predstaviš sredi resta- vracije in poprosiš za prosti sedež, v Ameriki je kaj takšnega skorajda nemogoče. Ne ve od kod si, kaj si, in to je za razred, ki je nekoliko nad števihumi zapostavljenimi, zelo pomembno. Na krat- ko, kot je zadržanost na^ javnem prostoru velika, Je tudi »sproščenost« v zaprtih družbah večja. Te^ ga zadnjega sicer nisem doživel, sklepam pa lah- ko po nekaterih malen- kostnih podrobnostih. Res pa je, da so ljudje na takšnih zaprtih sprejemih lizredno sproščeni, veseli In dobre volje. Tudd nale- ze se ga marsikdo. Mor- da celo prej ženske kot moški. Pač zato, ker so mnogokrat dneve in dne- ve samo doma in se zato sprostijo takrat, ko je za to priložnost. Obleka za takšen spre- jem je in ni problem. Pi- sal sem že, da se Ameri- čani oblačijo izredno pi- sano in da ženska moda precej ssaostaja za evrop- sko —• časovno. Ker sva z ženo potovala na last- ne stroške, nisva bdla ob- lečena »gala«. Bil sem v konfekcijski obleki, kup- ljeni pri »T« (to ni rekla- ma), vendar so tako mo- ški kot ženske otipavali blago in spraševali, če sem dal zanjo reci in pi- ši 250 dolarjev (cena si- cer 1.700 dinarjev). Skrat- ka, v Ameriki' si še ved- no predstavljajo, da smo pri nas slabo oblečeni, za- to se ne čudim pripove- di ene izmed jugoslovan- skih i>otniic, ko smo ča- kali na letalo v Chicagu: »Čudoviti so (mislila je Američane), toda poglej- te, vsi fci zavoji so stare obleke. Nisem jim mogla povedaiti, da kaj takega pri nas sploh ne nosimo več, da je to zastarelo, malo vredno ... tiščali so mi. Nisem mogla bi'ti ne- sramna«. Z enim od težjih po- slovnih Ijuidi sem se sre- čal štirikrat. Bil je ved- no v enakem nemogoče karirastem suknjiču, pri- voščil pa bd si jih lahko sto. Žena je bila v pre- prosti večerni obleki, to- da ob vseh načičkanostih drugih je izpadla zelo ele- gantno. Prav gotovo pri »Merxu« ne bi bilo tako, tam, kjer so se zbirali pa resnično »bogati« ljudje, pa je bilo tako. Toliko samo mimogrede, ker imamo včasih občutek, da še nimamo kulture obla- čenja, kot je nekdo od Celjanov izjavil ob eni zadnjih mednih revij. Tudi nekatere inačice našega Mm džinsa« so mnogo boljše od amenir ških. Zato je bilo mogo- če tudi na ulici stalno opaziti, da smo turieti. Toli'ko o oblekah, ker pač na party nag (vsaj od začetka) res ne moreš. Na prvi »party« sem se temeljšto pripravljal — gleda na zunanjost. Si- cer pa sem obnavljal zna- ne angleške fraze in sku- šal spraviti na obraz očar- Ijdrtr nasmeh. Bilo je tež- ko. Pripraiva in pozneje! Od začetka! Toda, prisrč- nost in neverjetna odkri- tost teh ljudi te pripravi do tega, da si tudi sam takšen in poveš v obraz tisto, na, kair morda sicer nisa bil pripravljen. Nič ni čudnega, če te »dama« pri šestdesetih prime za »liček« s palcem in ka- zalcem in ti reče: »Ja, ti sd pa res luškan,« nato pa ti prinese viski. Medtem, ko sem bil na večini teh sprejemov s slovenskimi izseljenci, je bil prvi mešan, tako, da sem UipK>rabljal mešanico treh jezikov. Slovenšči- no, srbohrvaščino in an- gleščino (pri zadnji naj mi prof. Lešničarjeva ne zameni)! Veliko pa so po- menile tudi roke! (se nadaljuje) Vesela družba se odpravi tudi na balkon (svež zrak), od koder ... ... je takšen pogled. Sicer ti pa mnogokje na vabilo napišejo, da prinesi s sabo ko- palke. To pomeni, da domačin razpolaga 7. bazenom ob hiši. čmm M pum/ Pred kratkim so odprli na Planini pri Sevnici tudi novo bencinsko črpalko, ki deluje vsak dan od 7. do 15. ure Mm PRI m Lani smo videli na TDF Majdo Grbac v filmu Let mrtve ptice. Letos jo bomo videli v filmu Povest o dobrih ljudeh, kjer je igrala skupaj s Sandijem Krošlom, Batom Živojino- vičem in drugimi. Pred nedavnim smo jo videli tudi na gledališkem odru, ko je gostovalo v Celju MGL s Hiengo- vim izgubljenim sinom. Tale posnetek je nastal lani ob TDF in ne skriva Majdine utrujenosti. Foto: DRAGO MEDVED m NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih orgamzacij Social;sučne zveze deiOTOoga ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur. Šmarje pn Jelšah m Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštm predai 161; Naročnina m oglasi: Trg V. kongresa 10 - Glavna m odgovorni uredmk: Bojan VoLk; tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Božič, Jure ECrašovec, Mateja Podjed. Milan Semčar, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Slrašek. Janez Vedemk, Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 2 din - Celoletna naročnina 75 dm, polletna 37 din Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DELO« Ljubljana - Telet, uredništvo 22-309 in 23-105. mali oglasa in naročmne 22 800 OCČINSKA SKUPŠČINA CELJE VSEBINA: — OSNUTEK RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE CELJE TER NEPOSREDNIH NALOGAH V LETU 1976 (GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO), — INFORMACIJA O OSNOVNIH ZNAČILNOSTIH RAZVOJA V OBČINI CELJE V PRVIH DEVETIH MESECIH 1975. CELJE, 4. DECEMBRA 1975 OSNUTEK RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE CELJE TER NEPOSREDNIH NALOGAH V LETU 1976 (GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO) Pred delovnimi ljudmi in občani Celja so v letu 1976 iz- redno pomembne naloge. Vstopamo v prvo leto srednje- ročnega družbenega plana in v ospredju naših naporov bodo predvsem prizadevanja v boju za stabilnejše go.spo- darske razmere, v katerih vidimo tudi največje zagotovilo sa uresničevanje načrtovanega gospodarskega in družbe- nega razvoja občine in širše slovenske in jugoslovanske skupnosti. Zato naj se o osnutku resolucije razvije teme- ljita razprava v delegacijah in dnižbenopolitičnih organi- zacijah, ki bo omogočala, da bo lahko predlog resolucije vsebinsko kvaliteten, pravočasno oblikovan in predložen skupščini do konca tega leta. I. OSNOVNE ZNAČILNOSTI RAZVOJA V LETU 1975 a) Na področju gospodarstva: ^ Gospodarski položaj v letu 197.5 je izredno zapleten, gospodarska gibanja so prepletali i:naki stagnacije in infla- :jije. Osnovne značilnosti gospodarskih gibanj v letu 1975 se kažejo v zmanjševanju stopnje gospodarske rasti, do kate- re je prišlo predvsem zaradi zmanjševanja izvoza in doma- čega povpraševanja. Na osnovi ocen bo v letu 1975 družbeni proizvod nomi- nalno porasel za 28 o o, realno pa le za 1 medtem ko je bilo predvideno, da bo znašala rast družbenega proizvoda nominalno 33 o/^, realno pa 8 o/o. Industrijs^ta proizvodnja je bila v prvih devetih mese- cih za 9,4 oidst. večja v primerjavi z enakim obdobjem 1974, verjetno planirana stopnja 10 odst. do konca leta ne bo dosežena. Ob sedanjem gospodarskem položaju v sve- tu in ob zmanjšani konkurenčnosti naših delovnih organi- zacij ni več pričakovati, da bi s povečanjem izvoza moč- neje vplivali na obseg industrijske proizvodnje, pa tudi glede težavne prodaje industrijskih izdelkov doma je zato v prihodnjih mesecih težko pričakovati večjo rast pro- izvodnje in prodaje. Predvideno je bilo, da se bo izvoz v letu 1975 povečal aa 16 odst. in bo tako predstavljal osnovni faktor ..predvi- dene gospodarske rasti. Rezultati pa kažejo na bistveno poslabšanje izvoza, saj je v devetih mesecili izvoz še vedno za 2,7 odstotka nižji glede na isto obdobje lani. Ocenju- je se, da bo izvozna dejavnost dosežena v okvini lansko- letne realizacije, ki je bila izredno visoka. Takšno gibanje izvoza blaga je v veliki meri posledica izrazitega nazado- vanja izvoza na zahodna tržišča kot posledica stagnacije gospodarske aktivnosti v teh deželah in pa tudi zmanjše- vanja konkurenčnosti zaradi hitrejše rasti cen na doma- čem kot na svetovnem tržišču. Stopnja rasti zaposlovanja se postopoma znižuje, ven- dar je število zaposlenih v prvih devetih mesecih še vedno za 6 odst. višje kot v enakem obdobju lani oziroma glede na stanje 1. 1. 1975 za 4,2 odst. Predvidena stopnja rasti zaposlovanja, ki naj bi znašala 2 odst. bo dosegla stopnjo 4 odst. Upadanje gospodarske aktivnosti bo postopno vplivalo tudi na zniževanje rasti zaposlenosti, ki je bila doslej zelo ekstenzivna in marsikje neracionalna. Posledica takšnega gibanja zaposlovanja je bila stalno padajoča rast produktivnosti dela, ki bo v letu 1975 celo nižja kot v letu 1974. Dosedanja gibanja na področju osebnih dohodkov — saj so ti porastli v prvih devetih mesecih nominalno za 33 od- stotkov (bruto) kažejo, da z resolucijo predvideni premi- ki v stmkturi delitve dohodka ne bodo doseženi. Na to vplivata zlasti hitrejša rast življenjskih stroškov, ki so v devetih mesecih za 27,3 odstotka višji kot v enakem ob- dobju lani ter rast zaposlenosti. Osebni dohodki' (bruto) so porastli iznad rasti družbenega proizvoda, kar pomeni, da gibanje osebnih -.dohodkov odstopa od smernic eko- nomske politike za leto 1975, ki predvideva, da bi osebni dohodki morali naraščati počasneje kot dmžbeni proizvod. Osebni dohodki na zaposlenega so porastli za 26,6 odst. Ob takih gibanjih se kljub visoki rasti ma.se osebnih do- hodkov komaj ohranja lanskoletna raven realnega pov- prečnega osebnega dohodka na zaposlenega. Stopnja rasti investicij v osnovna sredstva že več mese- cev upada. Razpoložljivi devetmesečni podatki kažejo v primerjavi z enakim obdobjem lani, da so investicijske na- ložbe višje za 21 odst, vendar gre to povečanje na račun visoke rasti cen gradbenih storitev ter investicijske opre- me. Realno pa bodo investicije v letu 1975 za okoli 2 od- stotka večje kot v letu 1974. Zmanjševanje rasti proizvodnje ob visoki rasti zapo- slenosti, nezadovoljivi prodaji in zato visokih zalogah gotovih izdelkov je vplivalo na poslovm rezultat industrij- alcih organizacij. Močneje kot celotni dohodek so porasla porabljena sredstva zaradi česar je porast dohodka manjši, precej manjši pa je tudi porast sredstev za razširjeno reproduk- cijo. Lani v prvih devetih mesecih so sredstva za razširjeno reprodukcijo predstavljala 6,7 odst. celC'tJ\ega dohodka; letos pa le 4,8 odsc, kar kaže, da so se rezerve v poslo- vanju zmanjšale. Gospodarstvu bo ostalo v letu 1975 relativno manj sredstev za reprodukcijo kot v prejšnjem letu. Manjša reprodtiktivna moč gospodarst;ra pa je še to- liko bolj kritična, ker so osnovna sredstva, zlasti opre- ma zastarela. Vlaganja v modernizacijo so bila v pre- teklih letih namreč veliko preskromna glede na potrebe po modernejši tehnologiji na vseh gospodarskih področjih. Zmanjšano rast gospodarstva je spremljalo tudi poslab- šanje likvidnosti. Problem likvidnosti pa še bolj zaostru- je prodajo, {x>vzroča kopičenje zalog gotovih izdelkov, prekomerno vezavo sredstev v terjatvah, primanjkljaj traj- nih obratnih sredstev in nizko reproduktivno sposobnost gospodarstva. Glede na nazadovanje izvoza tn povpraševanja na do- mačem trgu so zlasti porasle zaloge gotovih izdelkov, predvsem v industriji. Te so bile v septembru za 80 odst. večje kot v istem mesecu lani, največje zaloge F>a so pri kovinsko predelovalni in tekstilni industriji. Nujno je, da gospodarstvo čun hitreje uskladi proizvodnjo z zahteva- mi trga, da ne bodo zaloge gotovih izdelkov še naprej tako naraščale. Prepočasi poteka proces, v katerem naj združeno delo prevzema funkcijo urejanja gosp>odarsldh tokov in obliko- vanja pKJgojev gospodarjenja in s tem tudi ustrezno odgo- voamost za izvajanje sprejete družbenoekonomske politike. b) Na področju družbenih dejavnosti: V letu 1975 se je nadaljevalo ustavno uveljavljanje svo- bodne menjave dela med delovnimi IjiKimi v gospodar- stvu in družbenih dejavnostih. Tako sklepanje sporazumov o prc^ramih, kakor tudi njihovo teko6s preverjanje, je omogočilo delavcem večji vpogled na delitev in uporabo ustvarjenega dohodka. Gibanje sredstev, ki jih je združeno delo namenilo za družbeni standard, je potekalo v okviru dogovorov in gibanj v gospodarstvu. Boljše rezultate bi bilo mogoče doseči, če bi uspeli od- praviti slabosti, ki so zavirale doslednejše uveljavljanje delegatskega sistema. Glede tega so bili opravljeni le par- cialni ukrepi. Prepočasi se tudi uresničuje ustrezna organi- ziranost strokovnih služb samoupravniJi interesnih skup- nosti. Priprave na srednjeročno planiranje so v večji meri afcrepile tudi vlogo KS pri oblikovanju interesov obča- nov na p>odročju družbenih dejavnosti. Na področju osnovnega šolstva sicotekajo pripra- ve za uvedbo celodnevne šole in integracije šol, vendar bo konkretizacija možna šele v prihodnjem letu. Na področju usmerjenega izobraževanja letos občinska interesna skupnost ni pK>stala nosilec oblikovanja politike. Ostale naloge iz tega E>odročja potekajo v skladu z reso- lucijo. Razmere v zdravstvu se niso bistveno izboljšale. Od- sotnost ustrezne solidarnosti za pokrivanje dogovorjenega obs^a zdravstvenega varstva ter prepoč^asno uveljavljanje samoupravnih odnosov so še vedno o.snovne slabosti na tem področju. Na telesno kulturnem področju se razvoj množičnosti uspešno nadaljuje, nerešeni pa so ostali problemi vrhun- skega Sp>orta in organiziranosti telesne kulture. Skupnost socialnega skrbstva je uspešno opravljala svojo novo vlogo, razen da se ni v večji meri uveljavila v okvirii krajevnih skupnosti, kar velja tudi za ostale inte- resne skupnosti. 2inanstveno raziskovahia dejavnost je tudi letos poteka- la le preko ustreznih repubhških SIS. Občiriska skupnost Se ni uspela uveljaviti svoje vloge pospeševalca in koordi- natorja inventivne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Na področju kulture uspešno poteka raz^/oj približe- vanja kulture delovnim ljudem in občanom, manj pa je Usspelo sanirati knjižničarstvo in kulturne domove. Skupnosti za varstvo okolja in tehnično kulturo še niso bile ustanovljene zaradi vsidajevanja načina organizira- nosti v SRS. Na ix>dročju ljudske obrambe uspešno poteka realiza- cija zastavljenih nalog v resoluciji, vendar pa vse naloge v celoti ne bodo realizirane predvsem tiste ne, ki zadevajo OZD, SIS in KS. c) Ukrepi za stabilizacijo: Na osnovi nalog in ciljev, vsebovanih v resoluciji ter drugih dokumentih, so TOZD, delovne organizacije in druž- benopolitična skupnost ob p>odpori frontno organiziranih družb«nopalitičnih organizacij sredi leta oblikovali .svoje 5tabiilizacdjske programe, v katerih so vsebovane tudi naloge iz akcije o dobrem gospodarjenju, znčite koncem leta 1974. Rezultati stabilizacijskih prizadeviuij dajejo že delne rezultate, ki pa morajo postati očitnejši v letu 1976. Izvršni svet in skupščina občine sta med letom ugotav- ljala uspehe gosp>odarjenja ter zahtevala cd posameznih TOZD in DO utemeljitve v primerih odstopanj od spre- jetih planskih obveznosti. li. DRUŽBENOEKONOMSKA POLITIKA V LETU 1976 IN POGOJI ZA URESNIČEVANJE NALOG Iz analize tekočih gospodarskih gibanj in iz ocene o iz- vajanju nalog vsebovanih v resoluciji za preteklo leto, upoštevaje tudi stališča k osnutku srednjeročnega družbe- nega plana občine Celje za obdobje 1976—1980, sledijo na- slednji osnovni cilji in naloge družbenoekonomskega raz- voja občine Celje v letu 1976: 1. Uveljavljanje socdalisačnega samoupravljanja ter nje- govo nadaljnje približevanje delavcem in Jbčanom kot bi- stvene predpostavke za uresničitev ciljev in nalog tekoče ekonomske in razvojne politike terja: — krepitev ustavne vloge delavcev v temeljnih orga- nizacijah združenega dela, v krajevnih skupno.^ih in v samoupravnih interesnih skupnostih ter utrjevanje dele- gatskega sistema; — intenzivno izgradnjo gospodarskega sistema v skladu z ustavo ter ob tem še zlasti obli.kovanje, razvijanje m stvarno uveljavljanje dohodkovno sood\asnih reprodukcij- skih celot v procesu oblikovanja skupne razvojne politike na osnovi združevanja sredstev in dela; — razvoj samoupravnih interesnih skupnosti v gospo- darstvu in družbenih dejavnostih ter krepitev vloge upo- rabnikov znotraj njih. 2. Prizadevanje za postopno stabilizacijo gospodarstva: — povečevanje* deleža celjskega gospodarstva v med- narodni dehtvi dela, posebno pa Kr3j.>]tev .'-odelovanja z neuvrščenimi državami in deželami v razvoju; — krepitev prizadevanj na področju povečevanja pioiz- vodnosti dela, donosnosti naložb in na področju inovacij; — intenziviranje povezovalnih procesov celjskega gospo- darstva na ožjem in širšem prostoru, v zvezi s tem pa še posebno prizadevanje za kvalitetnejše delo v že oblikova- nih integracijskih sistemih; — spodbujanje tistih dejavnosti, ki imajo določene kom- parativne prednosti v slovenskem ali jugoslovanskem prr. štoru, kakor tudi tistih dejavnosti,, ki bi perspektivno lah- ko p>ostale nosilci gospodarske aktivnosti v občini. — realni osebni dohodki se morejo povečati, vendar iz- pod rasti produktivnosti dela. Dt^ovorjene prioritete za leto 1976 so: — nadaljnja krepitev kompleksa kovinsko-predelovalne industrije, predvsem z vidika razvijanja klimatizacije in tehtalne telmike v povezavi z elektroniko, s posebnim pou- darkom na osvobajanju od uvoza surovin in reprodukcij- skega materiala ter povečevanju deleža izvoza; — razvoj proizvodnje in predelave hrane v povezavi z razvijanjm učinkovitega sistema preskrbovanja prebival«' stva z živili; 2 stran — racionalno in selektivno izTvajanje programa nadalj- nega raavoja maiega gaspodar&uva v občini, — selektiven pristop znotraj vsake družbene dejavno- sti s posebnim poudarkom na usmerjeno izobraževanje in izobraževanje ob delu in večja kakovost zdravstvenega varstva delavcev. 3. Smotrnejša izraba prostora in varovanje človekovega okolja zahteva dosledno uresničevanje vseh sklenjenih dogovorov na tem področju. 4. Pospešiti proces podružbljanja obrambnih priprav in družbene samozaščite na vseh ravneh in v vseh sre- dinah. Omogočiti, da bodo delovni ljudje in občani res- nično na samoupravnih osnovah odločaU o vseh zadevah s tega področja. III. IZHODIŠČA GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1976 Pogoji poslovanja na domačem in tujih tržiščih bodo v letu 1976 še vedno težki. Tako bodo razmere še vedno nestalne, reproduktivna sposobnost gospodarstva je slab- ša, reprodukcijski material m energija sta dražja, razpo- ložljiva sredstva gospodarstva za lastno in razširjeno reprodukcijo bodo manjša zaradi obveznosti do izgradnje tnfrastrukturnih objektov. V letu 1976 moramo pospeševati pozitiama gospodarska gibanja iz leta 1975, to so dinamična rast, naraščanje pro- duktivnosti in večanje investicijskih naložb, ki bodo zago- tovile ustrezne gospodarske učinke. Dinamična gospodarska rast pa mora biti ekonomič- na, zato je potrebno dosledno izvajati stabilizacijske ukre- pe m s tem tudi soustvarjati pogoje za ustahtev tržnih razmer ter odpravljati vzroke visoke inflacije z vsemi nje- nimi negativnimi posledicami. Ob sorazmerno stabilnejših pogojih gospodarjenja in nadaljnji dinamični rasti gospodarstva predvidevamo za leto 1976 naslednji razvoj: Realni družbeni proizvod bo ob ekonomične j šem poslo- vanju rasel nekoliko počasneje kot v letu 1975, vendar hitreje kot v SRS. Fizični obseg industrijske pnodzvodnje se bo povečal relativno manj kot leta 1971 in več kot v SRS. Zaradi skromnega povečanja izvoza v letu 1975 bo mo- ralo združeno delo za oživitev izvoza v letu 1976 hitreje prilagajati proizvodnjo povpraševanju na zunanjih tržiščih, zlasti i>a še na tržiščih dežel v razvoju. Prav na teh trži- ščih smo dosegli doslej izredno skromne uspehe, eden izmed vzrokov zato je vsekakor, da ne nastopamo dovolj organizirano in povezano. Doseči bo treba, da bi postal izvoz zopet eden izmed osrednjih pospeševalcev celjskega gospodarskega razvoja. Zato se predvideva v letu 1976, da se bo povečal izvoz za 10 odst., torej več kot je realiziran leta 1975. Organizacije združenega dela morajo povečati napore za prodajo svojih izdelkov na tujih trgih tudi z večanjem produktivnosti, ustreznejšo kvaUtet.o, vnašanjem višjih ob- lik menjave v poslovanje, boljšo organiziranostjo in enot- nejšim nastopanjem na tujih tržiščih. S prehodom na obračun celotnega dohodka in dohodka na podlagi plačane realizacije, bo izkazovanje dohodka za delitev realnejše, s samim tem pa bo tudi akumulacija mnogo realnejša in je objektivnejša ekonomska kategorija, kar je eden od pogojev tudi za njeno racionalno uporabo. Z naložbami v modernizacijo pričakujemo, da se bo postopno zmanjšalo ekstenzivno zaposlovanje, zato predvl- devamo nekaj počasnejšo rast zaposlovanja kot v pretek- lih letih. V letu 1976 bi se število zaposlenih ob porastu družbenega proizvoda celotnega gospodarstva za približno 6 odstotkov, povečalo za okrog 2 odst. Ob takem giban,iu zaposlenosti bi dosegli večjo prcnluktivnost dela od 3 do 4 odstotke. Realni osebni dohodki na zap>oslenega bodo ob pred- videm produktivnosti dela večji za 2 odstotka nasproti letu 1975. Zaradi sprejetih ukrepov ekonomske poUtike — zagotavljanja plačil za investicije, iep>oziti za neproizvodne in negosp>odarske investicije ter poslabšanja reproduktivne sposobnosti gospKxiarstva v letu 1975 ni pričakovati, da bi bile Investicije v osnovna sredstva v večjem porastu tudi v letu 1976. Možnosti za mvestiranje so v veliki meri od- visne tudi od uresničevanja ukrepov za zmanjšanje zalog. Banka bo še v večji meri kot doslej uveljavljald načelo selektivne kreditne politike pri Kreditiranju gospodarskih mvesticij. Pri ugotavljanju prioritete bo upoštevala pred- vsem tste investicijske naložbe, k^ bodo pospeševale in- tenztfikaoijo proizvodnje in izvoz, dajale hitre kapitalne efekte ob maksimalni možni porabi domačih surovin. Oce- ne kažejo, da bodo v letu 1976 investicije v osnovna sred« stva porasle realno za okoli 4 odstotke. Prednostne naloge: Na področju industrijske dejavnosti bodo imeh v letu 1976 prednosti pri investicijskih nalcrbah tisti programi, ki so se začeli izvajati že v letu 1975 in tisti, ki so že ali bo- do pripravljeni in vsklajeni v srednjeročnem planu 1976—1980. To velja za Železarno Store, ki predvideva priče- tek gradn^je elektro obločne p>eči proizvodnjo jekla, na- dalje za Cinkarno za gradnjo nove 165.000 tonske naprave za proizvodnjo žveplene kisline, ki bo dograjena koncem leta 1977, gradnjo furnirnice eksotičnega lesa s kapaciteto 13,4 milijona kvadratnih metrov letne proizvodnje fun nirja. Nadaljevala se bodo vlaganja v modernizacijo proizvod- nje predvsem v izvorno usmerjene dejavnosti, v kovinsko- predelovahii in tekstilni industriji (EMO, Žična, Metka, Toper). Na področju kmetijstva se predvideva v letu 1976 in- tenziTOejša rast tržno usmerjene kmetijske proizvodnje v primerjavi s skupno proizvodnjo. Glede na to, da je kme- tijstvo prioritetna panoga, bo potrebno za programirano proizvodnjo hrane zagotoviti čim hitrejšo realizacijo naložb ob boljši kreditni udeležbi. Posebna, moramo skrbe- ti, da čim manj rodovitne kmetijske po^/ršine uporabimo za nekmetijske namene. Uvajati moramo modeme obU- ke koop>eracije, ki bodo omogočile •'■eliko tržno proizvod- njo, omogočile izkoriščanje znanosti, mod«*me tehnologije ter dolgoročno orientacijo. Za pospešitev vlaganj v koope- racijsko proizvodnjo je treba izboljšat: kreditne pogoje. S prostorskim zemljiškim planom moramo določiti po- vršine za trajno kmetijsko proizv>dnjo. Srednjeročni plan 1976—1980 nalaga, da moramo doseči preusmeritev oziro- ma specializacijo proizvodnje vsaj 20 kmetij letno, če ho- čemo ustvariti pogoje za sodobno kmetovanje. Pred\'ideva se ustanovitev sklada za posfješevanje kmetijstva v občini. Na pKJdročju predelave hrane oo izboljšano stanje z na- bavo tehnične opreme TOZD MLEKO in TOZD MESNINE. TOZD Mesnine bo 2^radllo tudi hladilnir-o in mesnico. Pre- urejeni in modernizirani bosta pekarni Gaberje in .Store za izdelavo zahtevnejšega asortimana. dočim bo osnovna pro- izvodnja kruha v pekami Velenje. V gradbeništvu morajo organizacije združenega dela posvetiti smotmi delitvi dela, skrajšat; čas še posebej zaključnih del z boljšo organizacijo ter tesnejšim sodelo- vanjem z obrtnimi organizacijami in znižanju stroškov graditve, zlasti v stanovanjski dejavnosti. INGRAD predvi- deva gradnjo hale za proizvodnjo montažnih industrijskih hal ter montažnih elementov, prav tako ima v načrtu OBNOVA gradnjo proizvodnje hale. Na področju prometa bo treba nadaljevati s samou- pravnim združevanjem in povezovanjem organizacij cest- Stran S nega transporta, predvsem zaradi racionalne delitve dela m usklajenega razvoja, ter formirati enouio prometno po- litiko. Za boljši lokalni promet Dodo nabavljeni moderni avtobusi. IZLETNIK mora pripraviti investicijski program sa izgradnjo avtobusne postaje. V trgovini je potrebno pospešiti samoupravno pove- zovanje med proizvajalci, predelovalno industrijo in tr- govino, da bi v okvim reprodukcijskih kompleksov zago- tovili preskrbo občanov z vsemi proizvodi in še posebej z živili. Gradile se b(xio samopostrežne trgovme v novih stano- vanjskih soseskah. Kovinotehna bo zgradila silose za ce- ment, Tehnomercator pa skladišče ■ v Bukovžlaku. V letu 1976 bo izdelan projekt za izgradnjo nove velebla-govnice (Tkanina) in pripravljalna dela za /eleblagovnico Dobrina. Predvidevajo se adaptacije in obnovitev opreme v trgovini na drobno zaradi bojše in kultumejše ponudbe blaga. V gostinstvu in turizmu je potrebno pospeševati zdru- ževanje dela in sredstev ter ustvarjati pogoje za dinami- čen in učinkovitejši razvoj gostinstva in turizma. Zdravilišče Dobrna se bo povezalo z organizacijo zdru- ženega dela KRKA, v katerem sestavu so že nekatera zdravilišča. Izgradnja celjskega družbenega centra, ki združuje gospodarsko, telesno-kulturno, kulturno m rekre acLJsko dejavnost, se nadaljuje. TOZD NA NA pristopa k novogradnji gostinskega objekta TURŠKA MAC;KA in ure- ditvi zajtrkovalnice. MERK — TOZD Gostinstvo bo ure- dil sla.ščičamo na Dolgem polju. Obrtna dejavnost je po večletni stagnaciji tako po številu delavcev, številu delovnih organizacij Ln obratov, po ustvarjenem družbenem proizvodu in po udeležbi v celotnem gospodarstvu dosegla v letu 1975 ugodnejše rezultate kot ostalo gospodarstvo. Pomanjkanje lokalov je eden od glavnih vzrokov za razvoj storitvene obrti, zato je treba preko samoupravne stanovanjsKe skupnosti zagotovi- ti izgradnjo ustreznega števila lokalov v novih stanovanj- skih naseljih. Za proizvodno obrt pa je potrebno zagoto- viti več primernih lokacij na periferiji mesta. Nove proiz- vodne hale bosta gradili delo-vni organizac'ji KLJUČAVNI- ČAR in ELEKTROSIGNAL. Delovna organiz.icija OPREMA bo razširila delavnice, dočim predvideva REMONT nabavo gradbene mehanizacije. Na področju komunalnega gospodarstva se bodo z usta- novitvijo samoupravnih komunalnih interesnih skupnosti bistveno spremenili odnosi med nosilci :n porabniki ko- munalnih storitev. Z neposrednim usklajevanjem medse- bojnih interesov med nosilci in porabniki komunalnih sto- ritev se bo kreiralo enotnejše in bolj racionalno načrto- vanje razvoja in združevanja dela ter sredstev na področ- ju komtmalnega gospodarstva. Osnovne naloge v letu 1976 so: Pričeli naj bi z gradnjo magistrale zahod in podaljšanjem Kersnikove ulice. Z udeležbo občanov je v načrtu tudi as- faltiranje ceste Strmec—Socka in nekaterih drugih cestnih odsekov. Na področju vodovoda — zaščita vodnih virov tn pri- dobitev novih. Na področju kanalizacije — gradnja ra.jonskega zbiralca v naselju Zg. Hudinja, rajonskega zbiralca III. od želez- nice do Lave. gradnja črpališča pri Skalni kleti z rajon- skim zbiralcem X in gradnja rajonskega zbiralca VI v Novi vasi. V stanovan.jskem gospodarstvu je treba nadaljevati s pospešeno akcijo stanovanjske graditve, ki bo omogočila realizacijo stanovanjskega programa 1972—1976. Dograditi je treba vsaj 500 novih stanovanj. To pa bo možno doseči le z doslednim usmerjanjem drtižbenih namenskih sred- stev, zlasti pa .sredstev za solidarnostno gradnjo stanovanj. Stanovanjska samouprava skupnost se bo morala zavzeti, da bodo zazidalna območja namenjena stanovanj- ski gradnji hitreje komunalno m urbanistično urejena na osnovi usklajevanja razvojnih programov komunalnih pod- jetij tn programov stanovanjske graditve. Temeljne organizacije združenega dela, ki zaposlujejo nove delavce, morajo preskrbeti za njih primerne stano- vanjske prostore ter zagotoviti ustrezni del sredstev za družbeni standard novo za.posIenih delavcev, kar bo pri- pomoglo k postopni ukinitvi zasilnih stanovanj. K temu bo pripomogla tudi gradnja samskih domov. Naloge s področja urbanizma bodo v letu 1976 teme- ljile na izhodiščih srednjeročnega plana občine Celje 1976—1980. Med prioritetne naloge na področju prostorskega pla- niranja sodijo: a) novelacija urbanističnega programa občine Celje m urbajiističnega načrta mesta Celja b) izvajanje dogovorjenih tn delno tudi že začetih nalog IZ leta 1975: — novelacija zazidalnega načrta Sp Hudtnje — zazidalni načrt Ljubečne — sprememba urbanističnega reda s posebnim ozirom na vikende in zidanice — načrt ureditve mestnega jedra C) nove naloge s področja urbanističnega projektiranja — zazidalni načrt za Kompole — zazidalni načrt za Dobrno — novelacija zazidalnega načrta novega centra »Srce« d) izpopolnjevanje in opredelitev urbanistične službe ▼ okviru CEUSKEGA RAZVOJNEGA CENTRA. IV. PREDNOSTNE NALOGE NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V LETU 1976 Na področju družbenih dejavnosti izhajajo naloge za leta 1976 iz neuresničenih programov leta 1975 in dogo- vorjenih izhodišč SIS, upoštevajoč načelo solidarnosti m vzajemnosti ter prioritetnih usmeritev. Nadaljevati bo potrebno z uveljavljanjem delegatskega sistema s tem, da bodo tam, kjer so za to možnosti, ustanavljali posebne delegacije, z uveljavljanjem SIS v okviru krajevnih skupnosti pa tudi z ustrezno organizi- ranostjo strokovnih služb SIS. V samoupravnih aktiji TOZD Ln KS bo potrebno natančneje opredeliti vlogo in odgovornost delegacij za SIS ter izoblikovati ustrezne metode dela za njihovo učinkovito delovanje V letu 1976 bo družbeno zajamčeno izvajanje le tistih potreb, -ki jih morajo biti po načelu vzajemnosti in soli- darnosti deležni vsi delovni ljudje in občani. Prednost bodo imele tiste dejavnosti, ki vplivajo na dvig produk- ti\Tiosti. Zaradi zaostajanja v tem okviru bo potrebno dati prioriteto še zlasti osnovni zdravstveni službi in celo- dnevnemu ter usmerjanemu izobraževanju. Na področju predšolske vzgoje bo potrebno razvijati zlasti tiste oblike varstva, ki bodo omogočale izenačevanje pogojev za vse predšolske otroke (potujoči vrtci, varstvo v okviru KS ipd.). Interesna skupnost bo svojo v.sebino dela usmerila v vsa vijrašanja, ki zadevajo varstvo otroka. Na področju osnovnega šolstva bo prešla na celo- dnevno šolo vsaj ena šola. Pri tem bo sodelovala tako izobraževalna skupnost, kakor tudi TOZD m KS nepo- sredno, s svojo vsebino pa tudi ostale SIS- Uresničiti in razviti bo potrebno vse oblike neposredne samouprave tako v okviru integriranih šol, kakor tudi v šolah samih. V u.smerjenem izobraževanju bomo nadaljevali z izgrad njo začetih investicij (TŠC in EŠC), oblikovan pa bo tudi koncept razvoja izobraževalnih centrov, v katerega bodo vključeni tudi oddelki višjih šol. Pozornost občinske raziskovalne skupnosti bo zlasti usmerjena k razvoju inventivne dejavnosti v občini ter ugotavljanju in vzpodbujanju potreb po uvajanju znan- stvenih spoznanj. Na področju zdravstva bo potrebno oblikovati načela regijske in republiške solidarnosti in TOajemnosti. V okviru integracije regijskih zdravstvenih institvucij bo po- trebno reorganizirati tudi osnovno zdravstveno varstvo v občini. Razen zagotovitve osnovnih pravic bodo podprta vsa prizadevanja ka odpravo čakalnih dob in zmanjševanje odsotnosti z dela. Na investicijskem področju bo potrebno zagotoviti zaključek začetih investicij v bolnišnici ter začetek izgradnje zdravstvene postaje Vojnik. Na področju kulture bo potrebno urediti vprašanje statusa regionalnih kulturnih zavodov, da bi na ta način bilo mogoče nadalje razvijata dogovorjeno prioriteto na 4 stran področju amaterske kulturne dejavnosti. Z uvedbo kul- turnega utripa naj bi se predvsem izboljšala struktura kulturne ponudbe ter nadalje uveljavljalo načelo kulturne altcije. Z nadaljevanjem sanacije knjižničarstva m novimi oblikami približevanja obstoječih kulturnih \Tednot ob- čanu, bo zagotovljeno neposrednejše povezovanje izva- jalcev in potrošnikov. V okviru telesne kulture bo ob ohranjanju prioritete v množičnosti iz\'edena samoupravna organizacija nosilcev telesno-kultume deja\-nosti, kategorizacija vrhunskih usme- ritev ter spremembe tekmovalnega sistema. Skupnost bo ob sodelovanju z ostalimi skupnostmi opredelila norma- tive za izgradnjo, uporabo in vzdrževanje objektov. Na področju socialnega skrbstva bo razen tekočih nalog še posebno pozornost posvetiti zagotovitvi mini- malnih eksistenčnih pogojev občanov, ki so brez sredstev za preživljanje. Varstvo okolja bo zagotovljeno v okviru skupnosti, v skladu z zakonom. Ustanovljena bo .skupnost za varstvo zraka. * Skupnost za izgradnjo ob.jektov posebnega družbenega pomena bo nadaljevala z uresničei-an^jem izgradnje celj- skega družbenega centra, tehniškega .šolskega centra ter telovadnice ESC V sporazumu z ostalimi SIS pa bo prevzemala tudi investicijsko deja\'nost za ostale družbene objekte. Skupnost za zaposlovanje bo morala zagotavljati ures- ničenje novega zakona o rehabilitaciji invalidov. Uveljav- ljati bo morala vlogo usmerjevalca načel o stopnji in strukturi zaposlovanja ter družbeni dogovor o pogojih za nove namestitve. Sredstva, namenjena za pokrivanje dogovorjenih pro- gramov družbenih dejavnosti se bodo oblikovala na osnovi izhodišč republiške resolucije, ki predvideva porast OD za 4 odstotke ter 20-odstotno zaostajanje splošne in skup- ne porabe za realno rastjo dnižbenega proizvoda. Ob prenosu nekaterih nalog iz splošne v skupno porabo, pa bi splošna poraba zaostajala nekoliko več kakor skupna. S tem bi povečali reprodukcijsko sposobnost gospodar- stva. Temeljne organizacije zidruženega dela bodo tudi v letu 1976 na osnovi jKKlpisanega družbenega dogovora zdniže\'ale sredstva 1,2 odstotka od nacionalnega dohodka za izgradnjo tehniškega šolskega centra, Golovca in dogo- vorjene programe krajevnih skupnosti. V. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 1. L.judska obramba Na področju ljudske obrambe je potrebno v letu 1976 zagotoviti iz\'ajanje naslednjih pomembnejših nalog: — v nadaljnjem procesu podružbljanja obrambnih pri- prav je dograditi in izpopolniti priprave na splošni ljudski odpor. Zategadelj je krepiti odgovornost nosilcev obramb- nih priprav na \'seh ravneh in v vseh sredinah, ki naj vse naloge, ki zadevajo obrambne priprave, bodisi orga- nizacijske in materialne narave, prilagodijo novim re- šitvam. V ta namen bo svet za ljudsko obrambo analiziral stanje obrambnih priprav in ugotovil na katerih področjih je potrebno obrambne priprave dograditi in medsebojno uskladiti; — sprejeto sjasnovo teritorialne obrambe razvijati in dograjevati v organizacijskem, kadrovskem in mat-erial- nem pogledu, še naprej si prizadevati za še številnejše vključevanje mladih v enote teritorialne obrambe. Skozi TOgojno izobraževalni proces oblikovati vojaške kolektiive in usposobiti pripadnike enot za izvrševanje odgovornih tn zapletenib nalog; -~ preko ukrepov tekoče ekonomske politike na pod- ročju kmetijstva in obrti vzpodbujati in razvijati vse oblike sodelovanja in medsebojnega po-t^ezovsnja. Posebna skrb naj velja raarvoju kmetij v odročnejših območjjh občine ter uslužnostne obrtne dejavnosti; — začeti proces graditve obrambnih priprav v krajevnih sktipnostih, nadalje razvijati in ga dograjevati v skladu s sprejetimi sklepi m priporočili občinske skupščine silastl še kar zadeva medsebojne usklajenosti na ravni krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela ter samoupravnih interesnih skupnosti; — vso skrb je treba posvetiti nadaljnji organizacajsfci, kadrovski tn materialm krepitvi civilne zaščite v duhu stališč in sklepov SRS. Izboljšati je treba tehnično oprem- . Ijenost in strokovno usposobljenost civihie zaščite zlasti še združenega odreda civilne zaščite- Pospešeno je delaiti na uveljavljanju samozaščite delovnih ljudi in občanov in izvajanju ukrepov civilne zaščite, predvsem kar zadeva Izgradnjo ssaklonišč, zamračevanja, zaščite pred rušenji, poplavami, požari in drugo; — dogradita in izpolniti je sistem vojnih zvez in sistem opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja. Na tem področju je nujno kadrovsko in tehmčno okrepiti sluižbl In ju strokovno usposobiti. Pristopiti je k rekonstrukciji alarmnega sistema v občini; — v proces obrambne vzgoje je vključiti kar največ delovnih ljudi in občanov, ker je le ta predpogoj za uspešno vključevanje v vse oblike odpora. Posebno skrb posvetiti mladim, pripadnikom civilne zaščite in neraz- porejenemu prebivalst.^'U. — posodobiti mobilizacijsko pripravljenost v vseh sre- dinah na osnovi izkušenj, ki so jih dale preizkusne vaje v preteklem obdobju. Skrbeti za pravihii izbor kandidatov za rezervne vojaške starešine, za njihovo redno povišanje in pravihio razvrščanje; — povečati prizadevanja vseh družbenih dejavnikov za pridobivanje mladih za vojaške šole in poklice. Razviti Je večjo aktivnost v okviru zavoda za šolstvo, samoupravne Interesne skupnosti za zaposlovanje in v okviru občinske konference ZSMS in med starši prijavljenih kandidatov. 2. Družbena samozaščita Sprejeti družbeni dogovor o družbeni samozaščiti in na podlagi tega bo potrebno v letu 1976 izvršiti še nasled- nje naloge: — pripTa\nci ustrezne normativne akte za izvajanje družbene samozaščite v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih; — predpise o družbeni samozaščiti je sprejemati po najširšem samoupra\Tiem postopku, ki bo delovnim ljudem In občanom za,gotovil, da se bodo. ko bodo o njih odločali, T njimi tudi seznanili; — v organizacijah združenega dela in drugih organi- zacijah ter krajevnih skupnostih je ustanoviti delovne organe za družbeno samozaščito pri organih samouprav- ljanja, ki bodo imeli nalogo usklajevalca vseh nosilcev in dejavnosti družbene samozaščite. Poleg tega je usta. noviti tudi posebne oblike organiziranja za posebne ukrepe samozaščite, s katerimi je poskrbeti za splošno mobilnost In pritegnitev vseh družbenih dejavnikov; — z usklajenim delovanjem vseh družbenih dejavnikov je treba zagotoviti stalno in dosledno izpolnjevanje obvez- nosti in nalog iz idejnih in programskih temeljev uspo- sabljanja mladih za sodelovanje v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti; -~ preko kraje^mih skupnosti in njihovih izvršilnih organov je spremljati in ocenjevati splošne razmere var- nosti in zaščite na svojih območjih po odborih za druž- beno samozaščito in v sodelovanju z družbenopolitičnimi in samoupravnimi organizacijami ter z ustreznimi oblika- mi in ukrepi je skrbeti za varstvo družbenega premoženja, varnost občanov in pomembnih javnih in drugih objektov. BELE2KA Stran 5 ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN DRUŽBENE SLUŽBE OBČINE CELJE INFORMACIJA O OSNOVNIH ZNAČILNOSTIH RAZVOJA V OBČINI CELJE V PRVIH DEVETIH MESECIH 1975 Razpoložljivi podatki o gospodarskih gibanjih v pmdh devetih mesecih letošnjega leta kažejo, da razvoj le deino poteka v skladu z dogovorjenimi nalogami v resolucdji o družbenoekonomskem razvoju občine sa leto 1975 in da se nekatere osnovne tendence p>ostopno i)oslabšujejo. Na to opozarjajo zlasti naslednje ugotovitve: — stopnja rasti družbenega proizvoda postopno upada; tako je v prvem trimesečju znašala nominalno 41 odstot- kov, ob polletju 31 odstotkov in za obdobje devetih mese- cev pa le še 27 odstotkov, medtem ko je bila rast družbe- nega proizvoda planirana nominalno za 33 odstotkov in realno za 8 odstotkov. Na nižjo stopnjo rasti družbenega proizvoda delno vplivajo tudi odpisi terjatev nad 45 oziroma 30 dni. — industrijska proizvodnja je bila v pndh devetih mesecih za 9,4 odstotka večja v primerjavi z enakim obdobjem lani. Verjetno planirana stopnja 10 odstotkov do konca leta ne bo dosežena, ker ni pričakovati večje rasti proizvodnje v naslednjih treh mesecih zaradi slabše prodaje in večjih zalog industrijskih izdelkov- — položaj izvoza se bistveno ni izboijišal, še vedno je za okoli 3 odstotke nižji v primerjavi i enakim obdob- jem lani. Predvideno je bilo, da se bo izvoz p)Ovečal letos ra 16 odstotkov. — stopnja rasti zaposlovanja se postopoma znižuje, vendar je število zaposlenih v prvih devetih mesecih še vedno za 6 odstotkov višje v primerjavi z enakim obdob- jem lani. Glede na stanje števila zaposlenih 1. 1. 1975 pa je zaposlenost večja ob koncu septembra za 4,2 od- stotka. Upadanje gospodarske aktivnost: in še neracio- nalno zaposlovanje vplivajo na manjšo produktivnost dela, ki je celo nižja kot leta 1974. — osebni dohodki (bruto) so v tem obdobju nomi- nalno porasli za 33 odstotkov, torej za 6 točk nad rastjo družbenega proizvoda. Osebni dohodki na zaposlenega pa so večji za 26,6 odstotka. Ob visoki rasti življenjskih stroškov za 27,3 odstotka m kljub visoki rasti osebnih dohodkov v prvih devetih mesecih letos se komaj ohranja lanskoletna raven realnega povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega. — investicijske naložbe v osnovna sredstva so bile za 31 odstotkov (v SRS 44 odstotkov) višje kot v istem ob- dobju lanskega leta z izrazito tendenco upadanja (ob polletju so bile višje za 25 odstotkov), vendar gre to povečanje na račun visoke rastj cen gradbenih storitev ter investicijske opreme. V strukturi investicijskih naložb odpade 62 odstotkov na gospodarske in 38 odstotkov na negospodarske investicije. Kakšne so bile dosežene stopmje rasti nekaterih ključ- nih elementov v prvih devetih mesecih. Iti nakazujejo gospodarski ra.zvoj v občini, je razvidno iz na.<;lednjih kazalcev: Predvidene stopnje gospodarske rasti za leto 1975 so temeljile na povečani proizvodnji in s predpostavko, da splošna raven cen v letu 1975 v primerjavi z letom 1974 ne bi porasla nad 23 odstotkov. Ugotavljamo pa, da so cene in življenjski t>trošikii po- rastli mnogo nad planiranim nivojem, saj so življenjski stroški v prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani večji za 27,3 %. Pri ocenjevanju finančnih rezultatov moramo poleg in- flacije tudi upoštevati, da je dohodek organizacij združe- nega dela letos manjši zaradi strožjega odpisa terjatev. Po podatkih p>eri.odičnih obračimov za tričetrtletje je celotni dohodek porastel za 34 f;o, kar je več kot v celjski regiji (32 "/b). Njegova rast je bila v posameznih področjih zelo rasalična, najmanj je celotni dohodek porastel v goe- darst\'u za 5 "'o, najbolj pa v gradbeništvu za 45%, pro- metu za 43 Vo in trgovini in gostinstvu za 39 Vn, v tndu- .striji, ki ustvarja največ celotnega dohodka, pa je večji za 28 "'o. Dohodek pa je naraščal mnogo počasneje kot celot«! dohodek, saj je porastel za 22 kar je za celih 12 indeks- nih poenov manj od rasti celotnega dohodka, značilno je, da cene reprodukcijskega materiala prekomerno naraščajo in niso vsklajene s prodajnimi cenami proizvodov, kar iz leta v leto zmanjšuje stopnjo ekonomičnosti, ki je v prvih devetih mesecih nižja od lani (indeks 98). Podatki iz delitve dohodka kažejo, da rastejo vse po- stavke v glavnem precej vztrajno in avtonomno ne glede na obračunano višino dohodka, kar '.vpliva na to. da se vse spremembe odrazijo na ostanku dohodka za sklade in je zato ostanek dohodka manjši kot lani (iniieks 95) Ositsl- nek dohodka za sklade je nižji od preteklega l»ta v indu- striji (indeks 78), kmetijstvu (indeks 83), gozdarstvu (in- deks 53), trgovini (indeks 80) in komunali (indelcs 98), dočim je letos znatno večji ostanek dohodka za sklade ▼ gradbeništvu (indeks 166), v prometu (indeks 205) in obrti (indeks 128). Vsekakor bo treba doseči, da se retzultatd gospodarjenja odrazijo na vseh elementih delitve dohodka, ne pa. da se vsa bremena poslabšanega ekonomskega položaja odraiisiijo na poslabšani reprodukcijski sposobnosti. Močno so porastle izgube v gospodarstvu, te so v prvem polletju letos znašale v skupnem znesku 53.549 tdsoč din, ob koncu tretjega fcromesečja pa se je izguba povečala m dosegla 84.623 tasoč din, kar je v primerjaivi z enakim ob- dobjean land za 267 "o več. Večjo izgubo izkazuje TOZD titanov dioksid, TOZD tovarna posode in TOZD Elektro Oelje. Promeit trgovine v tretjem tromesečju nazaduje. Tako 96 je v trgovini na debelo povečal promet v devetih rnie- secih za 35 % (v prvem polletju za 46,2 v trgovini na drobno pa za 25,3 Vo (ob polletju za 26 %). V trgovini na drobno se je zlasti povečal promet z živiM za 35,7 %. V prvih devetih mesecih letos so obvezaiosti do dobavi- teOijev bolj porastle (indeks 130) kot terjatve do kupcev (indeks 120). V celoti pa so terjatve do kupcev še vedno višje od obveznosti tako, da znaša prirast saldo terjatev po stanju konec septembra 654 mildjonov dinarjev. Zaloge gotovih izdelkov znatno bolj naraščajo kot celot- ni dohodek, saj so višje za 51 %, predvsem v indubstriji. Te so bile v septembru večje za 80 % kot v enakem me- secu land, največje zaloge so v koviinsko-predelovalna in tekstiilna industriji. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA JANUAR—SEPTEIVIBER 1975 Tudi letos se je obseg industrijske proizvodnje v sep- tembru spet povečal. Proizvodnja tega meseca je porastla napram avgustu za 5,2 %, presegla poprečno mesečno pro- izvodnjo leta 1974 za 13,1 <*/« in septembrsko proizvodnjo land za 12,6 "^b. Po podatkih znaša letošnje povečanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje v obdobju januar-september 9,4 odstotka v primerjavi z lanskim devetmesečnim obdobjem. Rast proizvodnje tako konec septembra le še malo zao- staja ža planiirano 10% stopnijo za letošnje leto. Gibanje proizvodnje je bilo po mesecih letos naslednje: Is pregleda se vidi, da je obseg količinske proizvodnje tudi v devetih mesecih letos še nižji v lesni in delno v raznovrstni industriji, zelo nizek porast pa je dosežen t kovinskii indu^striji. Sicer pa je proizvodnja v devetih mes?cih potekala ugodno, čeprav je delno bilo čutiti že pomanjkanje naročil zlasti na tujih tržaščih, vsled česar so ponekod porasti« tudi zaloge, otežkočena pa je tudi oskrba, zaradi omejitev uvoza. Proizvodnja železarne je letos potekala brez zastojev in je ob zadovoljivi preskrba z materialom in energijo pre- cej povečana. Cinkarna je pri svoji po-oizvodnji izdelkov predelave cinka občutila stagnacijo na zomanjih tržiščih, kjer so upadle tudi cene tn je prišlo do salog pločevme, vsled če- sar obratuje v 2. F>olletju vadjama le v eni izmeni. Zaradi restriktivnih mer je onemogočen normalen uvoz repro- materiala, kar je prizadelo tudi proizvodnjo v kemičnih obratih tn v grafiki. Pri proizvodnji titanovega belila pa imajo težave z delovno silo in pa s cenami, ki so na sve- tovnih tržiščih zaradi povečane p>onudbe upadle. Količinska proizvodnja je v EMO še nižja, dočim ostalo organizacije kovinske industrije proizvodne rezultate v primerjavi z lanskim obdobjem presegajo. V EMO je situa- cija problematična pri p>osč>di zaradi konkurence, velikih zalog in cen, pri radiatorjih in kotlih pa je tudi oskrba z materialom slaba, kar je problem tudi v ostali kovinska industriji. V kemični industriji ima delne težave AERO zaradi slabše prodaje in oskrbe iz uvoza ter pomanjkanja fii- nančnah sredstev. Močno p>ovečanje proizvodnje beležijo Opekarne Lju- bečna, kjer so naročila f>o opečnih izdelkih sicer nekoliko junanjšana, so pa v avgustu pričeli s proizvodnjo keramič- nih ploščic v novem klinker obratu. Proizvodnja lesne industrije je tudi v LIK SAVINJA še nd^a zaradi zmanjšane konjionkture v tej panogi. Zaloge so povečane tako pri žaganem lesu, furnirju tn pohištvu, kjer je prišlo tudi do znižanja prodajnih cen. V tekstilni inditstriji je tudi čutiti pomanjkanje naro- čil, čeprav je proizvodnja zaenkrat še visoka, razen pri Metki, kjer je še nižja, pač pa se je po stagnaciji v sep- tembru prodaja že normalizirala. Proizvodnja Zlatarne, ki je bila količinsko v devetih mesecih še v zaostanku, je z večjim obsegom v oktobru že nadoknadila prejšnji izpad. Stevnik) zaposlenih v industriji letos bolj počasi na- rašča in je stanje konec septembra le za 2^ "/o večje kot v enakem mesecu lani. Poprečje devetih mesecev presega lansko obdobje in sicer za 3,7 odst., iz česar izhaja, da se je produktivnost v industriji, merjena s porastom fizič- nega obsega proizvodnje na zaposlenega, povečala leto« za 5,3 o0. GIBANJE IZVOZA Letošnji Izvoz industrije v občini še nadalje zaostaja za lanskimi dosežki, čeprav se je v tretjem tromesečju rahlo popravil. Konec septembra je izvoz še za 2,7 % nižji kot v enakem obdobju lani in ne dosega predvidevanj, saj so letne obveznosti delovnih organizacij dosežene le z 61,5 "o. Krivda za takšno stanje je v glavnem v zmanjšanem povpraševanju tn pa v znižanju cen na tujih t.ržiščih. Pregled izvoza delovnih organizacij industrije do konQ.TI * Iz pregleda se vidi, da na letošnje zaostajanje najbolj vpliva ni^i Izvoz železarne Store, ki je iani dosegala iz- redne rezultate, njen letošnji lavoz pa je realiziran le s polovico lanskoletnega. Nižji kot lani je le še izvoz LIK Savinja in Libele, katere delež v skupnih rezultatih pa je minimalen. Pri ostalih pa je letošnji izvoz scraamemo uspešen, saj večina delovnih organizacij lanske dosežke presega, v EMO in 2ični pa so se tudi že približali let- nemu planu. Želeaama Store svojo povečano proizvodnjo v glavnem plasira na domačem tržišču, njena ndzka realizacija izvoza pa je rezultat pomanjkanja izvoznih pjosiov. Cene na tujih trgih so še nadalje v upadanju, cako da novih zaključkov ni mogoče doseči brez izgube v odnosu na lastno ceno proizvodnje. Pri izvozu Cinkarne so naročila za cinkovo pločevjno v primerjavi z običajnimi naročili v prejšnjih letih nižja za 40*/o. Vzrok za lio je iskati v zastoju v gradbeix: de- javnosti v državah BGS. Pri kemičnih proizvodih so težave zaradi povečane konkurence in upadanje cen. Zato je izvoz Cinkame kljub povečanemu izvozu titanovega dioksida le- tos le rm lanski ravni. V EMO se je izvoa posode v zadnjem troniesečju zelo popravil, tako da visoko presegajo lanske rezultate. UspeSen je letos tudi Izvoa Žične, ki je skoraj dvakrat toUkšen kot lam v tem času. Izvoa IJK Savinja Je letos ndžja zaradi daljše stagnacije povpraševanja za pohištvom na tujih tržiščih Nekoliko boljša resBultatd so pri izvoeiu lesa m furnirja. Zmanjšano povpraševanje v zahodni E5vr'>pi vpliva tudi na izvoz tekstilne industrije, ki si mora prizadevati v iskanju no^'ih tržišč. Tako TOPER navezuje sUke s ka- nadskimi kupol za plasman srajc in z vzhodnim: država- mi za izvoz športne konfekcije. Izvoz Mesnin Je letos močno pod predvidevanji zaradi izpada v države ECS. Izvoz je spet nekoliko oživel v mesecu septembru s prodajo mesa v Italijo. Trgovina Zlatarne je v zadnjih mesecih .nekoliko pove- čala obseg izvoza nakita in visoko presega lanske rezul- tate, je pa še pod planom. V devetih mesecih skupaj je znašal izvo.z delovTiih orga- nizacij na konvertibilno področje 46,7 % skupne vrednosti izvoženega blaga. PO.^^NEJŠI POD.^TKI O GIB.4xVJU GOSPODARSTV.A ZA OBDOBJE 1.—L\. 1975 št. Elementi I.-IX. 1974--f;:riX-T9-7:;--iSd. 1. Celotni dohodek 10,111.661 13,646.823 134 2. Porabljena sredstva 8,527.723 11,726.455 137 3. Dohodek 1,5^4.875 1,948.744 122 a) osebni dohodki bruto 894.445 1,197.950 ' 133 b) drugi osebni prejemki 19.531 30.980 158 C) pc^odbene obveznosti 144.669 190.977 132 č) zakonske obveznosti 167.150 224.229 134 d) ostanek dohodka 381.156 360.771 94 4. Dohodek razdeljen 1,606.961 2,004.907 124 6. Izguba iz tekočega poslovanja 23.008 84.523 367 6. Amortizacija po predpisanih stopnjah 169.408 230.222 135 7. Amortizacija nad predpdsammi stopnjami 111.946 162.925 145 8. Ostanek dohodka in obračunana amortizacija 662.510 753.918 114 9. Ostanek dohodka m amortizacija nad predpisano stop. 493.102 523.696 106 i 10. Družbeni proizvod (razdelitev dohodka in amortizacija) 1,888.305 2,398.054 126 11. Terjatve do kupcev 2,076.860 2,499.562 120 12. Obveznosti do dobaviteljev 1,500.246 1,944.994 129 13. Krediti za obratna sredstva 1,307.439 1,357.955 104 14. Krediti za osnovna sredstva 868.025 974.488 112 15. Poslovni sklad 2,467.765 3,086.516 125 16. Osnovna sredstva po nabavni vrednosti 3,463-86« 4,039.356 116 17. Osnovna sredstva po sedanji vrednosti 1,830.15« 1,901.509 104 IS. Zaloge materiala in drobni inventar 711292 900.138 125 19. Zaloge nedovršene proizvodnje 227.515 443.127 194 20. Zaloge gotovih izdelkov in trgovskega blaga 661.781 997.266 151 21. i2