fl^Najre čji »lovenski dnevnik ▼ Združenih državah 1 !iS V«Ua za rem leto ... $6.00 „ Za pol leta.....$3.00 D Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 L. TELEFON: CHELSEA 3878 i >0 i J NO. 231. — ŠTEV. ^231. / GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki* largest Slo™, D.U, in 1 the United States. Issued every daj except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 2, 1929. — SREDA, 2. OKTOBRA 1929. VOLUME XXXVIL — LETNIK XXXVII TEŽAVE ANGLEŠKE VLADE Z NEZAPOSLENOSTJO MINISTER ZA DELO JE UGOTOVIL, DA JE V ANGLIJI ŠE VEDNO NAD EN MILIJON BREZPOSELNIH Angleški minister za delo je predočil žalostno sliko delavskih razmer v Angliji. — V Angliji je osem-stotisoč več ljudi brez dela kot jih je bilo v letih pred vojno. BRIGHTON, Anglija, 1. oktobra. — Danes je govoril na kongresu angleške delavske stranke minister za delo J. H. Thomas ter predočil navzočim žalosten položaj angleškega gospodarstva. DIPLOMATI NASTAVILI PAZNIKE PROCES V CHARLOTTE GEORGIA SE BOJI EPIDEMIJ SAMOMOR PASTORJA Diplo tonu nrati i n> ir v Washing-imenovali čuvaje za pijačo, radi razburjenja, katero so vzbudile obtožbe senatorja Howella. WASHINGTON, D. C ., 1. oktobra. Sodnik zahteva, da mo- Nevarnost hurikana se je Pastor je oropal banko rajo biti izbrani porotni- zmanjšala, a dobave vo-1 za 350 dolarjev ter nato ki iz prve stotine kandidatov. — Obramba si je svesta zmage. žitev, katere je pred kratkim dvi-gnil senator Howell iz Nebraske 11V1 ... -lji | glede prohibicijskih razmer v co-Navzoči so mu burno ploskali, ko je izjavil, da bol lumbijskem okraju, so številni po- problern brezposelnosti glavni problem, s katerim sianiki storili korake, da poioze vse se bo pečala MacDonaldova delavska vlada. Številno brezposelnih v Angliji je danes za osem- stotisoč večje kot je bilo pred vojno. Vsega skupaj je v Angliji 1,250,000 ljudi brezj zaslužka. Vsi so navezani na vladno podporo, ki je sicer pičla za posameznika, dočim tvori za vlado o-gromno finančno breme. Izza konca vojne pa dosedaj, torej v malo več kot desetih letih, je plačala vlada brezposelnim štiriti- bOČ milijonov dolarjev podpore. Navzlic temu Se jijurad čuvaja ter zakleniti vse "di- pa ni posrečilo izpremeniti položaja. piamatitao žganje;. 1 r r Pred nedavnim časom sta držav- Z nekakim zadovoljstvom je pa konštatiral, dr nin zakladniki department skle število brezposelnih ne raste, dasi to neprestano 7 vi trjujejo MacDonaldovi politični nasprotniki. Obljubil je, da bo začela vlada v najkrajše a času z gradnjo novih cest, kar bo dalo stotis ^čerim zaslužka. \ Za njim je govoril minister za jav? j zdravje John Wheatley. ki je pozival navzoče da ne sme odpotovanje MacDonalda v Ameriko vzbuditi v nikomur vtisa, da se nahaja Anglii j. na pragu državljanske vojne z Združenimi državami. CHARLOTTE. N. C.. 1. OKtoora.— Sodišče Meklemburg okraja se je lotilo danes nehvaležne naloge, da izbere porotnike proti delavskim voditeljem in članom tekstilne unije, Vznemirjeni radi zadnjih obdolži- j ki so Ot,toženi umora po drugem redu zaradi umora policijskega načelnika Aderholta. de so bile okužene. — Vsled tega se boje prebivalci epidemij. SAVANNAH, Ga.. 1. oktobra. — Ker je nevarnost hurikanov danes ponehala, je pričela nevarnost epidemije legarja strašiti prebivalce vseh krajev južno od tukaj, ker so bili vsi vodnjaki in od usmraiene vode. vrelci okuženi svoje zaloge -irepovedanih pijač v roke enega samega člana, ki bo edini imel ključ ter polnomoč, da dovoli ali odkloni točenje teh pijač iz skupnega hrama Ob številnih prilikah so namreč že dvignili obdolžitve. da najde dosti diplomatičnega žganja pot v butlegarske kleti in da delajo uslužbenci lažnih poslaništev sijajne kupčije s butlegarji. ki kupujejo od njih blago. Da se prepreči take lopovščine je sklenilo več diplomatov ustanoviti nila, da so diplomati upravičeni i imeti pijačo, Čeprav je sempatam kak policist v Washingtonu ali kak preveč goreč suhač dvignil vprašanje glede pripustnosti tega. MACDONALD BO SPREJEL V AMERIKI ŽIDE Vse meščanstvo je razdeljeno v tri skupine. Nekatere simputizirajo s stavkarji in obtoženci; nekateri imajo proti njim predsodke, dosti jih je pa takih, ki nočejo imeti s celo zadevo nobenega stika. Sodnik Bamhill je še povečal negotovost. ko je rekel, da bo uveljavil potrebne odredbe, da pospeši zadevo, če ne bodo odvetniki izbrali porote iz prvih sto kandidatov. Zagovorniki so včeraj zvečer objavili ugotovilo, v katerem so izjavili, da bodo najbrž zmagali, ker je državno pravdništvo razbremenilo devet obtožencev ter obtožilo ostalih sedem le umora po drugem redu. Zastopnik International Labor Defense, George Maurer. je rekei. da je bila cela zadeva zarota. — To je bila nadaljna napačna gesta v pravičnosti in nepristrano-sti. — je izjavil. — Državno pravdništvo, ki ga podpirajo industrijalci, hoče dobiti izbrano poroto, ki bo storila vse, kar ji bodo ukazali kapitalistični sovražniki delavcev. Oblasti so razposlale aeroplane, obložene s kloridom, da očistijo vod- izvršil samomor.— Pred smrtjo je priznal zločin. LE MARS. Ia., 1 oktobra. — Rev Rex Frolkey je včeraj pozabil, da je posvečen duhovnik evangeljske cerkve. Pozabil je tudi. da je ugleden državljan in zemljiški lastnik. Na o-braz je nataknil črno masko ter vzel v roko pištolo, nakar je oropal banko v Sioux Center, Ia. Ko so mu bili na sledu, je izvršil samo- MACDONALD SE DOBRO POČUTI T j» i vi « i •»»• I udi angleški domimji bodo podpirali angleške predloge glede mornarice, in uspeh pogajanj je zajamčen. NA BERENGARIJI 1 oktobra. Vsi angleški d^minlji odobravajo razorožitveno konferenco petih sil. — Tako je izjavil danes minlstiski predsednik Ramsey MacDonald, ki je istočasno tudi omenil, da je praktično sklenjeno, da bodo v kratkem povabljene velesile na konferenco, ki se bo vršila v Londonu tekom drugega tedna meseca januarja. no zalogo. V Waynesboro, kamor je ! mor- bil poslan aeroplan včeraj, je bil | oblasti ne morejo dognati, zakaj potopljen občinski reservoar. j je še pastor or0pat banko, ker je MacDonald se hoče najprej pu- Giasi se. da obstaja nevarnost o- j njegova žen$ zelo bogata, baje ena' svetovati s predsednikom Hoover-kuženja po vseh. nižje ležečih po- < najbogatejših žensk v tej sekciji' jem ter šele nato uvesti nadaljno krajinah, kjer so prebivalci odvis- j dežele ! akcijo ni od vodnjakov glede dobave njih Predno se je usmrtil v skednju j vodne zaloge. Dover, Ga., več milj proti jugu, j^ bil pod osmimi čevlji vode, čeprav se domneva, da so vsi prebivalci. srečno odnesli pete. V nekaterih hi- ; šah je stala voda prav do stropa, j Le dve poti sta vodili danes iz Savannah in ena teh je bila še o- j grožena. Ceni se. da bo višek po- j vodnji dosegel tukajšnji kraj do če- j trtka. V Eufala. Ala., je dež, katerega je prinesel tropični hurikan, preplavil ceste. Domnevalo se je, da bo Georgija ušla polni sili hurikana, razven če se bo vihar okrenil na poti, kot je storil lansko leto. na farmi svoje žene, je dal 360 dolarjev najemniku farme Dickmanu ter mu pojasnil, da je dobil ta denar potom bančnega ropa. Izsledili so ga potom licenčnih številk na avtmobilu. LONDONSKA POLICIJA STARA 100 LET Vsak dogovor, ki ga bosta sklenila. Hoover in MacDonald, b-) predložen konferenci petih vele^n kot angleškoč-ameriški prispevek k razoroženju. V MacDonaldovi družbi ni bil nihče tako poparjen vsled meglenega vremena tekom zadnjih štiriindvajsetih ur kot njegova hči Ishbel. ki bi kaj rada .fotografirala prižoie na morju in na parniku. VELIKA ZALOGA ŽGANJA ZAPLENJEN,' IZJAVA KANCLERJA SCH0BERJA Novi avstrijski kancler, prejšnji policist Schober je povedal časnikarjem, da bo ustavnost v Avstriji zmagala. zorETNI NAPADI ARABCEV Louis Lipsky, predsednik ameri- ■ ške zionistične organizacije, je re- ; kel včeraj zvečer, da je angleški ministrski predsednik. Ramsay McDonald obljubil, da bo sprejel de-putacijo zastopnikov židovske agen-ture v Ameriki, da razpravlja ž njimi glede položaja v Palestini. DUNAJ, Avstrija, 1. oktobra. — Nova vlada Avitrije zajamči lahko nadaljevanje ustavnosti, kot je povedal časnikarskim poročevalcem novi kancler Johann Shober. Novi kancler, ki Je bil poklican v urad. da prepreči nevarnost državljanske vojne. Je pojasnil, da nima njegov režim nikake sovražnosti napram časopisju, a nekateri poročevalci inozemskih listov morajo razumeti, da so Avstrijci vajeni govoriti In pisati v pretiranih izrazili. Avstrija je verno izpolnila svoje obligacije na temelju rekonstrukcij skega programa Lige narodov in sedaj ji preti edina nevarnost od boja med mogočnimi socijalisti in fašisti, med katere spadajo vsi, ki si šele povratka prejšnjih, dobrih časov. Dal pa je Izrasa upanju, da se bo ekonomski poloftaj nadalje izboljšal potom pogodb, posebno s sosednjimi državami. Kancelar je obljubil, da bo vzdr-v redu finance dežele ter V t proračun. Radi pravorekov sodnikov v Palestini se boje prebivalci novih izbruhov Arabcev. — Angleški sodniki v Jeruzalemu odvisni od prejšnjih razsodb. JAFA, Palestina, 1. oktobra. — Več slučajev napadov, umorov in požigov, ki so se završili pretekli teden, je imelo tlačeč učinek na židovsko prebivalstvo, ne le Jeruzalema, temveč tudi cele ostale dežele. > Novi izbruhi nasilnosti, več tednov po masakru, so najbrž posledica čuta varnosti med arabskimi zločinskimi elementi, ki j e zopet posledica načina, kako ravnajo « takimi slučaji v sodišču. Arabci so sedaj prepričani, da so jim sodniki bolj naklonjeni kot drugim in vsled tega ravnajo molj izzivalno kot poprej. Glavni vzrok, tega pa je veliko število Arabcev pri policiji, ki so popolnoma ped oblastjo Muftija. Treba je, da razume inozemstvo popolnoma tozadevni položaj, kajti to je bistveno vprašanje palestinskega položaja. OČE IN SIN NOMINIRANA ISTI DAN MIDDLETOWN, N. Y„ 1 oktobra Ne zgodi se pogosto, da bi bila oče in sin nominirana za sličen urad v različnih mestih na isti dan. kot se je zgodilo to družini Jendell. Na demokratičnem kavkusu je bil včeraj popoldne soglasno nomi- Devet oseb, ki so bile oproščene vsake obdolžbe, se nahaja zdaj v j kaj čudnem položaju. V Gastoniji.: odkoder so. najbrž ne bodo imeli i nobenega obstanka, ker bi jih pre- ; bivalstvo gledalo postrani. Včeraj! so ostali v Charlotte ter preživeli po štirih mesecih svoj prvi dan v svobodi. i t Obiskali so par kinematografov ter izdali podpisano skupno ugotovilo. v katerem so obljubili podpirati svojih sedem tovarišev, ki so še vedno zaprti. niran Robert Pendell za supervi-zorja mesta New Windsor. Par ur pozneje je bil njegov sin. Lambert Pendell nominiran za su-pervizorja v mestu Blooming Grove. POBEfNEL PTIC PR1LETE LOVCU V OBRAZ WINDSOR, Conn., l. oktobra. — George Greenu, ki je lovil prepelice po goščavi, je priletela pobesnela prepelica v obraz s tako silo, da mu'je omajala skoro vse sprednje zobe. Ptič je ušel. še predno se je mogel Greene zavesti. Lovski čuvaji pravijo, da je ta LONDON, Anglija. 1. oktobra. — Londonska policijska sila je ravnokar dovršila sto let zavarovanja prebivalcev angleškega glavnega j mest? J Obrežna straža iz Nassau okra"" je zaplenila dva truka. naložena Dne 29. septembra leta 1829 je .žganjem, ki je baje vredno S75.00. prvikrat odšlo tisoč policistov na Pri tej priliki Je bilo aretiranih tu organizirane patrule. Ti možje so morali predstavljati čuden kontrast napram današnjim bobbies' , kajti, nosili so mokre frake in visoke cilindre in mesto piščalk so imeli ropotulje, da prikličejo pomoč tekom pogostih spopadov po slabo razsvetljenih cestah. Danes pa je 20.000 mož metropp- di devet oseb. Neki tihotapec je p-begnil v motornem čolnu, dasi > policisti streljali nanj. Pozneje obrežni stražniki aretirali tri me ške. ki so bili člani angleškega mr tornega čolna "Francis". Na krovu so dobili zaboj vina in žganja Policija je prepričana, da so bili tihotapci v zvezi. neustrašena bojevitost značilno j ntske policije in usoda kriminalcev j Policija je dobivala že dalj časa zamenje divjačine tekom sedanje j je postala neizmerno težja. Lord pritožbe od prebivalcev, živečih v jeseni. Byng je namreč uvedel reforme v bližini In wood pomola. Ljudje so Thimotby Kennedy, pomožni lov- : Scotland Yardu in vsled tega je bi- se pritoževali, da Jih motijo pono-Čuvaj, je imei sličen doživljaj IO opaziti v zadnjem času veliko ši motorni čolni ter da Je treba pro- zmanjšanje zločinov. - j ti temu nekaj ukreniti. sk' čuvaj, je imei sličen z nekim fazanom. Izvedenci pravijo. da je napravila suša ptice bolj krvoločne in bojevite. ^namnEBiffiDamxapn ^■'.'iacKc^it- ......B OttisuasffiasItiiK;,'. z*' in ADVERTISE 'GLAS NARODA" ZID VZDIHOVANJA DENARNA NAKAZILA Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: VOJAKI, NAROČAJTE 8E NA "QLA8 NARODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. v Jugoslavijo Dtt. 600 ........ | f.50 1,000 ........ I 18.40 1,500 ........ $ 46.7S S,000 ........ % 90.50 14 10,000 ........ $180.00 T Italijo Lir 1M 800 800 600 1000 • •III 9 B.7I 911.SC 918.80 927.40 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo-earjamo, da $mo vsled sporazuma t našim eveeam 9 starem kraju o stanu eniiati pristojbino ta taka ieplačUa od 3% na 1%, | Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; I za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; | za $300 — $6. 1 z*. izplačilo reč jih zneakov kot gora J naveden«, bodifll ▼ dinarjih = Urah ali dolarjih dovoljujemo ie boljfte pogoja. Pri ratikih •ilih priporočamo, da se poprej s nam fporazuMta glada i nakaafla. izplačila po »Iti ao redno izvršena v oven do trcn tednu NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO OABLM LETTER MA PRISTOJBINO 75o. 3AKSER STATE BANK OOBTLANDT STREET, Telephone/ A- Barelof n*w iom, m. x 008* ODA" NEW YORK, WEDNESDAY. OCTO BER 2, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. "Gl&s Naroda" Owned and Published by 8LOYENIC rUBLISHING COMPANY (A Corporation) frank Sakser, President Loula Benedlk, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: flfi W. 18th Street, Borough of Maahatan, New Tor* City, N. Y.f Iz Slovenije. Nevaren snnek. Neznan utopljenec. Hlapec France Becele. stanujoč na cesti na Kodeljevem št. 8. se je ponoči zabaval na trgatvi grozdja v --j Černetovi gostilni na Sv. Petra ce- je bila cesta prazna in noč jasna. sti. Po zaključju veselice " G LAlS N A K ODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja Ust sa Ameriko ln Kanado .............................$6.00 Za pol leta ....................................$3.00 Za četrt leta ................................$1.50 Za New York sa celo leto____$7.00 Za pol leta _______________________________.$3.50 Za inozemstvo za celo leto........$7.00 Z& pol leta ...................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembj kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 MOONEY IN BILLING-S se je od- na kolesu ni prižgal svetilke. Ko se j je Oven že nekaj oasa peljal, je nenadoma ugledal tik pred seboj i s pcčetka neznanega moškega, v j katerem pa je kmalu spoznal 40 J I letnega dimnikarskega mojstra I. J j Perca. Ta se je nenadoma postavil1 j pred kolo. razprostrl roice in pričel! bil *an kakega °Vnom ^ orez dru* ^ ^ " luci. Obenem mu je pričel nagajati, da je moral Oven rszs3dlati in počakati. To se je godilo tik skladovnice drv in je Oven pri tem. da I se otrese Perca, posegel po nekem polenu, kar pa je tega neznansko ■ razkačilo. V naslednjem trenotku je i posegel v žep in privlekel iz njega j žepni nož, ki ga je odprl. Z nožem j je pričel mahati proti Ovnu in mu zadal globoko rano v prsa. Poce-dila se je kri, kar pa pobesnelemu Percu ni zadostovalo in je suval še nadalje. Tekom boja je Ovnu odrezal podbradek, nakar ga je sunil še v vrat in mu ranil žilo dovodnico. Dopis. Drava je naplavila blizu vasi Brezno neznano moško truplo kakih 40 do 45 let. Truplo je bilo o-blečeno v črne plavalne hlače z rdeče tiskanim črkami H. E. G. na belem platnu. Utopljenec je obritega obraza, os tri ženili las ter lepo negovanih zob in nohtov. Najbrž je nega kluba in je voda njegovo truplo prinesla od daleč. V Dravski dolini nad Breznem ni bilo v zadnjem času v slov. krajih nobene smrtne nesreče pri kopanju. Usodni prepir. Pred dvanajstimi leti, torej v času, ko se je Amerika pripravljala na vstop v vojno so se po vsej deželi vršile velike takozvane preparedness parade. Namen teh parad je bil vzbuditi v ljudeh prepriča" nje, da ne bo slo drugače kot da se pridružijo Združene države zaveznikom ter pomagajo poraziti kajzerja- Igrale so godbe, nastopali so govorniki in navduševali ljudi za vojno. Večine prebivalstva se je lotila nekaka histerija in ji o rje njemu, ki bi skuhal ugovarjati. Navzlic temu je bilo pa še nekaj treznih glav, ki si sicer niso drznili agitirati proti vojni, toda nevarnost je obstajala, da v odločilnem trenutku izpregovore. i Taki ljudje so bili pa nevarni tedanjemu redu oziro-j mu neredu, in so jih pod to ali ono pretvezo pošiljali na varno. Tekom neke parade v Calif orni ji je nenadoma eksplodirala bomba, usmrtila in ranila več oseb in povzročila precej muterijalne škode. Kdo je bil atentator? Kar kmalu so ga imeli, ne samo enega, pač pa dva. Zaprli so namreč delavska voditelja Mooneva in Bili" ingsa, ki sta se ob dotičnem času mudila v bližini. Proti obema se je vršil proces, in porota ju je spozna" la krivim. NiČ ni pomagalo njuno dokazovanje, da sta nedolžna, nič izjave pric in dokazovanja zagovornikov. Komati sta morala v ječo. To je bilo pred dvanajstimi leti. Izza onega časa se je pa marsikaj izprenienilo. Mooneye v L in Billingsovi tovariši niso mirovali. Zbrali so toliko dokazihiega materijala, da je moral pod težo dokazov sleherni izprevideti, da se nahajata Mooney in Billings po nedolžnem v ječi. Istega omenja so postali tudi skoro vsi porotniki, ki so ju spoznali krivim in tudi sodnik, ki je vodil proces, je prepričan o nujni nedolžnosti. Toda vse skupaj ni nič pomagalo. Billings in Moonev sta ostala v ječi. Sedanji ealifomijski governer Young se je moral slednjič udati splošnemu pritisku javnega mnenja ter obljubiti, da bo slučaj natančno preiskal ter izpustil iz ječe jetnika, če jo bo smatral za nedolžna. Začetkom leta je obljubil, da bo vse svoje počitnice posvetil št udiranju slučaja. Zdaj se je vrnil s počitnic ter izjavil, da sta Billings Hi Moonev po njegovem umen ju nedolžna. Namestu, da bi ju takoj pomilosti!, pa še čaka in odlaša. 15. septembra popoldne je maščevalno ljubosumje zahtevalo težko žrtev. V Studencih se je med četrto in peto uro odigral tragičen dogodek, ki je terjal življenje za-sebnice Alozije Trofenik, s katero je že tri leta živel 38-letni ključavničar Mirko Škof, zaposlen pri železnici .Med njima je večkrat prišlo do nesporazumljenj in prepirov, kar je končno povzročilo, da je ključavničar zapustil svojo družico in se preselelil k drugi. Ker pa v treh letih ni Alojziji ničesar plačeval, ga je ona tožila in sodišče je Škofa obsodilo v povračilo stroškov, ki jih pa obsojeni ni poravnal. Ljubosumje in nehvaležnost bivšega ljubimca je Alozijo Trofenik nagnalo, da je odšla na Mirkovo novo stanovanje in mu zaplenila nekaj oblek, da se vsaj deloma krije za triletno skrbništvo. Mirka takrat ni bilo doma. Ko pa se je vrnil. je našel omare prazne. Brez odlašanja je odšel v Studence in za-Irteval od bivše tovarišice, da mu vrne obleko in perilo. Ljubosumna Alozija pa mu je skočila v lase in ga obsula z najrazličnejšimi občutki. Friderik jo je pahnil od sebe na bližnjo posteljo, toda razkačena ženska se je ponovno zagnara vanj. Friderik jo je, kakor prvič, sunil od sebe, toda v drugo smer. Priletela je na rob stola tako nesrečno, da je obležala v nezavesti, škof je sam odhitel obvestit rešilno postajo, ki je nezavestno Faniko prepeljala v bolnico, toda radi notranjih poškodb je 50-letna ženska med prevozom umrla. Škof se je sam javil policiji, ki ga je izročila mariborskemu sodišču. Napad z nožem. Na cesti tik Višnje gore je bil izvršen surov napad na 20-letnega posestr.ikovega sina Alojzija Ovna iz Stranske vasi pri Višnji gori. Oven se je peljal s kolesom po cesti iz Višnje gore proti domu. Ker pravil France v družbi še kakih 81 moških na uiico. kjer so pričeli pod j Povijajo za jesensk vplivom alkohola prepirati. Kreni- j pri li so po Sv. Petra cesU cez Zmajski! Uvskim razmeram, smo most. nato pa zopet nazaj na Sv. Petra nasip, kjer je r.ekdo za Poi-lakovo tovarno udaril Beceleta p<-glavi. Zatem so pričeli zopet vpiti ik do brega Ljubljanice. V naslednjem trenotku je že sunil Beceleta nekdo iz družbe z brega navzdol, da je padel več metrov globoke. Priletel je z viška v dokaj globoko stransko korito Ljubljanice. Ker je bil nevešč plavanja, je pričel na vso moč vpiti, nakar so prihiteli neki pasanti. Za dogodek je doznaf medtem iz službe domov v novo hišo na Poljanski cesti se vračajoči policijski uradnik Zvon-ko Gregorič, ki je nemudoma obvestil rešilno postajo. Na mesto sta prihitela dva gasilca, ki sta prine- sla s seboj lestvo, nakar so" popol-Na krik je prihitel hlapec Ivan Po- , ncrria premačena in premraženega tokar iz Višnje gore, ki pa je slabo Beceleta izvlekli na breg. Družba naletel. Vinjeni in podivjani Pere moških med katero se je nahajal je napadel tudi njega in se je ta Becele popreje, se je seveda razbe-skušal rešiti z begom. Vedar pa ga žala in prepustila napadenca uso- je dohitel in ga ranil v pleča. Težko poškodovani mladenič se je ves okrvavljen mukoma priplazil do hiše trgovca Mihaela Omah-na, kjer je izpovedal, da je postal žrtev pobesnelega Perca. Omahen videč ranjenca, ki je bil že blizu nezavesti. se je takoj odločil, zapre-gel konja in odpeljal Ovna v Stično, kjer ga je obvezal in za silo operiral dr. Fedran. Zločinca so pričeli medtem že iskati orožniki Pere je odšel po krvavem dejanju domov, kjer se je umil. pozabil pa je izprati tudi nož. ki ga je spravil v žep. Pere je orožniku sprva svoje dejanje tajil, vendar je pozneje, di. Chicago. III. Jesen je tukaj, vrtr.e veselice so končane, društva in klubi se pridno t zimske j prireditve. Kljub bolj slabim de- i pri dru- S šivih precej agilni, vsaj kadar ?re, za zabavo. Društvo Zvon"*, št 70 J S K J priredi jesensko vesei:co dne 9 no- j vembra v šolski dvorara na I :n-coln in 22 cesta. Ker je to društvo se znsiraj r.aj-bolj postreglo svoje goste bo tudi skušalo to storiti na 9. novembra zvečer. Vsi člani in prijatelji društva dobro došli; izvrstna godba in za drugo vse vam preskrbi odbor. 1 16. novembra priredi zabavni večer ali veselico Zveza slovenskih organizacij v dvorani S. N. P. J. na Lawndale in 27. cesta. Ker je čisti ' dobiček namenjen v svrho zgradbe Slov. Nar. Doma se vse napredne Slovence vabi, da se v največjem številu udeleže. Posebno se va-: bi društva, katera so včlanjena pri . Zvezi. Začetek je povoljen. od Vas | se pa pričakuje večje agilnosti in : podpore. I Delnice so v razprodaji, in je že-| leti, da posežete po njih. Čim hi- Pozneje je Becele prijavil, da ga' treje bcdo Prodane- Prei boste »meje sunii v vodo delavec France 11 f^0 P°trebno zgradbo Grabnar, stanujoč na Zoioški cesti. Policija je imenovanega zaslišala, a se je izgovoril, da sploh ni bil udeležen pri stvari, ker se je takrat nahajal v posetih pri svojem dekletu nekje na Opekarski cesti. K sreči je dobil Becele pri padcu v i je m°gOČe PIačevati" Pndite 4- okto Toraj, ne pozabite 16. novembra! Še nekaj: Jugoslav Bid. Loan Ass. odpre novo 44. serijo. Vsem tistim. kateri še ne spadate tja, Vam priporočam, da pristopite. Vzemite si delnic, koliko veste, da jih Vam vodo le malenkostne poškodbe. Silen kokošji pokolj. V kurnik šolskega sluge Ivana Hartmana v celjski okoliški šoli sta vdrla dva velika siva ovčarska psa in raztrgala kar G kokoši. Tri pe- bra v dvorano S. N. P. J. zvečer, tam Vam bo na razpolago ves di-rekterij in dobite vsa pojasnila. Toraj na svidenje! John Zvezich. ko so našli pri njem krvav nož, na- teline so našli napol mrtve in o- To jesen namerava še enkrat kandidirati ter s pomilostitvijo počakati do te prilike. Mooney iu Billings sta se vedno v ječi in bosta toliko •"asa, da bo governer zadostil svojim političnim ambicijam., Kaj nizkotnejšega si človek skoraj ne more predstavljati. NARODA"— list slovenskega naroda v Ameriki! — Naročajte ga!g. Grozdje! Kakor zadnjih deset let, tako tudi letos prodajam GROZDJE VSEH VRST na drobno in na debelo ali cele kare, direktno iz vinograda. — Blago izvrstno in cene zmerne. BURKLEY PRODUCE CO.. 1730 Pike St., Pittsburgh. Pa. — Leo Skoda, Mgr. — Tel. Atlantic 3960, Telefon na domu: Clairton 565. pad priznal. Perca. ki je poročen ter oče enega otroka, so orožniki še istega večera utaknili v zapor. Ov-novo stanje je kritično. Dr. Tone Gosak umrl. Odvetnik dr. Tone Gosak je 17. septembra popoldne v najlepši moški dobi 48 let odšel v večnost. Podlegel je možganski kapi. Navidezno kakor hrast čvrsti mož je že nekaj let trpel na močnem pritisku krvi in zdaj je izdihnil, ko bi lahko še najbolj razvil svoje tovorne sile. skuoene v smeri proti Gaber ju. 16 kokoši pa mrtvih poleg šolskega plota. O ostalih 10 kokoši ni nobenega sledu. Očividno ima neznan prijatelj perutnine nalašč zato se je v hipu užgala v skednju nakopičena slama. France je skušal o-genj zadušiti, kar pa se mu ni posrečilo in je moral ves opečen zb?-žati iz skednja. Ves iz sebe je nato begal po vasi. nakar se je neznano kani izgubil in se še ni pojavil m«d dresirane pse. da ga preskrbujejo' ljudmi. Na pomoč so prihitela šte s svežo kokošjo pečenko. V znamenju noža. Te dni je bil z dopoldanskim vlakom pripeljan v Celje 18-letni čev-: Ijarski pomočnik Ignac Marin iz ! Moravč, ki je bil zadnji čas usiuž-I ben pri čevljarskem mojstru An- dreju Kukenbergu v Trbovljah. Ma-Doma je bil v Žičah, kjer je bil j rin stal zvečer pred župno cerkvi-njegove oče ugleden posestnik, go- j v ™>ovljah in se razgovarjal z stilničar in celih 25 let župan. Gim- j nekim svojim prijateljem rudarjem nazijo je Tone študiral v Celju, pra- irai" «««"" vo na Dunaju in v Pragi, promovi-ral pa je v Gradcu. Kot diiak je bil delaven v dijaških organizacijah, čuvstven govornik, najboljši tovariš, vesel in dobrosrčen vsikdar. Sodniško prakso je nato vršil v Tr- Kar naenkrat pa je planilo proli fantoma 6 temnih postav zabliska-so se nož in na tla sta se zgrudila Marin in njegov prijatelj. Napadalci so potem izginili v temi. Oba ranjenca, ki sta močno krvavela iz ran na gornjem delu te- stu, kjer se je živo udejstvoval tu- \ lesa- so nemudoma prenesli v ru- di v narodnih delavskih organizacijah. Odvetniški koncipijent je bil leto dni pri dr. Karlov;ku v Celju, tri leta pri dr. Mueller ju v Celovcu in ostalo dobo pri dr. Furlanu v Ljubljani. Družico Emico si je 1913 poiskal v ugledni ptujski družini Magoličevi in je še isto leto otvoril svojo odvetniško pisarno v Ptuju. V vojni je kot rezervni nadporoč-nik prebil prve boje na črnogorski meji in nato na italianski fronti, kjer je bil 1915 ujet in se je iz laških taborišč povrnil sredi leti 1919. Glavna privlačna sila, ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg, iočnega poslovanja Popolna varnost pri nas naloženega denarja. m £ g Obresti po 4 mesečno obrestovan j e. Sakser State Bank NewYork,N. Y. darsko oolnico, kjer jima je bila nemudoma nudena potrebna pomoč. Marin je dobil globok sunek z nožem v hrbet in ima težko poškodovana pljuča, dočim je njegov tovariš rudar zaboden na levi prsni strani in gre rana v smeri srca. Marin je bil sprejet v celjski bolnici na zdravljenje, ker ga trboveljska rudniška bolnica, ki je namenjena rudarjem ni mogla sprejeti. Ogenj v Malem Potoku pri Sodra-žici. 4 V Malem Potoku nad Sodražico je pričelo goreti v skednju posestnika Josipa Lušina. Ogenj je zanetil po nesreči gospodarjev brat France, ki je v hlevu nalival v vžigalnik bencin ter si hotel prižgati cigareto. Ker je ravnal neprevidno, vina gasilna društva. Ker je primanjkovala vode, je bilo gašenje močno otežkočeno in so si morali gasilci pomagati z gnojnico ter z vodo iz mlakuž. Končno pa se jim je vendarle posrečilo ogenj omejiti in doseči, da se ni razvil na bližnja poslopja. Vlom v barako poleg stavbe. V barako poleg nove stavbe v Livarski ulici je bil izvršen tekom noči drzen vlom. Neznani storilec je cdtrgal pri vratih videčo ključavnico, nakar je odnesel \/ pisarno površnik, par čevljev in suknjič, vse last stavbnega polirja Kalca. Obenem se je tat polastil 200 dinarjev gotovine, ki jih je vzel iz odprtega kovčega v sosednjem prostoru na škodo Jerneja šumeja. POZDRAV! Predno se podam na široko morje proti stari domovini, vas vse lepo pozdravim. Hvala vsem nabiralcem in darovalcem za mojo odhodnico, ki je 22. septembra zvečer tako lepo uspela. Bog vas živi, še mnogo let zdrave in vesele! Zahvaljujem se vsem darovalcem za podarjeni prstan in vas še enkrat lepo pozdravim. Na svidenje na Chisholm, Minn., ako ne, pa nad zvezdami! Priporočam tvrdko Frank Sakser vsakemu rojaku potujočemu čez New York v domovino. Dobra postrežba, uljudni uradniki. Primos Vesel, potujem v Zamostec, pri Sodražici. CENJENI ROJ AR, ako hočeš imeti kaj boljšega, ga letos vsaj za poskušnjo pri meni vzemi. Frank Oblak 7206 Butler Phone: Hiland 04&4J PITTSBURGH, PA. . .... .. Peter Zgaga Angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald potuje proti Združenim državam. V New Vorku ga bo sprejel ameriški državni tajnik -er ga Nprerr.il v Washington*: k predsedniku Hoover ju Posvetovala se bosta o razerožr-vanju :rr o načinih m ar»ds*.tih kako bi bilo mogoče preprečiti bodoče vojne Leta 1514 je bi! MacDonald izgnan iz Belgije, ker se je zavzemal za mir. Časi se izpreminjajo. Danes po petnajstih letih je tudi Belgija za mir. Poznam rojaka, ki je velik jedec* po a Bogom. Vse bi pojedel, kar bi videl in še več. Nekega dne je bil povabljen na kosilo. Kosilo ni bilo preveč obilno, ker gostitelj ni poznal te rojakove lastnosti. Po kosilu vstane gostitelj in reče rojaku: — No. kdaj boš zopet prišel k nam obedovat? — Če hočeš, kar precej, — se je glasil odgovor. * O. naše ženice so skrbne ženice. Rojak je začel zjutraj kapljati ter kaši j al v^s dan. Naslednjega dne ni mogel na delo. ampak je ostal v postelji Njegova žena je bila zeio razburjena in v skrbeh. — To je nevarna -tvar, - inti je rekla — Saj ne boš hud. ker sem poslala ponj'1 — Zakaj bi bil hud0 Pr> koga poslala: po zdravnika ali po duhovnika? — O ne. ampak po agenta, da t«-bo za življenje zavaroval. H- Mož je očital svoji ženi: — Pred poroko si zatrjevala, da znaš biti zvesta kakor zlato, danes so mi pa povedali, da ima.š že pet let j razmerje z nekim ljubimcem, i — No. ali ni to zvestoba? — ga je zavrnila. * Sveteč primer ženske skromnosti j in prlprostosti je nenapudran nos. Splošno znana stvar je, da je ; Washington mokro mesto, j Le viri. iz katerih prihaja mo-j krota, nočejo postati znani oblastim. Zdaj je v New Yorku zopet uveljavljen stari stalni čas. Vse poletje smo štedili ure — vsak dan eno — prištedili pa nismo ničesar. Če ne bomo pohiteli, bo zmanjkalo časa za prešanje. Neki ameriški politik Je hotel napraviti predsedniku poseben kompliment ter je rekel, da je ameriški Mussolini. Hoover jeva dolžnost bi bila, da ga tožil zastran razžaljenja časti. * Ameriški suhačl hrepene po "čisti resnici", toda ne pri sebi, pač pa pri drugih. H- Angleški princ se Je posvetil letanju. Nabavil si je zrakoplov in namerava biti vsak dan par ur v zraku. Upati je, da bo imel več sreče kot pa pri ježi. Če imajo angleški zrakoplovi taka svojstva kot jih imajo angleški konji, bo princu slaba predla. Učitelj je vprašal učenca: — Kateri mesec ima osemindvajset dni? — Prav vsi meseci imajo osemindvajset dni, — se je oglasil odgovor. * Neki pastor je ustanovil novo vero. Zakaj vendar ustanavljati novo vero, ker je še stara tako malo izrabljena in rabljena. •O L A S NAHODA" NEW YORK, WEDNESDAY, OCTO BER 2, 1529 The LARG EST SLOVEN^ DAILY In U. S. A, ALPHONSE DAUDET 1. Eliksir prečastitega patra Gaucherja. Sveto mesto Jeruzalem. V poročilih o spopadih med židovskim in arabskim življem v Palestini se skoro dnevno omenja Jeruzalem, v hebrejščini Jerušalajim ali Dim miru, arabski E! Kuds, t. j. Svetišče. Jeruzalem je že od pamtiveka pre stolnica paletinske zemlje, v novejšem času pa glavno mesto britanskega mandatnega ozemlja v Sv^ti deželi. Leži na gričih, ki ob njih j Nekega dne pa, ko so razpravlja- , bolj ganjen ko vsi drug, mu je s ! li v kapitlju o teme perečem vpra- i spoštovanjem poljuboval konec nje .'srknite tole, sosed moj. nato mi šanju je bilo prij0rju sporočeno, da ! gove raztrgane kapuce. Nato se vznožju teče potok Kidron skozi do- jveste svoje mnenje. , želi ferat Qaucher govoriti na zbo- je vsak vrni v svoj stol k premiš- Iz kapljico za kapljico, z minuci- ru. . Brat Gaucher je bil samostanski kravar: to je, ves dan se je u-kvarjal s tem, da je pohajkoval od ljanju; in na takojšnji seji je ka-pitelj sklenil zaupati krave bratu Trasibulu. da bi se mogel brat jozno .skrbnostjo draguljarja, kadar .šteje bisere, mi natoči grave- ; ki župnik dva prsta zeleneSa>! Zjdu do zidu samostana, goneč pred Gaucher ves predati izdelavi svo- .lafčega se likerja, opojnega, ble- • seboj dye suhi kravi sta iskali ze_ * jega elksirja. ' 'e;f;l ^vrstnega ko da mi jej y razpoklnah Uaka Do dvanaj-| - tolnčni žarek prisijal v želodec. — To je eliksr patra Gaucherja, radost in zdravje naše Provence, mi de dobričina z zmagoslavnim obrazom. Izdelujejo ga v samostanu pre-monstratenzov, do dve milji od vašega mlina Ali ni tole vredno v.seh šartrezov sveta?— In če bi ve-deli, kako zabavna Je povest tega tliksirja! Sicer pa poslušajte... Nato mi prične župnik v tej jedilnici župnišča. tako nedolžni in tako mirno s svojim križevm potom v malih slikah in čednimi svetlimi zavesami, visečimi ko mašne srajce. brez vsake hudomušnosti pripovedovati malo skeptično in nespoštljivo povestico, v duhu kakega E-rasma ali d'Assoucyja. stega leta ga je odgajala neka prismojena starka iz pokrajine Baux, ki so jo zvali tetka Begon. nato so ga sprejeli k menihom. Nesrečni kravar se ni nikdar mogel naučiti drugega, ko goniti svoje žvali iz izgovarjati Pater noster; a še tega je izgovarjal po provencalsko, kajti imel je precej zakrknjene mož-gcne in duha ostrega ko svinčen nož. Sicer pa je bil goreč kristjan, čeprav malo navidezen in se je dobro počutil pod raševino ter se pod- 1 vrgel pokorščini z močnim prepri- j čanjem in rokami!.... 1 Ko so ga videli vstopiti v kapi Pred kakimi dvajsetimi leti so bili zapali premonstranten. ali kakor jih nazivajo naš Provensalci. beli patri, v veliko revščino. Če bi bili videli njihov samostan v tem času, bi se vam smilil. Velik zid in Pahomijev stolp so1 razpadali. Okoli zaraščenega samo- pravi, da prazen sod najbolje de- lana so se lomili stebli, kameniti lek i2 olivnih pečk po pr,vici se svetniki so padali v svojih vzdkih. l Nobeno okno celo, nobenih vrat, ki i bi zapirala. Po dvoriščih in kapelah je veter od Rhone pihal ko v Carmargni, upihoval sveče, lomil svinec cerkvenih oken in podil vodo iz škropilnih kamnov. A najža-lostnejše od vsega so bili samostan- i ski zvonik, tihoten kakor zapuščen , golobnjak in patri, presiromašen, da ( jenka stara, pela je prav grde pes bi si kupili zvon; budnice so morali oznanjevati s tolkači iz mandljevega lesa. .. eliksirja je samostan premonstra-telj^ko dvorano, preprostega in za- | tenzov prav hitrQ obogatel Nano. bitega, kako nerodno pozdravi zbo-i SQ pozidali Pahomijev stop Pri. rujoče, so prijor, kanoniki, blagajnik in vsi ostali prasnili v smeh. To je bil stalen učinek, ki ga je iz-zal, kadarkoli se je odkod pojavil ta dobr starikavi obraz s kozjo brado in nekoliko neumnimi očmi; brat Gaucher se pa tudi ni hudovul zaradi tega. — Prečastiti moji, prične s pro-todušnim glasom, vrteč svoj mo- lino Jozafat. Na nasprotni strani stopi Oljska gora, kjer je Odreše-nik molil pred smrtjo. Še danes velja Jeruzalem za sveto mesto kristjanom. Židom in muslimanom. Mesto se deli na štiri četrti: na kristjansko židovsko, muslimansko in armensko. Na vzhodu gospodarijo muslimani, ki imajo v posesti Pot trplenja 'Via dolorosa i in tempelj; na severovzhodu je domena kristjanov t cerkev Božjega groba»; južnozapadni del mesta je v rokah Armencev tcitadela), Žid je. pa so se utrdili med Sionom in Haramom. kjer imajo več sinagog. Zunanjost mesta ne nudi nič posebnega. Ulice, so ozke, tesne cesto slepe in umazane. Hiše so sicer iz kamna, toda majhne in nizke. Na vrhu so ravne ali pa imajc kupolo. Vhodi v stanovališča so tesni, oknu večinoma zamrežena. Vse to diha nekakšne tesnobo, ki preide na človeka. Občutek jor je dobil novo mitro, cerkev lepo Jeruzalemu, je v glavnem ta, da okrašena okna; in v tankem vrhu ' primanjkuje prostora in snage, zvonika je lepega velikonočnega ju- ! Najdragocenejši kraj v mestu je tra začela udarjati cela vrsta zvo- j ''Pot trpljenja", približno km dol-nov, velikih in malih, zvoniti m pri uiica- u se vl(*e od Štefanovih trkavati kar na veliko. 1 vrat 'Jeruzalem ima šest velikih Kar se tiče brata Gaucherja. te-i vhodov > do Božjega groba. Po legen ga ubogega lajika. čigar robatosti j di iz 1G- veka je napravil jezus so tako razveseljevali kapitelj, o j Kristus to pot. ko so ga vodili v Kako je dobro brat Gaucher u spel, da najde recept tetke Begon? j Koliko naporov ga je stalo? Koli- 1 ko noč je prečul? Zgodovina molči. Edino gotovo je dejstvo, da j bil po preteku šestih mesecev eliksir belih patrav že zelo popularen. Po vsej grofiji, po vsej pokrajini d' Arles nobene hiše, nobene shram-i be, ki ne bi imela na dnu zaloge, med steklenicami vina in konser-viranih oliv male lončene steklenice, zapečatene z grbom Provence, z zamaknjenim menihom na srebr-ni etiketi. Zahvaljujoč slavi svojega njem ni blo več čuti v samostanu. Odslej so poznali le prečasttega patra Gaucherja, razumenega in zelo ni. Mislite si, da se napenjal svojo u-enega moža ki je avel ^^o-itak še zmešano glavo in menim. ma logen Qd ^^ malih Jn mnQ_ da sem našel sredstvo, k nas vse j goštevilnih opravil v samostanu in izvleče iz zagate. Evo. na kak način Dobro poznate tetko Begon, to dobro ženico, ki me je odgajala, ko sem bil majhen. • Bog se usmili, njene duše, izpri- Ubogi beli očetje! Se zdaj jih vidim, kako na dan sv. Rešnjega Telesa žalostno stopajo za procesijo v svojih zakrpanih kutah, bledi, suhi, hranjeni Gd limon in melon in za njimi monsinjor prelat, ko stopa upognjene glave, sramujoč s? na svetlo pokazati svojo palico, s katere je zginilo že vse zlato in svojo mitro iz bele volne, izjedeno od moljev. Gospe od bratovščine so jokale v vrstah od sočutja, a debeli nosači bandei so med seboj zbijali šale, kažoč ha revne menihe: — Kalini shujšajo, ako se družijo v jate. Dejstvo je bilo, da so nesrečni beli očetje dospeli do tega, da so se vpraševali, ali ne bi bilo bolje razkropiti se po svetu in iskati hrane vsak na svojo roko? smi. kadar se je napila.) Povedati vam hočem torej, prečastiti moji, da se je tetka Begon svoje dni spoznala v planinskih rastlinah tako in še bolje ko kak star kos s Korzike. Proti koncu svojih dni je bila sestavila izvrsten eliksir; zmešala je pet ali šest vrst zdravilnih zelišč, ki sva jih skupaj hodila brat v se po celi dan zapiral v svojo de-stilerijo, medtem ko je trideset menihov plezalo po gorah in iskalo zanj dišečih zelišč.... Ta destilerija, v katero nihče, ni-~ j ti sam prijor ni smel stopiti, je bila v stari, zapuščeni kapeli prav na koncu vrta kanonikov. Preprostost dobrih očetov je bila napravila od nje nekako čudežno in strašno stvar. Ako se je dogodilo, da se je kak podjeten in rodoveden me-nišič popel na divjo trto in priplezal prav do zvezde na portalu, se . je hitro zvalil nazaj doli, prestra-gorovje. Od tedaj je preteklo dosti j Sfin Qd pogleda na patra Gaucher. let; ali jaz menim, da bi s pomočjo svetega Avguština in z dovoljenjem našega očeta prelata mogel zopet najti — če bi dobro iskal — sestavo tega čudovitega eliksirja. Potem ne bi imeli drugega dela, ko polnit ga v steklenice in ga nekoliko drago prodajati, kar bi dopuščalo zajednici, da na lep način o- ja z njegovo brado nekromana, slo-nečega nad svojimi pečmi z alko-holmetrov v roki. Poleg tega povsod okoli rdečkaste retorte, velikanski kotli, kristalne posode, en sam pisan nered, ki je plamtel ko začaran v rdeči svetlobi poslikanih oken.... Kadar se je zmračilo in zazvonilo večerno Zdravo Marijo, so se Božji grob, 2 m dolga in 180 cm široka grobnica. Od stropa navzdol visi 43 ampel iz najžlahtnejše kovine, 13 jih je last kristjanov, 13 Grkov, 13 Armencev, 4 imajo Kopti. Nekoliko naprej je v plošča iz marmorja vdelan obroč. Tu se je Kristus prikazal spokornici Mariji Magdaleni. Na zunaj je Jeruzalem obdan z o-zidjein, ki je 12 m visoko in se vleče 4» kilometre v daljavo. Ta zid je dal napraviti sultan Soliman leta 1534. Ker smo že pri Solimanu, odpri-mo nekoliko knjigo zgodovine Jeruzalema: Mesto je doseglo svoj raze vit za časa Heroda. Baje je takrat štelo četrt milijona duš. število, s kate-dim se zgodovinarji ne morejo sprijazniti. Že tiste čase je bil Jeruzalem obzidan in je imel mnogo stolpov. Svoj veliki pomen pa je izgubilo mesto za upora Židov proti Rimljanom leta 170 po Kr. Tit ga je oblegal od aprila do septembra, ga postopoma zavzemal in seveda tudi razdejal. Hadrijan je pozneje zgradil na razvalinah rimsko vojaško kolonijo, Aelio j Capitolino. V novi naselbini so S3 j pa nastanili izključno Rimljani, ži-! dom je bil dostop prepovedan. | Pozneje je bil Jeruzalem v pra-ki ga ima tujec v vem pomenu besede terišče zgodovinskih dogodkov. Konstatin Veliki je dal zgraditi tam, kjer je stal Božji grob, baziliko. Toda prihrumeli so Perzijci in vse razdejali. Okolu leta 620 po Kr je opat Modest obnovil cerkev. L. 637. je zavzel Jeruzalem po dvomesečnem obleganju turški kalif Omar. Kristjane je to tako bolelo, da so se dvignili proti polumesecu v znanih križarskih vojnah. In res se je sreli leta 1099 osnovalo v Je luzalemu krščansko kraljestvo. Miru pa ni bilo več. Saraceni so osvojili Jeiuzalem pod Saladinom. a cesar Friderik ga je iztrgal turški sili, vendar ne za dolgo, kajti že leta 1241 ga najdemo zopet v turški o-blasti. Šele 1664 je sveto mesto z dragocenimi spominki na Odrešeni-ka zasijalo v novi krasoti. A niti sedaj niso bili končani boji in nesreče. Leta 1808 je zaradi neke sveče nastal požar, ki je povzročil, da so morafli cerkev nanovo pozidati. Kakor zgodovina, tako je pisano tudi drugo življenje v Jeruzalemu in okrog njega. Mešanica je v vseh ozirih velikanska, enotnosti ni nobene. Prebivalstva so v mestu našteli pri zadnjem ljudskem štetju leta 1922 dobrih 62,000 duš. Med njimi je 15.000 kristjanov. 13.000 muslimanov in 34,000 Židov. ZASTAVE bogati, kakor to delajo naš brat je j nalahko odprla vrata tega čudež_ iz Trappe m iz Graude .... | nega kraja in prečastiti se-je podal Ni imel časa končati. Prijor ga ie i v cerkev k večerni pobožnosti. Mo-objel okoli vratu. Kanoniki so ga i rali bi videti, kak spreje mje bil, prijeli za roke. Pater blagajnik, še kadar je šel po samostanskem hodniku. Bratje so tvorili špalir, ko je stopal mimo njih. Šepetali so: — Pst!.... on ve za skrivnost!.... •VH.BNK AMIRliKI. M.OV1NIKK IN NRVAlKI RIQALUC, PftCKOftAMNIOS. THO-•OJNICK, ZNAKI, UNIFORME ITD Sigurno 25% ceneje koi drugod. VICTOR NAVINfcEK, 831 QREEVE «T, CCNCMAUSH, WA. smrt. Od štrinajstih postaj, ki jih na tuva Sveto pismo, jih je pet v cerkvi sami, ki je sicer last raznih verskih sekt. V tem poslopju čuvajo pripadniki vseh cerkva dragocenosti in spominke na Zveličarja. Kristjanom je najdražja rdečkasta plošča iz marmorja, o kateri gre glas, da je na njih Niikodem mazilil Jezusovo truplo. Golgota stoji 4.5 m nad cerkvijo in je last Grkov, ki so napravili z nje kapelici. Vdoblbina, kjer se je dvigal iz zemlje Odrešenikov križ je obrobljena s srebrom. Na desni in levi pa je še videti jami, kjer sta bila zasajena v tla križa levega in desnega razbojnika. Takoj zraven zija razpoklina, ki seže, po govoricah, do sredine zemlje. Odprla se je ob potresu, ko je umiral Jezus na križu. Odtod vodi 29 stopnic navzdol v abesinski del, kje so devet stopnic nižje našli tr-njegovo krono in žrebljc, s katerimi je bil Kristus pribit na križ. Ves ta prostor je zazidan z raznimi kapelicami. Ena izmed njih označuje mesto, kjer so vadljali za Odreše-nikova oblačila, druga pa kaže prostor, kjer je preživel sklep svojega življenja spokorniški vojščak Lon-gin, tisti, ki je s sulico predrl Kristusove prsi ter se je pozneje izpre-obrnil in pokristijanil. Tem stavbam se je leta 1140—49 priključila še križarska cerkev s sio-j vitim Katolikonom in kroglo, ki po- novim Jeruzalemom, ločnica med ljudmi, katerih pota gredo daleč narazen. Zid je prav za prav zadnji vidno ostanek Heroaotovega templja. Posamezni kamni tega zidu so 20 m visoki za zidom pa stoji Omarjeva mošeja. Vzdihovanje se začne z mrmranjem Židov, ki posedajo po tleh. število molilcev naraste posebno ob petkih zvečer in ob prazničnih dnevih, ko se vrši objokovanje pod vodstvom moža ki moli naprej, množica pa mu odgovarja. Evo besedila ene izmed židovsih vzdiho-valnih molitev: Glas: Zaradi palače, ki leži v razvalinah — Množica: — živimo v suženjstvu in žalosti. Glas: — Zaradi templja, ki so ga razdejali — Množica — živimo itd. • Refren se ponavlja po vsakem verzu molilca-Glas: Zaradi zidov, ki so bili porušeni, zaradi veličanstva, ki je po- [ kopano, zaradi naših velikih mož, j ki so mrtvi, zaradi duhovnikov, ki so se pregrešili, zaradi kraijov. ki j so ga zaničevali itd. Te tožbe pri- j pravijo množico v takšno ekstazo, da je zid in tla pod njim dobesedno oblit s solzami. Takšnih in sličnih molitev imajo Židje celo serijo. Vzdihovanie pa l postane vtasih tako neznosno, do so zaradi njega že večkrat izbruhnili nemiri v mestu. Sfanatizirane j množice so se vrgle na drugover-nike, zlasti na Arabcj, ki jih sma-■ tra jo za svoje naliujše sovražnik r ; Vedno, kadar je šlo po židovskem i naziranju za onečaščenje "zidu 1 vzdihovanja", so se izcimili konflikti. Sedanji spor je .samo epizoda v boju za ohranc židovskih svetin1 ; in tradicij. Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz iestih zemljevidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. neBPBMBi CENA 1. GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK V NAJEM se dajo 4 lepe sobe in klet na — «223 GLASS WE., CLEVELAND, O. KJE SE NAHAJA JOSEPH ŠTEM- j________ BALJ, podomače Štembalov iz Iga pri Ljubljani. Pred 14. leti se ' je nahajal v New Jersey. Poro a- ( ti mu imam zelo važno zadevo, j Prosim čitatelje. ki vedo za r.je- ! gov naslov, da mi javijo; če pa sam čita, ga prosim, da se mi i zglasi. — Valentin Rozman, Snyder Ave., R. D. 3, Barberton, O. <3x 2.3,41 Pošljite nam in mi vam bomo pošiljali |J f 2 meseca fj ! "Glas Naroda" jj | in prepričam smo, da boste potem jj naročnik. B||||M Blagajnik mu je sledil in mu govoril sklonjene glave..,. Sredi tega oboževanja je korakal pater, brisal si znoj s čela, svoj širokokrajni tri-oglati klobuk pomaknjen malo nazaj, da je izgledal ko avreola, zadovoljno gledal okoli sebe velike vrtove, zasajene z oranžami, modre strehe, na katerih so se sukale nove veternice in v samostanu, bliska jočem se ob beline — v elegantnem in s cvetjem okrašenem stebrišču — kanonike v novih oblekah, ki so se sprehajali po dva in dva z zadovoljno spočitim i izgledom. — Meni so dolžni hvale za vse to! je govoril prečastiti sam sebi; in vsakokrat ga je ob tej misli prevzel ponos. Ubcgi mož je bil za to hudo kaznovan. Zamislite si! Nekega večera, med večernicami, je prišel v cerkev v izrednem stanju: rdeč, zasopljen. z obrnjeno kapuco in tako zmešan, da je pri škropilniku pomočil roko do komolca v blagoslovi j eno vodo. prva so mislili, da je to iz razburjenosti, ker .prihaja prekasno. a ko so videli, da se globoko priklanja ogrgl&m m stolom, namestu. da bi pozdravljal glavni oltar, da gre preko cerkve kakor vrtinec vetra, da pet minut tava po koru ter išče svoj sedež, in slednjič, ko se je vendarle vsedel, da se prikanja na1 desno in levo in da se nekako blaženo smehlja, se je začulo začude- meni tukaj "središče sveta". Vse tod okoli je bogato opremljeno, povsod se blišči zlato in srebro m sc sveti bron in marmor. Na zapad-ni strani stroji Božji grob z mnogimi kapelicami. Spredaj je angelska kapela s kamnom, na katerem je sedel angel, potem ko je Kristus vstal od smrti in nagovoril iskalce Zveličarja: "Kaj iščete živega med mrtvimi?" Tik tega prostora stoji no mrmranje. Šepetali so od kle-čalniko do klečalnika: — Kaj je vendar našemu patru Gaucherju? .... Kaj je vendar našemu patru Gaucheju? Dvakrat je moral vznemirjeni prijor udariti s palico po tlaku, da zapove tišino.... Od tam doli iz daljnega kora so se psalmi še dokaj dobro oglašali; ali odgovorom je manjkalo pobožne zbranosti.... Nenadoma, prav sredi molitve Ave verum zapoje pater Gaucher, ki se zvrne v svojem sedežu in in-tonira z mogočnim glasom: V Parizu živi en beli pater. Patatin, patatan, taraban, tara-bin.... Že od nekdaj so Jeruzalemci na slabem glasu. Očitajo jim lenobo, spletkarstvo, maščevalnost, podlost in lažnivost. Eaino lepo svojstvo. ki odtehta druge napake, je izpolnjevanje verskih dolžnosti. V tem pogledu so pripadniki vseh veroizpovedovanj naravnost fanatični. Danes obstoje v Jeruzalemu trije patrijarhati: katoliški, grški in armenski. Najmočnejša verska občina je grška, kateri je treba pridružiti še sicer rusko samostojno misijo. V katoliški posesti je znameniti Domotio Sanctae Virginis. Na tem prostoru je stala svoj čas hiša evangelista Janeza in v njej je do svoje smrti bivala Mati božja. Klima ni posebno zdrava, vendar pa znosna. Poleti omiljuje žehtečo vročino sapa od morja. Ponoči je zelo hladno. Največji nedostatek je pomanjkanje vode. Jeruzalem namreč stoji na sklaaovih apnenca. Obrt in trgovina sta tako šibki, da sta čisto brez pomena. Zid vzdihovanja ki se cesto imenuje v sedanjih spopadih med Arabci in Židi, je židovska svetinja. Tri st olet po padcu Jeruzalema je napisal sv. Hije-ronlm o njem: "Vsako leto na dan, ko so Rimljani zavzeli in razdejali Jeruzalem, se zbere ob tem zidu vse ljudstvo v žalosti. Žene, starci in deca tožijo, v krpe oblečeni, nad žalostjo in usodo Židov.... In med tem, ko žalujoče ljudstvo izteza svoje roke in obliva zidove s solzami, se pojavi tuji vojak in terja od RAu BI IZVEDEL za naslov moje žene IVANKA KERŽIČ, ki me je zapustila dne 18. septemtra. V svojem oglasu si pa pisala, da ti je mož pred par leti umrl, dočim jaz še vedno kopljem "ta črnega". Javi se. da vem kaj ukrenili z najinimi otroci. — John Ker/ič, Box 726, Forest City, Pa. <3x 1-3- ROjAEI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V AM E lil KI KDO KAJ VE o rojaku ANTONU ROZMAN, doma iz Stražišča pri Kranju. Leta 1893 je prišel sem iz Hieflau na Zg. Šia-jčiskem ter sc* najprvo nastanil v Olyphant, Pa., pozneje v Forest City, Pa, odtam je odšel v Virginia, Minn, in v letu 1900 je delal v ru-dctcpilnici v Omaha. Nebr. Do leta 1909 jc bil pa največ v Mahaska County, Ia. Leta 1903 je pisal zadnje pismo svojim iz O.skaloosa, Ia., dr. je posodil svojemu prijatelju Jos^phu Bregar nekaj denarja in od takrat ni bilo več slišati o njem. Iz njegovih pisem se razvidi, da je nalagal svoje prihranke v neki banki v Pittsburghu. Pa. Kdor izmed starih naših rojakov kaj ve o njem. prosimo, da nam 'avi, da sporočamo njegovim sorodnikom v starem kraju, ki že nad 20 let zastonj o njem poizvedujejo. Naslovite vsa pisma na: 'GLAS NARODA . 216 West 18. St.. New York. N. Y. Vsi tozadevni stroški bodo povrnjeni. (4x< . , ^ ____ . , . njih davek, sicer mora objokovanje gptožnaosuplost. Vsi se dvigajo s | prenelmti...,. Pozneje je bil ^ tri_ but odpravljen, ker so plačali Ži- GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! Naprodaj več kar PRVE VRSTE belega m črnega grozdja. Ne zakasnite to priložnost! BRZOJAVITE ZA CENE! WALTER PRED0VICH 717 —24 STREET SACRAMENTO, CALIFORNIA SMKaraEB5;*c?r i! _ msMmsmm, -.1' r I- ttzmm Mali Oglasi imajo velik uspeh sedežev. Kriknejo: — Odnesite ga.... obseden je. Kanoniki se prekrižava jo. Monsinjor jeva palica se maje. A oče Gaucher ne vidi več, ne sKžli nič. Dva čvrsta meniha ga morata od~ vleči skozi mala korna vrata, in pater se obnaža kakor obsedenec____ ' . ..... dje okroglo vsoto, da so smeli vsako leto na dan suženjstva plakati kakor so hoteli. Zid vzdihovanja je torej več nego navadno zbirališče židovskih vernikov. To je meja med starim in fi "G LAI NARODI" NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 2, 1*2» The LARGEST SLOVENE DAILY b V. 8. 1 Skrivnost sestre Marlen. S Wiisnaaii«!'* f.'«■■*£ ROMAN 12 ŽIVLJENJA. ■mmmmxi«,vem* 2a Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) Nato pa je rekel: Jaz ti hočem povedati nekaj, Katje. Od onega trenutka naprej, ko bi ml dajala resničen vzrok za ljubosumnost, bi že končala z menoj. Ja* ti rečem ie enkrat, da nisem mož, s katerim bi se lahko igrala! Katja mu je zrla nekaj časa v obra2. Nato pa je rekla, odporno: - Vsi mi pravijo, oa sem lepa in zapeljiva, — le ti mi ne rečeš lepa nikdar. Vsi se mi hvalisajo, zakaj ne rečeš ti nikdar tega? Vedno mi praviš le, da ti to in ono ne ugaja na meni. Jaz bi rada slišala druge besede in če mi jih ne privoščiš, si jih pustim reci od drugih možicih. On je spoznal, da gre njej le za komplimente in njegova strogost es Je takoj omilila. Prijel jo Je za roko. — Ali ti je res toliko za banalna prilizovanja, Katja0 Ni treba da so banalna. Jaz jih rada slišim, ker mi delajo veselje! Harald Je globoko vzdihnil. - Dobro, — pusti si torej reči prilizovanja kot jih hočeš. Poštena žena pa ve vedno potegniti mejno črto. To izoliranje s Straatenom * mesečini Je bil icorak preveč te rse ne sme več pripetiti. Sedaj pa se vmi v družbo Plesati hočeva skupaj, da ne bodo brusili jezikov nad nama Neka suha dama me je opozorila na to. da delaš s Straatenom izprehod v mesečini O tem je brez dvoma klepetala in midva morava najboljši sporazum. Katja je odporno skomignila z rameni. — Hm. — kaj mi je na tem? — Meni pa je dosti na tem. da nima noben človek pravice kritizirati obnašanja moje žene. Pojdi vsled tega! — Jaz ne maram! Sedaj ne maram plesati s teboj, ti si zverina! — To si ml že več kot enkrat povedala, Katja. Ne bodi trmasta. — Radi ljudi se pokaživa. da sva v najboljšem sporazumu. Daj mi poljub in pusti to abotno koketiranje. Da si lepa, ti laho pove ogledalo vsaki dn ter ti ni treba zatrjevati tega še tem prismojenim norcem. Poljubil jo je ter jo odvlekel proč. Takoj nato pa se je morala smejati: —Zelo komično je izgledalo, kako se je Mr. Straaten ustrašil tvoje jeze, — je rekla. Harald je olajšano vzdihnil. Rila je še pravo dete ter se je le igrala z ognjem. Moral pa je paziti na to, da se ne izgubi. Plesala sta naprej, kramljala ter se smejala. 18. oktobra 1879 je slavni izumi-( Toda izum je bil tu in čez dva me- Gospod Straaten je izgledal zelo poparjen ter posvetil pozornost telj Edison v svojem laboratoriju seca so morali izdelati že 1000 žar-neki drugi dami. v Melon Parku razmišljal o novem , nic. 31. decembra 1879 so prispeli iz Na ta način je bil zopet ustanovljen mir med zakonskima, — vsaj izumu neprecenljivega pomena. Ho- I New Yorka na postajo MenlonPark za par dni. tel je dati človeštvu vir svetlobe, i prenapolnjeni posebni vlaki. Na žarnico, enostavno in praktično ta- i postaji in v okolici je bila tema. Zgoraj, pri ograji parnika, sta stali, ločeni od drugih potnikov, dve postavi, moški in ženska, — Harald Horst in njegova mlada žena. Marleni je za trenutek zastalo srce. Vedela in čutila je da je tam stal Harald. dasiravno ga ni mogla spoznati. Tudi Harald je zrl proti svoji očetovski hiši ter videl, kako so potegnili navzgor zastavo. V paviljonu je opazil tudi dve ženski, ki sta neumorno mahali z robci. — To je prav gotovo Marlena in gospa Dariag, meja hišna .gospodinja. Zamahaj jima v pozdrav, Katja, — to je hiša mojega očela, — Je rekel Harald, globoko ginjen. Smehljaje je zamahnila tudi Katja z robcem. Zelo lepo je bilo, kako je pozdravila zastava vračajočega se hišnega gospodarja. Nato pa je pokazal Harald Katji trgovsko poslopje, ki je bilo lepo okrašeno. Katja je videla, kako so stali pri vseh oknih uslužbenci ter jima mahali. Veseli klic je pozdravil njegovo mahanje. Oči Haraida so postale važne. Bil je doma. zopet doma! Nato pa je poletel njegov pogled še enkrat nazaj, k pavilonu. Tam je stala sedaj le še samotna, vitka dekliška postava, v beli obleki, do-čim je solnce sipalo zlate žarke na njene lase. To je bila Marlen, motala je biti Marlen. — njegova sestra! Nato pa zadel njegov pogled na okno sobe njegove matere. Tukaj je sedela najrajše mati! Njegova duša je klicala v bolestnem koprnenju po njej dragi ranj-ki! Njo je ljubil najbolj, med vsemi ljudmi! Tiho je postalo v njegovi dušo. Položil je svojo roko krog mlade žeen. Tam. v oni hiši. ki je bila še popolnoma prepojena z njenim duhom. se bo moral združiti s Katjo ter razplameti v ljubezni. In plavo-losa deklica lam zunaj, — sestra Marlen, bo uplivala v duhu mrtve kot namestnica na njegovo mlado ženo, da bo postalo še vse dobro. Katja se je smeje ozrla k njemu. Pozdrav uslužbencev iz daljave ji je delal veliko veselje. — To je bilo lepo, Harald. Poglej., kako neumorno mahajo! In vse je okrašeno z girlandami! — Tebi na čast, Katja! Oni pozdravljajo mlado gospodinjo tvrd-ke. Tukaj boš vladala kot majhna kraljica, čeprav ne boš imela na razpolago tako velikega števila služabnikov. — Zakaj ne? je vprašala Katja presenečena. (Dalje prihodnjič.) Petdesetletnica električne žarnice. Niso še potekli štirje tedni izza poroke in že mu je postajalo vedno bolj jasno, da ne bo mogel nikdar uveljaviti resničnega sporazuma « Katjo. Če ga ni razjezila s svojimi flirti in koketstvom, mu Je dala povod za jezo s svojimi muhami in svojo trmoglavostjo. Vsi poskusi, da jo vzgoji k sebi, so se izjalovili. Ni mu bilo mogoče poglobiti ... _ . _ jo in poplemenititi, kot je upal. jslo je samo še za vlakno, ki bi bilo Vsled tega se je vedno bolj oklepal misli da bo Marlen lahko prido- lo dovolj odporno in bi preneslo b!la blagodejen vpliv na njo. Njemu se e že sedaj gnusila praznina nje Kovega zakona, ti jezni prizori in ta prismojena ljubimkovanja sem-inlam. Bila je preveč površna, da bi ga mogla razumeti. Gospod Straaten se Je držal ves ta čas v ozadju in tudi drugi gospodje so bolj rešpektirali pravice Haraida. Nikogar ni mikalo, da bi m skregal ž njim, kajti njegov energični nastop je pojasnil vsem. da nI prav posebno prijetno zobati črešnje ž nJim. Katja je bila vsled tega trajno slabe volje. Vsled tega je prišel mladi par popolnoma streznjen in nikakor rožnatega razpoloženja v Hamburg. Vspričo nemške domovine je postalo srce Haraida zelo mehko in enkrat je vprizoril poskus, da se notranje približa Katji. Tudi v tem slučaju pa ni našel nikakega razumevanja. Katja je bila jezna in slabe volje, ko je zrla na obal Nemčije. — Jaz mislim, da mora biti strašno dolgčas v Hamburgu, posebno če so vsi nemški možje tako resni kot ti, — je rekla zdehaje. z Nato pa je Harald opustil vsak nadaljni poskus. Katja pa je od-)a v kabino, da strese svojo slabo voljo nad Daiiah. ki je bila ravno zaposlena s tem da spravjla v red kovčege. Katja je pričela zopet zmerjati ter vpiti in v^i predmeti, ki niso bili pospravljeni na zadovoljiv način, so pričeli frčati po kabini, čeprav je Daiiah vedela, da ji ne bo ostalo več dosti časa za pospravljanje. Katja se je pri tej priliki zopet olajšala ter odšla zopet na krov, kjer je stal Harald pri ograji ter pozdravljal domovino z razpaljeni-mi očmi. Počasi je odplul parnik po Labi navzgor v hamburško pristanišče. Marlen in gospa Dariag sta imeli dosti dela, da okrasita hišo za sprejem mladega para. Tudi v trgovski hiši in drugod so se vršile slič-ne priprave. Privlekli so cele vozove girland, da nudijo praznični utis nekoliko suhoparnemu poslopju. Tudi Kruger je porabil vse polno zelenja in cvetka, da primerno okrasi svojo "Lizo". Mladi par naj bi namreč prišel naravnost s parnika semkaj. Dobro Je bilo za Marlen, da je imela tako malo časa misliti na samo sebe. Bila je nskega čudnega lazpoležnja. Deloma se je veselila svidenja s Haraldom. deloma pa se ga je bala. Tudi njegovo ženo je pričakovala s čudnim nemirom. Vedno pa je ponavljala, sami sebi. da mora trdno zakleniti vse to, kar je čutila z Haraida. Noben človek ni smel slutiti, kaj da pomenja to zanjo. V zadnjih par tednih je resno delala na to, da obvlada popolnoma svoje srce ter se konečno sprijaznila, z mislijo, da ne bo nikdar deležna sreče ženske. Vse ženske ne morejo imeti sreče v ljubezni in nekatere se morajo zadovoljiti s tem. Vse ostalo je ne bo nič brigalo, — le da bo Harald srečen v svojem yakonu. Vsled tega je bila neumorna s svojimi pripravami za sprejem. Pri tem pa seveda ni marala zanemarjati dela v kontorju. Končno Je bil prijavljen parnik. Marlen je takoj poslala služabnika k Zeidlerju. da bo tudi slednji poučen. On naj bi sprejel mladi par na "Lazi". — Nato je odhitela Marlen navzdol v paviljon. Služabnik na strehi naj bi razvil v gotovem trenutku veliko, domačo zastavo, da pozdravi mladega gospodarja. Gospa Dariag je hitro sledila Marleni, oborožena z velikanskim robcem, da maha pozdrave ter se postavila poleg Marlene. Z utripajočim srcem je videla Marlen ponosni parnik, kako je plul po Labi navzgor. Njene oči so visele z mrzličnm izrazom na ograji parnika. Harald Korrt je moral brez dvoma stati tam ter opazovati hišo svojega očeta. Sedaj je bil parnik v isti črti s stanovanjsko hišo. Marlen je zamahnila s robcem in tudi gospa Dariag je storila isto. Zgoraj, na strehi hiše, je potegnil služabnik navzgor hišno zastavo in slednja je plapolala veselo v vetru. ko. da bi svetila vsaj 1000 ur in da { Radovedneži so godrnjali, češ. da bi bil problem razsvetljave rešen v takega sprejema niso pričakovali, splošno zadovoljstvo. Vse je bilo ' Naenkrat so pa utihnili in ostrme-pripravljeno in dobro premišljeno. | li. Ob cesti, na drevju in postajali- škem poslopju je zažarelo 1000 žarnic in Voa okolica je bila hipoma razsvetljena. V nekaj dneh so poskočile delnice Edison Electric Light Company od 106 na 3000. Leta 1880 je ustanovil Edison tovarno za električne žarnice in s tem je bil položen temelj električne razsvetljave. tudi najmočnejši električni tok. Edison je razmišljal noč in dan in šele 21. oktobra se mu je izum posrečil. Prinesel je vlakno v steklarno in čez pol ure se je vrnil s prvo elektirčno žarnico, ki je pa svetila samo 45 ur. [ w Priporočamo nakup delnice Jugoslavenska Banka, D. D. (Dinarska izdaja) — Zadnja iflačana dividenda S^/c Te delnice smatramo za dobičkanosno naložitev. OKROŽNICE in CENE POŠLJEMO NA ZAHTEVO POŠILJAMO DENAR POTOM KABLA ALI POŠTE V VSE DELE JUGOSLAVIJE ZIMMERMANN & FORSHAY Ustanovljeno 1872 170 BROADWAY NEW YORK, N. Y. | POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj. da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem slede-] čfh naših zastopnikov. Kretan je Parnikov Shipping Newi — Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO < se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3T78 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Lauahln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Salida. Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis. Lot is Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich Cicero. J. Fabian. Oe Pue. Andrew Splllar. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambicl*. J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Koba^ Springfield, Matija Barborich. Summit. J. Horvath. Waukegan. Frank PetkovSek in Jože Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Čeme. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. Jane2itJ MINNESOTA Chisholmn, Frank Gouže, A. Pa-nian, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše. Virginia. Frank HrvatJch. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderlck. NEW YORK Gowanda, Karl Sternlsha. Little Falls, Frank Masle. OHIO Barber ton, John Balant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Louis Rudman, Anton Simclch. Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J..A. Germ. Broughton, "Anton Ipavec. Claridge, A. Jerin. Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Zupančič, A. Skerlj. 3. otc'.obra: ' Btraxrii, Cherbourg. I'.rtmen 4. oktobra: Majestic, Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpen Minnesota, Cherbourg 5. cktobra: Republic Cherbourg. Bremen St. i»uix. OierlKiurjj, Hamburg New Amsterdam. Houlogne tur Mer. Kuiitrrdajii Come Bianoiuna no. Napoli. CeD"-va 9. oktobra: Mrxiuue. Havre I lererigurla. Cherbourg t'res:deiit Kousevelt, Cherbourg. Bremen Stjtenilam, Boulogne sur Mer. ii<*-ut»chlaiid. Cherbourg, Hamburg V»rndam. Boulogne »ur Mer. Kulte: «larr» Minnekahkda. Chertx.urjr Conie UruJid'-, NttpuU, Ocnova 23 oktobra: A'lUstrtnia. Cherbourg I fr.-Mlen, ("hei bourg. Bremen l:e*< >lut<-. Ch'rtx'UiK. Hamburg 24 oktobra: Bremen, Cherbouig. Bremen 25 oktobra: M.i j.-«ti.\ v nerb.urg Arabic. Cherbourg. Antwerpen A i us«, Naiul"g:i.- --it SUr, Kremea •\itn it a. «"herhourg, Bremen 30. oktobra: enpai >a. irherl'ourc President J'arding, Cherbourg. |«re- ni«-u Keiarue, Cherbourg, Hamburg 31. oktobra. Mu'ti'-hefi. Cherbourg, Bremen Jesenski Izlet. — okt 11. "lit da Bol lini »kupni ISlat. — •. d«c.. d« F-*nc»". R DNI PREKO OCEANA Najkrajta In najbolj ugodna pot sa ootevanja na ooromnih carnimh: MEX1QLE 9. oktobra. »11 A M.) FRANCE 11. okt.; 22. novembra (6 P M > < 10 P M ' ILE DE FRANCE 18. okt.; 8. nov <7 P M ' • 10 P M Najkrajda doi po toaznici V«*a Je v poaebm kuMni s vnemi m- dern ml udobnosti — Pijana In alavn* francoska kuhinj« Irredno ntike cene Vprašajte kat«regako't ooobiaiOenegm agenta h FRENCH LINE It STATE STREET NtW YORK. N. V. Vsak zastopnik izda potrdilo ra svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE v OGLAŠUJTE "GLAS NARODA'9 ne čita samo vaše Članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENI ZADGLASE SO ZMERNE Kako se potuje v stari kraj b nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potoratl ? stari kraj, je potrebno, da ,'e poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled nase dolgoletne izkušnje Vam m* amor»mo dati najboljša poi^nila in priporočamo vedpc ie prvovrstne br_:u-parnike. I Tudi nedržavijani zamere.jo potovati v stari kraj u* obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-in g tona, ki je veljaven za eno leto. Brez perm i ta je sedaj nemogoče ! priti nazaj tudi v teku 6. mesece« in se ne pošiljajo več t stari kraj, ampak ga mora mk prosilec osebno dvigniti pred od po to van jem ▼ stari kraj. Prošnja sa permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem In oni. Vi potujejo preko New Torka, j« najbolje, da ▼ prošnji označijo, naj ve jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: S ta riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poro« čili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanoT, ki to bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTFJUTOT STREET NEW YORK x