Obrtnija.
Umetna volna.
Ljudje v današnjem času mnogo več zanosijo na obleki, kot so nekdaj. Temu pa ni le povod to, da blago ni več tako trdno, kot je bilo nekdaj, ko je sin nosil suknjo ali plašč za očetom, temveč tudi vedna menjavanja mode, zlasti pri ženskih. Katera gospodična hotela bi dandanes nositi obleko, katero je nosila njena mati samo pred desetimi leti, naj je še tako dobro ohranjena. Vsaka številka modnega lista prinese na novi način narejene obleke in slednja dama se po možnosti potrudi, da bi ona imela najnovejše. Stara obleka, tudi če je še lepa ali dobra se zlasti v boljših krogih zavrže.
Zategadelj pa tudi ni treba, da bi bilo blago dandanes tako trdno, kot je bilo nekdaj. Porabijo se zanjo lahko stvari, ki niso tako trpežne, samo da ima blago lepo vnanjost Poslednje pa znajo napraviti v današnjih časih na dobrih strojih in z drugimi tehničnimi pripomočki. Posebno so pa iznašli zadnji čas razne načine, da se podelajo stare stvari v novo blago. Naredi se tako izvrstno, da preslepe celo najspretnejše oko. O ;umetni volni, to je o volni napravljeni iz starih volnenih cunj, ni nekdaj nikdo slišal. Kdo je nekdaj na to mislil, da bi volno in bombaž, ali pa volno in juto skupaj setkali. Novo blago je potem tako podobno volnenemu, da je navadni človek ne izpozna, prodaja se pa vendar lahko mnogo ceneje. Navadili so se tudi slabši volni dati lesk najlepše volne. Tako se večkrat blago iz slabše volne za boljše prodaje.
Posebno je pa umetna volna v novejši industriji zavzela jako važno mesto. Tako trpežna ni, kot je prva, a vendar se blago nosi, če ji je le nekoliko primešane. Seveda blago, v kateri so tri četrtine umetne volne, ni za rabo. Če jo je pa manj, je pa že za današnji čas dovolj trpežno in pride mnogo cenejše, nego bi bilo iz pristne volne. Posebno v blago za ženske obleke, ki vsled hitrega menjavanja se tako dolgo ne nosijo, se primešava umetna volna. Nobena še tako imenitna dama se dandanes ne more ponašati, da ni nosila obleke, v kateri je bilo primešano nekaj volne, ki je že koga druzega grela. Če bi se semtertja ne sleparilo, tudi umetna volna ne škoduje v narodnogospodarskem oziru, ker je blago iz nje lahko cenejše. V začetku našega stoletja je bila suknena suknja v več krajih na deželi velika redkost. V naših krajih, kjer imajo ovce, so pač nosili obleko iz debelega domačega suknja, ki pa ni bila za nedelje. Suknjo iz boljšega sukna nosil je le malo kdo in jo je skrbno varoval. Na to, da bi stare nogovice raztrgali in na novo opredli tedaj seveda nikdo mislil ni. Od tistega časa je pa sukno veliko bolje navadno postalo, a raba umetne volne se je silno razširila. Leta 1854. je v Angliji se bil bombaž silno podražil. Tovarne so jele misliti, kako bi našle kako novo tvarino za napravo tkanin.    Tedaj so v
Huddersfieldu nastale prve tovarne za blago iz umetne volne. Sprva je umetna volna imela mnogo nasprotnikov, a vzlic temu se je hitro razširjevala in dandanes so že skoro v vseh evropskih državah tovarne, v katerih pode-lavajo umetno volno. Tudi v naši državi nismo brez njih. Stroji so se tako izboljšali, da se na njih zares izdeluje iz stare volne lepo blago. Ob jednem se je razcvela velika trgovina s starimi suknenimi cunjami, pri katerih ima na tisoče ljudi) zaslužka,                     (Dalje sledi.)
163
183
Obrtnija.
Umetna volna.
(Konec.)
Zanimivo je, kako se cunje dobivajo. Cunjar gre od hiše do hiše, in zlasti po kmetih zbira cunje za gumbe, bucike in podobno drobnjavo. Cele vreče nabranih cunj on pošlje potem trgovcu v mesto. Tu se cunje dobro preiščejo. Če je mej njimi še kaj porablji-vega, proda se starinarju. Od cunj se porežejo gumbi in obšivi.
Ti mestni trgovci potem cunje prodajo večji trgovini, katere jih dobiva od kacih 20 do 30 tacih trgovcev. Ta večja trgovina, pa se začne blago znanstveno razvrščati. Volna vkupe, bombaž vkupe in platno vkupe. Take večje trgovine prodado cunje veliki izvaževalni trgovini, katere ima na stotisoče v trgovini. Tu se še blago jeden-krat prebere. Ločijo se cunje po barvi, loči grebenasto volno in gradešalne, slabše vrste od boljše, in blago Je gotovo za tovarne.
Take trgovine že dobro vedo, da cunje iz vseh dežel niso jednako dobre. Čim delavnejši in varčnejši je narod, tem bolje obnosi obleko in tem slabše so cunje iz dotičnega kraja. Angleži imajo tako slabe cunje, da jih morajo za svoje tovarne od drugod dovažati. Nemčija je pa zaradi cunj na dobrem glasu in nje cunje se dobro plačujejo.
Večkrat pa volnene cunje niso popolnoma čiste, primešano je jim nekaj pavole. Taka volna se mora karbo-nizirati. Denejo se v vodo, v kateri je nekaj odstotka žve-plene kisline, ali pa klorovega aluminija ali klorovega magnezija. Ko se volna dobro namoči, se dene v posebno peč, kjer se ogreje do 100°. Voda se pri tem izhlapi. Kislina ali solna raztopljina se pa tako zgosti, da izogljeni rastlinska vlaka, dočim se volne skoro nič ne loti. Ogljeni prah, v katerega se je premenila pavola, se sedaj iz volne iztepe.
Da se pa volna more  opresti, pride sedaj v nekak
velik vrteč boben, v katerem so znotraj   ostri zobje.   Tu
se  posamični  kosi  strgajo in dobi  se neka   snov, ki je
jako podobna volni, samo da je različno barvana.
Te  različne barve  delajo  preglavice   tovarnarjem.
Dandanes že azarinskimi barvami   tako   dobro pobarvajo
da barve ne odpraviš, če ni dovolj blaga blizu iste barve
*
se vsled tega podelati ne more. Iznašli so pa način, da se dobi iz cunj indiga, s katero so bile pobarvane, in se lahko znova rabi. Barva je pa tudi jedino, po katerem morejo soditi, če je v kakem blagu umetna volna. Če se kos blaga namoči s kako tekočino, ki se loti barv, kakor solna kislina, ostane vse blago jednako, če je belo barvano, če je pa umetna volna, ki je že poprej bila različno barvana in se je naredila jednako s prvotnim barvanjem, se pa pokažejo nejednakosti, ki se lahko ogledajo s povekšalnim steklom. Če solna kislina ne upliva, naj se ponovi poskus s špiritom ali kloroforom. Sicer tudi pri navadni volni snutek in votek lahko pokažeta malo različne barve. Umetna volna se le dokažeta, če niti v snutku ali votku glede barve niso jednake. Take poskuse lahko vsak sam napravi, in se izogne, da ga kdo ne oslepari.
Tudi pri podelovanju umetne volne loči se grebenasta in gradešarska volna. Prva je najmanj 2 palca dolga, druga pa krajša. Iz prve delajo gladko sukno, iz druge pa navadno.
184