foto Orlando
Eii D H C
Q 'EC ALEKSANDER
Preživeli smo Pust, ki odganja zimo, čeprav bi lahko rekli, da zadnja leta tudi Pust ni več pravi Pust. Letos je zima z njim šele prišla.
Sicer pa se dogodki vrstijo z bliskovito naglico, tako da lahko drveči začetek informacijske dobe samo opazujemo. Največ kar lahko storimo je, da se še mi spustimo v dir. Za denarjem, za preživetjem, za vsem. Ne vidimo, da Pust ni več Pust, da je del drvenja. Ne vidimo, da otroci lahko rasejo le zasvojeni z različnimi drogami; s televizijo, video igrami ali z drogami v pravem pomenu besede. Ne vidimo, da je dan zaljubljencev popolnoma skomercia-liziran in izkoriščen do zadnjega centa tega sveta. Postali smo Do-riani Grayi s prelepimi obrazi -maskami. Pod maske pa raje ne glejmo.
Vzemimo Pust tak kot je nekoč že bil, ne kot del drvenja, ampak kot obračun z vsem slabim. Letos se to v Izoli ni zgodilo. Prepuščeni drvenju ter kaosu smo se poskušali znajti sami. Povorka v Izoli je že nekaj let mrtva, njen organiza-
tor, Turistično društvo, še bolj. Izola je izpustila še eno priložnost.
Pa letos to ni bila zadnja priložnost. Maske se bodo letos pojavile še enkrat, na plesu imenovanem občinske volitve. Jih bomo znali
razkriti? Ali pa nas bosta blišč in glamour spet premamila?! Nekateri pravijo, da se za najlepšimi maskami skrivajo najbolj pokvarjeni obrazi. Poskusimo torej letos izvoliti najgrše maske! Si upamo?
Tomaž Ferluga
«
V V
ZA OBLAST REVŠČINE
Trenutno smo priče zelo nenavadnemu paradoksu. Svet okoli nas se spreminja, mi pa se obnašamo, kot da ne bi šlo za naš svet ampak za nek drugi svet, ki z nami nima nobene posebne zveze. V mislih imam vse dogodke v zvezi z lokalno samoupravo, posebej pa tiste, ki jih naši vrli poslanci sprejemajo in zapisujejo v uradni list naše nove države. Neizpodbitno dejstvo je, da se naša mala država dosledno pretvarja v miniaturo nekdanje Avstroogrske, da je njeno obnašanje in ravnanje izrazito centralistično, da je pobrala že tri četrtine takoimenovane-ga družbenega premoženja in da je najnovejše hinavsko podtikanje nekakšnih lokalnih pravic pravzaprav prodajanje opeke v lepem paketu.
o tem, kaj bo pomenila občina v bodoče bomo lažje razmišljali, če si predstavljamo občino Korte (naj mi oprostijo Kortežani, da uporabim njihovo vas za to predstavitev). Recimo, da se Kortežani na referendumu odločijo za lastno občino, potem izvolijo občinski svet in neposredno še župana,
nato imenujejo še tajnika. Za konec jim država pošlje v občino (upravno enoto) svojega predstavnika, ki je v Kortah bog in batina. On zastopa zakonodajo, on odloča o stvareh, ki so v pristojnosti države. Skratka, prihaja podestat 21. stoletja. Seveda obstaja možnost (zelo verjetna), da država ne bo imela dovolj denarja za toliko pode-statov, zato trem obalnim občinam ponuja kar skupno upravno enoto.
Da se razumemo, ne ponuja skupne občine, saj se takšne koncentracije moči boji kot kuge. Sprejema oblikovanje kakšnih desetih obalnih občinic, vsem pa daje en sam glas upravne enote.
Tisti od politikov, ki še ni dojel te prefinjene igre je ignorant in blefer in bo kar prav, da čimprej odmisli sodelovanje na jesenskih volitvah. Razen če mu je vseeno kaj in koliko pomenimo v tej državi, samo da je on na nekakšni oblasti.
Zato, spoštovani soobčani. Pridite na zbore občanov, ko vas bodo povabili nanje. Poslušajte, kaj vam bodo tam povedali in razmišljajte o naši skupni usodi, ob tem pa bodite pozorni na to, kdo se zares zanima za naš jutri in komu je le do predvolilnih točk.
V
________________________________ Drago	Mislej
V tej številki se:
- MRAZ V JAGODJU
- NASILJE V ŠOLI
- NOGOMETNI KRAH
- VOLILNI ROKOVNIK
LEPA VEST
Ne zgodi se ravno vsak dan, da bi videli ribiče zadovoljnih obrazov, kaj šele, da bi nam rekli, da so hvaležni Tudjmanu za njegovo dobroto. Tokratna lepa vest govori o dogovoru med hrvaškimi in slovenskimi oblastmi oziroma ustreznimi ministrstvi, po katerih slovenski ribiči spet lahko lovijo belo ribo v hrvaškem morju, vendar na varni oddaljenosti od obale (3 navtične milje) ter za sprejemljivo ceno 0.15 DEM za kilogram ulovljene ribe. Določili so tudi nekaj kontrolnih točk kamor lahko povabijo ribiče za kontrolo ulova, na vsak način pa je dogovor prva svetla točka v nekajletnih ribiških razprtijah med Slovenijo in Hrvaško.
PTT'j NOT DEAD je vaša rubrika, spoštovani bralci Mandrača. Namenjena je vašim razmišljanjem, vašim odgovorom na zapise objavljene v Mandraču ali pa kar tako, ko bi radi svoje ideje predstavili drugim.
Po sklepu časopisnega sveta in v skladu z zakonodajo objavljamo le podpisana pisma in tista, ki ustrezajo tudi zahtevam novinarskega kodeksa in zakona o informiranju. Dolžina pisem je omejena na 40 tipkanih vrstic, pisem bralcev ne honoriramo, rokopisov ne vračamo.
Pismo v poslansko klop
V zadnji 55. številki Mandrača sem prebral tudi pismo naše poslanke. Uvod me je tako ganil, da se mi je milo storilo in sem se že v mislih odločil, da se pražnje oblečem, kupim šopek in stopim v vrsto pred njeno nabito polno poslansko pisarno v Izoli. Zelo me je stisnilo v grlu in zavesti, da sem bil toliko "zaplankan", da je nisem volil v naš slovenski parlament. Hotel sem jo prositi odpuščanja in se priporočiti ji za v naprej, v njeno dušebrižništvo. Kako je to lepo, da ti piše poslanec. Kolikšna žrtev, da najde kljub svoji (pre)zaposlenosti čas in piše svojim volilcem, brez izjeme, tudi tistim, ki ga niso volili.
Že v nadaljevanju tvojega pisma pa me je vse prejšnje minilo in me je stisnilo nekje drugje. Tvoje pisanje razumem kot opravičevanje zakaj si se tako odločila pri glasovanju o armadnem proračunu. Redno sledim v naših medijih tvoje in tudi ostalih poslancev delo in odločitve v skupščini. Da si se tako odločila pri glasovanju, je bilo verjetno še kaj drugega, kot pa skrb za naše "obubožano" šolstvo, kjer otroci ne dobivajo malic in so neustrezno izobraženi. Čudi me, da tvoji stranki kar naenkrat ni več zadovoljivo to izobraževanje, ki ga je ustoličila Titova Jugoslavija pod budnim očesom tvoje bivše stranke. Moja "usmerjeno izobražena" pamet mi pravi, da pes taco moli nekam drugam. Pričakoval bi, da boš dala pobudo, da se odtegnjeni denar obrambnemu ministru nameni kam drugam, bolj potrebnim, npr., za brezposelne
in podobno. Pričakoval sem, da boš v svoji družinski skrbi pomislila na tiste iz tvoje bivše (delavske) tovarne, ki si jim baje pomagala do socialne podpore. Bogokletno pa bi bilo pričakovati, da bi v ta namen odstopila eno skromno, ali vsaj delček poslanske plače.
Tvoja primerjava dručine, ki okvirja svoj proračun v dane možnosti mi daje podobno prispodobo. Družina se je zbrala in pregledala svoje možnosti in potrebe. Mož se je odrekel svojemu vsakdanjemu špri-cerju, hčerka disku, sin stripu itd., žena pa je rekla: "no, ko smo se tako lepo dogovorili, grem pa lahko k frizerju."
Da se vrnem k oborožitvi. Tudi jaz nisem militarist. Vendar se ne bi zanašal na golo pest Slovencev, posebno zdaj, ko smo jih tako bogato pomnožili. Mogoče bi bilo lepo in nam bolj razumljivo, če bi nam postregla še s kakšnimi številkami, statistiko ali procenti sedanjih stroškov oborožitve nasproti prejšnji, ko smo imeli samo "notranjega" sovražnika, ves ostali svet pa je bil zaradi naše neuvrščenosti naš prijatelj. Težko je razumeti ministra, ki vas je tako grdo ozmerjal, saj na splošno med Slovenci slovi po kulturni, preudarni in pametni glavi. Prosim te, da mu oprostiš, saj se bo še naprej trudil za varnost Slovenije, pa četudi s fračo. Mimogrede, ker imamo v Izoli toliko "primerno" izobraženih, brezposelnih "Slovencev", sem razmišljal, da bi v eni od megalomanskih, propadlih fabrik odprl tovarno za oskrbo naše vojske s fračami. Ministru pa bom pisal, da se poslancem opraviči za kreganje in naj se zave-
da, da so vas pri okrcanju proračuna za vojsko vodili "višji cilji".
Pa naj bo dovolj o tem. V bodoče te pa prosim, da mi ne pišeš več takih stvari, saj vem, da se pri glasovanju ne moreš drugače odločati kot ti narekuje vest in tvoja poslanska skupina.
Oproščam se ti in ne zameri, da sem ti povedal kaj misli tvoj (ne)volilec in da te tikam. Spoštujem te kot žensko in Vas kot žensko vikam, kot poslanko te pa tikam, ker tudi jaz prispevam svoj skromen tolarček k tvoji poslanski klopi in seveda tudi zasluženi penziji po končanem mandatu. Oproščam se tudi za slovnične in pravopisne napake, za kar je krivo moje šolanje v usmerjenem izobraževanju.
Pa lep pozdrav!
G.B.l
(naslov v uredništvu)
a
s/m jtoKsnv3o
et tyutHtt hotelu 'Wtetnofwt
Nova ponudba v Portorožu - za Vaš izbran okus. Ob prijetni izbrani piano glasbi.
Rezervacije: 066/70-950
Restavracija . GRIČ, ..
Prijazna postrežba v okolju portoroške Marine. Majboljša divjačina že od 800 Sl I~ dalje, clùxaX. ct Rezervacije: 066/74-591
Ribja restavracija
Tik ob morju, bogata ponudba morskih jedi. Glasba v živo.
Rezervacije: 066/74-492
(PlVHICA
Pr-pe-txo v-zduspe o/ oc-čdu p/o-a /z da&txe proizv-odpe, /ropatapomd/a do/xaòi/ped/. Zcad o&Čcr pdac/a o-Rezervacije: 066/74-296
DELAMARISOV HRUP
Holding Delamaris je dolžan postaviti protihrupno ograjo vzdolž ulice Ob pečini. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa so v holdingu s svojo dolžnostjo odlašali. Sedaj so se na zahtevo vlade le odločili, da svojo dolžnost izpolnejo. Na Izvršni svet so poslali svoj projekt izdelave protihrupne ograje. 150 metrov dolgo ograjo bodo postavljali v treh etapah, dveh etap naj bi se lotili že to leto, zadnjo pa naj bi dokončali v začetku prihodnjega leta. Vlada je z odgovorom le delno zadovoljna, saj Delamarisova naloga ni le postavitev betonskega zidu, temveč tudi ureditev pločnika in ozelenitev pasu ob ulici. O tem v pismu Delamarisa namreč ni besede.
ROKOVNIK REFERENDUMOV IN VOLITEV
- Zbori občanov na katerih se bomo odločali o bodoči organiziranosti naših občin (ali bomo imeli še naprej eno občino ali morda več) ter o drugih, za funkcioniranje sistema pomembnih vprašanjih morajo biti opravljeni do 13. marca 1994.
- Zapisniki s stališči zborov občanov morajo biti dostavljeni državnemu zboru najkasneje do konca marca. Na osnovi prejetih stališč bo državni zbor izoblikoval referendumska območja.
- Referendumi o bodoči organiziranosti bodo konec avgusta meseca.
- Konec septembra
občinske svete
bodo razpisane volitve v nove
- Volitve bodo decembra.
27. novembra ali najkasneje 11.
- Občinski sveti se morajo konstituirati v 20-tih dneh po volitvah.
POMOL BO POPRAVLJEN
Če bodo dela napredovala tako dobro kot doslej bo carinski pomol še pravočasno popravljen za sprejem prvih predsezonskih plovil. Tako so zatrdili na Pristaniški kapitaniji, kjer so imeli z dotrajanim pomolom največ težav. Lanski pregled je namreč odkril številne udrtine v pomolu, zato so ga jeseni v enem delu tudi zaprli, odpovedali pa so tudi pristanke potniške ladje, ki je vozila od Trsta do Novigrada.
Domači strokovnjaki pa seveda upajo, da so projektanti dobro preverili potrebne ojačitve, saj zgolj z betoniranjem lukenj v pomolu ne bi naredili nič dolgoročnega. Pomol mora biti namreč zgrajen tako, da se bo morje ob njem razbijalo, ne pa obratno. Treba je tudi povedati, da je večino denarja za popravilo pomola prispevala država, saj je pomol del carinskega območja, ki je v njeni pristojnosti.
POLOVIČNE NAJEMNINE
Včeraj je bilo izdano gradbeno dovoljenje za pričetek pretlakovanja Koprske in Ljubljanske ulice. Vse kaže, da se bodo dela pričela v skladu z danimi roki, torej še v tem mesecu. Člani vlade so na torkovem zasedanju spregovorili tudi o tej problematiki. Pretlako-vanje ulic bo povzročilo marsikatero težavo stanovalcem in trgovcem, ki imajo v omenjenih ulicah svoje poslovne prostore. Zaradi težje prehodnosti omenjenih ulic v času obnove, se bodo s težavami srečevali prav trgovci. Vlada se je odločila vsem trgovcem, ki imajo svoje trgovine v Ljubljanski in Koprski ulici, znižati najemnino za 50 odstotkov v času poteka obnovitvenih del.
VZZZZZZZZZZZ/ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZMZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZmZZZA
SAMO DO PUP-a
Izolska vlada je sprejela predlog dopolnitve odloka o ugotovitvi usklajenosti prostorskih izvedbenih aktov z družbenim planom občine Izola. Šlo je predvsem za vprašanje pravne podlage za izdajo lokacijskih dovoljenj v starem delu mesta. Za plansko območje - staro mestno jedro - je sicer predvidena izdelava prostorsko ureditvenih pogojev. Za zagotovitev kontuinitete obnavljanja starega dela pa je sprejetje omenjenega predloga nujno. Izvršni svet predlaga zborom občinske skupščine, da predlog odloka obra-vanavajo in sprejemejo.
YJSJ
MRAZ V JAGODJU
Četrtkovega interesnega zbora krajanov KS Jagodje se je udeležilo kar precej ljudi. Tema, prostorsko ureditveni pogoji, je očitno za občane kar zanimiva, saj je mnoge zanimalo kaj bodo lahko v bodoče širili, obnavljali, zidali. Zbor je bil zgolj informativne narave, tako da na njem niso sprejeli nobenih odločitev. Na vrsti je torej Zavod za urbanizem, ki mora pripraviti ustrezne prostorsko ureditvene rešitve za to območje Izole, kjer bodo morali upoštevati tudi interese kraja ter krajanov.
V Izoli, natančneje v KS Jagodje - Dobrava, se bomo znebili še ene makadamske ceste. Gre za cesto Belveder - Ronk, ki naj bi asfaltirali do meje s Strunjanom oziroma s Piranom. Asfalt naj bi dobilo približno 1,5 kilometrov cestišča, v kolikor pa bi se k investiciji pridružila še strunjanska krajevna skupnost, pa bi se dolžina asfaltiranih kilometrov lahko povečala.
Nesporazume okoli bunkerja v Mladinski ulici so kot kaže le rešili. Menda so mladini v Jagodju stvari nekoliko ušle iz rok, sedaj pa so se dogovorili, da bodo lahko mladinci zaklonišče še uporabljali, le na red bodo morali malo bolj popaziti. Kljub temu, da je na območju Jagodja - Dobrave že kar nekaj novih privatnih trgovin, se krajanom obeta še ena. Mini market naj bi odprl še tlarbaš Džulaga, znan obrtnik iz Jagodja.
Sicer pa se je zadnji mraz v Jagodju najbolj poznal prav v pisarni krajevne skupnosti. Ko je v ponedeljek prišla tajnica na delo, je lahko ugotovila, da se je peč pokvarila. Rezultat je bil presenetljiv: živo srebro v pisarniškem termometru ni prekoračilo dvanajstih stopinj celzija.
PRED VIHARJEM
V krajevni skupnosti 1 je skoraj vse pripravljeno za največji vihar v tem letu - za pretlakovanje Ljubljanske in Koprske ulice. Od vseh soglasij manjkata samo še dve in sicer od Zavoda za spomeniško varstvo ter soglasje vodnogospodarstvenega inšpektorja, pa tudi s tema dvema ne bi smelo biti težav. Nadvse pozitivno so sprejeli novico o tlakovanju ulic, ki bo verjetno povzročilo kakšno neprijetnost, stanovalci, ki so povečini že podpisali soglasje k tlakovanju. S prvimi deli naj bi začeli že konec meseca, dela pa naj bi se končala do začetka sezone.
Do začetka sezone naj bi se končala tudi dela na najbolj severni točki izolske občine, na Svetilniku. Na območju med ulico ob
Pečini in Levstikovo ulico trenutno urejajo kanalizacijo meteorne vode, uredili pa so tudi že priključke za javno razsvetlitev. Izvajalci bodo še asfaltirali cesto ob morju ter uredili celotno območje. Geodetska uprava se strinja s predlogi za preimenovanje Oktobrske revolucije, Leninove ulice ter trga 29. novembra. Predlogi za nova imena pa so: ulica Pri vodnjaku (Oktobrska), Vodovodna ulica (Leninova) ter Trg republike (trg 29. novembra).
BEGUNCI, UREDITE PAPIRJE
Trenutno imamo v Izoli po uradnih podatkih Rdečega križa 561 beguncev.
Med prijavljenimi so tudi taki, ki so bili zaposleni v Izoli oz. v Sloveniji pa so izgubili delo in se prijavili kot begunci. Na RK tega kdo so in koliko jih je, ne morejo preverjati. Na Uradu za begunce so zagotovili, da bodo to storili oni, vendar do sedaj ( štiri mesece po popisu) na RK niso bili obveščeni, da bi kdo, ki je bil pri njih prijavljen, status begunca izgubil.
Na RK so trenutno zaposleni s podaljševanjem kartic (za status begunca), katerih veljavnost bo prenehala 5. maja 94. Kartice, ki so jih begunci imeli so namreč prenehale veljati 5.februarja 94. Zato na RK naprošajo vse, ki svojih kartic še niso podaljšali, naj to storijo čimprej, sicer ne bodo mogli uveljavljati status begunca. Na RK imajo težave tudi z nekaterimi begunci, ki si najdejo zatočišče drugje (druge države,
menjava mesta prebivanja itd), vendar tega sploh ne prijavijo, tako, da imajo marsikdaj težave, tako na RK kot tudi begunci sami. Sicer pa Rdeči križ redno ves čas beguncem nudi materialno pomoč - pakete s hrano, higienskimi potrebščinami, čistila in drugo. Vso to materialno pomoč prejemajo preko RK Slovenije po posebnem razdelilniku, glede na število prijavljenih beguncev. Pomoč delijo vsak mesec in še vmes v kolikor dobijo n. pr. odeje, mleko, sadje, kekse in podobno. Tako so lani razdelili preko dvesto ton prehrambenih artiklov, nad 1500 odej, veliko otroške hrane, plenice za otroke, preko 10 ton pralnega praška, mila in podobno.
V.I.B
Ponovno je
odprta Drogerija LAVANDA v Jagodju, kjer si lahko izberete kozmetične izxlelke ter marsikaj za polepšati vaše gospodinjstvo, presenetiti vaše bližnje in zadovoljiti vaše otroke.
Urnik od 8-12 in 16-19 sobota od 8~12
Doris Jelušič / Cesta v Jagodje 2. IZOLA tel: 62-728
'P&plia deila comunità italiana di ^aala
La pesca a Isola vista dai 'BONASSA"
"CONTAR I CUCAI CHE SVOLA..."
I fratelli Nevio e Loredano Pugliese, meglio conosciuti come “I BONASSA ” sono gli unici isolani D. O. C., come dice Loredano, ad occuparsi ancora di pesca.
'‘Abbiamo iniziato 40 anni fa con nostro padre - continua - andando a remi o a vela. Pescavamo soprattutto le “sardelle”. Non se ne pescavano tante, come oggi, ma almeno, allora, le fabbriche che lavoravano, funzionavano. Oggi che di sardelle ce ne sono tante, le fabbriche sono in tilt, non c’e’ mercato, non c’e’ cultura culinaria dell’azzurro che e’ un pesce ricco di vitamine.”
la Dalmazia. L’ex Arrigoni, oggi Delamaris e l’ex Ampelea, oggi Iris, erano fortissime. Il pane era assicurato per tutti. E adesso? “I pescadori xe costreti a far i pegorari, come el mio amico Miro Gantar de Capodistria” o i traghettatori di turisti, per vivere. E’ un peccato, ma anche una vergogna.”
E le autorità’, incontro?
non vi vengono
Riunito il diretivo della C.l.
STABILITI ATTIVITÀ’ E COMPITI
La cornice d’attivita’ e’ pronta, ora tocca ai contenuti. La prima riunione del neoeletto direttivo della “Besenghi”, presieduta da Gianfranco Siljan, e’ servita per stabilire settori e responsabili. Le proposte riguardanti i programmi operativi dovrebbero venir esaminate all’inizio del mese prossimo.
Sono stati individuati cinque campi d’azione. Il settore sociale, scolastico e dell’ambiente e’ stato affidato a Trani e Giachin, quello denominato promozione e sviluppo a Domio e Orlando. Per le attività’ artistiche ci penseranno Marchesan e Gašperini, informazioni e cultura a Siljan e Raspolič ed ancora Božič per il settore dedicato ai giovani e allo sport. In ogni sfera ci si potrà avvalere di volta in volta di collaboratori esterni scelti a discrezione dei responsabili.
Le brevi riflessioni espresse alla seduta della scorsa settimana sono state indirizzate in particolare alle necessita' di una maggiore frequenza del sodalizio da parte delle giovani generazioni trovando dei punti di contatto con gli istituti scolastici, nonche’ all’opportunità’ di creare dei validi contenuti per la terza età'. Nominata infine la commissione per la regolarizzazione del registro dei soci (leggi rilascio di attestati per le richieste all’ufficio consolare d’acquisizione della cittadinanza italiana) che sara' composta da Kavalič, Giachin e Nadišič.
C.M.
ATTIVITÀ’ COMUNITARIA
Sabato 26 febbraio alle ore 17.30, partecipazione del Coro HALIAETUM della Comunità' degli Italiani "Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola al concerto corale di Torviscosa (Italia).
La biblioteca della Comunità’ degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola e’ aperta al pubblico:
ogni lunedi’ e giovedì’ dalle ore 17 alle 19.
Cosa pescate oggi?
“Oggi peschiamo il bianco con la rete a strascico, la coccia, ma “semo in un cadin de acqua” e allora... oggi che la fatica e’ ridotta perche’ tutto a bordo e’ meccanizzato, non c’e’ pesce. La nostra vita era l’Istria, mentre oggi... siamo bloccati qua ed il futuro e’ incerto. In Istria ci sentivamo come a casa nostra, ovunque si andava. Coi pescatori di giù’, eravamo come fratelli. Si facevano progetti, ci si scambiava esperienze, informazioni, soprattutto sulla base di quanto facevano i pescatori italiani. “Lori iera sempre più’ avanti de noi’” soprattutto i chioggiotti. Oggi invece... abbiamo poco mare, torno a ripeterlo, e la pesca va lentamente morendo. Si perdono le tradizioni ad essa legata, si perde una buona fetta della nostra cultura popolare. Fra qualche anno, probabilmente, non esisteranno più’ pescatori, da Capodistria a Pirano. Mi dispiace, perche’ “Isola iera la mare dei pescadori” il centro più’ importante della nostra zona ed uno dei più’ importanti di tutta l’Istria e di tutta
“Poco o niente. Loro il mare lo guardano soltanto con gli occhi dell’alberghiera. Ma il turismo senza pesca, come può’ funzionare? I ristoranti senza pesce e frutti di mare che sono? “Roba de secondo ordine.” Vuoi mettere un bel piatto di buon pesce, anche se solo fritto misto, con un piatto di carne? (con tutto el rispetto per la carne che la me piasi anche a mi.)”
E allora?
“Allora niente. Qua va remengo tuto.” Con la coccia lasciano pescare dal 15 luglio al 15 febbraio, poi possiamo metterla in soffitta, tanto con altre reti, in questo nostro golfo, non si pesca niente.
Mi pare che se la cose continueranno ad andare avanti come vanno, noi pescatori finiremo per “contar i cucai che svola”. Ma chissà’ forse anche le sardelle, a patto che l’accordo croato-sloveno di questi giorni si confermi valido, anche se “per refarse ghe se volaria ben altro”.
Pino Trani
CARNEVALATA
Qualcuno e ' venuto a ricordarci che siamo in Carnevale. Noi, francamente, non ce n'eravamo accorti. Anche perche’, da ottimisti stanchi, reputiamo ii Carnevale una festa dei tutto superata. Anzi, quanto succede ia settimana di Carnevale ci sembra un tentativo di recupero di quella che dovrebbe essere la nostra normalità’. Il vivere per le nostre contrade nel corso di tutto l’anno non e’ forse una carnevalata di quelle senza pari? Vieni preso per i fondelli ogni dove e tu li’ impotente, come colui che, per caso e senza maschera, viene a trovarsi ne! bel mezzo di un ballo mascherato. Ogni giorno devi lottare contro /7 “drago burocratico“ che si nasconde non sotto una maschera, ma addirittura sotto sette maschere. E questo con un copione ben preciso, uscito dalle innumerevoli leggi che lui stesso sforna indefessamente. Siamo o non siamo degli imperituri Arlecchino, Colombina, Pierrot, Domino ’, Pulcinella ? Perciò ' giù ' la maschera, se non vogliamo che /7 Mercoledì’ delle Ceneri non diventi /'obbiettivo del nostro futuro.
Gianfranco Si/Jan
"Voglio approfittare delle colonne deU’flvvenire onde mettere a giorno lo sfruttamento che devono subire gli operai di questa citta’, e per ora voglio occuparmi in ispecial modo della fabbrica sardine del Sig. Degrassi; agli altri stabilimenti ritornerò’ poi un po' per volta. /.../
Sra l’altro ho da notare un fatto che merita d'esser messo alla berlina. Si trattava di alcuni operai cbe dovevano andare a Comisa, in Dalma3Ìa, ad occuparsi in codesta fabbrica: e siccome pare cbe cola’ gli affari non sieno cosi’ splendidi come in queste di Isola si ba inventato un modo per rimediare le deficien^e di guadagno, facendole pagare dagli operai, cioè’ si voleva dar loro una
Il Mwdraochio, foglio della comunità’ italiana di Isola Rcàttum wsponabik: Claudio Moscaria U redazione: C. (liceo, M. Maurel, C. Mostarda, S.
Sau, G, Siljan, A Šumenjak (impag. dettai.), P. Traii Indirizzo: via S. Gregorčič 76, 66310 Isola, Slovenia tel-fsx: +386 66 / 65031 / 65853
E' dui la festa?
Il Carnevale e' morto, evviva il Carnevale. Spente le luci del palcoscenico va costatato che nel tempo si sta attenuando anche la tradizione. Per rispolverare le genuinità’ isolane occorre rivolgersi al passato. In mancanza di maschere già’ confezionate e accessori dei più’ strani, si doveva dar sfogo alla fantasia. Con le lenzuola e gli avanzi di stoffa si improvvisavano abiti ispirati prevalentemente alle caratteristiche locali e tutti in gruppo, a piedi o con gli asini e i carri, ci si recava ai balli che si svolgevano un po’ dovunque. Uno dei posti preferiti, non solo dagli isolani ma anche dagli abitanti dei villaggi circostanti, era la balera del parco fìrrigoni. Il Carnevale era inoltre un’occasione per bussare di porta in porta e chiedere uova, salsicce, vino, dolci fatti in casa ffritole, crostolij e qualche spicciolo. Questa era la cosiddetta "bona man". E coloro che andavano in giro portavano allegria al suono delle fisarmoniche, e ne erano ricompensati adeguatamente, radunando molte famiglie isolane e dando vita agli scherzi più’ svariati. Oggi per afferrare i valore di un tempo bisogna guardare a Muggia. Da queste parti, qua e la, qualcosa si muove, ma la vera festa e’ altrove. Tra ieri e oggi a reggere e’ rimasto forse soltanto il motto: "A Carnevale ogni scherzo vale!"
Claudia Raspolič
paga inferiore di quella cbe avevano negli anni scorsi. Don crediate pero’ cbe ciò’ sia seguito cosi’ senj’altro; no, codesti fior di galantuomini banno messo loro la scelta di essere riempiati se non accettano il patto loro proposto.
Daturalmente gli operai non accettarono ed a stento ottennero la paga di 2 fiorini al giorno. Don bisogna poi credere cbe queste condÌ3Ìoni sieno tanto grasse come i signori lo vogliono far credere, giacche’ dato il lavoro, per quale non c’e’ orario e considerato cbe sono costretti a vivere in doppia spesa, la famiglia qui ed essi a Comisa, poco loro rimane. Doto ancora cbe le altre fabbriche, e queste se ne intendono si di sfruttamento, danno bensi fior. 2 al giorno, ma a lavoro fatto, e se questo supera quest'importo, essi ricevano la differen3a, pagata a lavoro finito; invece da Degrassi nulla di tutto questo.”
Salstaff
DAL MONDO DELLA SCUOLA
Continua a piccoli passi il lavoro preparatorio che dovrebbe portare alla costruzione del nuovo edificio per la scuola elementare Dante Alighieri. Gli urbanisti hanno ancora una volta ritoccato il piano regolatore e l’ubicazione per la costruzione della nuova scuola prevedendo nuovamente le sua sistemazione tra la via Rivoluzione d’ottobre e il viale Primo maggio. Il Comitato edile, il Consiglio, il Consiglio d’istituto, il Consiglio dei genitori e la presidenza della Comunità nazionale italiana hanno accolto favorevolmente la proposta, auspicando però alcune modifiche al piano regolatore. Si chiede di valutare la possibilità di ampliare l’area edificabile e di poter usufruire nel modo più adeguato dello stabile che attualmente ospita le sezioni del giardino d’infanzia. La documentazione, compresa la delibera delle nostre istituzioni, è stata inviata al Ministero per l’istruzione e lo sport il quale deve dare il proprio parere su questa prima fase dei preparativi prò scuola nuova. L’iter burocratico in questi casi, si sa, è molto lungo.
Importante compito per il nostro gruppo canoro. Stanno infatti preparando una cassetta di canzoncine che verrà allegata ad un libro di testo per l’insegnamento della lingua italiana quale lingua d’ambiente nei giardini d’infanzia e nelle prime quattro classi dell’istruzione di base del Capodistriano. Sotto la guida di Amina Dudine, si sono messi a provare e ad imparare le nuove canzoncine composte dal maestro Slosar e che serviranno per rendere più piacevole l’insegnamento della lingua italiana ai bambini più piccoli che spesso la sentono soltanto alla televisione e quindi non possono apprezzare il suo valore di lingua viva.
Bisogna ricordare che un’analoga iniziativa ha visto partecipe la nostra scuola nel mese di dicembre, quando è stalo presentato il libro, corredato da schede di lavoro, "Veselo v slovenščini" nato dall’esperienza didattica della professoressa Jelka Morato Vatovec, da anni insegnante di sloveno come lingua d’ambiente.
Sono stati pubblicati i risultati della Gara regionale di lingua italiana, svoltasi a Fiume nel mese di dicembre e alla quale hanno partecipato tre alunne della settima e dell’ottava classe della scuoia elementare
D.	Alighieri. Tra i premiati c’è anche quello di Teura Raschini dell’ottava che ha scritto un racconto sul Telefono azzurro. Segnalato il compito di Ingrid Ivančič, sempre dell’ottava classe. 	Marino	Maurel
AUGURI DELLA CI AI SOCI...
17.02	Amelia Gorela. Donatella Vodopija
18.02 Luka Lušič, Mariella Suhar
19.02	Aldo Poropat, Maria	Tomšič
20.02	Ersilia Deflore, Irena	Dudine,
Corrado Kocjančič,
Franc Piavnecki, Gino	Šalkovič
21.02	Antonio Ček
22.02	Maria Krajcer
23.02	Maria Sorgo
24.02	Patrizia Dagri
25.02	Patrizia Trcek
26.02	Romano Bernobič, Emilio Bevitori, Evelina Pustetta, Letizia Radojkovič
27.02	Fulvia Maria Sokolič
01.03	Edoardo Sironič
Corrispondenza da Isola di fine secolo
Ne! numero 14 de! giornale L'AVVENIRE, pubblicato a Vienna il 28 maggio 1896, una corrispondenza da Isola con Io pseudonimo di "Falstaff", denunciava alcune situazioni in cui si trovano gli operai della già'allora fiorente industria conserviera. Ne riportiamo alcuni passi.
KO RAZMISLIŠ JE VSE DRUGAČE ALI PA NE ?
...........................	'	'-	:'	'■'■	>'-	^^/>;	^V'	v:-.V;'	-	-	-	..	,	■	:*
Šola, ustanova razuma. In vendar se tudi tam razgrejcjo emocije, ki so večkrat moteč dejavnik v delovanju in prizadevanjih vseh prisotnih. Zapis, ki sledi je povsem zgovorno potrdilo, da stvari mnogokrat potekajo drugače kot sami želimo in si prizadevamo. Pred kratkim je tako prišlo do incidenta med učiteljem in učencem, kar se resnici na ljubo vedno pogosteje dogaja. Sicer pa prepustimo besedo udeležencem, kajti kakršnekoli obsodbe ali opredeljevanja so stvar posameznika in kar je najpomembnejše, z njimi ne pomagamo nikomur.
UČITELJ
Vprašanje: Pred kratkim ste imeli z nekim učencem probleme. Kaj se je pravzaprav dogajalo?
Odgovor: Res sem doživel neljub dogodek in sicer je stvar potekala tako. Približno deset dni po novem letu, se je opozorilom in razlagam navkljub še zmeraj po šoli razlegalo pokanje petard, kar ni bilo omejeno samo na čas odmora,pokanje se je namreč nadaljevalo tudi med poukom. Tega usodnega dne sem si večkrat sam sebi dopovedoval, da je kakršnokoli reagiranje na kanonade, ki so se vrstile že kakšne štiri ure odveč, saj sem pričakoval, da se bo zadeva počasi le umirila. Med eno takšnih kanonad sem prišel iz prostora, kjer sva se pogovarjala z kolegom, da bi odklenil vrata hodnika in naletel na dva učenca. Ker je bil eden izmed njiju pri pokanju petard soudeležen, sem ju hotel povabiti na razgovor.
Vendar sem namesto pričakovanega odziva, naletel na grožnje in žalitve. Naj povem, da bi žalitve in kletvice rade volje prezrl, pa čeprav ni bilo več mesta kamor me nebi skozi njih poslal. Grožnje pa so povsem nekaj drugega.
Jemljem jih resno, saj se nemalokrat učenci kasneje, če se že ne morejo izživeti drugače, spravijo na avto ali kaj drugega, kar je povezano z osovraženo osebo. Skratka, za njim sem vrgel ključe in ga z njimi od zadaj zadel. Res je tudi, da sem ga prijel za srajco in kot sem kasneje slišal naj bi jo rastrgal. Tu se je stvar zame tudi končala. Vendar pa je, ko sem nekaj dni kasneje sedel v razredu omenjeni učenec prišel in me izzivalno vprašal, če mu bom za srajco dal denar, sicer, da me bo dal na sodišče. Prosil sem ga naj prostor zapusti, ker ne želim nikakršnih nadaljevanj neljubega dogodka. Naj ob vsem povedanem povem tudi to, da takšni dogodki zame niso vsakdanjost in me je vse doživeto nemalo prizadelo, ne le kot človeka. Bolj me prizadane zaradi tega, ker želim s svojim delom prispevati k rasti pozitivnega razvoja učencev. Ko pa doživiš takšne neljube stvari se marsikdaj sprašuječ o pomenu svojega dela. Naj ob tem povem še to, da smo ravno zaradi takšnega onemogočanja normalnega dela, pred kratkim izgubili dva učitelja. Mislim, da je podatek že sam po sebi zgovoren. Mislim, da se bodo takšne stvari dogajale tudi naprej, saj se učenci vse preradi zavedajo svojih pravic in dolžnosti učiteljev. Vedo namreč, da so kljub temu, da so storili določen prekršek zaščiteni in medtem , ko je učitelj v svojem ravnanju omejen z zakonodajo in splošno človeško kulturo, si lahko mirne duše dovolijo prestopiti meje dovoljenega.
Vprašanje: Kje vidite rešitev takšnih problemov?
Odgovor: Težko je karkoli konkretnega doreči. Vendar je ogromno strokovnih delavcev brez zaposlitve, ki bi lahko v obliki javnih del prevzeli marsikaterega problematičnega mladostnika in mu skušali pomagati. S tem bi tudi razbremenili učitelje, ki na žalost zaradi prevelikega števila učencev ne morejo posvetiti toliko pozornosti posameznikom, kar pa je usodno za šolo, kot vzgojno ustanovo. Potrebno bi bilo tudi rešiti vprašanje učencev, ki so večkrat zaostali, saj se naenkrat znajdejo med mlajšimi od sebe in imajo tako idealne pogoje za izživljanje nad njimi. Nekako štiri leta nazaj je bila na šoli organizirana terapevtska skupina, ki je bila po mojem mnenju tudi uspešna oblika reševanja problema.
Nenavsezadnje pa menim, da je s tem, treba začeti že zelo zgodaj, če
želimo kaj doseči. Včasih je bilo na šoli organizirano precej različnih krožkov, ob katerih so učenci našli dodatno zaposlitev in ob katerih so se razbremenili marsikaterih težav. Morda bi bilo dobro, če bi kaj od tega obnovili. In povedati je treba, da se šola ne more boriti proti takšnim problemom brez pomoči staršev. Zanimivo ob vsem tem pa je, da se ravno starši problematičnih otrok neradi ali pa sploh ne udeležijo roditeljskih sestankov. Takšni starši vzgojo svojega otroka povsem prepustijo slučaju in šoli, kot vzgojni ustanovi. Sola kot taka pa že dolgo ne opravičuje svoje vzgojne funkcije, saj je ob tolikšnem številu učencev težko ali sploh nemogoče najti stik z vsakim posameznikom.
Vprašanje: Bi glede incidenta z učencem še kaj dodali?
Odgovor: Žalostno je, da je učitelju ali vzgojitelju težko hoditi po šoli ne da bi ob tem trčil na takšne probleme. Ko doživiš, da ti je ob vsakem ponovnem srečanju s takšnim učencem hudo. Tudi zato, ker ne dovoli, da bi mu pomagal, nenavsezadnje sem se hotel z njim samo pogovoriti o njegovem početju. Na žalost pa sem doživel to, kar sem.
UČENEC
Vprašanje: Kaj bi ti povedal o tem neljubem dogodku? Očitno zate stvar še ni končana?
Odgovor: S prijateljem sva čakala, da se začne ura slovenščine. Med čakanjem je prijatelj odvrgel petardo. Takoj zatem je prišel učitelj in mi dejal naj odidem z njim v razred . Rekel sem mu, da ne grem, saj nisem jaz odvrgel petarde in zato tudi ni bilo razloga za kakšno kazen ali pa zato, da bi moral z njim na razgovor. Sploh pa, kaj ima on z mano saj me niti ne uči. Ne vem, zakaj bi ga torej moral ubogati. Stopil je do mene in me grobo prijel za obleko, nakar sva se začela ruvati. Odrinil sem ga in, ko sem se obrnil je vame vrgel ključe. Res sem mu grozil in ga preklinjal, saj mi je med ruvanjem strgal srajco. Res je tudi, da sem	mu	rekel,	da	hočem	za rastrgano srajco denar ali pa, da ga
bom	tožil,	obljubil	pa sem	mu tudi fizični obračun v primeru, če
mi srajce ne bo nadomestil. Glede srajce mi je učitelj dejal, da naj ga tožim. Vendar pa bi moral za tožbo po mnenju šole pripeljati očeta, da bi se o tem pogovorili. Povedal sem že, da je učitelj srajco strgal meni ne pa mojemu očetu in, če se hočejo o tem pogovarjati, naj se pogovarjajo z mano ne pa z očetom. Za srajco hočem nadomestilo in to v kakršnikoli obliki. Če pa do nadomestila ne bo prišlo, bom pač zadevo uredil po svoje. To je vse kar imam za povedat.
Vprašanje: Občutek imam, da tu ne gre toliko za srajco, kot za to, da bi učitelja nekako kaznoval. Zakaj torej gre, za kazen ali srajco? Odgovor: Za srajco!
Vprašanje: Glede na to, da se je učitelj hotel s teboj samo pogovoriti o tvojem početju, ali bi ne bilo bolj smiselno, če bi se z njim vsedel in se pogovoril.
Odgovor: Z njim se nimam kaj pogovarjati, ker me niti ne uči niti ni z mano v kakršnihkoli stikih. Sploh pa naj mi najprej nadomesti srajco, potem se bomo pogovarjali naprej. Dokler nadomestila ne dobim zame stvar ne bo končana. Prej ali slej bom do nadomestila prišel, takšnega ali drugačnega in tudi odnehal ne bom kar tako. Vprašanje: Misliš, da je to kar počneš prav?
Odgovor: Ja. Zato, ker me je obtožil po krivici in brez veze, zakaj bi pa moral biti jaz kriv za vse in to samo zato, ker sem bil blizu dogajanja. Ne počutim se krivega, za svoje stvari pa se bom boril, ker imam prav.
Za kratek komentar dogodka, ki očitno še ni končan, smo zaprosili šolsko psihologinjo, vendar pa ga bomo morali zaradi pomanjkanja prostora objaviti v naslednjem Mandraču. Za komentar smo jo zaprosili zato, ker je obema udeležencema dosti bližje kot mi in že po protesi ji gleda na stvar drugače kot jo vidi lahko novinar ali udeleženca, ki sta vso stvar doživela tudi čustveno.
Republika Slovenija Občina Izola
Sekretariat za občo upravo
Številka: 351-243/93 Datum:	16/2-1994
Na podlagi 94.člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.list SFRJ, št. 47 / 86 ) vročamo gradbeno dovoljenje z javnim naznanilom ter hkrati naprošamo vse fizične in pravne osebe, ki smatrajo, da so jim kot strankam v postopku kršene kakršnekoli pravice, da vložijo pritožbo na pristojni organ v skladu s pravnim podukom.
Sekretar: Branko Andrejašič, dipl. prav.
Republika Slovenija OBČINA IZOLA Sekretariat za občo upravo Številka: 351 -243/93-l/G-94/6 Datum: 15/2-1994
Sekretariat za občo upravo občine Izola izdaja na podlagi 1.člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Ur.list RS,št.33/91-1),4.člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ( Ur.list RS,št. 1/91-1 ), 35. člena zakona o graditvi objektov (Ur.list SRS, ŠT. 34/84), 204. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št.47/86), s poprejšnjim soglasjem sanitarne inšpekcije SOO Koper, št. 526/2-12/94-8/40-2 z dne 2/2-1994 in s soglasjem požarne inšpekcije Inšpektorata RS za varstvo pred požarom Ministrstva za obrambo, št.223/2-34/94 z dne 7/2-1994 ter na zahtevo investitorja RIŽANSKEGA VODOVODA KOPER, v upravno-gradbenem postopku glede glede obnove ulic v starem mestnem jedru Izole, naslednje
GRADBENO DOVOLJENJE
I. Investitorju RIŽANSKEMU VODOVODU KOPER se dovoli obnova ulic med Kristanovim in Velikim trgom v Izoli, to je Ljubljanske, Koprske in Alietove ulice ter Trga 22.julija, vse z navezavami na okoliške ulice po tehnični dokumentaciji, ki so jo izdelali : - LIZ-NGG projektivni biro d.o.o.Izola, št. proj.38/93 (projekt obnove uličnih tlakov,fekalne in meteorne kanalizacije, 2 zvezka) - Delavnica za arhitekturo Izola, Zuliani Boris, dia, št.proj. 4-93/P (oblikovanje in tipologija obnove tlakov) - GLG projektiranje, d.o.o.Ankaran, št.proj.56/93 (vodovodno omrežje za Koprsko in Ljubljansko ulico v Izoli) - Elektro Primorska, PE Koper, št.proj. NN 9342 (NNO Ljubljanska, Koprska in Alietova ulica v Izoli) - Tegrad Ljubljana, št.proj. P 73600937 (dopolnitev P 696300920), (kabelska kanalizacija in dopolnitev telefonskega omrežja ATC Izola v smeri Hotel Marina) - Istra-gas d.o.o.Koper, št.proj. 5/94-P (zunanji plinovod).
II. Gradbeno dovoljenje se izdaja pod naslednjimi pogoji:
1. Investitor mora 8 dni pred pričetkom dela priglasiti gradbeni inšpekciji SOO Koper, temu sekretariatu pa izkazati, da ima zagotovljeno strokovno vodstvo po določbah 61.člena Zakona o graditvi objektov.
2. Gradbeno dovoljenje se izdaja posege na območju, določenem v lokacijskem dovoljenju št.U351-243/93-l/L-93/41 z dne 14/12-1993. Dopustne so še manjše vskladitve tras komunalnih naprav zaradi prilagajanja stanju na terenu ob soglasju organizacij, ki jih sprememba tangira. Te spremembe morajo biti po končanih delih obdelane v projektih izvedenih del.
3. Upoštevati je pogoje: - prej cit.lokacijskega dovoljenja - soglasij: komunalnih organizacij, Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, Zavoda za plani- ranje, urbanizem, stanovanjske in gradbenen zadeve - Oddelka za vzdrževanje - vodnogospodarskega soglasja - poprejšnjega soglasja sanitarne inšpekcije in soglasja požarne inšpekcije.
4. Ustrezno je zavarovati okoliške objekte, naprave in zemljišča. Pri gradnji je upoštevati pravilnik o varstvu pri gradbenem delu (Ur. list SFRJ, št. 42/68). Odkopni material je odlagati v opuščeni kamnolom v Livadah. O tem je dostaviti dokazilo komunalni inšpekciji. Nadalje je s pristojno službo Občine Izola določiti tudi ustrezno mesto za deponiranje odstranjenih celih in manj poškodovanih kamnitih plošč.
5. Pred pričetkom del mora izvajalec pridobiti soglasje Zavoda za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve občine Izola, Odd. za vzdrževanje zaradi ureditve gradbišča oz. dostopnih-transportnih poti do gradbišča.
Gradbišče je organizirati tako, da bo zagotovljen peš promet- dostop za stanovalce in omogočena dostava blaga v lokale, prav tako pa tudi us|x>sobljeni funkcionalni priključki na komunalne naprave.
6. V roku 8 dni po dograditvi, vselej pa pred pričetkom uporabe mora investitor zaprositi za tehnični pregled.
III. Dovoljenje preneha veljati, če se v roku enega leta po pravnomočnosti ne prične z gradnjo. Obrazložitev
investitor RIŽANSKI VODOVOD KOPER je z vlogo zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja za obnovo ulic med Kristanovim in Velikim trgom v Izoli. Gre za obnovo Ljubljanske, Koprske in Alietove ulice ter Trga 22.julija z navezavami na okoliške ulice. Obnova bo obsegala : obnovo tlakov (izdelava novih z enakimmaterialom kot so stari tlaki), sanacijo obstoječe komunalne infrastrukture -obnovo vodovodnega in kanalizacijskega omrežje ter podzemno izvedbo sedaj prostozračnega električnega in telefonskega omrežja, vgradnjo novih inštalacij plinskega omrežja ter obnovo in prilagoditev priključkov obstoječih objektov na te naprave.
Za te posege je bilo investitorju izdano lokacijsko dovoljenje pod št. 351 -243/93-1/L-93/41 z dne 14/12-1993.
Zahtevku za gradbeno dovoljenje je investitor priložil: - tehnično dokumentacijo, ki ima potrdilo o opravljeni notranji kontroli v smislu 31. člena zakona o graditvi objektov - pogodbo o zagotavljanju finančnih sredstev za obnovo komunalnih naprav in uličnih tlakov po Ljubljanski, Koprski in Alietovi ulici v Izoli med Občino Izola, Rižanskim vodovodom Koper, Elek- trom Primorskc-PE Koper, Javnim podjetjem Komunala Izola, PTT Podjetjem Koper - soglasja komunalnih organizacij (JPK Izola, št.47/2-94 z dne 2/2-1994; Elektra Primorske - PE Koper; PTT Podjetja Koper, št.23100/046/94-02 z dne 2/2-1994; Rižanskega vodovoda Koper, št.SO-94/72 z dne 4/2-1994), - soglasja: MZVNKD Piran št.S/lll-260-94 z dne 14/2-1994; Občine Izola, zanjo Zavod za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve - Odd. za vzdrževanje (zaradi posegov na javne površine), št. 351-52/93/DŠ z dne 24/1-1994; KS Izola-Staro mesto št.51/94 z dne 31/1-1994: vodnogospodarsko soglasje tega sekre- tariata št. 351-242/93 z dne 14/2-1994, - izjave-soglasja lastnikov objektov in zemljišč, v katere bo poseženo z gradnjo Upravni organ je k izdaji gradbenega dovoljenja pridobil poprejšnje soglasje sanitarne inšpekcije in soglasje požarne inšpekcije.
V postopku je bila ugotovljena skladnost projektov z lokacijskim dovoljenjem, da so predložena in pridobljena ustrezna soglasja, ki se zahtevajo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in da ima projekt sestavne dela po določbah zakona o graditvi objektov.
Po navedenem je bilo možno zahtevku investitorja ugoditi ter po določbah 35. člena zakona o graditvi objektov ugoditi in odločiti, kot je navedeno v izreku odločbe.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU
Zoper to odločbo je v roku 15 dni od njenega prejema dopustna pritožba na Ministrstvo za gospodarske dejavnosti v Ljubljani. Morebitno pritožbo, kolkovano z 160,00 SIT upravne takse je vložiti pisno ali ustno na zapisnik pri organu, ki je odločbo izdal. Taksa po tar.št.l in 35 ZUT je plačana na račun št. 51430-840-013-3091, SO Izola-upravne takse v znesku 156.840,00 SIT.
Postopek vodila: Sekretar Lilijana Sovdat.l.r.
Branko Andrejašič,dipl.prav.
DOSTAVLJENO: 1. Investitorju - z vročil. 2. SOO Koper, inšp. službe 3. MZVNKD Piran 4. KS Izola-Staro mesto, s povrat. 5. Zavod za plan., urb., stan.in gradbene zadeve - Odd, za vzdrževanje - Sklad stavbih zemljišč 6. Elektro Primorske-PE Koper 7. JP Komunala Izola 8. ITI' podjetje Koper 9. Hidro Koper 10. Krajevni časopis Mandrač, Veliki trg št.l, Izola, (za objavo z javnim naznanilom po 94.členu /IIP) 11. Oglasna deska, tu 12. Sekretariat, tu 13. Arhiv, tu
Repubblica di Slovenia COMUNE DI ISOLA
Segretariato di pubblica amministrazione N.ro: 351-243/93-1/G-94/6 Data: 1S/2-1994
Il Segretariato di pubblica amministrazione del comune di Isola rilascia, visti Part.l della Legge costituzionale sull'applica zione della Costituzione della Repubblica di Slovenia (Gazz.Uff. RS,n.33/91-I), l’art.4 della Legge costituzionale sull’applica zione della Carta costituzionale fondamentale sull'autonomia e l'indipendenza della Repubblica di Slovenia (Gazz.Uff.RS, n.1/911), l'art.35 della Legge sulle costruzioni (Gazz.Uff. RSS, n.34/84) e l'art.204 della Legge sul procedimento amministrativo generale (Gazz.Uff.RSFJ, n.47/86), con il consenso preliminare dell'ispezione sanitaria della CCC Capodistria, n.ro 562/2-12/94 8/40-2 del 2/2-1994 e il consenso dell'ispezione antiincendio dell'Ispettorato per la sicurezza antiincendio presso il Ministe ro per la difesa, n.ro 223/2-34/94 del 7/2-1994, su richiesta dell'investitore RIŽANSKI VODOVOD KOPER - ACQUEDOTTO DEL RISANO CAPOD1STRIA, nel procedimento ammininistrativo-edilizio relativo alla ristrutturazione delle vie nel centro storico di Isola, la seguente
LICENZA EDILIZIA
I All'investitore RIŽANSKI VODOVOD KOPF.R - ACQUEDOTTO DEL RISANO CAPO-DISTRIA e1 permessa la ristrutturazione delle vie tra Piazza E. Kristan e Piazza Grande a Isola, ossia di Via Lubiana, Via Capodistria e Via Alieto, nonche' di Piazza 22 luglio, con i rispettivi allacciamenti alle vie circostanti in base alla documentazione tecnica elaborata da:
- LIZ-NGG Projektivni biro, d.o.o./S.r.l. Izola - Isola, progetto n.ro 38/93 (progetto di ristrutturazione dei lastricati, dei condotti delle acque di rifiuto e meteoriche, 2 volumi)
- Delavnica za arhitekturo Izola - Isola, Zuliani Boris, arch., progetto n.ro 4-93/P (modellazione e tipologia della ristruttu razione dei lastricati) - GLG Projektiranje, d.o.o./S.r.l.An-karan - Ancarano, progetto n.ro 56/93 (rete idrica per Via Capodistria e Via Lubiana a Isola)
- Elektro Primorska - PE Koper - Capodistria, progetto n.ro NN 9342 (rete elettrica a bassa tensione in Via Lubiana, Via Ca podistria e Via Alieto a Isola)
- Tegrad Ljubljana, progetto n.ro P 73600937 (integrazione al progetto P 6900920) - Istra-gas d.o.o./S.r.l. Koper - Capodistria, progetto n.ro 5/94 P (gasdotto esterno).
II. La licenza edilizia viene rilasciata alle seguenti con dizioni:
1. L’investitore e' tenuto a denunciare la costruzione all'ispezione edilizia della CCC Capodistria 8 giorni prima dell'inizio dei lavori e attestare a questo Segretariato di avere provveduto alla guida professionale secondo le disposizioni dell'art.61 della Legge sulle costruzioni.
2. La licenza edilizia rilasciata concerne la zona determinata nella licenza di ubicazione n.ro 351-243/93-l/L-93/41 del 14/12 1993. Sono concesse minori conformazioni dei tracciati previo consenso di tutte le organizzazioni coinvolte nelle modificazio ni. Conclusi i lavori, le suddette modificazioni devono essere presentate nei progetti dei lavori eseguiti.
3. Vanno considerate le condizioni di cui ai seguenti atti: - licenza di ubicazione di cui sopra - licenze rilasciate da: enti comunali, l'Istituto intercomunale per la tutela dei beni naturali e culturali di Pirano, l'isti tufo per la pianificazione, l'urbanistica, gli alloggi e l'edilizia - Reparto manutenzioni - licenza dell'ente per l'economia idrica - licenza preliminare dell'ispezione sanitaria e licenza del l'ispezione antiincendio.
4. Gli edifici, le attrezzature e i terreni circostanti vano adeguatamente protetti. La costruzione va eseguita nella conside razione del Regolamento sulla sicurezza nei lavori di costruzione (Gazz.Uff.RSFJ, n.42/68). Il materiale scavato va depositato nella cava abbandonata a Livade. L’attestato sull'effettuato deposito va presentato al l'ispezione comunale. Con il servizio competente del Comune di Isola va stabilito il luogo di deposito delle lastre rimosse intere e poco danneggiate.
5. Prima di iniziare i lavori, l'esecutore deve ottenere il consenso dell'istituto per la pianificazione, l'urbanistica, gli alloggi e l'edilizia del Comune di Isola - Reparto manutenzioni, per sistemare l'area di costruzione e le strade di accesso e di trasporto all'area di costruzione.
Nell'area di costruzione va provveduto al passaggio risp. accesso a piedi per gli abitanti, alla consegna delle merci ai locali e ai collegamenti funzionali agli impianti comunali.
6. Entro 8 giorni dalla conclusione dei lavori e prima di iniziare ad utilizzare la costruzione, l'investitore deve richiedere il collaudo della costruzione.
III. La licenza edilizia cessa di avere effetto se i lavori di costruzione non vengono avviati entro un anno dal suo rilascio.
Motivazione
L'investitore, RIŽANSKI VODOVOD KOPER - ACQUEDOTTO DEL RISANO CAPO-DISTRIA, ha inoltrato la richesta per il rilascio della licenza edilizia per la ristrutturazione delle vie racchiuse nell'area fra Piazza E. Kristan e Piazza Grande a Isola. Si tratta della ristrutturazione di Via Lubiana, Via Capodistria e Via Alieto nonche' Piazza 22 luglio, con i rispettivi allaccia menti alle vie circostanti. La ristrutturazione comprende: il rinnovamento dei lastricati (sostituzione delle lastre vecchie con lastre nuove realizzate nello stesso materiale), il risana mento dell'infrastruttura comunale esistente il rinnovamento della rete idrica e della canalizzazione e lo spostamento sotto terra delle attuali reti elettrica e telefonica collocate in aria, l'installazione degli impianti del gasdotto nonche' il rinnovamento e l'adattamento dei collegamenti degli edifici esistenti ai suddetti impianti.
Per i suddetti interventi all'investitore e' stata rilasciata la licenza di ubicazione n.ro 351-243/93-1/L-93/41 del 14/12-1993.
Alla richiesta di rilascio della licenza edilizia l'investitore ha allegato: la documentazione tecnica con l'attestato sull'effettuato controllo interno ai sensi dell'art.31 della Legge sulla costru zione di edifici il contratto sull'assicurazione dei mezzi finanziari per la ristrutturazione degli impianti comunali e dei lastricati in Via Lubiana, Via Capodistria e Via Alieto, stipulato fra il Comune di Isola e le aziende Rianski vodovod Koper, Elektro Primorska - PE Koper, Javno podjetje Komunala Izola, PIT Podjetje Koper - i consensi delle organizzazioni comunali OP Komunala Izola, n. 47/2-94 del 2/2-1994; Elektro Primorska - PF. Koper; PTF Podjetje Koper, n. 32100/046/94-02 del 2/2-1994; Ri anski vodovod Koper, n. SO-94/72 del 4/2-1994) i consensi di: IITBNC Pirano n. S/I1I-260-94 del 14/2-1994; Comune di Isola - Istituto per la pianificazione, l'urbanistica, gli alloggi e l'edilizia, Reparto manutenzioni (a causa di interventi su superfici ad uso pubblico), n. 351-52/93/D| del 24/1 1994; CL Isola - Citta' vecchia, il. 51/94 del 31/1-1994; la licenza dell'economia idrica di questo segretariato del 14/2-1994 - le dichiarazioni risp. i consensi dei proprietari delle costru zioni e dei terreni inclusi nell'intervento. In relazione al rilascio della licenza edilizia l’organo ammini strativo ha ottenuto il consenso preliminare dell'ispezione sani taria e il consenso dell'ispezione antiincendio.
Nel procedimento e' stato constatato che i progetti sono conformi alla licenza di ubicazione, che tutti i consensi richiesti nel procedimento di rilascio della licenza edilizia sono stati pre sentati e acquisiti e che il progetto contiene gli elementi previsti dalle disposizioni della Legge sulle costruzioni.
In base al succitato e' stato possibile accogliere la richiesta dell'investitore e decidere, viste le disposizioni dell'art.35 della Legge sulle costruzioni, come indicato nella presente. ISTRUZIONE SUL MEZZO DI RICORSO: E' possibile presentare ricorso contro la presente, entro 15 giorni dalla data della sua rice zione, presso il Ministero per le attività' economiche a Ljubljana. L'eventuale ricorso, bollato con 160,00 SI I’ di tassa ammini strativa, va inoltrato per iscritto o a voce su verbale presso l'organo che ha rilasciato la presente decisione.
La tassa ai sensi dei nn.tar 1 c 35 della LTA nell'ammontare di 156.840,(K) SIT e' stata versata al conto del Comune di Isola n.ro 51430-840-013-3091, AC Isola - lasse amministrative.
Procedimento condotto da:
Segretario: Lilijana Sovdat, f.to Branko Andrejašič, laur. in legge
INVIATO A: 1. investitore - con ricevuta di ritorno 2. CCC Capodistria, servizi d'ispezione 3.11TBNC Pirano 4. CL Isola - Citta' vecchia 5. Istituto pianificazione, urbanistica, alloggi ed edilizia - Rep. manutenzioni - Fondo terreni fabbricabili 6. Elektro Primorska - PE Koper 7. AP Komunala Isola 8. ITT Podjetje Koper 9. Hidro Koper 10. Gironale locale Mandra- - Il Mandracchio, Piazza Grande 1, Isola (per pubblicazione mediante annuncio pubblico ai sensi del l'art.94 della LPA) 11. Albo comunale, loco 12. Segretariato, loco 13. Archivio, loco
NOGOMETNI KRAH
Tudi izolski nogometni prvoligaš nikoli več ne bo takšen, kot je bil.
Potem ko je nedočakani sponzor odpovedal ljubezen novemu vodstvu kluba se je začel razpad imperija. Najprej je moštvo zapustil trener Šušak, ki je dolgo časa vztrajal in skušal voditi četo neplačanih profesionalcev, na koncu pa je odpotoval domov in danes (četrtek, 17.2.) menda izročil vodstvu kluba odstopno izjavo. Seveda tudi igralcev ni na redne treninge, saj se ne ve kdo pije, ve pa se, da nihče ne plača. Agonija kluba je ta trenutek bistveno večja od podobne v koprskem klubu, saj tam vsaj kaže na kakšno možno rešitev v ekonomsko močnejši sredini. V izolski revščini pa takšne rešitve ni mogoče pričakovati.
Igralci pravijo, da jim je vodstvo obljubilo, da lahko igrajo brez denarnega nadomestila, v nasprotnem pa lahko dobijo izpisnice kluba, igralci so prišli po izpisnice a v klubu ni bilo nikogar.
Medtem pa vodstvo preverja finančno stanje in nepravilnosti v delu prejšnjega vodstva in obljublja zanimive informacije. Ker nismo uspeli organizirati novinarske konference na kateri bi sodelovali vsi zainteresirani in prizadeti smo opravili nekaj ločenih pogovorov, ki jih bomo objavili v nekaj številkah. Začenjamo pa z odgovori Lucijana Kozloviča, tajnika ZTKD Izola in športne zveze Izole.
Ali jc problem NK Izola indi problem športne zveze obči ne Izola?
-Samo v enem delu. V občini smo se namreč odločili, da bomo finančno podpirali samo mladinske selekcije, zato smo delno sofinancirali mladinski pogon NK Izola. S članskim moštvom pa nimamo nobene zveze, saj gre za čisto profesionalni pogon, ki deluje po tržnem principu. Seveda so imeli tudi oni nekaj pomoči z naše strani, saj igrajo na državnem igrišču, mi polovično plačujemo hišnika, zastonj so dobili dvorano za treninge in podobno. Te neznanke, ki zdaj nastajajo z uvajanjem profesionalizma bo morda delno razrešila nova športna zakonodaja, vendar jo še čakamo.
-Kako je sploh organiziran NK Izola
-Gre za klub, ki združuje vse igralce, strokovno vodstvo in simpatizerje, ob tem pa deluje še podjetje Belsport, ki je dejansko plačevalo nekatere igralce. Skratka, ta profesionalni del je za nas neznanka, saj z njim nismo imeli obveznosti. -Kaj tak klub pomeni za Izolo?
-Pomeni veliko, saj je ponesel ime mesta tudi po Evropi. Lepo je, da imamo tak klub, vprašanje pa je, če ga lahko sfinanciramo.
-Ali sploh lahko imamo profesionalno nogometno moštvo?
-To je težko vprašanje. Če dobijo sponzorja ga lahko imamo, če ga ne dobijo pa bo težko. Nasploh se moramo v državi odločiti, katere športnike bomo profesionalizirali in katere ne, saj dvomim, da ta država zmore 16 profesionalnih nogometnih moštev, pa še košarkarska, hokejska, rokometna, odbojkarska in številne bolj individualne športe. Seveda pa želim nogometašem, da bi obdržali skupaj to perspektivno moštvo in lahko ponudim v imenu športne zveze pomoč, ki pa je lahko le organizacijska. Za denar se bodo morali obrniti drugam.
ROKOMET
Izolski rokometaši so na gostovanju tokrat ostali praznih rok, saj so srečanje proti xxxxx izgubili za pet zadetkov. Najboljši pri Izolanih je bil xxxxx. V soboto bodo Izolani v domači dvorani igrali proti ekipi xxxxxx (xxxx pomeni, da točnega poročila nismo dobili)
SMUČANJE
Zveza telesnokulturnih društev Izola, ki je organizator prvega občinskega prvenstva Izole v veleslalomu, to soboto v Forni di Sopra, obvešča, da bo odhod avtobusa v soboto ob 6.00 uri izpred knjigarne Lipe.
Na voljo je še nekaj prostih mest. Prijave in informacije sprejema Lucian Kozlovič na Kraški 1, tel. 61 -01 S.
THE END
| z'	 _ " 	 		 	 \ . 'nrpoTsvoncrK \/ .O.. ^ 			 k.ATinril Mir-A \ ^	
! | IN/AKV^ILINIWA \ o g i o s nS—ič Za brezplačni oglas (pošljete na naslov P. oglasnika) Naziv: _____ 	 Datum: __ 		o g I a s n Belveder b.š. P.P. 21,66000 KOPER Tel.: (066), 22-126,22-048, Fax:066/22-048
Naslov Telefon: 					^T1 M' ^ll|TB^g"T3ll^^
Ppčtna št mWrai;! II H II I I Ime in priimek: 				
	
Naročam oglas z vsebino (do 25 besed): 			
	
	
	Nagradne igre ^\a r ob''cslUOAM»**0 . p** *o60„0 finance Razvedrilo po<'u<*'S Nagradno križanka
	
Dodatna izbira: Št. objav: □ 3 x V □ okvirjen oglas: 100 SIT ! 2x J □ poudarjen tisk: 100 SIT □ 1x	
■
*4 *■" »1 *“• UllàlHi
Wmmm
ALENKA (iOUEVSCF.K
v
v
v
PRIMEŽU NOVE DOBE
ALENKA GOLJEVSCEK v pričujoči knjigi kritično razčlenjuje snov, ki že vrsto let sodi med najbolj zanimive, tako pri nas kot po svetu. Gre za pojav, ki ga bolj ali manj poznamo pod raznimi imeni, kot na primer new age, nova duhovnost, nova duhovna gibanja in podobno. Vsa ta gibanja so kot proizvod množične kulture preplavila globus in ponudila nove mite oziroma spoznavno vrednostna razmerja do sveta, ki naj bi na novo usmerila človeško življenje. Tržišče knjig, glasbene scene, filmske industrije ipd. je po svetu, posebej na Zahodu vsak dan večje. In kako se je vse skupaj pričelo? Okrog leta 1950 se je v ZDA začelo dogajati nekaj novega. Zmeraj več ljudi se je začelo buditi iz "ameriških sanj", postajali so nezadovoljni in kritični. Po korejski vojni je število nezadovoljnežev močno naraslo, zlasti med mladino in takrat se je pričel oblikovati nov fenomen, ki je kasneje dobil ime alternativna scena. Danes je to široka, skoraj nepregledna mreža posameznikov, skupin, gibanj, pobud z različnimi cilji, ki jih še najbolj povezujeta ostro zavračanje "starega" in naravnost fanatično navdušenje za "novo". Strokovnjaki, ki preučujejo ta fenomen so ugotovili, da je potrebno ločiti dva kroga pojavov: visoki in popularni new age. V prvi krog uvrščajo gibanja, ki jim gre za PREOBLIKOVANJE SPLOŠNE ZAVESTI, za razvojni skok zavesti na višjo stopnjo; v drugi krog pa postavljajo t.i. skomercializirani PSI-1IOTRG, ki ponuja surogate za dinamični tempo sodobnega življenja. Goljevščkova je napisala celovit analitičen pregled najvažnejših tokov teh gibanj, ki so po eni strani odklonilna do krščanstva po drugi strani pa želijo pomagati pri razčiščevanju duhovne zmede, ki je preplavila že skoraj sleherni kotiček tehnokratsko zasvojene sodobne civilizacije.
Slavko Gaberc
Market
O
fr
o
ODPRLI SMO NOVO TRGOVINO Z ŽIVILI
JAKA MARKET
jagodje, Sončna pot 2, tel.: 61-506
KULTURNIŠKI
OCVIRKI
Daniela Tomšič, skrivnostna direktorica MZVNKD, je zbolela tik pred svojim slavnostnim nagovorom Prazniku kulture v Izoli. Izolsko kulturno srenjo je tako prikrajšala za enkratno kulturniško tirado o tem, kaj pomeni spomeniško varstvo kulturne dediščine v demokraciji. Izolani tako še naprej živimo v prepričanju, da je edini spomenik kulture na izolskem teritoriju Argov tovarniški dimnik, vse ostalo pa je potrebno čimprej porušiti...pa ja ne bomo ohranjali sakralnih objektov, ki nas spominjajo na komunistične čase!?
Koni Steinbaher, 1/2 likovni pedagog in 1/2 svobodni umetnik, je s pridom izkoristil svojo večletno prakso v največji slovenski konservi (beri: izolski osnovni šoli) in se posvetil projektu RIBARIJA, ki naj bi prej ali slej preplavila Lonko. Upajmo, da bo tudi Koniju na krožnik padel kakšen guat!
Drago Mislej - Mef, še vedno radijski gnjavator (poleg vseh ostalih grehov), je postal zdrav in zadovoljen nekadilec. Zadnje čase kar naprej ponavlja: "Vsakokrat, kadar bi rad prižgal cigareto, vržem majhen novčič v Šparovec in ne kadim. Na koncu meseca ga izpraznim in kupim kakšno reč, ki sem se ji doslej moral odreči." Mefova majhna skrivnost: za prišparani denar je kupil svojemu hišnemu štirinožnemu kompanjonu pas proti bolham. Zdaj vsaj vemo koga najbolj sovraži: to so cigarete, bolhe in Mandračevi novinarji.
Arelena Zakonjšek - Beba, akademska slikarka iz Kort, se vsako toliko spremeni v balonček in obkroži svet. Vsakokrat ko ji uspe mehko aterirati v galeriji Insula, razveseli direktorja Dejana Mehmedoviča z novim likovnim izdelkom. Nazadnje mu je prinesla sliko kače, ki se je sicer na sliki nekam skrila.
Mirjam Muženič, novinarka v Italiji, se je uveljavila na zahodnem medijskem tržišču. K temu ji ni pripomogla kakšna plastična operacija, temveč nepričakovana grlena mutacija do katere je prišlo iz domotožnih vzrokov.
SV. DOMINIK
Cerkev svtega Dominika se nahaja na Krtistano-vem trgu, stara parcelna št. 402. Površina cerkve je petiindevetdeset kvadratnih metrov, dolga je deset metrov, široka pa štiri. Okoli cerkve je še približno 1 meter cerkvenega zemljišča. Nad vhodnimi vrati je zidan nadstavek - zvoniček, žal brez zvončka.
Streha in zunanjost cerkve sta bili obnovljeni leta 1988, obnove pa je še potrebna notranjost cerkvice.
Nudimo Vam delikatesne dobrote, sadje in zelenjavo ter slaščice, pa tudi za vaše hišnje ljubljence smo poskrbeli.
Z željo, da postanemo trgovina po vašem okusu se priporočamo
VSAK DAN od 7.00 - 18.00 ure,
pred
ie u«=\e.n0
' kit««
Skoraj humoreska Vlada Bemetiča
KJER SE CEDITA PEGOLA IN MED... GRE VSE KOT NAMAZANO!
part 2.
"Medtem, ko pred svojim pragom pometate pod predpražnik in razmišljate v katero blazino ste natlačili devize ter se ne menite za vse zelene od zavisti zaradi Vašega cestnega ljubljenega, vedite, da je Vaša sreča že v sosedovih rokah: uvrstil Vas je v ožji izbor osumljencev - krivcev za izginuli Mandrač iz poštnega predala !"
(Ante Exodus)
Adam Nostromo, direktor studi za planiranje in urbanizem "PERGOLAPLANMAR" je za mizo naše največje vaške pizzerije zaupal skoraj vse svoje komunalne vizije Mandračevemu odposlancu redakcije EXGRATIS-PRESS Franju Firbcu - FRFI-ju na uho. Vemo, da je ta človek bolj optimist kot pragmatik, a se vseeno nadejamo novega nadstreška avtobusne postaje in bodoče mestne kavarne v komunalni palači..
FRFI ga je dalje "masiral" z delikatnimi vprašanji in vešče ubiral strune njegove vizionarske žilice.
FRFI: Vidimo in slišimo gospod Nostromo, da dobro planirate, prenova izolske infrastrukture po strategiji "SE-DEMNAENMAH" se že uresničuje! Ma povejte, prosim na-kratko, kakšna bo usoda našega lokalnega ladjedelništva? NOSTROMO: Iz naše manjše popravljalnice ladij in jadrnic se bo naše lokalno ladjedelništvo razvilo v največjo drevesnico na obali in to že maja letos!
FRFI: Ali se šalite!? Ali se Vam je vizija zamutila, gospod Nostromo?
NOSTROMO: Seveda ne, to je jasno zapisano, poglejte v mojo homologirano kroglo! Vidite tisoče dreves desno od vhodne promenade v Izolo!
FRFI: Seveda jih vidim, porkapepi, na tisoče dreves vidim! Saj to so vendar jambori suhoparnih jadrnic in jaht, vendar! Saj to ne more biti res, kaj ni župan tukaj predlani kanil posaditi 200 mladih dreves v dobrobit ekološko-zele-ne Izole za bodoče rodove!?
NOSTROMO: Seveda! To v diplomatskem jeziku pomeni to kar vidite: drevo ali jambor - ista figa! Listje šelesti v obeh primerih, v sledjem sicer v bližnji blagajni popravljalnice ladij. To našim vrlim komunalcem dvakrat ustreza: za vsak jambor poberejo komunalno takso, pa še listja jim ni treba ob promenadi počistiti jeseni!
FRFI: Kaj pa sosedje v bližnjem podjetju Vrtnarija Izola, ali se bodo zaradi konkurence kaj zmigali?
NOSTROMO: Konec maja letos se bo ustanovilo hortikulturno društvo in zamenjalo organizacijsko staro lokalno samoupravno skupnost!
Hortikulturno društvo bo še isti mesec dalo pobudo za ustanovitev konzorcija "IZOLABELLA", ki bo skrbel za skladen razvoj starega mestnega jedra v sklopu izolskih marin in urbaniziranega zaledja! V tem konzorciju pa bo podjetje Vrtnarija Izola d.o.o. imelo glavno besedo, večindki delež, saj bo skrbelo tudi za novo pokopališče pod avtocesto!
jfO splošna banka koper
SF7VZ4CI7A’”
ROCK IN POP LEGENDE - 888 SIT KLASIKA DVOJNI CD - 999 SIT
CrKAFFlT
Dobra glasba na CD plošči je najlepše darilo.
GRAFF1T je na Trgu 22. julija (pri Manziolijevi palači) ODPRTO NON STOP od 7.30 do 20.00 ure
NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA
v agenciji Splošne banke Koper v Izoli, Kristanov trg 1
066/67-103
/O splošna banka koper
\r&
v
IZOLA Drevored 1. maja 4a Tel.: 066/67-050
gOiliOMbEO^L) l)IQj TrGOA/INA,
fotoaparati! znaniln jtroizyajalcevy QlàYÌÌEj^miffìtj8§jratìj;p fòtoalbiimilysch) velikosti! i zdel a vai ha r.vn i h fotoera f i\\
vluiil ^
Odprto od 8. do 19. ure ^ ob sobotah od 8. do 13. ure
MANDRAČ je tednik KS občine Izola Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel/fax.:066/61-139 Predsednik časopisnega sveta: Zorka Sosič (davni in odg. urednik: Drago Mislej
Uredništvo: D. Mislej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Ferluga, Orlando II. (fotoreporter), F.. Šaltbaz, 1. Vrtnik-Blaško, I. Knez, S. Gabre
Tehnični urednik: Davorin Marc
Tednik izhaja v nakladi 6000 izvodov, cena O Sit.
Založnik, elektronski prelom: GRAFITI' I.1NE, doo Izola, 61-139
Tisk: Pigraf Piran
wmm.
GALERIJE
Galerija ALGA - v četrtek, 3 februarja ob 19.00 otvoritev razstave slik Vasa Pirnata Galerija INSULA - Na ogled je prodajna razstava del priznanih slovenskih akademskih slikarjev grafikov in kiparjev. Galerija je odprta od 9-13 in od 16-19
ure.
KINO
Kino Odeon Izola
18.2., 19.2. in 20.2. ob 16.,18., in 20. uri TRIJE MUŠKETIRJI am. akcij. kom.
21.2. in 22.2., ob 16.00 uri SREČNO KEKEC slov. mlad. ob 18.00 in 20.00 UNIČEVALEC amer. fant.
23.2. ob 16., 18. in 20.00 uri UNIČEVALEC am. fant.
24.2. ob 16., 18., in 20 uri NESKONČEN DAN amer.
GLEDALIŠČE
V petek, 18.2. ob 20.00 bo ponovitev - predstave Luibezen II - Vrnitev. Predstava je navdušila občinstvo, zato vabimo vse, ki je v ponedeljek niste videli, da se tokrat tudi vi nasmejete.
V soboto 19.2. ob 11.00 Trnuljčica, plesna predstava za otroke - gostujejo Mehki čevlji iz Sežane
Sreda 23.2. ob 18.30 - srečanje pianistov obalnih glasbenih šol. Ob 20.30 v klubskem prostoru -Flamenco Jazz Trio
MKC
18.2.	Niet in King ubu
Policijski zapiski so ta teden bolj skopi s podrobnostmi. Vse kaže, da so na jpostaji pust preživeli nadvse delovno in jim je na koncu zmanjkalo moči. Delovno poročilo so skrčili na vsega petnajst stavkov, ker pa je pust pustil posledice tudi v našem uredništvu, bomo petnajst stavkov še skrčili, na bistveni minimum.
torek, 8.2.
Poškodovali so vozilo na parkirišču, vlomili so v trgovino v Ljubljanski ulici, posredovali pa so še v družinskem sporu, sreda, 9.2.
Policisti so obravnavali kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, nekdo pa je izvršil tatvino parketa v starem delu mesta, četrtek, 10.2.
Poškodovano je bilo vozilo v Tomažičevi ulici, ukradli so žensko kolo, nekdo pa je izvršil tatvino spojlerja. petek, 11.2.
Med Šaredom in Grbiči so neznanci vlomili v vikend, v avtokampu Jadranka sta se sprli begunki, na Prešernovi se je zgodila hujša prometna nezgoda.
sobota, 12.2.
Policaji so si ogledali poškodovano vozilo na parkirišču, na Kidričevem nabrežju so v prometni nesreči sodelovali trije vozniki, v bolnišnici pa je 28-letni podlegel preveliki količini droge, nedelja, 13.2.
Prešernova je bila spet prizorišče prometne nezgode, v Jagodju so vlomili v skladišče restavracije, Prešernova pa je bila že drugič v istem dnevu prizorišče nezgode.
Podatke za to rubriko nam posreduje policijska postaja Izola.
3
Htiiti
NOVO ODPRTA TRGOVINA Z ŽIVILI IN MEŠANIM BLAGOM V CONI MALE INDUSTRIJE
(Livade).
Stalne stranke imajo posebne ugodnosti z
IZKAZNICO ZAUPANJA
Market ŠPEŽA, Cona male industrije B 33, IZOLA TEL.: 066 / 65-293, 65-753, 65-754, FAX.: 65-293
ODPRTO:
Vsak dan od 7.00 do 18.00 nedelja in prazniki od 8.00 do 12.00
illlllP
Stari svetilnik na koncu glavnega pomola (valobranu) je po dolgih letili le doživel malo pomladitve. Strokovnjaki so ga namreč opremili s sončnimi kolektorji za polnjenje akomulatorjev, ki dajejo električno energijo, povrhu vsega pa se še prižiga avtomatično s pomočjo senzorja.
Morda v vednost še podatek, da je neznanec že drugi dan vlomil v svetilnik, vendar se je bolj zanimal za tehnične podrobnosti, odnesel pa ni ničesar.
Ste že Mandračev naročnik? inf. 61 139
BREZPLAČNE POLOŽNICE DOBITE NA IZOLSKIH BANKAH IN POŠTI.