Leto I.
Ljubljana, ponedeljek 7. julija 1919.
VEČERNI LIST
NEODVISEN DNEVNIK * S5S5* številka 16 vinarjev.
Štev. 143.
Cene po poStl: ta celo leto K 40'— za polleta . K 20*— za četrt !e!a K 10‘-— »a 1 mesec K 3'59
Ljubljano mesečno 3IL
Uredništvo f.n uprava. Kopitarjeva ulica 81. 6, Urorln. lelulun SlovJO.
Papež za osvoboditev vojnih nfetnfkov.
LDU. Nauen, _5. julija. (Brezžično.) Papež |e poslal mirovni konferenci sledeči pozivi Ker so zdaj sovražnosti končane, molimo iskreno k Bogu za večno milost in izražamo svoje želje, naj se že ukine pomorska blokada, vsled katere mora gladovati toliko nesrečnežev, naj se rešijo vsi, ki še vedno trpijo
v vojnem ujetništvu, ter naj se ljudje in narodi, ki so se dozdaj sovražili, zopet pobratijo v zvezi krščanske ljubezni. Proglašati hočemo te nazore brez prestanka, kajti dokler se to ne zgodi, ostane mirovna pogodba brez koristi.
IfaMfani napadli francoskega generala.
ProM Iraiaeos&e demonsfraelfe na Reki.
m Bakar, 7. julija. (Izvirno.) V soboto zvečer je došlo zopet do krvavih spopadov med francoskimi in italijanskimi vojaki. Že ob 4. uri popoldne se je vedelo, da bodo italijanski vojaki napadli francoske. Italijanski vojaki so hodili po trgovinah in nakupovali civilne obleke. Na večer so mestne italijana-ške tolpe hodile v družbi preoblečenih italijanskih vojakov po mestu ter došle tudi na Korzo z namenom, da napadejo francoske častnike in vojake, ki so se tamkaj sprehajali. Že naprej se je vedelo, da se tja pripelje francoski avtomobil, v katerem se bo peljal fran-
coski general z italijanskim generalom Gra-ziolijem. Ko se je avtomobil približal, so italijanski vojaki klicali Grazioliju »Evviva«, a na francoskega generala so pljuvali in ga psovali, tako da je moral Grazioli posredovati in miriti tolpo. Ko je šel avtomobil dalje, ie množica psovala in pretila s palicami. Neki italijanski vojak je hotel udariti francoskega generala, kar pa so treznejši elementi preprečili. Tekom včerajšnjega dne je došlo do ponovnih spopadov Bilo je nekoliko oseb ubitih in ranjenih. Na Kantridi so bili večji izgredi, a se za podrobnosti še ne ve.
Dr&glnjski izgredi v Italiji.
Izgredniki napravili več miijonov škode.
LDU Trst, 5. julija. Italijanski listi poročajo o gibanju proti draginji, katera se širi po Italiji, nied drugim naslednje podrobnosti: Dne
3.	t. m. so v Florenci plenili po trgovinah ves večer. V skoro vseh prodajalnicah po predmestjih pa tudi v nekaterih sredi mesta so razprodali vse blago. Druge trgovine, katerih lastniki so se takoj udali zahtevam množice, so zaprli ter jim prilepili na vrata listke z napisom: >Na razpolago delovni zbornici (Ca-mera del lavoro).« Na več krajih je razljučena množica upostošila in uničila vse, kar ji je prišlo pod roke, zlasti ako so se lastniki trgovin zoperstavljali početju množice. Izgredniki so poizkusili tudi parkrat zažgati proda-jalnice ter je na nekaterih krajih že izbruhnil požar, toda gasilci so vedno pravočasno prihiteli na pomoč ter pogasili ogenj.
V Iinoli blizu Bologne je bilo dvorišču neke šole zborovanje, kjer so izjavili voditelji
delavskih organizacij, da naj se stavka konča, ker ne marajo biti odgovorni za početje anarhističnih elementov, ki prevladujejo čimdalje bolj v vodstvu tega gibanja. Tedaj je nenadoma počilo več strelov, kar je izzvalo veliko paniko med zborovalci. Drhal je napadla potem nekaj privatnih hiš, ter se spopadla s policijo in karabinjerji, ki so prihiteli ogroženim stanovalcem na pomoč. Tekom izgredov v lmoli so bile ubite tri osebe, mnogo je bilo pa ranjenih.
LDU Nauen, 5. julija. (Brezžično). Iz Italije prihajajo vesti o mnogih izgredih radi draginje v raznih krajah, med katerimi je bilo tudi ubitih več oseb« V Florenci je bilo oplenjenih več trgovin. Proglašena je splošna stavka, ravnotako tudi v drugih krajih. Povzročeno škodo vsled teh izgredov cenijo listi na več milijonov.
Uvoz Italijanskega blaga dovoljen.
m Belgrad, 7. julija. (Izvirno.) Osrednja I vora. Carina se bo računala po minimalni vlada je dovolila uvoz blaga italijanskega iz- tarifi.
Hindenburg prevzel vso odgovornost.
LDU Nauen, 5. julija. (Brezžično.) Odlagajoč vrhovno armadno poveljstvo, je general Hindenburg brzojavil državnemu predsedniku Ebertu: >Gospod predsednik! Podpis mirovne pogodbe mi daje povod k sledeči izjavi: Za vse odredbe in dejanja vrhovnega armadama vodstva od 29. junija 1916 nadalje no-
sim jaz vso in edino odgovornost. Tudi vsi sklepi in ukazi Njegovega Veličanstva cesarja in kralja so bili od tistega dne storjeni in izdani na moj izrecni nasvet in z mojo popolno odgovornostjo. Prosim, da sporočite to mojo izjavo nemškemu narodu in vladam zaupnikov.
Proslava sv. CfrMa £ia Metoda v 5Je!f?radsr.
m Belgrad, 7. juiija. (Izvirno.) Včeraj se je na svečan način praznoval praznik sv. Cirila in Metoda. V katoliški cerkvi se je brala slovesna maša, nakar je imel župnik Wagner daljšo propoved. Slovesno službo božjo je opravil poslanec Spinčič z asistenco poslanoi Šegviča in župnika \Vagnerja. Službe božje se js udeležil tudi minister za verstvo dr. Alaupovič, veliko število poslancev in občin* stva.
Naa^odano predstavništvo.
BeJrfrad, 6. julija. (Izvirno.) Včerajšnja seja naroonega prestavništva ss je otvorila ob 5. uri popoldne. Poslanci Sušnik, Kristan in dr. Brezigar so vložili rcsolucijo glede ustanovitve vseučilišča v Ljubljani s 5' fakultetami, bogoslovno, filozofsko, pravno, tehnično in medicinsko.
Med zakonskimi predlogami je bil predložen tudi načrt o preosnovanju srbske na-roane banke v Narodno banko kraljestva SHS s sedežem v Belgradu in podružnicami v Zagrebu Sarajevu in Ljubljani ter po drugih mestih. Osnovni kapital bi bil 50 milijonov dinarjev v zlatu, razdeljen v iOOOOO delnic po 500 dinarjev. Sklenilo sc je zakonski načrt ponatisniti, da se razdeli med klube.
Poslanec dr. Šimrak je stavil na ministra za prehrano dr. Korošca vprašanje, ali sa bo letos rekviriralo žito. Priporoča, da se v slučaju potrebe ne rekvirira ničesar pri kmetih, temveč le pri veleposestnikih, istotako ne bi smela država Dostaviti na poljedelske proizvode maksimalnih cžrs, dokler jih ne dcioči tudi za tvorniške proizvode. Na to je odgovarjal minister dr, Korošec,da je bil v svrho obrambe ljudske prebrane^ prepovedan nakup žita, dokler ni žetev izveden. E?zen tega se je odredil tildi popis žetve, ni se pa odredila nobena rekvizicija. Glede ureditve prehrane bo pozval minister tudi na posebno oosveto-vanje zastopnika vseh strank, da se dogovore o primernih ukrepih.
Na vprašanje poslanca Stankoviča je odgovarjal finančni minister dr. Ninčič, da je sedaj absolutno nemogoče popolnoma rešiti finančno stran invalidskega vprašanja. Za naj-kritičnejše slučaje pa se bo skušalo najti od-pomoč. Po nadaljnih vprašanjih je zbornica
htevati odškodnino. Predlog odseka se je odobril. Po volitvi novih sekcij se je prešlo k razpravi o moratoriju. Prihodnja seja je v ponedeljek.
m Belgrad, 7. julija. (Izvirno.) Predsednik parlamenta je brzojavno pozval vse poslance, ki bivajo izven Belgrada in se ne udeležujejo sej.
167 izferaislli.
LKU Rotterdam, 4. julija. (ČTU) »Times« javljajo iz Pariza: V seznamu onih oseb. ki jih morata Nemčija in Avstrija izročiti, je bila do prvega julija vpisanih že 167 imen: med temi se nahajata prejšnji državni tajnik za zu-nanje zadeve dr. Helfferich in general Kon« rad.
Belgiatskl ms&turanti na potovanju po Jufjoslavijl.
m Bc^rad, 7. julija. (Izvirno.) Okoli 400 belgrajskih maturanlov odpotuje 15. iuh)a v večja mesta Jugoslavije. Posedli bodo vsa središča posameznih pokrajin. Potovali bodo v Zagreb, Ljubljano, Split, Bosanski Brod, Sarajevo. Mostar, Dubrovnik in Novi Saa.
Italijanska arm&da v Istri,
m Bakar, 7, julija. (Izvirno.) Na istrski jbali od Voloske do Labinja je koncentriranih okoli 70.000 Italijanov. Italijanski vojaki so nastanjeni po rekviriranih hišah.
Domovi za dec©.
m Belgrad, 7. julija. (Izvirno.) Narodno predstavništvo bo v kratkem sklepalo o zakotni za ustanovitev domov za deco.
Šolstvo v Jugoslaviji.
m Belgrad, 7. julija. (Izvirno.) V naši državi bo treba osnovati 8000 šol ter se bo potrebovalo 10.000 učiteljev, Vlada je v ta namen odobrila kredit 10 milijonov dinarjev ter je bo skušalo to vprašanje čimprej urediti.
Uvoz Iz Nemške AvsfrSfe.
m Belgred, 7. julija. (Izvirno.) G, Riznič in dr, Slokar sta odpotovala, na Dunaj zaradi ureditve uvoza iz Nemške Avstrije.
Eevoe zlata iz Amerike.
m Belgrad. 7. julija. (Izvirno.) Vlada ameriških Združenih držav je izdala komunike o ukinjenju prepovedi glede izvoza in uvoza zlata iz severne Amerike v vse dežele, iz-vzemši boljševiško Rusijo in neprijateljske države.
Mržs?.fS Izpraznili Slovaško.
LDU Praga, 6. julij«. ČTU Tiskovni urad ministrstva za narodno brambo poroča:	Do
4.	julija so izpraznile mazurske čete vse ozemlje do tistih mej, ki jih je bila določila mirovna konferenca. Umikajoče se čete so zapustile hudo poškodovana državna in zasebna poslopja, posebno v Kožicah. Naše čete so zasedle Prešov (Eperies) in Košiče ter vse po Mažarih izpraznjeno ozemlje ter so bile navdušeno sprejete po domačem prebivalstvu.
Nove sovražnosti med Rumuni Sn Mažari.
LDU Lyoc, 5. julija. (Brezžično.) Iz Buda-pešte poročajo, da je madjarska sovjetska vlada pod pretvezo,aa se Romuni še niso umakniti na določeno črto, obnovila sovražnosti proti Romunom.
Trgovski promet med Etaltjo in Nemčijo.
LDU Praga, 5. julija. (ČTU) V pismu, ii ga je po poročilu praške ^Tribune« prejel tukajšnji trgovec, se poroča, da Nemčija prodaja Italiji jako poceni sirovine in izdelke in da narašča tudi italijanski izvoz v Nemčijo. Skozi Lugano se pelje vsak dan 1500 vagonov ia Nemčijo.
V Petrogradu nsfrelili 1 SOOosefe.
LDU. Helsiiigsfors, 6. julija. (Agence Ha-vas) . Ob izpraznitvi Petrograda, kjer vlada hud teror, je bilo dva dni pred osvojitvijo Krasne Gorke ustreljenih 1800 ljudi.
P o siv Kžfafskf.
LDU Amsterdam, 0. julija. (DunKU). »Het
M e ii w s van den Dag«, poroča iz Pariza, da je
bila kitajska delegacija brzojavno obveščena, naj podpiše mirovne pogodbo, da se more sprejeti Kitajska v zvezo narodov.
Napetost med Kitajsko In
Japonsko.
LDU Stockholm. 5. julija. Kakor doznava >Aften Tidningen« iz Pariza, je dejstvo, da se Kitajska brani podpisali versailleske pogodbe. Napetost med Kitajsko in Japonsko se je poostrila. Po vsej Kitajski organizirajo sedaj bojkot proti japonskemu blagu, pri čemer sta edina jug in sever. Vse kaže, da se je na Kitajskem pojavilo narodnostno gibanje, kakršnega doslej še ni bilo. Baron Kato, član japonske delegacije, je s posebno nalogo dospel v Pariz.
Polkovnik Kouse pri zvezi narodov.
LDU ženeva, 4, julija, (ČTU) Wilsonov zaupnik, polkovnik House, bo imenovan za vodjo ameriške mirovne delegacije pri tajništvu zveze narodov, ker polaga Wilson prej-koslej vso važnost na uresničenje načrta glede zveze narodov. Radi tega bo polkovnik tudi stalno prebival v Ženevi.
Viljem bo sojen v London«.
LDU Milan, 4. julija. »Agenzia Stefani« poroča iz Londona z dne 3. julija: V današnji eeji angleške poslanske zbornice je izjavil IJoyd George, da bo sodilo bivšega nemškega cesarja c:uišče, čigar se.lož bc v Londonu. Zbornica je spiejela to sporočilo Lloyd Georgea z Sivaluvm odobravanjem.
LDU Žoneva, 6. julija. (DunKU). Tete-graphen-Union poroča: Pichon je naznanil zborničnemu odseku, da bo Francija v procesu zoper bivšega cesarja Viljema II. predlagala dosmrtno pregnanstvo. Nemška vlada naj se napoti, izročiti zasebno korespondenco Viljema II. izza začetka njegove vlade. Zasebno premoženje cesarja in njegove obitelji se porabi za odškodninske zahteve Francije, v kolikor jih Nemčija ne bo mogla kriti .
Iz pokrapne.
k Mednarodna komisija za črto koroška meja - Lučane - Špilje - Radgona. »Tagespošta« poroča, da bo komisija, ki bo na črti od koroške meje do Radgone podrobno določila meje, tako-le sestavljena: 1 Amerikanec, 1 Anglež, 1 Francoz, 1 Italijan, 2 Jugoslovana, 1 Nemec ter po dva zastopnika jugoslovanske in nemške armade. Meja se bo podrobno določila v teli-le odsekih: 1. Koroška do Kaplje. 2. Kapla-Špilje in 3. Špilje-ogrska meja.
k Vpokojeni častniki in vojni uradniki. Ker je ministrstvo za vojsko in mornarico z naredbo Pov. F. A. O. br. 35,618 od 26. junija t. 1. odredilo, da morajo vsi vpokojeni častniki in voj. uradniki položiti pismeno prisego, se ti častniki in voj. uradniki tem potom poživljajo, da se v najkrajšem roku javijo pri naslednjih komandah: Komanda mesta Ljubljana, orožniška postaja Kočevje, štajersko obmejno poveljstvo Maribor, polkovna okrožna komanda Pliberk, polkovna okrožna komanda Celje, v svrho položitve prisege. Podrobnejše podatke dobe imenovani pri zgoraj omenjenih komandah.
k Mladinska predstava v Kamniku. V nedeljo je bila v Kamniškem domu predstava v korist naših vojakov-slepcev, ktero so priredili učenci in učenke pod vodstvom učitelja Černigoja. Nadučitelj Tramte je pozdravil navzoče ''hčinstv*1 nakar so "".stopili otroci. Vsi
so izpolnili svoje vloge prav izborno. Lepi sta bili deklamaciji »Domovini« in »Veseli pastir«. Igrokaza s petjem »Oba junaka« in »Sirota«, posebno dvogovor »Ciciban« in »Čebelica«, kakor tudi zbori dečkov in deklic v pesmi: »Na tujih tleh« in »Zlata kanglica«, so bili prekrasno izvajani. Posebno imenitno je izpadla igra »Snegulčica«, ki je pričala o veliki zmožnosti in nadarjenosti nastopajočih' otrok, ob enem pa tudi o velikem trudu in vztrajnosti učiteljskih moči, ki so jih pripravile za to veseiico. Cela predstava je bila nekaj zelo ljubkega in prisrčnega in je pustila v dušah vseh prekrasen in neizbrisen utis. P.
k Okrajni glavar Lininger in sladkor. V, Kamnik je te dni došel že dolgo časa pričakovani sladkor. Ljudje ga nimajo prav nič več. Kljub temu pa okrajni glavar Lininger zavlačuje nakazila in pravi, da ga bodo ljudje dobili še le čez kakšnih 10 dni. Zakaj to? Pa ne, da bi se hotel g. Lininger, s katerim je ves kamniški okraj splošno nezadovoljen, vsled tega maščevati nad ljudstvom? Zahtevamo takojšnjega pojasnila. Več Kamničanov.
k Slovenci napodili nemškega rubcžuika. V občino Klanjci pri Lučanah je dne 28. junija prišel rubežnik iz Arveža iztirjevat davke. Do tega ta mož ni bil upravičen, ker prebivalstvu lipniškega, arveškegs, cmureškega in radgonskega okraja, ki stanuje v občinah tostran demarkacijske črte, ni treba plačevati davkov v prejšnje davkarije, temveč se bo plačevanje davkov pozneje uredilo. Slovenci občine Klanjci so o tem poučeni. Ko je prišel rubež-nik k posestnici Maček, ga je ta z burklami nagnala iz hiše. Pri posestniku Elžnik je bil celo drzen. Grozil je, da bo prav kmalu prišla stotnija nemških vojakov in bo zasedla Kla-njec do Pesniškega brega (pri Št. Juriju). Posestnica Maček je med tem obvestila več mož, fantov ter mladenk. Četa 14 oseb je nato poiskala nasilnega rubežnika in ga nato vzhodno od Lučan tirala čez demarkacijsko črto. Rubežnik se je baje zval Blaschutz (Blažič). Čudimo se, kako taki ljudje brez dovoljenja pridejo čez demarkacijsko črto.
k Primarijske službe. V uradnem listu št. 112 z dne 27, junija 1919 razpisuje deželna vlada za Slovenijo službe primarija na internem oddelku obče javne bolnišnice v Ptuju in na internem in kirurgiškem oddelku obče< javne bolnišnice v Brežicah. Naše mlade zdrav-nike-strokovnjake opozarjamo na razpis.
k Črne koze. Iz Starega trga pri Ložu poročajo: V naši dolini so se pojavile črne koze. Mislili smo, da bo bolezen takoj omejena na en slučaj, pa se je začela razširjati. Ljudje sb skraja premalo pazili in nikjer ne moremo dobiti razkuževalnih sredstev. Upamo, da bo sedaj bolezni konec,
k Lov občine Rob se bo na dražbi oddal dne 21. julija t. 1. za dobo od L junija 1919 do 31. maja 1924. Dražba se vrši v občinski pisarni v Velikih Laščah ob pol 3. uri popoldne. Lov je dober ter bogat, lovci se vabijo k dražbi.
k Zdravstvo v Srbiji. Zdravstvene razmere v Srbiji so zelo nepovoljne. Po mortaliteti je Srbija na drugem mestu med evropskimi državami, ker znaša 27 odstotkov. Ako število prebivalstva narašča, je temu vzrok visoko število rojstev, ki znaša 40 odstotkov. Po nataliteti je Srbija na prvem me3tu v Evropi. Največje število otrok umre med 2. in 3. letom, in sicer zaradi škrlatinke, difterije, koz, oslovskega kašlja in griže. Med odrastlimi je največ smrtnih slučajev zaradi tuberkuloze, vsled katere jih umre v mestih veliko več kakor v vaseh. V Belgradu znasojo slučaji smrti vsled tuberkuloze 9 odstotkov. Število zdravnikov je v Srbiji zelo majhno. Sedaj jih je samo 3.51, torej pride en zdravnik na
iO.OOO duš in 7.000 hms. Umobolnih ie 144 moških in 118 žensk, vseh 262. Bolnica za umobolne je od 2. januarja do sedaj sprejela 100 novih bolnikov, a umrlo jih je 17.
k Urad ministrskega predsednika Protiča. Ministrsko predsedstvo se nahaja v hiši na oglu Kralja Milana ulice in Resavske ulice. Poslopje spoznaš po teni, da nosi iz dobe avstrijske okupacije vse polno nemških napisov. Kakor znano, so Avstrijci prebelili in uničili vse napise v cirilici. Tako vidiš tudi na poslopju ministrskega predsednika neokusno beljenje z apnom sredi žoltega zidu, a dotični delavec je, svest si »važnosti« svojega dela, belil tako malomarno, da besedo »Milana« v cirilici lahko bereš še sedaj. (Celotni napis je bil brezdvomno »Ulica kralja Milana«.) Pač pa je avstrijska uprava napravila na poslopju nekaj puščic, ki si kažejo, v kateri smeri moraš iti, da dospeš v »Militar - Statjons Kommando«, »Censur Kommando«, »Etappen-post Amt«, »K. u. k. Etappenpost Amt 131«.
Iz LJssMfane.
1 Poverjenik za uk in bogočastje dr. Karel Verstovšek tekoči teden ne sprejema
drank^mri v je£ein; bolnici včeraj zjutraj ob 1. uri g. Ivan Stocklinger, strojnik v Jugoslovanski tiskarni. Pogreb bo jutri v torek ob poi 4. uri popoldne iz deželne bolnice, Naj v
miru počiva.	,	,
1 Ljudski eder. V četrtek, dne 10. julija,
uprizori Ljudski oder v Ljubljani ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu s prijaznim sodelovanjem gospe Zolije Borštnik Zvonarjeve Štiridejansko narodno igro: »Deborah«. Vstopnice se dobe v predprodaji od danes popoldne dalje v Jugoslovanski knjigarni.
1 »Glasbena Matica« v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek, dne 14. julija 1919 ob 8. uri zvečer v lastni dvorani, Vegova ulica št. 5. Spored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalcev računov.
5.	Volitev predsednika, >13 odbornikov in 2 pregledovalcev računov. 6. Slučajnosti.
1 češnje na ljubljanskem trgu. Pišejo nam: Kmetje iz okolice pripeljejo na trg češnje, pa prekupčevalci planejo nanje in pokupijo vse ter strahovito drago prodajajo. Na trgu se ne dobi niti ena češnja od kmeta. Tu je treba posredovanja poklicanih činiteljev.
1 Ljubljanski mesarji so vendar nekoliko znižali cene govejemu mesu. Meso 1. vrste stane sedaj 14 K, 2. vrste pa 12 K kilogram. Par mesarjev prodaja še cenejše. Kljub temu pa so cene mesu v primeri s cenami za živino še vedno previsoke, V Domžalah je goveje in telečje meso po 10 K kg in tamkajšnji mesar-
Mi smo ministrskega predsednika Protiča pohvalili že enkrat v našem listu, mož je izredno nadarjen in spreten in kakor oče v zbornici. Tudi to, kar smo danes povedali, mu štejemo le v čast. Pomanjkanje narodnega čuta gotovo noben pameten človek ne bo odrekal možu, ki je prebil neizmerno gorje vojne in bil že tudi poprej ugleden srbski državnik. Kdo je večji: ali avstrijski šovinist, ki je gledal napise v cirilici kakor bik rdečo barvo in upravljal »ljudstvu koristno« delo s tem, da je reševal Avstrijo z brisanjem napisov v cirilici, ali Protič, ki gre vsak dan parkrat mimo pobeljenega ciriličnega napisa »Ulica kralja Milana« in mimo znakov avstrijske vojaške uprave — pa se takim otročarijam — smeje? Taki sledovi preteklosti mu še skrbe za razvedrilo in mu budijo humor ter pospešujejo mirno presojanje trenotnega položaja; vsega tega je politiku treba. Protičeva veličina oči-vidno ne obstoji v tem, da bi bil prekopical spomenike ali pa izdajal naredbe glede napisov na trgovinah.
ji gotovo nimajo izgube. Zadnji čas bi bilo, da nastopi merodajna oblast in določi primerne cene mesu.
1 Temna Ljubljana. Porota nam je razgrnila temno Ljubljano, Nj jo popolnoma odkrila, toda junake temne Ljubljane smo videli sedeti na obtožni klopi, njihovi tovariši so otvorili del avditorija. Posebno zadnji dan porotnega zasedanja smo videli v porotni čudne postave, Ali so te zločinske tolpe, ki ne vznemirjajo samo Ljubljane, marveč tudi deželo, organizirane? Porota nam tega ni odkrila, pač smo pa videli, kako so obtoženci včasih pomenljivo gledali po avditoriju. In ta avditorij! Poznal jih je in razpravljal o njih, kakšni da so. Dve strogo ločeni skupini temne Ljubljane smo opazili: boljšo skupino, ki se zbira v kavarni pri Slonu, kateri gospoduje mlajši fantalin, katerega vrline in zločinsko sposobnost in predrznost občudujejo celo stari, preskušeni zločinci in se — mu pokore. Ta svet veriži, goljufa in dela drzne kupčije. Znan je prav dobro na sodniji, kolikor toliko je tudi poroti, ki je sodila mlade fante milo. Vojne razmere in morebiti še bolj čtivo detektivskih romanov jih je vzgojilo. Včasih je bral mladi svet povesti o Indijancih, zdaj bere kriminalne romane in občuduje in posnema zločinske glavarje in se poskuša s policijo. Elegantni člani te tovaršije imajo svoje tovariše in zaveznike med »barabami«, ki se zbirajo podnevi na štantih za vodo in na Vodnikovem trgu; ponoči spe pod milim nebom in kolodvorih,
v hlevih in v špelunkah. Med obema sku« pinama obstoja stik, dasi gledajo škrici od zgoraj doli svoje »proletarske« tovariše in; ti zavidajo škrice, a ob vlomih delajo skupno, Ljubljansko zagovorništvo se je ob sedanjem porotnem zasedanju izborno izkazalo in storilo v popolni meri svojo dolžnost, Eden ali drugi se ima zahvaliti zagovornikom, da ne sedi. Kitajska morala/ glede na detomorilko gospoduje še vedno.; na klopeh ljubljanske porote. Medtem ko: ves svet v naši državi SHS kliče: rešite otroka, sktbite za zanemarjeno mladino)! ščitite mladino, ljubljanska porota dosledno oprošča detomorilke. Vem, kakšni nat gibi vodijo v takih slučajih poroto, toda y Kitajski je morija in izpostavljanje novorojenčkov dopustno; mi pa vedno kličemo: ščitimo otroka in oproščamo detomorilke!.
1 Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 2 knjigovodja, 3 potniki, 12 pomočnikov, mešane stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 2 kontoristinje, 3 prodajalke,
1 učenec in 3 učenke. — Službe išče: 3 kon-torsti, 4 poslovodje, 3 potniki, 6 skladiščnikov, 26 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov železniške stroke, 12 pomočnikov ma-nufakturne stroke, 16 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 15 kontoristinj, 10 blagajničark, 30 prodajalk, 4 učenci in 3 učenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Go. trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega in dru-gega_ osobja vedno poslužujejo naše posredovalnice, ki bo skušala željam kar najnatančnejše ustreči.
1 Išče se monter za mestno plinarno v Sa-rajevem. Več se poizve pri »posredovalnem uradu za begunce SHS v Ljubljani«, Dunajska cesta 38/1.
Po sveto.
s Oglas iz starih časov. Izak Markel naznanja slavnemu norimberškemu občinstvu# da brije in striže vsak dan za dva novca in namaže za nameček še lase z dehtečim mazilom. Se priporoča kot učitelj dece, hodi tudi po hišah in uči vse vrste plesa, izdeluje in popravlja obuvalo, podkuje konje, pomaga porodnicam. Pušča kri, nastavlja rožice in prodaja mažo za škornje in vse vrste dišav in papirja; slanike, mali kruh, krtače za ribanje, mišnice in druge slaščice. Prodaja tudi korenine, ki ozdravijo srce, krompir, mesene klobasice, prah za bolhe in različno zelenjavo, pasti za podgane in mleko, maslo in sir.
s Zdravljenje tuberkuloze z zlatom. Zlato je veljalo za zdravilo že pri starih narodih, ali doslej še niso izumeli, po kakšnem načinu ga je dajati bolniku, da bi mu ne delalo težav. V letu 1917. so uvedli v zdravilstvo krvo-solgan«, ki vsebuje 50 odstotkov zlata in prvi uspehi s 5000 injekcijami krvosolganovimi so se pokazali za izborno zdravilo proti tuberkulozi. V nekaterih slučajih se je sicer pojavila vročina ali kožna bolezen, ali splošno so jako dobro učinkovale krvosolgauove injekcije, zlasti tuberkulozni bacili so ginili pri injekcijah, Najboljši uspeh se je dosegel s kombinacijo krvosolgana z jodom. Spojina krvosolgana z živim srebrom zahteva veliko previdnost.
s Francis Drake, ki je prvi nesel angleško zastavo krog sveta. Nek rjavopolt in kosmat Anglež je splezal leta 1672 na visoko drevo, ki je stalo v džunglah Panamske ožine, Z visokega mesta je lahko videl temno modro vodovje PacifiČnega oceana, stezajoče se na
Prisega vojaških novincev.
Danes dopoldne ob 9. uri se je pod Tivolijem na otroškem igrališču vršila slovesna prisega vojaških novincev iz Srbije. Zaprise-Ženih je bilo okrog 2000 mož. Po pravoslavnem cerkvenem obredu so novinci prisegli.
Po prisegi je govoril pravoslavni vojaški duhovnik, za njim je navduševal vojake višji srbski častnik. Za njim je v navdušenem slovenskem in srbskem govoru slavil osvobo-naroda Srbov, Hrvatov m lik g. Stibilj - Vukanovič. Med njegovim govorom je vojaštvo in mnogo-brojno občinstvo vzklikalo m klicalo: Zrno! čuti je bilo gromovito odobravanje.
Med odmori je igrla vojaška godba srbsko himno »Bože pravde«,_ hrvatsko »Lepa naša« in slovensko »Naprej zastava Slave«, Po končanem oficielnem delu je bil odmor. Vojaki so se zabavali s petjem srbskih narodnih pesmi, nekateri so plesali »Kolo«.
Vojaštvo je nosilo med civilnim prebivalstvom okrepčila, kompote itd.
Poleg velike množice civilnega občinstva se je udeležila slavnosti deželna vlada z dr. Brejcem na čelu. Bili so navzoči med drugimi: Poverjenik dr, Verstovšek, Golia, župan dr. Tavčar, prof. Ilešič, dr. Šavnik in zastopniki raznih uradov.
Lepa slavnost je bila za Ljubljano nekaj posebnega in nas je uvedla v čisto novo pojmovanje vojaške discipline, katere prej nismo bili vajeni. Višji častniki, ki so prihajali na slavnostni prostor, so najprvo^ vojaško po-zdravljaje obšli vse oddelke. Sredi na čelni strani je vsakdo vojake pozdravil: »Bog pomagaj, junači!« in vojaki so odgovarjali v gromovitem zboru: »Bog pomozi!« Opaziti ni bilo nobene surovosti, same prijazne besede.
Slavnost je napravila na vse navzoče zelo lep vtis.
ienje in ujedinjenje Slovencev polkov:
Ubežnik.
Povest.
Špansko spisal Ferman Caballero. Prevel Al. P. (Dalje.)
Vzhodni strani. Tam na vrhu drevesa je Francis Drake slovesno prisegel, da bo nekega dne vozila angleška ladja po onem neznanem morju. Njegovim tovarišem se je zdela la prisega neumna. Pacifični ocean je bil namreč monopol Špancev. Francis Drake pa je bil kapitau, ki ni poznal strahu. Leta .1570 je dobil od angleške kraljice Elizabete dovoljenje, da sme postati morski ropar, če se mu to poljubi ali zdi primerno. S tremi majhnimi ladjami je prišel Drake v Špansko Zapadno Indijo, kjer je vprizarjal napade na bogata mesta in zaplenjal galere, ki so vozile zlato. Predvsem je skušal razkriti nova še nerazkrita ozemlja. Odplul je proti Angliji z bogatimi zakladi. Kraljica Elizabeta je bila zelo skopa in požrešna na denar. Pogled na velike zaklade jo je tako omehčal, da mu je obljubila ladje, s katerimi je hotel vprizoriti novo ekspedicijo. S 160 tovariši ter oddelkom petih ladij je odšel Drake na nadaljna raziskovanja in ropanja. Zašel je v velike viharje in zadele so ga Še druge nesreče. Končno mu je ostala še ena mala ladja in 50 mož. S to ladjo in s lemi možmi je plul skozi morsko ožino Magellans ter bil tako prvi Anglež, ki je napravil to nevarno potovanje. Prišel je v temno-modro vodovje Pacifika. Tako je izpolnil svojo prisego, a se s tem še ni zadovoljil. Odplul je nadalje proti severu, ropal in požigal ob obalah Peru in Čili ter vedno všel bojnim ladjam, ki so jih poslali Španci proti njemu. Šel je še nadalje proti severu ter skušal najti prehod v Atlantik. Izkrcal se je v Severni Kaliforniji ter imenoval deželo Novi Albion. Odtaui je odplul naprej proti Molukas, prekoračil Javo ter se odpeljal mimo rta Dobre Nade ter nazaj v Anglijo. Pristal je v Plymouthu dne 3. novembra ■1580 ter je bil prvi Anglež, ki je napravil potovanje krog celega sveta in to v manj kot 'dveh letih.
s Šale. Iz predavanja profesorja Lobode ha kmetijski šoli. ... Da ste gnojila preštudirali, to že verjamem, ampak samo površno. Gnojila pa so stvar, v katero se je treba zariti ter jo dobro prebaviti. — Prvi Zid (svojemu sosedu): Kaj pa se je zgodilo, gospod sosed? Vi da ste poslali v tujino svojega sina, ki ste ga vzgojili za trgovino? Drugi Zid: Pokazalo se je, da je tepec. Dal sem mu denar, da si uredi trgovino, ga naučil, kako je treba blago visoko zavarovati, pa vam najame ta tepec lokal, kjer je voda tik pred hišo, takoj zraven hiše pa gasilni dom! — Šef in njegov pisar sta zamaknjena v svoje delo, ko zapoje telefonski zvonček. Pisar skoči k telefonu. Šef: Kdo kliče? Pisar: Vaša gospa. Šef: Kaj hoče? Pisar: Ne vem. Slišal sem samo besedo lump. Šef: Pojdite ven; zdi se mi, da hoče moja žena z menoj govoriti.
Za boleče ude jo vteranje s Fellerjcvim rastlinskim esenčnim fluldom z zn. Elsafluld prava dobrota. To svojstvo „Elsafluida“ številni zdravniki poudarjajo. Po pošti pa se seveda ne pošilja manj kot 6 dvojnatih alt dve specialni steklenici, ki stanejo kamorkoli 24.— K. Edino pristne le pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 245, Hrvaško. Kdor trpi na revmatizmu protinu ischiasu, ima večji del tudi težave pri izpraznjenju telesa. Opozarjamo le na Feller-jeve milo odvajajoče rabarbarsko krogljice z znamko Elzakrogljice, ki se jih lahko obenem 'naroči z Elsafluidom. 6 škatljic stane le 12-- K In svetujemo, da imate obe zdravilni sredstvi vedno pri rokah. Fellerjeva pristna mentoiska stogla z zn. Elsa se prijetno uporablja zoper migreno in so za 2•— K lahko polog dopošlje. Omot in poštnina se računa posebej najceneje. Kdor naroči več obenem, mnogo prihrani, (fe)
»Čuj, Pepe,« je vprašata Dona Liberata, ki je le malo slišala, »ali igra ,Sanctus?’«
»Eja!« ji je odgovoril brat; »igra nekaj posvetnega iu veselega: Sequidillo* ali kaj podobnega, a lepo... lepo!
»Krasno!« je odgovorila v najboljši veri Dona Liberata.
Kmalu nato je zazvonil večerni zvon in grajski prebivalci so molili Ave-Marijo in potem rožni venec.
Leopoldo pa ni slišal zvonov; in tudi če bi jih bil slišal, bi ne bil najbrže prekinil svoje igre. In zakaj bi jo prekinil? Kajti kot se lahko druži vse, kar pride iz srca, ne da bi se oskrunjevalo in motilo, tako se je zdelo, da se pozdravljajo tudi te monotone besede, ki so pobožno kipele proti nebu, s sladkimi, lepo donečimi melodijami, ki so se razlegale v večerni mrak — kot ptič v kletki in veseli škrjanček pod modrim nebom. Kajti vse stvari tega sveta presojamo lahko na dvojen način: s pogledom razuma, ki nam vse stvari oinrzi in otemni, kot svetloba sveče, in z gorečim pogledom srca, ki vse pozlati in poživi kot božje solnce. Ta pogled srca se imenuje poezija.
Blagor onim, ki imajo ta pogled srca m ga morejo izražati s harmoničnimi besedami 1 ln še srečnejši so oni, ki ga ohranijo in gojijo tudi v praktičnem življenju — v življenju, Id mu po mnenju onih, ki ga ne razumejo, nič ne koristi in še celo škoduje; kajti ta dar je nebeški dar.
Ko je bila molitev končana, je bil Leopoldo že nehal igrati. Kajti čeprav je godbo strastno ljubil, da celo brezmejno — kot je sploh vse brezmejno ljubil ali sovražil — vendar ni imel toliko potrpežljivosti, da bi se dalj časa neprestano bavil z enim in istim predmetom.
»Naš kanarček izven kletke je že utihnil,« je izpregovorila Dcna Escolastica; »kaj bo neki sedaj počel?«
»Mogoče si bo zopet dal prinesti rdeče krede, da še enkrat poslika z njo moj čeber za perilo,« je rekla cerkovnikova nečakinja.
»Ali pa bo s papriko namazal rob moje čaše, kot je napravil včeraj, da sem si ožgal vse ustnice... le poglejte, kakšna krasta!« se je oglasil Don Josč m pokazal svojo veliko ustnico.
»Težko je živeti z njim!« je pripomnil
cerkovnik.	.
»Saj ne misli tako	slabo,«	ga	je	branila
Dona Escolastica.	_	,
»Neumnost,« je	vzkliknil	Don	Jose,	»naj
misli tako ali tako — meni je pa le napravil bolečine!«
»Kaj bo neki sedaj počel?« je ponovila čez nekaj časa Dona Escolastika.
»Pojdi in poglej, če bi tako rada vedela,« se je odrezal njen soprog.
Kako so se pa vsi začudili, ko so zagledali gosta zelo elegantno oblečenega, gizdalinsko počesanega, koketno vihtečega v roki paličico in žvižgajočega Riegohimno — on pa jim je malomarno zamahnil z roko v pozdrav in odšel skozi vrata.
Začudenje je bilo tako splošno, da so vsi nekaj časa nemi in z odprtimi usti obsedeli.
»No, to se je pa že izplačalo,« se je končno oglasil Don Josč, »najprej si do krvi razpraskati prste in se izpostaviti smrtni nevarnosti pri plezanju po zidu in naprej skozi
* izg. — diljo; španska narodna popevka a plesom.
okno — potem pa s tako nesramnostjo oditi skozi vrata med ljudi!«
»Ljudje božji, ali ste že kdaj videli ka( podobnega!« je vzkliknil cerkovnik. »Preoblečen se skriva, v svoji lastni, pravi obleki se pa kaže celemu svetu!
»In poleg tega poje še Riego-liimno!« ja prestrašena vzkliknila Dona Escolastica.
»Bog naj nam bo milostljiv!« je vzdihnila Dona Liberata, »kajti vselej, kadar se vmeša kaj ta »Rigošimel«, vselej prinese s seboj ne? > mir in jezo.«
»Že stokrat sem ti rekel,« je kričal njen brat, »da se ne imenuje Rigošimel, ampak . Riegohimna.«	|
»Aha, kaj pa je to,« je vprašala nagovorjena, »Jose, kaj je to, himna?«
»Himna,« ji je pojasnil brat, »je spev v hvalo in slavo Boga in njegovih svetnikov; a tudi med pogani pesem, s katero slavijo svoje j bogove in junake.«
»Ja, potem pa ni primerno tako ime za to pesem,« je pripomnila njegova sestra.
»Seveda ne,« je odgovoril Don Jose. »A j liberalci so napravili tako zmedo s temi imeni — prav kakor se jim je zljubilo! Kaj hočemo!«
»Ce bi ne bilo nič drugega kot imena!« je vzdihnil cerkovnik.
Ce hočem pa našemu mlademu gospodiču kaj takega dopovedati,« je nadaljeval Don Jose, »me pa v svoji prevzetnosti imenuje neumneža, tepca in norca.«
»In budalo,« je pristavila njegova žena.« »Oh, to govori kar tako,« je pvipomnila Dona Liberata. »V resnici je pa zelo nesrečen; dobra volja ne traja dolgo!«
»Že mogoče,« je rekel Don Jose; »ampak namazan jezik pa ima.«
»Kot vsi njegovi vrstniki,« se je oglasil cerkovnik.
»Bogve, ali ga bodo mogli kdaj zapreti?« je poizvedovala vdova.
»E, kaj še; norci in vetrovi imajo povsod prosto pot,« je odgovoril Don Jose.
»Bog ga obvaruj vse nesreče!« je vzdih- | nila Dona Liberata.
»In tudi nas,« se je oglasil njen brat. »A videli boste, da ne bo ta mladi gospod prej miroval, dokler nam ne napravi kakšnih neprijetnosti !«
»Bog daj, da bi ne bila vrata zaklenjena, ko se bo vrnil,« je rekla Dona Escolastica.
»Ali misliš, da bi se kaj brigal zato? Splezal bi skozi okno,« ji je zlovoljno odgovoril brat; »lahko se pa tudi prigodi, da bo prenočil v kaki ječi. Tukaj je bil tako na varnem, kot otrok v zibelki, pa ti gre v svoji nesramnosti na izprehod, da ga vidijo vsi ljudje, kot bi hotel reči: tukaj sem!... še tisto malo pameti, kar jo je imel, je izgubil! Kako resnična je tista pesmica:
V norišnici neki mi nekdaj je norec na moje vprašanje lepo odgovoril: Ravnotako smo mi tukaj nori, kot ste vsi drugi pametni.
(Dalje.)
Izdajatelj konsorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor Cenčič.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v LjubljatJ.