1 V s e b i n a : l. Ustanov1.tev in bp:cenemba zemljiških. objektov javnE:_iga pro1:1eta in spronom1ia laatnictva na r.1a;]h11ih c7.olih zcmljifi5o (D:i~ .. s~Leskovic) 2. Foročn.o i~ x:i:~ Plen:1,i.r:1a Z-vezo DGIG„ Porok§a p~?G<.lsednik re·:?,.oclbora druš·~va o, 3o Poroči~.o 2„seje Ljt-tbljansko podružnice. Poroča preds~dnik poch•ufa;.ioe" · . 4 o Porcci'to 3 G8 je Ljubljansko rodxužnioe „ Poroča prs.dseclnil~ pod::užn;i.•Je ,, 5„ Poroči2.o GeJjeske podružnice„ Poroča preds8dnik • . 6 „ Po::cočilo Mariborsl1:o podruž., (ftanko Jeoelj} 1• Poročilo o konisiji IIIoSIP (ing~Ivan Golorej) B. Spisek diploaatov v 1.:959 na TVŠ-geodooddo Dr„Stanislay Leskovic: 9. Se:man diplormtov v L,1959 na GSŠ ... •geod.od.sok lOu I"c>,nu TARARIKU v slovo„ 11·" Obvost:\ la 120 Oglasi UST1NOVITEV IN SPJ:'?.EME)/IBA ZEl'ILJIŠKIR OBJEKTOV JAVNEGA l;'itQMET!~ IN SJ?B.El',IE:IIIDA L/\.STNIŠTV.A NA M.AJHN IH. PlilLIH ZEM:GJIŠČ ---·---~--------------~------~-------·--------------- Članek obravriava ustanovitev in sproraon- bo zonljiških objektov javnega pronota (cest, ulic, rečnih strug, kanalov, ~0- 1 lazniških 1,rog itd~); v tej zv0zi pa še pronos najhnih delov zenljišč v lastnir.o drucega. Pobudo zanj je dalo poleg na~ pačnoga r[l.vnanja državljanov preclvson nepravilno postopanjfl org·anov, ki ta do- la začenjajo, izvršujejo in pravno ure- jajo, toraj določanih upravnih organov (cestnih uprav in ~atastrskib uraQov) in zouljiškoknjižnih sodiščo i Članek jo že objavljen v "Ljudski upra.:. · vi", št. 1-2/1958, str~l9 do 27. Zaradi njegovo aktualnosti tudi za geodetsko·· katastrsko opera·Givo ga z avtorjcvin pristanko:r.i skoro v celoti priobčar;i.o tudi tu. :Družbena lastn:i.na je v razliki naj_1ram 1n:·edvojni državni najvažnejša in najzanimivejša, pravno in e.konomsko še vedno razv:tjajoča se oblika. last ... nins,ke 1iravice. Družbena lastnina· terja zato posebno varstv_o, organom, ki z njo gospodarijo, je naložena gl€;lde njenega pridobiv~nJa in ravnanja posebna pozornost in budnost. 2 Ena izmed vrst družbene lastnine je družbena nepremična lastnina v 1 splošni rabi. Ustanovi se z graditvijo zemljišldh objektov javnega promo ... ta, posebno z napravo in rekonstrukcijo oost, ielezniških prog, rečnih strug 1 vodnih kanalov, torAj z gradnjo, ki je izza osvoboditve v velikem razmahu. Nadaljnje vrste družbene nepremičn9 lastnine so kategorizira- ne po gospodarskih podjetij, zadrugah, političnih teritorialnih enotah, zavodih. Vse te vrste d:.:-užbene ne1)re1:1ično lastnine, prva kot druga, se pridobivajo z dvostranskimi pravnici posli (kupnimi~ darilnimi, menjal~ nimi pogodbami) in enosi;ranskim javnip aktom ( z razlastitvijo, naciona- lizacij~ itd.). V prvem primeru je lastninska pravica pridobljena pravi~ loma šele z vpisom v zemljiško lrnjigoo V drugem 11a že z dotičnim javnim aktom ( zakonom, odločbo) 1 -!iore j že s sar.lir;i posegon družbe v državljansko lastnino, vendar je tudi v tem primeru obvozen vpit v zemljiško knjigo, da je tako pridobljena družbena lastnina ovidentna s tei:1 tudi za javnost in da je možno~ njo odslej tudi knjižno razpolagati. Vpis v zenljiško knjigo je tedaj zaključni akt procesa ustan~vitvo druž- bene lastninske pravice na nepreničninah in v določ8ttem pogledu s te11 tudi preizkusrto.sito za pravilnost toga procesa. Zemljiškoknjižno sodi- šče r:iora namrElč, predno dovoli ali odroc1i vknjižbo, pr~ltehtati, ali so za njo podani vsi zakoniti pogoji. Čo so, mora pr~dlagano oziroma, kot bomo pozneje videli, samo prijavljeno zemljiškoknjižno operacijo dovoliti ozi- rona odrediti in izvesti, če ne, pa ,rodlog zavrniti oziroma opravo ~o prijavi odkloniti.Kateri so tedaj ti zakoniti pogoji? Splošni zakoniti poe-oji za vknjižb0 jšnjo pred ... vojno, ni ovire za. pametno in suisoJ.nouporabljanje teh pravnih pravil. 4 Kot costne in vodne zgradbe po par.15 zzd se smatrajo: 1) ·zenljiMa, ki so se uporabi.la a) za zgradi·hev, prE:1lož:;:bev ali razširjE>nje in vzdrževanje javne cestne naprave ali b) za napravo 1 izved0no v javno11 intoresu in v na.oenu, da se voda dova- ja, o~vajat uporablja ali odvrača (n.pr.na.prava za izsuševanja, z~ voclovod, zaš,:LU,ne al~1. :..'eg11lacijsko zgradbe s- ureditev hudourn~kov) priš-bevši tucti pos~:-,bna ponožne, za to potrebne naprave(n\111n,...naprave za pogon ali za zaj8zitev vodo): ' . . 2) cloli ces·be 1 ki so SE?. opusJdli 1 ko so je zgradila. ta naprava., ali opušče- ni deli struge; 3) ostanki zemljišč, ki so bili odrezani zaradi take naprave od natičnih zonljišč •. Vonclar vrsta zenljiščp ki spadejo v to skupino, s ten še ni izčrpano.. l?o trctjon odst •. :par.160 pzk je treba •to·bi SNJ tudi zemljišča., ki so navedena v 139 ~l.pkat, torej tudi želozniško proge, ulic0, trge, kanale, vodovodno instalaoije, zemljišča za varstvo triconometrskih in drugih katasttskih znakov ter sploh v-sa zenljišča, ki so so.rodna navedenim objektom. Sorodna tem objokton pa so nedvonno tudi javne telefonske govorilnice, transforna" tor.ji električnega toka 9 nosilci oloktričnega omrežj,a, določene na1)rave· radiodifuznih in televizijskih obratov itd. za vs~ ta zemljišča, ki jih iz praktičnih r~zlogov nazivano .kot zenljišle objekte javnega prometa• volja toclaj. oni posebni pravni režim, ki ca cit.pravna. pravila določajo za oostno in vodno zgradbe. Posobnost tega postopka pa je prodvsen v ten, da. nora jo bi ti zer.iljiško spronenbe glede obravnavanih objektov J.,rija.vljene zemljiškoknjižncnu sodi- šču po geod.etskokatastrsken1 orcanu na za to posE=iba j sestavljenen prijo.vner:i listu (par.160 pzk) in cla mora biti na njer:1 označE'lno, da gre za. tako objek- te ( par .16 zzd), dalje, da se vse sprononbe po taken prijavner:i lis,tu c:;lec1e . sproda·j obravnavanih zemljišč izvede jo v zemlj~ški knjigi po službeni c:.olž„ nesti brez pristanka last¼,lika ali knjižnih upravičenoev 1 če vrednost onih delov obravnavanih zemljišč• ki jih je treba odpisati od vsakeg~ poodinega zenljiškoknjižnega telasa,'verjetno ne pres~ga zneska din l~00.- (par.17 in 10 zzd), Bistvo teg~ posebnega, oalotnostneea zemljiškoknjižnega. ·postopka je tedaj v naslodnjeD: a) Nanaša se samo na spredaj obravnavana zemljišča, ki jih razumovano pod zenljiškioi objekti javnega prooota. 5 b) Znč.cvo. vse prijavljene spreoonbo, objekte ( glede ZflDl,jišc.S sa1:1ih) in' subjektne (gled~ ·n.:J:i.hovih stvarnopravn,ih re.zt1erij)., ' '. o) Za zenl~:l.~koknjiitno izveclbo toh spromom'b ni po-1;:,.~ebno nobeno izkazilo ' kayzalnega P'~uvnaga :nas].ova :tn tudi nC! p:d;:ri•:i.:1.'.to J.as'bnika ali knjižnih upra:viče:.100ve T1,,1. je ·i;edaj oclločno J.ll:'odrto tako f(.1l~;,1a,lno kot me.teri11l110 konsonzno nat$lo. Nn. t;~n 1:1cstu je t:;:.•0ba poudar:i.ti 1 do, vcljo, J?i:'~d.11j0 rcnrel:'f-'dp:l.s j(l namreč t~osta.vljcn za r,retvojn~ razmero, ko je bila gro.dnja zemlji~~dh objektov javn8gD. prometa 6 nedvomno redkejša, vsled ooear jo bilo tudi možno, da se je hitro izvedla u:;rr.vno, tehn:ičSno in Z€l~ljiškoknjižno. V sedanji dobi velikega komunike,- cijskoga in inclust'rijskega razvoja pa si akti upravnega pvsega, tehničnega dola in z~mljiškoknjižne ured~.tvo dostikrat ne sledijo drug za drugin brez večjo čisovna pr0kinitva. V praksi poznamo primera, ko je n.pr. oostu etek- la žo pred 5 ali 6 leti, pa stvar šo dnnos ni urejena vsled neskladnosti to1~on s lmtastrom :1.n zemljiško knjigo~ vsled še nerazčiščenih stvarnoprav.:. nih rc.zr:mrij na odvzet0m svetu, ( lastnik je neznanega bivališče• ali last„ nik jo umrl, .zapuščinsko postopanje J?El. zaradi različnih pravd še ni konča~ no, itd), dostikrat pa tudi vslod toca, kor pristojni upravni organi v po- manjkanju urejene pravnfl službe_ v svojom orge.niza.cijsketl SE'lstavu niso sto„ rili :pr;Lmernih pravnih ukrepov za oc11n:·avo omenjenih neurej8nosti, ali niso posegli po ob;ravnav;anih pred;;iisih zaradi njihovego. nepoznavanja itd. Če bi zn. take situacije tempirali začotok toka omenjene zastaralnB dobe šolo n1;.. izdajo. iemljiškoknjižnega sklepa po V•Il• par.2O zzd, bi bilo ugotavljanje vrsto in kakovosti že pred tolikimi loti v zemljiški objekt vključen@ga svota in določanj8 primerne odškodnino zanj v mnogo primerih najnanj zelo zar,1oto,no. č) Ustrezna zemljiškoknjižna operacija se izvede po službeni dolžnosti, torej brez predloga, zgolj na podlagi prijavnega, lista geodetskokatas-- trskega·organa. Tudi ta določba je izdana pod predpostavko, da je dejansko stanje na tere- nu lepo prilagojeno stanju v katastru in zemljiški knjigi. Take vsesplošne idealne skladnosti prav za prav nikdar ni bilo~ tudi pred vojno ne, res pa je, da je je danes v času velikih terenskih sprememb in številnih lastniš-:- kih premikov še mnogo manj. Poleg tega vemo iz prakse• da. prihajajo od ka.:. tastrskih uradov oziroma organov, ki upravljajo z na novo ustanovljenimi ali urejenimi zemljiškimi objekti jiwnoga prom0ta, k zemljiškoknjižnim so ... diščon prijavni listi za tehnično oporcoije, ~i so bile na terenu izvršeno že proc1 mnogo leti, šele danes, številni pa so še primeri, ko takih prijav- nih listov pri zemljiškoknjižnih sodiščih še de dan0s ni. Tak prijavni list zadova običajno nad sto zemljiškoknjižnih vložkov, kaj šele zemljiških parcel (n.pr.naprava nove ceste, ki potoka skozi celo kat.občino). Ker tvo• ri dotični na novo ustvarjeni zeuljiški objekt javnega prometa (cesta) za, tisti del, ki leži v določeni kr~tastrski občini• eno samo parcelo (ista k.o., ista kultura, isti lastninski objekt• isti upravni organ), sne po obstoječih prE'ldpisih zemljiškega katastra nositi. tudi ,.eno eamq paroc,lno številko. V katastrski obde~avi je tedaj na Ani strani samo ta edina par- cele (cesta), na drugi pa vsi tisti najhni dAli parcel, iz katerih jo 7 nastala prvo imenovana paroelad Vaa ta stara in nova situacija mora biti zaradi oNJeJ.aYf'l e:ne no·:rG pa:cce1:e (ceste) za;je"i:ia v ene1~1 -prijavnem listu, ki jo vr3lod '.l;e po-voza•;e nr-:cleljiY?· so p1~0,v:i~ bz-?3 ko J1;1 '.:'9:riljlškolrnjj,žno noiz~ vodljiv v Anam sar~m svojem.delu (v prijevnem liatu o~načeni lastnik dol~ določano pa~oele, ki je vklju~Qna v cestno paro~lo ja n.pr~ drug, kot oni, ki jo danes kot tnk yp:1.san. ·v :,nD.ljiški knjigi; a].:L 1 v 0asu nnp:r.~vo oosto jo inol df'l paX'0iJ1'3„ k:!. se ,jo yk2.ju0iJa v cesto, svo,je dc,ločono objektno stanja i...1 oznu.;Y)o~ ka·i? so je privzo:to tudi v prija,vn:i. 1J.::it~ ~1anes pa iua v Zorll ·~~kolr...-,-' .. ,:!r,-l .,..,,- .. -i ... '78 i ',!?,l--' kn;•·,,1· ",-, d"'''1f>'O no- A' o svt,:iv'ilko, drugo . J ... ..., -·'·' J .. , ;;'J •• ,.... uu,) ;, •. 1. . .. , m„ J -· ... ~"-1 ,1 :Le:, z~;, ... ~ lo ;;' c>,,~· (L, .,.n .... l . v ~ • • '· \ • ' ".. t· ·1· ob 1.ko, d::ugD po·,n:·.Ji.no L1 cb:-1;.go ku.t,tu.ro: :.,:;d„ r0d ~-, r ,JG nsu,;,red.LJJ.V uc :i. v ostalem _svojem dolu. vse dot Jo J1, dokler :ni odJ?!'S,Y.'.1.j81:ta oraenjr,na d0lna no- skladnost ued kn.ta.sfo:•s\:i,r;i ei.i:',bc,;~a:ton in zo1:-1ljiš:w knjig'.) o Jj; to.ker.1 princru nora jo postopati zenlj.Uikok:-:i,ji.ina. sod.Hiš:::, po p .,p ,,IJ~r c-~~J. c::. t „ zakona v zvezi s R•P" paro85 zakona o ze1i1:1.j:l.a'.d.h l<.:;.1jic;a.:.1 9 se 1:rhavJ.p p:~izadeto stranko r.10- raj9 pozvati na odpre..vo om,2n,jGn~1 nucjkl2.d11osti in u;;.>edi tov zenljiškoknjiž- noga stanja~ ji za to dolo~iti ,rinoron rok in v prineru nj0gova noupošto~ vanjo. donq,rno globiti.. Vse to pa povzroča zenljišli;:oknjižnin sodiščen ogrom- no dola _( z1:J,n1.idno, yirim0i~ ,jan,je l)Odl~'tkov pri,javrn:iga lista z zenljiškokhjižnin stn.njon) ~ katerega končni 1"e zultat jo ta, da ostane vložen katastrski ola- borat kl;jub :vsemu- teriu ne::>ešen clnlj kot bi snel, posebnp tedaj, ko 11r'ično na zonljiškoknjižno u:ced:t tev poz-vano strn:nke prosi ti za podaljši:l.njo · po.do.:. ljcrnogn jiu l.'olrn 1 izkazovati>· kaj vso so ukl~enilo za odstranitev prodočonih jin zaprok 1 da tedaj one niso krive z;stoja itd .. , kar vse j~ do:)t,tstrto po ravnoko,r citop,.,p,a Zai;o bi b:U:o jo no..šon ra110nju m10stneje, .da se obro..vriava- no zo:-:1ljiš;tWknjiž11e ·operao,:i:je ·~1.zvaja'jo sar.10 po predlogu strank vsaj v su.:. ·" 'l · · h ( J. v 1 . · vk 1 'j k · t 1 , r.mrnOJs11.pr1ner1 cE-,sue, zeJ.e.z111.s_e r,rogo, 1~ogu._.ac1 a :re :;.n }_)O o.:-:ov, lmnali itdo) o Pred- S8Stavo predloga jo l)rodJ.agatolj ,na1:ireč primoran,, da sar.1 pd.:.:.1orja podatke ka-tiastr~ll:ega 012.borata z zem1Jiekokn,j:L7-nim ste.njen in so to.ko v svojen :i.nte.,•esu potr·o:o.i zo. čin hi·trejšo od1)ravo ugotovljonih no- 11 , -4-• S t b d t· \) · 'V 1· }"..l. .. • , v • V se n.cnosl,:lo- en se o o :i. p.1'.':1.no:ci rosova.1 nnogo 1:1.l•I'eJe in-:us:p.csneJso, zonlj:lškoknj:lžn:to soc.Ušči:w1 sar::1L:1 pa bo r>rih:ranjeno 'mrtqgo ne~1O-t~ebncga. dok, ,_ s prinor janj8m in poz,iva.njem~ kor, je oc1.11rnva ugotovljenih n0skladnosti ita,1: v vsakor:i pd.meru naložena strankam. Zato naj prilagod:i.jo u.:;:cfl.vni organi in . ' zer.iljiškoknj:tžna sodišča svojo ~)1·akso c;loc.e ·obravnavan1h zemljiškoknjižnih o·,1orao:tj tenu stal:i.šču~ Zzcly lmi:ieroga 18„čloodreja takojšnjo zemljiškok:njiž<. no izvedbo obravnavanih Ol)e:caoij_ po služb.eni dolž:no'{;'fti? je kot celoto, ;ia„ čolno itEi.k razvEiljn:vljen•; nov0 pl'.'avno µro·c~itve tE/:~aterije še ni, dana~nj?, t10 1 junske.' stvathost. pa nedvoi:ino govori ,zu našo v prectnj0n1 zagovar jano solu~ oijo. 8 d) Ta raalotnostni pos+,opek je do:)Usten samo tedaj, če vedn.ost onih delov obravnavanih zemljišč 1 ki jih jo treba odpisati od vsakega poedinega zemljiškoknjižnega telesa (torej od zemljiškoknjižnega vložka; edino v l?rinorju bo to veljalo tudi za tale dol določenega zemljiškoknji.žnega vlož~a 1 ki jo po taraošnji praksi vne~an v zemljiško knjigo kot samostojno zenljiš~ kolmjižno ·te1o), ne presega d:l.n 1000 .... Pač pa sr,1e tudi ta vrednost preso.:. ~ati din·looo.-, če je znesek nad din 1000.- izravnan s povišanjen vredno- sti, ki so jo zaradi gradnje dosegla zoraljišaa, ki so ostala pri prvotnon zonljiškoknjižnem telesu ( tretji odst .1:nir. 18 zzd •) Z ozirom na današnjo ' ' . . . . valutarno stanje bo praksa nodvor.mo pristala vsaj na znesek din 10.000.- No anono pa. ob presoji dopustnosti tega suna:rneg~ postopka prezreti, da jo 1 -- treba pri dolo~anju onenjenega zneska upoštevati vrednost vseh zemljišč ozirona njihovih delov, ki se naj od,išcjo od določenega vložka, ne pa nor- da vrednost posameznih odcepJ,jenih parcel ozirona njihovih delov. Hojnc.. sto~nja nalotnosti, odločilna za ta postopek, prav tako kot javni intoros zaradi svojevrstnosti obravnavanih gradenj, sta t0.daj proieirana na vsa zonlji;,. a, odoopljena od določenega zcnljiškoknjižnega telesa, kot celoto, no pa nt\ posamezna odce1)ljena zei:1ljišča. Na to je treb~ paziti pri ugotav- ljanju onenjene vrednosti, ki pa jo jo treba opraviti brez forr:ialno cenit- ve, upoštevaje vrednost sosednih zonljišč enake vrste, ugotovljeno ob riro- dajah ali cenitvah, eventualno z zaslišanjem občinskih zau~nikov (drugi odst.par.17 zzd,) T.o so v glavnem bistvene določbo, ki veljajo za ta opisan sumarni posto;,ek. Dotakniti se je treba. v kratkem šo, ali in kako jih uporabljajo upravni or~ gani, geodetski tehniki in zemljiškoknjižna sodišča pri svojm.:1 vsakodnov„ nen delu. Večina toh opisanega posto~ka sploh no pozna, ali ne več. Spremenbo obrav~ nava.no vrstfl, sporočene jim po prijavnih listih geodetsk9katastrskih orga;. nov, ze1.iljiškoknjižna. sodišča. s:!..epo sprevaja.jo v zeuljiško knjigo tudi v l?rinerih, katerih predmet niso zonljišld objekti javnega pror.ieta. N„pr., določono gospodarsko podjetje gradi na zer.iljišlu družbene lastnine, ki ga ioll v upravljanju ali UpC'rabi, stavbne objokte družbenega standarda (stan. -hišo) pa nu geodetskoka.tastr~ki orcan vri parcelaciji ia to potrebnega zerJljišča tudi "Zregulira" maje ne.pran sosednio zenljiš oJ. novih tJridobitcl'jov odcopljo:nih zonJ.j:d11 j_zp,J1n:-::;EH' l)ocojov 2;E·,' u1.•3d:l.-t(•V zer!J.J.j':l.šl-w knjic;o, · ka- kršni oo pY:edJi.se.:1i '.68. ::.'u.h1.t zonl.j:i)ikol-~rtj:i.ž,n·i posto1:.ol1: ( J.istinsko izkazi ... lo lnwzalnega pr-avn(.:,ga rn.c.slov·a. :l.n privo:l.jonja ln1j:Lž:nc• ga p:,:,ednika t'u.cU. če so podaai :por5oji za obrav-r!.avan~ .. skrnj š0;r..i. pcs'bop0.k)? Obojo je napačno o za.:. to jo v javnem irr~erHsu, da vsi oraani ki i~ajo op=avitl s teci a,oracija- ni, zo:;iot ož:l.vo svoj spomin r.i.0, opJ.so.na dolo(iD.a ::.11 po njih ng:~as0 svojo uprnvno ~ tehnično in ze::n).jiakokr,.j:l.ino poslovanje o Pcsebni ~knjižbont uogoji za zonlji~ke dela • njhna v~ednosti - ----~ ... ~~----.. ------~"'---·~:t< . ..., ------------.. ----~----~-. --- Tudi zn odoapljanje_zaDlj~~kih dolov • ajhno vrednosti vsebujeta zzd v poc;lrwju J;'3 (r>ar"13 in 14) _in 1,zk v :--;ocloIII/C (par.179 do 181) posobnc prodpisoo Gloda veljavnosti tah pročjisov oziroma njihovih pravnih pr~vil, velja vse ono, kar je o tec povedano v pradnjnm poglavjµ. Cit.predpio:i, so splošnega znfl,aa;ia in no 01:1ojujejo• svoje uporabe nn. objekte in s1,.1:b,jok_be tloJ.očem, v1·ste,.· Potontako:1 n(tj ,bi se· ·nanašale· rta, vse vrsto zemljišč :i.n l.astnikov~ Po prodyojnon pravnon gl0danju je bilo tako tol~'a.:. čop.jo z oztl.rou na takratno družbono in r.;.ržavno· ureditev. ne<1:vo1:mcj 1.)l'avilno.· Danes pa u~iya s,lošno ~judsto pronožonjo posebno'varstvo,. vslad česar ne.vodenih pra:rnih p:r.avtl na pasivni s·brun:i. ni n0gočf, upora~ljati glodo zonljišč, ki so v dru~~eni lastnini, p~av tako kot danes ni nožno taka zenljišča prenašati v zaeebn? lastnino, jih priposestvnyati iid. Zato bo ' \· pravilno tolnač811j8, da se ta pravna :prl\·,ri.L13:. pai!a?a:jo danes sicer šo na.- vse vrsto zer:iljišč )B obj8ktneu poc;lodui v st~bjekbn8r1 pa sa:qo: še na ona,ki. } so v osobn:L ali zas8bni la~i;11i1.1i in ki so v kontretner;i, prioeru v pasivner.1 položaju. ... .•, f. ,-· Zo~-:iljiški del m.13:jhne ,vrednosti j0 tioti od dolze, 4 r.) Založniška do javnost Zvo zo, 5,..) Proračun Zveze za. loto 1960 in 60) Razna tE;ikoča vprašanja. Zaključki po posamAznih točkah dnovnoca roda: Ad l): Ustanovi.tev našega str.okovnega dr-uštvn sovpada z ustanovitvijo K2J. Društvo jo bilo vedno na liniji partijij in iphko so trdi, da sci njegov{ čl~tii ~i~k na svoj način sodelovali v NOB-i, cod njirai je celo 5 narodnih harojov~ D~ so ohrani spon:tn na -te sv8tle tro.dicije, bo društvo ob 40 letnici ZKJ izdalo jubilejno številko 11 GAoc1etskega lista", v kat8ri bo podan pregled dela društva od ustanoyitve z ~kcija• i prod vojno in s seznamom tovarišev padlih v NOB-i s kratkim življ0njepiso:·J. Ad 2) g Po podanih poročilih je bilo največ covora o šolstvu, o organizaciji goo- dotsko službEi in o kadrovskih vprašanjih. Vsa republiška društva so nišljonja, da naj bi prešla osno-irna geodotskn izo- brazba na stopnjo vi~je š~le. Ta šola nej bi bila odprtega tipa, t.jo,da bi bil 110/;fon vpis vsEna, ki so končali srednjo geodetsko šolo ali njo j soroc1.:. no tehnično šolo, kakor tudi gimnazijo„ Društvo BiH je zagovarjalo obstoj sro&njo geodetske šole; v višjo šolo pa naj bi ineli pravico vpisa samo abiturienti te šole. Končni zaključek je bil, da naj druotva ponovno preštudirajo to vprašanje in dajo o ten svoje predloge. Orcnnizo.cija gfl_odetsk.8 službe je po ro-;:rnblikah različna. Za gotovo službo kot n.pr. Okrajnih ljudskih odbor_ih bi so noralo izdati pred1:iise zvoznoga značaja. Plenum smatr~, da je to v~žrta problematika za razvoj in nadaljni na:Jrotok stroke, zato naj bi bilo. to €lavna točka dnevnega reda sloc1.oče0a z.as,.ic1.anja plenuma. Da bi bila diskusija organizir?,na in pripravljon1:1,, naj so popraje da vsem članom osnovni referat (Senčar). 14 Glede stai-ejših kadrov, ki niso bili prevedeni v 6.plačilni razred, je v danen momentu ugotovljeno, da ni nno~o pričakovati, vendar ja pa stvar še v teku„ Ad 3): Sos·tanok konisije za kataster in konnsacijc MadnarodnA federacije geonotrov bo lotos v Beogradu od 11•-170 julija. Sestavlja se mednarodni geodet3ki slovar. Za srbohrvatski tekst je ustanov~ ljona posebna komisija (dr11ing„N„N0idhardt, puk„Stefanovic in zastopnik ZGU) .. Z oziron na tesno sodelovanja z inozenstvon, je sklenjeno, da se organizi- ra intcnzi"vnejša izmenjava s·trokovnjakov„ Ad 4): Za izhajanje "Geodetskega lista11 je Zveza prejela nilijon•dinarjev. Do naslednjega plenuma bo izdelan pravilnik, po katerem- bo "Geodetski list" deloval. Cenn "Geodetskega lista" bo povečo.na. Verjetno bo KongrEls ZITJ sklenil, da nora biti vsak član društva obenera tudi naročnik evojega strokovnog~ lista. Naročnina bo vračunana v članarini. 11Goodotski godišnjak" bo z oz. no. današnje stanje težko še na.daljo izhajal. Zaradi nept•odanih izvodov,- je društvo Srbije, ki "Godišnjak0 izdaja, procoj zadolženo. Pristopi naj se k močni agitaciji za prednarqčnike. Na podlaci dobljenega rezultata bo XII, plenun sklonil, kako bo z nadaljnim izhajanjon~ Ad 5): S~rojot je bil predloženi proračun Zveze za leto 1960~ Ad 6): V lotu 1960 bo Zveza organizirala dolovno posv~tovanj8 o uporabui geodeziji~ Za pripravo je ustanovljena posebna konisija (ing.Jankovi6, ing.Rudl 1 ing. Agv..novič). Važno vprašanje je geodetska služb<', v vočjih mestih. Tudi to naj obdolr. posobnn konisija (Krasojevic, Vukovojac, goon.ing.Živkovic, geon,Sončar). Prihodnji plenum bo organiziralo društvo LR Slovenije ob Kongresu ZITJ v Ljubljo.ni. 15 .. ZA K.L JU Č KI iz 2~redne seje razširjenega odbota ljubljanske podružnice Društva geodet• skih inženirjev in g0oraetrovo Drugo rodne se jG dm, '17 „9 „1959 so so razen odbora udeležili tudi prodstav„ niku Gl] LRS 1 geodetskege. oddelka FAGG in Zvf, ze študentov GO FAGG. Na so ji jo bil obravnavan osnutek prav:U.nika o strokovni i.zob:cazbi uslužboncov v goodotski stroki o Prodloženo so b:LlG naslednje s:p:reneL1be in dopolnitve: Q!.•51., Poleg praktičnega dela bi bilo l)oudo,riti tudi teoretično anali·tično delo o Izraz "pod nadz.oroa11 jo nadonosti ti s 11 pod strokovnir.1 vodstvon11 to tudi v nadaljnih členih~ ,~ je korigirati v enake• snislu ka,kor člt>5 • za joclnu nanju k.0.,. •• 11 „ Dodati še izvedbo iz- peljave v katastrsken operatu. Čl.8: Razširiti ga na snecializacijo. Osnovna dela (trinag., niv. in deto ·- • - izn) je prilagodi;i potrebo.o v specialnosti. Dodati je "Organizira~ njo geodetskih del''• Enotni pro.ktični pouk (ataž) je zavrniti. 61.13·: Stilizacija je neprimerna" Nauosto poudarka na. "propitivanjc" je --· -~ vstavi ti 11 dajanj0 strokovnih rnwoclil in razlag"@ Čl~~AL Dnevn~.k naj vsebttje le nok kronološko-tehničhi opis dela. č1,.24 i:n 25 ~ Gradivo 1)osebrno1ga dola strokovnega izpita je' priiagodi ti speci- - -ainoŠ·bi ( staža) praktič_noga pouko;. Čl.30& Osnovanja izpitne komisij? naj bo soglasno z DGIG•oc, Čl.37: Praktično nalogo lahko vrši kandidat tudi v pisarni (fot.ogran., --:--~~~ kartograf., ., .. •). · ,) Čl.38: Ustmeni izpit - r,rila.goditi usnoritvi v speoiitlnost • .Q_~o45l, J:raktično nalogo naj določi iz:;iitna lw:r:dsija skupno z usta.novo, kjer je kandidat zaposlen~ Čl.46: Čo.s usti;le:\lega izpita je časovno onojiti ... na željo kandidata so ;I.a.h::. --·~ . · ko podaljša., Čl.47: Ocene naj bodo: 11 je položil" in *'ni 11oložil". Čl.57: ... je napačno f.'ormul::i.rans str«l4, 4 vrsta. - mora biti: 0 u • re.zredu E.:!l oo~njeni nepoyoljnoo oconor111 o Čl.63: se zavrača -v celoti (s<-rn"tanok s člani) kor postavlja geometre v no- onakopraven položaj~ Pr0dlog2 Višja strokovna izobrazba se naj ono.:. goči 'z rednim ali izrednin šolo.njou - pri določenih olajšavah. V ko- likor predlog nasprotuje Zakonu o drž.uol. ga jP treba proučiti. Morebitna nesoglasja med sproriinjovalnimi pr0dlogi_in ustroznini zakoni naj prouči pos0.bna konisija (pri GeodAt@SVP-tu)., Predsednik podružnico 16 z·A·K L.J UČKI ------------~----- 3. roclno S8je ljubljanskE'l podružrtico DGIG dne J.31>11"1959 ~ Razno Razen odbora so sej~ prisostvolali trije predstavniki Združenja §tudentov GO,;,.FAGG-, Glede ~a konis?:.i2. ... je b:Llo ugotovljono 1 da se doslej ni razvilo zaradi odsotnosti večine članov (teren• ka dela). Sestala se je le komisija za personalne zadeve ter proučila no~nosti uspešnega dela~ Zapisnik je bil predlo~en odboru, Uspešno poseganje v svoje po pravilniku predvideno po- dročje ni mogoče b~ez ustreznega sodelovanja članov in ustanov. Sprejet je . bil sklep, da se ob povratku članov iz terenskih del poživi delo po kor.iisi,:. jah. Predsedniki komisij so 'bili pozvani, da izdelajo osnutke programa dela, S pred_avanji je pričeti v decei~1bru, kjer je še veliko članov odsmtniho Od- bor smo:b,'.'a~ da bi bil pri:t:1erni čas prodnvanj ob 17h ali 18h. Predavanja naj no bodo predolga; po možnosti jih je 1Jriroditi v obliki debatnih večerov z uvodniLl referatom. Po predavanjih naj odbor seznani člane s perečini prob~ lomi v društvu ter jih sl::upno z njimi rošujf't. Predvajajo se naj po možnosti tudi strolcovni filr.::ii. Odbor je poslal zadevni dopis v JENO. Prod·stavniki ZŠJ so bili pozvani1 cla zainteresirajo študente za strokovna. predavn.nja in dHbatne večere. Sta.njo E.!~~~113:. je· zadovoljivo„ Prispevki gospodarskih članov· so občutno izboljšali materialne možnosti društva.o Pri tem gre zahvala zlasti negeodet~ skim ustanovam kot so: 11 Projek-b nizke gradnje", "Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo", ''Projektivni atelje". in "Upravi Postojnske jam8 11 ~ Geodetske ustanovo: G~odetski za.vod LRS, 0AI!10S" in IGF, ki so bile s strani podružnicE naprošeno za včlan,jenje in pros·';o·:r:>7.jni prispevek, se doslej n:tso odzvale• Ob priliki delovne konferencep ki 'bo 15. in 16.januarja 1960 Y Ljubljani se naj poberejo članarine. od članov. V pogledu jfoJ.E,-tv~~ so bile nakazane novo smernice za uvedbo etapnega študija in invcrzij8 š·hudijskega programa. Delo na tem je prepuščeno komisiji za šolstvo. Nadalje je bil soglasno sprejet sklep za osnovanje delegacijo, ki naj realno prikažfl era.motno stanje prostorov in učil na GO FAGG pri Izvrš- nem svetu LRS ter da s tem pobudo za čimprejšnje zboljšanje razmer. Prav tako jo bil soglasno sp~ejet predlog, da se naj omogoči inženirjem geodezije i '1 l l 1 17 dopolnilni študij za komunalno smor. Po predlogu bi se naj polagali le, diferenčni izpitl brez ponovnega vpisovan~a na fakulteto. Društvo naj do- stavi zo.devni dopis Dokanatu·PAGG, Qelovna ko!lfe~..s .. ~. :ne,j bo sr0di je.nuiir ja l9p0. Zato je. potrebno ra::iposln;ti vnbila in prijavm:i pole ustanovar10 Osnovo.n je bil Itripravljalni- odbor za pripr~vo zaključno geod.wc.ske zabavo z brucovanjem ( 16 ~ jmn.rnr), ki ga so stav,, ljajo študentjG in izkušeni inženirjio Finančn'a sredstva je naprositi pri geodetskih ustanovah. Sprominjovalni predlogi k 2_~l}UJli}~_,E,.;twilnika o strokovni izobrazbi, ki so bili s:,re jeti na 2 •. rBdni S dojavnostjd, akce:bka nuditi vso pomoč v vso.kem pogledu in v vsakem qasu n8.ši socialistični ljudski oblasti. A~urno reševati tekoče nalote~ \, C ' , Do sedaj inamo včlanjc?nih · y 'p.oct.r_užni'ci 43, članov iz vrst g0odet • inžonir jov. \ ' goo:,1otrov, g8od8t.pomočnikov in 6eodct.ri~arj0v, inamo pa ~e cca 10 noor- grm:Lzircmih geqd0t. strokovnjo.kov. 20 Radi boljšega poznavanja nalog društva smo na l~sastanku predelali statut društva, kakor t"di tekoča orga~izacijska vpra~anja. Po izvršenem občnan zboru je bilo sostavljeno poročilo o delu nsšrhs društ- va in članek dostavljen lokalno;;1u čo..sopisu 0Več8r 11 , kateri je poročilo tu .... di ob javil, a žal radi tr1snG~C1. 9 ozirona odr.ier jern,iga prostora ni bilo poro- čilo popolnoo Prav tako je .bil objavljen članek v zvezi aerofotogranetrič­ nega posnetka te:r.i torija okraja 1.Iar.ibora za potrebe revizije katastra in ostale gospodarske in komun1;1ln0 dejavnosti. To je seve.da le majhen del onega, lk:ar bi se lahko in pa tud.i 11oralo objaviti. ProblAmov in ro.znih te- kočih ten je dovolj, le obdaldti jih je potrebno~ Bilo je sioar tudi govo- ra, da bi se organizirala geodetska izloiba, ali z obzirom na kratok čas in pa radi bliinjega odhoda geonotrov na teran se je ta zaraisal zaenkrat opustila. Mogoče SEi bo realiz:i.rala tckor.1 zimske sezone, zavisi pa seveda od ro,zpoložljivega časa, največ l)a ol'.l aktivnosti. članov. Kor jo društvo v slabih naterialnih prilikah ... članarina majhna, odvodi volUd., število članov majhen, a od nikoder nobene· finančne pomoči, sno na s0stanku sklenili, da si stvorirao za izl0te poseben družabni fond, ki naj znaša letno po osebi 200.- din. Ta finančna sredstva naj se uporabijo iz- ključno v te na~ane • . V cilju strokovnega dviga je bilo tudi prEldavanje in sic0r: goodotsko sne- nanjo v svrho 'Projektiranja konunalnih objektov (ing.Bogomir Rane). No. slm1mor.1 sestanku s1:10 preštuditali tudi osnutek "Pravilnika o strokovnih kadrih11 • V ra.esecu r:iarou je bilo v Beogradu :3 dnevno "P.osvf!tovanje o kartografiji". Udeloiilo se ga je 5 glanov. Drnštvo je s por.1očjo Geodetsko UJ?J;"0.'1/G LRS uredilo :nazive geooetrov v geode ... te zD.. one, ki iP.11.1.jo VI. položajno skupino, ka:r je bilo s strani tukajšnjega odbora 0L0-ja prvotno zavrnjenoo V zvozi s proslavo 40 letnice KPJ in izda„ jo almanaha vseh padlih članov, sno zbrali potrebne podatke o padlon tov. Norat Zoranu in jih dostavili ropubliškonu društvu •. Na področju r.1ariborskega okraja je bila za leto 1959 predvidena revizija katastra in sioer po stari klasični notodi. Z ozirorJ. na. velik por.1011 in na potrebe dobrih kart, ki naj bi služilo ne samo v katastrske svrhe, narvoč tudi za. projektiranje raznih kornunalrdh naprav, urbani:.ma, melioracije in kor.1asacije i td,, se je sporazunno z zainter~siranimi lokalnimi foruni kak9r tudi OL0-jem zbral potrGbE'ln donn.r. Izvršil S!5! je aerofotogre.:matr:i.čni posrie- tek za približno tri četrtine področja našega okraja in sicer od ro~ubliške 1 1 1 21 me je s Hrvatsko do Ruš in na severni. strani do reke :Mure. Pa bi bil :ta po ... snetek uspešen, je bilo potrebrio izvršiti gotova l?reddela ... predhodno sig- naliziranje goto·v-ih oQjektov, poligonske in trigonometrične točke, kakor ..... . .. ·,, . tudi vaine tromeje, Cas je bil kratek in bilo je potrebrio zaktivizirati vso naše geodetske strokovnjaka na k~t~stru z nalogo, da organizirajo na toronu potrebno signal:izacijo~ ro vsoh kraj0vnih od~orih in vaseh srno orga- nizirali posebn~) komisije za zo..1:10 jičon je parc0l, v šolah so Jo vršila v višjih razredih pr(;_~davEmja o signalizo.ciji in pomenu aerofotograr.1.otrično izmere ter tudi praktično na terenu prikazalo, kako naj se izvrši zameji..: čonjo o Prav tako so se na, sestankih v okviru soo .do lavslrn zveze do.lovnih .ljudi organizirala predavanja o 1,otrobi in pom<=mu zamejičenja, kakor tudi iztK1re, Efekt ni bil slab, protožni dol t8rena. je bil lepo zamojičon in smo lahko·ka~ zadova!jni z uspohorn. Prihodnje leto nas čaka teika in volika naloga - dešifriranja teh posnetkov tor vnesti vse spremeD.be v ka~r.strski operat. S pomočjo Geodetske upravo LRS in OLQ ... ja sr:10 imeli 7 dnevni semino.r o aerofotogrametriji, katerega je održal ing. Makarovič iz Ljubljo.110„ So• inar je obiskovalo 15 naših članov ' ' in s0 tako upoznalo z osnovo aorofot9gramet:rije, kakor tudi dešifri:banjexn posnetkov in prilagoditi jo posnetku-načrtu s ponočjo razpačevaloao Z od~ hodon g0ouetrov na teren je d0j'avnost društva takorekoč prišla v mrtvo fa ... zo, Zbrati člane za sestanek je pravzaprav nemogoče, ker so daleč zunaj širon našega okraja in opravljajo rQzličnA geodAtske operacije in ~rihaja- jo na sedež okraja različno, Ista stvar je tudi z upravnim odboron. Pred• sodnik se je redno udeleževal soj ro,ubliškega odbora in je nora! takore- koč sam reševati vse tekoče zadevo in probleme. U)ac,_ da bo delo zopet oživelo, ko se povrnejo geometri s teranj na zimsko dol9. Na seji se je razpravljalti tudi o organizaciji geodetske slu~be na OLO-ju. Dosedanja praksa je pokazala, da je nujno potrebno skondentrirati voo geodetsko dejavnost okraj~ na onotno telo, katero bo upravljalo, ·orga- niziralo in nadzorovalo celotno dejavnost na področju okraja. Prav tako je va~no strokovno in politično izpopolnjevanje članstva~ Potrebno je praštu- dirn:t:i. razne predpise in pomoči izhajanju našega vestnika. V zvozi z0,kona 9 nacionalizaciji stavb in zemljišč ožjega gradbeneg~ rajona je potrobno iz- delati nova tehnična pravila in navodila. Tudi naše šolstvo je potrebno ~oorganizi~ati in ga prilagoditi ostalim !olskim programom~ Goodotska uprava skupno z republiškim geodetskim društvo~ nanerava sklica- ti plenum, oziroma širši sestanek, na katerem bi se obdelala in razčistila 2..2' vsa obstodeča problematika. Da bi bilo dalo ~im bolj uspešno na tem ses- tanku, je potrebno predhodno seznaniti vse članstvo 'z obstoječo tematiko ter prav tako omogočiti udeležbo vsemu članst·.ru.~ · · Upam., da·bo delo naše, podružnice tekom zimske sezone ponovno o~ivelo, se razgibalo in tako dalo pozitivne sadovo v korist naše stroke, kakor tudi uspešnemu razvoju naše socialistične dl'užbe. Ing. Ivan Golorej DELO KOMISIJE .MEDNAR°ODNEGA FOTOGRAMETRIŠKEGA DRUŠTVA ~~------"~-------------------"--~------~--------··--- l~dnarodno fotogrametrijsko društvo, SIP (Soci~t6 Internationale de Photogrammetrie) izvr~il pregled svojega plodnega dela vsaka ltiri leta na rednih mednarodnih kongrosiho V dobi med kongresi pa vr~i znanstveno raziskovalno delo sedem komisij, vsaka za svoje področje fotogr~mctrične dejavnosti~ Tako je predmet III. komisije SIP acrotriangulacija. V času med VIII in IX kongresom vodi to komisijo prof.Gino Cassinis iz Milana in ima komisija ·sedež v Italiji,. Na sestanku III komisije Mednarodnega fotogrametrijskega društva, ki, jE;i l:?il lani v Bruslju so pripravili in organizirali skupino.za naslednji ~ongres leta 1960 v Londonu, v soglasju s postavkami, izraženimi na VIII kongresu v Stokholmu~ Poseben namen pa je bila.izbira vsebine za razprav~ na šlede- čen kongresu, Na Pruseljskem sestanku, katerega poročila so objavljena v: - Bull$tin de la Sooiete Belge de Photogrammetrie, - Photogrammetria, ... Sohweizerisoh.~ Zeitsohrift f • Vermessung, Kulturtaohnik. und Photogra,m .... ne trie, so se odločili za naslednja te~e: 1) Analitiona aerotriangulaoija Računske sheme, elektronski računski strojif ekonor:iski vidiki, raziskave napak, dosedanji rezultati.·· 2) Problem izravnanja blokov.: Or~anizaoija sninanja in restitucije. Splošni kriteriji izravnanj, po•· eebne metode raziskava. na.pa.,k, dosedanji i;-ezu,l.tati .• 23 3) Radialna t;r,ianeu.lac:t~ Tereni za uporabo. Instrumenti, motod~. Raziskava napak, dosedanji rezul·tati. IGN Francije je ?fo izvršil s:nima~je na področju 11Cantralnega masive." v Franciji in sicei· no. poligonu 80 .x: 80 km2 z leto.lom B 17 in a kar.ierani: 1) objeldiivom Aquile1' m .sm·= kal"sra z f = 125 /m 2) Wild kamera, RC 7 II Jwiogon f = 100 II 3) mn< kamera Zeis II Pleogon f ::: 150 II Kontrolne točke so·bile fotosignalizirane. Material za izvrednotenje je bil d~n na razpolago vsem fotogram~organizaoijam po svetu. Rezultate tega znanstveno raziskovalnega dela bo objavil IGN na sledočem kongresu. f?PISEK DIPLOMATOV V L. 1959 NA TVS •. - GEOJ~ETSKI ODDELEK -----~--------------~----------~-----------~----------- Ivanovski Vlado 30„1.1959 Bratkovič Franc 29„ 6.1959 Boštjančič Jože 30.1.1959 Batagelj Jurij 30. 9.1959 Gootič Valenka 10.3.1959 Dimov Djordje 21.llal959 'Grabrijan Edo 10.4.1959 D(iorgovič Miroslav 2,1„ 11.1959 SEZNAM DIPLOMA'.I.'OV. NA GRADBENI SREDNJI ŠOLI V LETU. i958/59 ~-------------~----·----------------------~~------------- Ne. geod0tskem odseku so diploi:d.rali: a) v junijskem rokue 1. Čučnik. .P,:iter 18. Šušteršič Miloš 35. Kunstelj Bojan 2. Juvan Tatjana 190 Topina S·t,anislav 36~ Leskovic Vlado 3. Kepic Ivan 2.0o Urbas Vinko 37 .• Mc-,dic Holona 4. Kogoj Franc 21. Vidmar Vladislav 38. Ocepek Anton r-)• Korošec Viljem 22. Saje Anton 39. OmnrzAl Bojan 6. Kožuh Borut 23~ Zakl·ajšek Anica 40. Slamici Nuša. 7. ~![ahnič Dn11ica 24~ Zo1·0..11 Ivn,n 41. Smogavec Novcnl