31
Etnolog 26 (2016)
OSEBNE ZGODBE O @IVLJENJU V EGIPTU IN DOMA1
Da{a Koprivec
IZVLE^EK
V ~lanku so predstavljene osebne zgodbe aleksandrink in njihovih otrok o ̀ ivljenju v Egiptu 
in doma. Razlogi, zaradi katerih so aleksandrinke odhajale v Egipt, so bili zelo razli~ni, 
od ekonomskih do ~ustvenih. Ko so kot dojilje, varu{ke, sobarice ali dru`abnice `ivele v 
Kairu ali Aleksandriji, so si pridobile razli~na znanja, od jezikov do vzgoje otrok. Zelo se je 
spremenilo njihovo ̀ ivljenjsko obzorje, zato so imele tiste, ki so se po dolgih letih bivanja v 
Egiptu vrnile domov, te`ave s prilagajanjem doma~emu okolju. Nekaterim aleksandrinkam 
so se v Egiptu pridri`ili tudi njihovi otroci, redkeje mo`je. Pri aleksandrinkah, ki so se 
poro~ile v Egiptu, je najve~krat {lo za narodnostno me{ane zakone. [tevilni otroci 
aleksandrink so v 50. letih 20. stoletja emigrirali v Avstralijo ali Kanado. 
Klju~ne besede: Gori{ka, aleksandrinke, Egipt, otroci aleksandrink, `ivljenjske zgodbe, 
izseljenstvo
ABSTRACT
The article presents personal stories of aleksandrinke and their children about life in Egypt 
and at home. The reasons why the aleksandrinke went to Egypt were very different and 
ranged from economic to emotional ones. Living in Cairo or Alexandria as wet nurses, 
nannies, chambermaids, or companions they acquired a variety of skills, from learning 
foreign languages to child education. This broadened their horizon considerably and those 
who returned home after many years of living in Egypt found it hard to re-adapt to the 
domestic environment. Some aleksandrinke were joined in Egypt by their children, less 
often their husbands. When they married in Egypt, it was mostly to a non-Slovene. Many 
children of the aleksandrinke emigrated to Australia or Canada in the 1950s. 
Keywords: Gori{ka, aleksandrinke, Egypt, children of the aleksandrinke, life stories, emigration 
Uvod
»Nekatere so ostale tam, druge so se vrnile domov in tretje so umrle tam. 
Nekatere so pozabile na svoje otroke in mo`e, pozabile na vse. ̂ e so pri{le domov, 
so pri{le samo malo pogledat in so se takoj vrnile,« mi je povedala Violetka Stubelj. 
1 Prevod besedila zadnjega objavljenega ~lanka Da{e Koprivec: Personal narratives of lives in Egypt 
and at home. V: M. Milhar~i~ Hladnik (ur.), From Slovenia to Egypt: aleksandrinke’s trans-Mediterranean 
domestic workers’ migration and national imagination. Göttingen: V&R unipress, 2015. Str. 93–114. 
32
Da{a Koprivec
»Ene so bile mlade `enske in so se tam ~ez poro~ile. Druge so bile `ene, ki so 
zapustile svoje otroke in mo`e, ostale so tam in so tam tudi umrle.« Citat je iz 
enega izmed mnogih pri~evanj o `ivljenju aleksandrink, njihovih otrok in dru`in 
doma in v Egiptu, ki sem jih zbrala. Pri~evanja razkrivajo konstrukcijo ~ustev in 
emocij, spominov in pomenov. »Konstrukcija je proces, v katerem se identiteta 
oblikuje sredi razli~nih tradicij in razli~nih sodobnosti v specifi~nem kontekstu.« 
(Milhar~i~ Hladnik 2007: 134) V raziskavo mi {e ni uspelo vklju~iti vseh razli~nih 
in zapletenih dru`inskih zgodb, povezanih z aleksandrinkami, in vseh odhodov, 
prihodov in ciljev. Kljub temu raziskava za zdaj nakazuje, da pripovedovalci, ki so 
osebno do`ivljali Egipt, bodisi v Kairu ali v Aleksandriji, govorijo zelo pozitivno 
o `ivljenju tam. Odnos tistih, ki so ostali doma na Gori{kem s svojimi materami, 
`enami ali h~erkami, je povsem druga~en. 
Raziskava je zajemala pripadnike {tirih generaciji: aleksandrinke, njihove 
otroke, vnuke in druge sorodnike – tete, ne~ak(inj)e, ta{~e in zete. Tako sem na 
terenu ustvarila bogato zbirko pri~evanj, ker je {estdeset pripovedovalcev sodelovalo 
v skoraj dvesto poglobljenih pogovorih in diskusijah.2 Raziskava je vklju~ila tudi 
neobjavljena pri~evanja potomcev, ~asopisne in elektronske vire. Terensko delo je 
bilo usmerjeno tudi v evidentiranje materialne dedi{~ine aleksandrink na njihovih 
domovih na Gori{kem; s pomo~jo poglobljenih intervjujev sem `elela ugotoviti, 
kako prisotna in cenjena je njihova dedi{~ina danes v `ivljenju njihovih potomcev 
in ljudi s tega obmo~ja.3
Aleksandrinke
Odhod od doma 
Za aleksandrinke, ki so v Egiptu ostale deset, petnajst ali celo dvajset let in ki 
so imele svoje dru`ine na Gori{kem, ki so jim redno po{iljale denar, je bil odhod 
od doma sprejet na~in ̀ ivljenja, s katerim so se tako ali druga~e strinjali vsi odrasli 
~lani dru`ine. V tem procesu so nekatere ̀ enske ̀ rtvovale ve~ za pre`ivetje dru`in, 
npr. dojilje, ki so svoje dojen~ke pustile doma, in nekatere manj, npr. mlade ̀ enske, 
ki so od{le na lastno pobudo, preden so se poro~ile, vdove in samske `enske. 
Odlo~itev za odhod so spro`ile mnoge okoli{~ine, vklju~no z ekonomskimi 
razlogi in {tevilnimi ~ustvenimi vzgibi. Aleksandrinke so bile posameznice in 
vsaka se je odlo~ila iz drugih razlogov, ampak nekaj je bilo skupno vsem tem 
`enskam: sprejele so na~in `ivljenja, ki je bil druga~en od tega, ki so ga prej 
poznale. To pomeni, da je bil ekonomski polo`aj dru`ine sicer v~asih vzrok za 
odhod, ampak pogosto tudi zgolj povod, ker je pomenil mo`nost zapustiti polo`aj, 
ki je posamezni `enski v doma~em okolju povzro~al stiske. Ekonomski polo`aj je 
2 Da{a Koprivec: Aleksandrinke in njihovi potomci: raziskovalni projekt Slovenskega etnografskega 
muzeja (2005–2011). Terensko delo v Sloveniji je bilo ve~inoma opravljeno na Gori{kem. V Egiptu je raziskava 
potekala v Kairu in Aleksandriji. Pri~evanja hrani Slovenski etnografski muzej v obliki posnetkov in terenskih 
zapiskov. Vsi citati iz pri~evanj in terenskih zapiskov v ~lanku so iz te zbirke, ~e ni navedeno druga~e.
3 [ir{a predstavitev raziskave, s posebnim poudarkom na vpliv, ki so ga aleksandrinke imele na svoje 
varovance/varovanke, je bila objavljena v Koprivec (2013).
33
Osebne zgodbe o `ivljenju v Egiptu in doma
bil v teh primerih dobrodo{el izgovor za odhod v Egipt, kjer je `enska lahko la`je 
`ivela. Ta razlika med povodom in vzrokom za odhod do zdaj morda ni bila dovolj 
poudarjena, ali morda so na povod in vzrok gledali kot na eno in isto, ker je razlika 
med njima zelo subtilna. Le redke `enske so bile pripravljene priznati, da so ob 
odhodu ~utile (tudi) olaj{anje. 
@enske so torej odhajale iz razli~nih razlogov: mlade samske `enske so 
{le zaradi zaslu`ka in izku{enj in so si v~asih ustvarile novo `ivljenje v Egiptu; 
zaro~ene mladenke so {le v Egipt za nekaj let, da so zbrale dovolj za balo, se 
vrnile domov in doma nikoli ve~ niso zapustile; druge so potovale sem in tja: 
vrnile so se domov iz Egipta, se poro~ile, se vrnile znova v Egipt, da bi zaslu`ile 
ve~ denarja, se vrnile domov, rodile otroka, se vrnile v Egipt kot dojilje in ta 
cikel so v~asih ponovile ve~krat. H~erke so od{le pomagat o~etovi dru`ini, 
novoporo~enke so {le pomagat ta{~ini in tastovi dru`ini, mlade vdove z majhnimi 
otroki so od{le, ker niso na{le druge re{itve. Otroke so pustile pri svojih star{ih, 
star{ih pokojnega mo`a ali v reji pri drugi dru`ini v vasi. Mnoge izmed njih so 
se odlo~ile za odhod v Egipt in njihovi otroci so bili pogosto `e odrasli, ko so se 
vrnile domov. Poleg razli~nih vzrokov in povodov smo ugotovili tudi neverjetno 
razvejano in prepleteno omre`je dru`inskih odnosov med aleksandrinkami v 20-
ih in 30-ih letih 20. stoletja. 
Violeta Stubelj iz Gradi{~a nad Prva~ino, h~erka aleksandrinke, rojena 1928, 
pripoveduje: »[la je mama in tudi teta. O~etove {tiri sestre so bile tudi v Egiptu. 
Moja stara mama je tudi {la tja. Od{la je, se vrnila, znova imela otroka in se vrnila 
v Egipt, tokrat kot dojilja. Da, tako je lahko kupila nekaj zemlje.«4
Marija ̂ erne iz Bilj, rojena 1912, je pri osemnajstih od{la v Egipt iz ekonomskih 
razlogov in je tam ostala ve~ kot 35 let. Ko mi je pripovedovala svojo zgodbo, sem 
pogosto pomislila, kako mo~no je ekonomski vidik zaznamoval odnose tudi znotraj 
dru`ine: po odhodu je Marija o~eta videla samo {e enkrat, leta 1936, deset let po 
odhodu. Ko se je drugi~ vrnila, sta bila mati in o~e `e pokojna (mati je umrla leta 
1939, o~e 1947) – tako se je pogosto dogajalo: kratek odhod za nekaj let je pomenil 
za~etek kon~nega slovesa. Marija je ostala v tujini, najprej v Egiptu, pozneje v ZDA, 
polnih 55 let in se je {ele leta 1982 vrnila v rojstno hi{o v Biljah.
Lidija Susi~ iz Bukovice se takole spominja lastnega odhoda: »Tako sre~na 
sem bila, da sem lahko {la. Mati mi je vse povedala o Egiptu; pet let je bila tam. 
In jaz sem bila sre~na, da bom lahko videla vse tiste kraje, ki jih je videla moja 
mati. Potem me je teta peljala tja, kjer je moja mati prej delala, peljala me je k 
tisti gospe.«5 Lidija Susi~, rojena 1916, je bila sre~na, da je lahko {la v Egipt, ker 
jo je zanimalo vse novo; materina pripoved je bil pomemben ~ustven vzgib za 
odhod, ~epravje bil temeljni razlog ekonomski: njenim star{em ni uspelo odpla~ati 
posojila hranilnice in sta tako izgubila del zemlje; h~erko Lidijo sta morala poslati 
v Egipt, da je pomagala odpla~ati posojilo. Menim, da so bile zgodbe mater, tet in 
drugih sorodnikov, ki so Egipt do`ivljali pozitivno, tiste, ki so vplivale na odlo~itev 
4 Violetka Stubelj, intervju z avtorico, posnetek, 3. 11. 2005, Gradi{~e nad Prva~ino, Slovenija.
5 Lidija Susi~, intervju z avtorico, posnetek, 25. 11. 2005, Bukovica, Slovenija.
34
Da{a Koprivec
mladenk za odhod. Lidija je tako od{la pri osemnajstih in je pre`ivela skoraj dve 
desetletji svojega `ivljenja v Kairu in Aleksandriji. 
Dragotin Volk, rojen leta 1922 v Gradi{~u nad Prva~ino, se spominja okoli{~in 
v dru`ini, ki so njegovo mater primorale k odhodu v Egipt: 
Mati je tu doma pomagala, ati pa ni bil za delo. Stara star{a sta poznala samo to 
– delo, delo in {e enkrat delo. Potem je po~asi opustil vse po vrsti. Izgubili so vse, 
ostala jim je samo krpa zemlje in nekaj gozda. Potem se je mama odlo~ila, ko je 
videla da ni re{itve, nobene druge re{itve. Da, tri leta sem imel, ko me je zapustila, 
potem me je klicala tja k sebi.6 
Dragotin Volk se je materi v Egiptu pridru`il, ko je imel deset let. Spominja 
se prvega snidenja z njo po sedmih letih lo~enosti: 
Da, prvi dan, ko smo {li v Egipt, smo prispeli tja pono~i. Bilo je okrog desete 
zve~er in decembra, pred mano so bile `enske in so me vpra{ale, katera tam je 
tvoja mama? Ta, sem rekel. In so rekle ne, to ni ona; bila je njena sestra; tega se 
{e vedno spomnim.7 
Violetka Stubelj se spomni, da ekonomski vidik ni bil edini razlog za materin 
odhod v Egipt, ker so imeli veliko kmetijo in jim ni manjkalo ni~esar: »Ati je rekel, 
zakaj je {la, ~e ne bi {la, bi lahko imeli {e enega otroka za toliko zemlje, kajne? Na 
koncu je ostalo pri meni in bratu. Taka je usoda.«8 Vse do danes si `eli, da mati ne 
bi od{la za toliko let. Prvi~ je od{la, ko je Violetka imela dve leti in je ostala {tiri 
leta (od 1930 do 1934), se vrnila, rodila Violetkinega brata in kmalu znova od{la 
za dolgih dvanajst let (od 1935 do 1947). Violetka jo je znova videla {ele, ko je 
imela skoraj dvajset let; otro{tvo je pre`ivela v oskrbi pri starih star{ih. 
Bo`enka Jeler~i~ iz Prva~ine, obe njeni babici sta bili aleksandrinki, je 
izpostavila drobne odtenke v odnosih znotraj dru`in, ki so lahko privedli do 
odhoda mladih `ensk v Egipt, tudi ~e ekonomski polo`aj dru`ine ni bil zares 
obupen: 
Pogledati morate, kak{no je bilo `ivljenje v nekaterih dru`inah. Nevesta se je 
poro~ila, pri{la v hi{o, a tam je bila `e ta{~a, ki bi jo najraje `ivo po`rla. Pogosto 
se je tako za~elo. Mlada `ena se ni mogla nikamor umakniti. Ta{~a je imela 
otroke, ki so bili tako mladi, da bi lahko bili njeni vnuki; v~asih je bilo dvajset 
let med najstarej{im in najmlaj{im otrokom. In ta{~a ni~esar ni spustila iz rok. In 
tako je nevesta od{la v Egipt.9 
@ivljenje v Egiptu 
Ena od stvari, ki so med pogovori z aleksandrinkami in njihovimi potomci 
naredile globok vtis name, je bilo bogato znanje, ki so ga `enske pridobile v ~asu 
`ivljenja v Egiptu. Govorile so ve~ jezikov, sama sem sre~ala `ensko, ki se je lahko 
6 Dragotin Volk, intervju z avtorico, posnetek, 28. 6. 2005, Gradi{~e nad Prva~ino, Slovenija.
7 Ibid.
8 Violetka Stubelj, intervju z avtorico, posnetek, 3. 11. 2005, Gradi{~e nad Prva~ino, Slovenija.
9 Bo`enka Jeler~i~, intervju z avtorico, posnetek, 13. 11. 2005, Prva~ina, Slovenija.
35
Osebne zgodbe o `ivljenju v Egiptu in doma
pogovarjala v franco{~ini, angle{~ini, deloma tudi v arab{~ini in gr{~ini in seveda 
italijan{~ini.10 Ker so bile varu{ke otrok v druga~nem okolju z druga~no kulturo in 
vero, so pridobile znanje o vzgoji in psihologiji. Bile so guvernante ali dru`abnice 
`ena bogatih poslovne`ev. Da so se lahko lotile teh vlog, so morale usvojiti 
dolo~ene ve{~ine komuniciranja. Ponotranjile so standarde higiene, ki so bili vi{ji 
kot doma. Nau~ile so se pro`nosti, ker so se morale prilagoditi drugemu podnebju, 
druga~ni prehrani, druga~nim oblekam, druga~nemu ritmu dela in nalogam, ki so 
se razlikovale od tistih, ki so jih bile navajene doma. 
Za aleksandrinke, ki sem jih sre~ala, je bil glavni problem njihova individualna 
vklju~itev v dru`ino, za katero so delale: ~eprav so se v redkih trenutkih prostega 
~asa dru`ile med seboj in jih danes obravnavamo kot skupino, to dejansko niso 
bile. Prav vsaka izmed njih se je morala prilagoditi ~lanom delodajal~eve dru`ine, 
njihovim medsebojnim odnosom, vzdu{ju v dru`ini, pravilom in posebnostim 
skritega jezika. 
Med raziskavo nikoli nisem sre~ala aleksandrinke, ki je bila dojilja, ampak 
predvsem take, ki so bile varu{ke, sobarice in dru`abnice, znane kot dames de 
compagnie. Ta izraz so same uporabile in pomenil je `ensko, ki je spremljala 
delodajal~evo `eno pri vseh opravkih bolj osebne narave: dru`abnica je skrbela 
za njena obla~ila, ji pomagala pri osebni higieni, z njo hodila na sprehode in ji 
delala dru`bo podnevi in tudi zve~er. Tako se je Lidija Susi~ najbolj spominjala 
dolgih ve~erov, ki so se pogosto nadaljevali v no~, ko sta z gospo igrali karte. 
Delo namre~ ni bilo te`ko, pogosto pa je bilo psiholo{ko zahtevno. Nenazadnje 
je delo v gospodinjstvu neprimerljivo z vsakim drugim delom prav zaradi te 
izjemne ~ustvene in negovalne dimenzije na ravni subjektivnega do`ivljanja in 
vsakodnevnega soo~anja z lojalnostjo in ljubeznijo.
Na splo{no lahko ugotovimo, da so bile aleksandrinke v Egiptu, tako v 
Kairu kot v Aleksandriji, dru`beno razslojene. Nekatere so slu`ile pri zelo bogatih 
dru`inah, ve~inoma judovskih, kot guvernante, varu{ke ali v~asih kot sobarice. 
Njihovo delo je bilo strogo dolo~eno in uvr{~eno v hierarhijo gospodinjskih 
opravil in slu`abnikov. Marija ^erne, ki je 22 let delala za judovsko dru`ino v 
Aleksandriji, se spominja: 
Bili so trije: sin, `ena in mo`. Za to dru`ino je delalo enajst ljudi. Imeli so kuharja 
in pomo`nega kuharja, dve sta stregli pri mizi in dve ~istili po hi{i, svoje sobe 
nisem pometla sama. Vendar je bilo vsak dan veliko dela. Potem je bil tu {e vrtnar 
in slu`abnik, ki je pral in ~istil avtomobile, imeli so voznika in no~nega ~uvaja in 
perico. Sama sem bila sobarica.11
Za naslednjo dru`ino je Marija delala kot varu{ka. Bila je judovska dru`ina 
s francoskim dr`avljanstvom. Gospodar je bil kirurg in leta 1958 so morali skupaj 
zapustiti Egipt. Po nekaj letih v Bejrutu so odpotovali v Boston v ZDA. Marija 
10 Italijan{~ino so se u~ile v osnovni {oli, ~e so bile otroci v ~asu, ko je Gori{ka pripadala Italiji. 
Pripovedovalci in pripovedovake, ki so bili rojeni v Egiptu ali ki so od{li tja v zgodnjem otro{tvu, so govorili 
in brali arab{~ino.
11 Marija ^erne, intervju z avtorico, posnetek, 28. 10. 2005, Bilje, Slovenija.
36
Da{a Koprivec
se spominja njihovega skupnega `ivljenja: »Otroci so me imeli za svojo mater, bi 
rekla. Bila sem zelo potrpe`ljiva z njimi. Gospodarica ni bila slaba mati, ampak 
tako je pa~ pri{lo, da so se otroci navezali name. In jaz nanje. Navezani smo postali 
drug na drugega.«12
Aleksandrinke, ki so delale za premo`ne dru`ine, se rade spominjajo udobja, 
ki so ga imele. Med njimi je bila Alberta Gregori~ iz Prva~ine, rojena leta 1928. 
Najprej so bile njena nona, mati in dve materini sestri v Aleksandriji, pozneje tudi 
o~e in imela je {est let, ko so poslali ponjo. V Egiptu je ostala dvanajst let, od leta 
1934 do 1946. Pri {estnajstih je postala varu{ka v dru`ini z dvema otrokoma. 
Takole pripoveduje: »Gospa je bila bolna in zdravnik ji je predpisal, naj jé smetano 
s kakavom povrhu in vedno je nekaj dala tudi meni. Vse mi je bilo vedno na voljo. 
Zjutraj sem vstala in je bila pripravljena kava z mlekom in velik kos kruha. Danes 
bi bila gospa, ~e bi tam ostala.«13
Violetka Stubelj se spominja tete Rafaele in njene odlo~itve za `ivljenje v 
Egiptu: »Ja, veste, dobila je drugo prilo`nost tam in jo je izkoristila. Prav se je 
odlo~ila. [tirideset let, tako je rekla, {e s prstom ni mignila, nikoli ni splaknila 
`lice, imela je kuharico in slu`abnico. Imela je lepo `ivljenje.«14 Rafaela Kouhi 
(roj. Volk) je bila rojena v Gradi{~u nad Prva~ino leta 1908, v Egipt je od{la 1929. 
in se je tam poro~ila z Neomom Kouhijem, bogatim tovarnarjem. Danes sta oba 
pokopana na pokopali{~u v Gradi{~u. Dru`ini je bila teta Rafaela simbol bogastva 
in mo`nost priti do lepega in bogatega `ivljenja z odhodom v Egipt. Dru`ini doma 
je pomagala na razli~ne na~ine, z obla~ili in z denarjem. Presene~ena sem bila nad 
pozitivnim odnosom pripovedovalcev do Egipta. Na osnovi akademske literature, 
ki sem jo prebrala pred terenskim delom na Gori{kem, bi prej pri~akovala 
negativne in `alostne spomine, vendar ni bilo tako. »Egipt je bila zelo lepa de`ela, 
to moram najprej povedati, in Aleksandrija je bila zelo lepo mesto,«15 je rekla 
Alberta Gregori~ in me je osupnila. Po tistem sem sli{ala mnoge lepe in tudi 
mnoge `alostne in srce parajo~e zgodbe.
Med raziskovanjem na Gori{kem sem naletela na pri~evanja, ki so mejila 
na legende, ko so potomci aleksandrink pripovedovali o nujnosti dojenja za 
pre`ivetje dojen~ka v ~asu, ko {e ni bilo formul, in o odhodu njihovih babic v 
Egipt. Vnukinja `enske, ki je {la za dojiljo sredi 20-ih let prej{njega stoletja mi je 
povedala, da je »nona {la dol z mlekom svoje h~erke. Dru`ina, ki jo je najela, je bil 
starej{i francoski par, oba stara preko 60, ki sta na pragu hi{e na{la najden~ka in 
sta poklicala nono, ker `ena seveda ni mogla dojiti«.16
Tudi v strokovni literaturi za ~as po prvi svetovni vojni lahko najdemo 
nekaj pri~evanj o dojiljah, a jih je v resnici relativno malo, ~e pomislimo, kako 
globoko je zasidrana podoba aleksandrinke kot dojilje. Dorica Makuc velikokrat 
12 Ibid.
13 Alberta Gregori~, intervju z avtorico, terenski zapiski, 19. 5. 2005, Prva~ina, Slovenija.
14 Violetka Stubelj, intervju z avtorico, posnetek, 3. 11. 2005, Gradi{~e nad Prva~ino, Slovenija.
15 Alberta Gregori~, intervju z avtorico, terenski zapiski, 19. 5. 2005, Prva~ina, Slovenija.
16 Da{a Koprivec, terenski zapiski, TZ 15.
37
Osebne zgodbe o `ivljenju v Egiptu in doma
omenja dojilje, vendar je med mnogimi `ivljenjskimi zgodbami, ki jih navaja v 
svoji knjigi, samo ena o dojilji, zgodba o Mariji Mozeti~ iz Mirna. Marija Mozeti~ 
je leta 1926 od{la v Egipt kot dojilja in je doma pustila {estmese~nega sina, ki ga 
je potem njena sestra »vzredila na dudo« (Makuc 1993: 119). Za odhod v Egipt 
se je odlo~ila, ker je bila dru`ina hudo zadol`ena po prenovi hi{e in da bi mo`u 
prepre~ila odhod v Argentino, ki je bila takrat alternativa za migracijo za revne 
in zadol`ene dru`ine. 
Med raziskavo sem pridobila dve pri~evanji o dojiljah pred prvo svetovno 
vojno; prva je od{la leta 1903, druga 1906. Obe sta se vrnili. Posredno so bile 
dojilje omenjene v pogovorih, ve~inoma ta{~e ali stare mame (tako imenovane 
bisnone) pripovedovalcev. Pri~evanja o dojiljah, ki so od{le v Egipt v 20-ih in 30-
ih letih 20. stoletja, so bolj natan~na. H~erka dojilje iz Prva~ine je povedala, da je 
njena mama v Egipt od{la leta 1922, ko je bila sama stara sedem mesecev. Mati in 
o~e sta oba ovdovela in za oba je bil to drugi zakon. Leta 1922 sta `e imela skupaj 
pet otrok in v hi{i je vladala rev{~ina. Po odhodu se mati nikoli ni vrnila domov, 
razen na ob~asne obiske, in je v Kairu umrla leta 1959. Pripovedovalka je {e 
dodala: »Ni~ nismo dobili od na{ih mater, ~isto ni~, zapustile so nas in so od{le.«17 
Vnukinja dojilje, ki je prav tako zapustila Prva~ino, je takole povzela zgodovino 
svoje dru`ine: 
Nona je od{la 1925, po mo`evi smrti. Nona se je poro~ila na mo`evo kmetijo, kjer 
ni bila dobro sprejeta. Rodila je dva otroka. Po rojstvu drugega otroka je mo`, ki 
je delal na `eleznici, zbolel in umrl za plju~nico. S smrtjo njenega mo`a je njen 
status v dru`ini padel na nulo.18
Kaj storiti? Odlo~ila se je, da gre v Egipt za dojiljo. Njena h~erka je bila stara 
devet mesecev. H~erka dojilje iz Bukovice nam je povedala, da je njena mati od{la 
leta 1930, po rojstvu pripovedovalkinega brata: »Mama je od{la 1930 in se je vrnila 
decembra 1939. V Egipt je {la, da bi dojila deklico staro dva meseca. Njen cilj je 
bil kupiti posest. V treh letih je zaslu`ila dovolj, a kaj ko potem ho~e{ {e ve~.«19 
@ivljenje doma 
Po vrnitvi iz Egipta so se aleksandrinke morale ponovno prilagoditi 
doma~emu okolju. Znanje pridobljeno v Egiptu doma ni imelo vrednosti in ga 
ni bilo mogo~e koristno uporabljati. Do lastnih otrok so bile zadr`ane. Kak{ni 
so bili odnosi z mo`em, je {e najbolj jasno iz besed Vidojke Vecciet, vnukinje 
aleksandrinke iz Prva~ine: »Nekatere sploh niso hotele domov, dokler so njihovi 
mo`je bili ̀ ivi.«20 @ivljenjski standard po vrnitvi domov je bil zelo nizek v primerjavi 
z Egiptom. Lahko domnevamo, da bi se jih {e znatno manj vrnilo domov, ~e ne 
bi bila vrnitev nujna zaradi spremembe politi~nega sistema v Egiptu v 50-ih letih. 
17 Da{a Koprivec, terenski zapisi, AO7–01.
18 Da{a Koprivec, terenski zapiski, TZ 15.
19 Da{a Koprivec, terenski zapiski, AO7–04.
20 Vidojka Vecciet, intervju z avtorico, terenski zapiski, 19. 5. 2005, Prva~ina, Slovenija.
38
Da{a Koprivec
Skupaj s premo`nej{im slojem evropskih in judovskih dru`in so Egipt zapustile 
tudi aleksandrinke. Bo`enka Jeler~i~ se spominja: 
In potem, ko so pri{le domov, so bile pretresene! Nih~e izmed njih tega ni pri~akoval. 
Tudi ~e si s svojimi otroki vsak dan, so problemi, in ne majhni. Zamislite si, da 
pridite domov in dobite oblikovanega fanta ali deklico; odvisno je bilo tudi od 
tega, kak{ne besede je uporabil soprog. Veste, aleksandrinke so bile navajene na 
lepo vedenje in na spodobno vzgojo tam ~ez.21 
Omenja tudi napete odnose med njeno materjo in babico, ker sta bila tako 
njen o~e kot mati otroka aleksandrink: »Mama sicer niti ni mogla pogledati slik iz 
Egipta, ker je njena mama tudi bila v Egiptu in jo je poslalo domov ko je bila stara 
tri mesece«.22 Violetka Stubelj se spominja `ivljenja z materjo po njeni dvajsetletni 
odsotnosti: »Nismo se ujeli z njo, ker nismo bili navajeni nanjo. Navajeni smo bili 
na nono. In mama tudi, bila ja navajena na to, kar je bilo tam, in na tiste otroke. 
Neko~ sem imela {e slike tistih otok, ki jim je bila varu{ka. A ne vem, kje so, je `e 
toliko let od tega.«23
Zaradi tega je `ivljenje v Egiptu ostala skrita tema {e dolgo potem, ko so se 
aleksandrinke vrnile, take se spominja Milojka Bite`nik, vnukinja aleksandrinke 
iz Prva~ine: »@enske se niso hotele pogovarjati o tem. Presko~ile so generacijo, 
presko~ile mojo mamo in tudi mene.«24 Peter Zorn, sin aleksandrinke, se spominja: 
»O tem se niso hotele pogovarjati navzven. Pogovarjale so se o tem med sabo, 
ampak samo, ko so bile same, ko soproga ni bilo zraven.«25
Menim, da je bila mo~na identiteta aleksandrink njihova ve~na druga~nost: 
druga~ne so bile v Egiptu, kjer so se morale prilagoditi novi dru`ini, modi, hrani, 
podnebju in se nau~iti drugih jezikov; druga~ne pa so bile tudi doma, ko so se 
morale ponovno prilagoditi. Ta druga~nost je jasno razvidna, ko pomislimo na 
jezik. V knjigi Aleksandrinke avtorica Dorica Makuc predstavi zgodbo Andrée 
Sidhan, ki jo je kot otroka varovala Marija Mo`eti~ iz Mirna. Andrée se spominja, 
da je med sprehodi v parku, kjer se je varu{ka sre~ala s prijateljicami, »bila jezna, 
ker so se Slovenke med sabo pogovarjale in otroci nismo prav ni~ razumeli« 
(Makuc 1993: 121).
Enake zgodbe sem sli{ala med obiski na Gori{kem. Sogovorniki so se 
spominjali, da so aleksandrinke rade klepetale med seboj, na primer ob nedeljah 
po ma{i, a ~im se jim je pribli`al nekdo izven njihovega »egiptovskega kroga«, so 
utihnile, ali ~e se jim je pribli`al otrok, so preklopile na franco{~ino, angle{~ino ali 
celo arab{~ino. Peter Zorn se spominja: »Niso te pustile blizu, nikogar niso pustile 
blizu!«26 Kolikor so le mogle, so se prilagodile doma~emu okolju, da ne bi izzvale 
{e ve~ odpora. »Doma so bile vedno v ~rnem, tako kot so bile navajene,« je rekla 
21 Bo`enka Jeler~i~, intervju z avtorico, terenski zapiski, 3. 11. 2005, Prva~ina, Slovenija.
22 Ibid.
23 Violetka Stubelj, intervju z avtorico, posnetek, 3. 11. 2005, Gradi{~e nad Prva~ino, Slovenija.
24 Milojka Bite`nik, intervju z avtorico, terenski zapiski, 18. 1. 2008, Prva~ina, Slovenija.
25 Peter Zorn, intervju z avtorico, terenski zapiski, 3. 11. 2005, Prva~ina, Slovenija.
26 Ibid.
39
Osebne zgodbe o `ivljenju v Egiptu in doma
Bo`enka Jeler~i~, ko sva si ogledali slike njene imenitno oble~ene babice na slikah 
iz Egipta. 
Minilo je petdeset in ve~ let od vrnitve zadnjih aleksandrink in njihova 
osebna pri~evanja so vse bolj redka in dragocena. Spremembe ~asa so tudi 
zaznamovale njihovo dedi{~ino. ̂ eprav je bil odhod ̀ ena in mladih ̀ ensk pogojen 
z gospodarskimi razlogi, je ekonomski u~inek danes najmanj razpoznavni vidik 
njihove migracije. To je posledica velikih dru`benih in politi~nih sprememb v 
Jugoslaviji po drugi svetovni vojni, vklju~no z podr`avljenjem kmetijske zemlje, ko 
so bile mnoge posesti, za katere so aleksandrinke pla~ale s svojim delom v Egiptu, 
podr`avljene. Na drugi strani je bila kmetijska zemlja razvrednotena in premalo 
izkori{~ena zaradi hitre industrializacije na tem obmo~ju v 60-ih letih. Mladi so 
si na{li zaposlitev zunaj vasi; zemlja, ki so jo prislu`ile aleksandrinke, je danes 
pogosto zanemarjena in neobdelana, ker ni nikogar, ki bi jo obdeloval. »Vidite 
lahko, da je bila neko~ kmetija, a zdaj je vse prera{~eno,«27 je za njo `alovala 
Violetka Stubelj. 
@ivljenjski standard na Gori{kem je po drugi svetovni vojni tudi hitro rasel in 
veliko tega, kar so aleksandrinke privar~evale ali prinesle domov, ni imelo enake 
vrednosti v novih okoli{~inah, se spominja h~erka aleksandrinke Alojzija Gregori~ 
iz Zalo{~: »Mama je {la v Egipt kot mlado dekle in je delala tam. Ostala je {tiri 
leta in zbrala vso svojo balo tam. Koliko je imela svile, kva~kane svile. In ni~ ni 
ostalo od tega, vse se je z leti izgubilo.«28 Kljub njihovi domnevni pomembnosti 
takrat je ohranjenih zelo malo vsakdanjih predmetov; namesto tega je ostalo ve~ 
spominkov s simboli~no vrednostjo, spominov na babice: razne {atulje za nakit, 
bro{ke, nakit in spominki iz Egipta. Kar so prinesli domov, je bila druga~nost, ki 
je pustila izrazit vtis pri tretji in ~etrti generaciji. Milojka Bite`nik se je spominjala:
Kot vnukinja vem ve~, kot je vedela moja mama. Zato ker je ni zanimalo, mame ni 
zanimalo. Nas vnuke je zanimalo, ampak samo kot fantasti~ne, neverjetne zgodbe, 
neresni~ne, si lahko predstavljate? In {ele danes vidim, da so bile resni~ne! Vse te 
zgodbe, ki nam jih je nona povedala, o `ivalih in `ivalskem vrtu. Ko smo takole 
zve~er sedeli skupaj, lu{~ili fi`ol ali kaj takega, nam je nona govorila o svojih 
spominih na Egipt. In otroci smo jo poslu{ali, kot da je vse to nekaj neverjetnega.29
Otroci aleksandrink 
Migracije otrok aleksandrink 
Ta razdelek obravnava migracije od 40-ih do 80-ih let 20. stoletja, obdobje, 
ki je bilo glede migracijskih tokov iz Evrope proti Srednjemu vzhodu zelo pestro 
in dinami~no. Migracije otrok aleksandrink so potekale v treh splo{nih smereh: 
iz Gori{kega v Egipt, iz Egipta na Gori{ko in od 40-ih let naprej tudi iz Egipta v 
druge dele sveta. Selitve otrok aleksandrink niso bile vse posledica dru`inskega 
27 Violetka Stubelj, intervju z avtorico, posnetek, 3. 11. 2005, Gradi{~e nad Prva~ino, Slovenija.
28 Alojzija Gregori~, intervju z avtorico, terenski zapiski, 25. 4. 2005, Zalo{~e, Slovenija.
29 Milojka Bite`nik, intervju z avtorico, terenski zapiski, 3. 11. 2005, Prva~ina, Slovenija.
40
Da{a Koprivec
zdru`evanja, ampak so bile povezane tudi s {ir{imi ekonomskimi in politi~nimi 
okoli{~inami v navedenem obdobju. Lahko pa re~emo, da so bili otroci, bolj kot 
odrasli, nekako predmet migracijskih tokov, ker so bile njihove selitve odvisne od 
odlo~itev star{ev, v~asih obeh, v~asih samo matere, odvisno od odnosov v otrokovi 
primarni dru`ini. Otrok ni imel besede glede selitve, ampak jo je moral sprejeti in 
se sprijazniti z njo. V pogovorih so mnogi sogovorniki in sogovornice priznali, kako 
te`ko jim je bilo sprejeti selitev iz rojstne vasi na Gori{kem v Egipt, ko so matere 
pri{le ponje. Mnogi so se skrivali ali so sku{ali pobegniti pred selitvijo. »Nisem 
hotel iti, a kaj bi lahko storil? Skril sem se tam ~ez pod mostom. A sestra je vedela. 
Zagrabila me je in me vlekla domov. Ja, tam sem bil in potem so me dobili in me 
odpeljali v Egipt,«30 pravi Franc Luke`i~, sin aleksandrinke ki je leta 1935 od{el v 
Egipt kot {estletni fant, skupaj z osemletno sestrico, ko ju je mati pri{la iskat. 
Otroci, ki so bili rojeni na Gori{kem in ki so se preselili v Egipt v 30-ih letih, 
so bili rojeni med letoma 1922 in 1929. Ve~inoma je bila mati tista, ki je kot 
prva {la v Egipt in se ji je pozneje pridru`il mo`, ~e mu je uspelo najti primerno 
zaposlitev. Otroci, ki so ostali doma v prvem obdobju, ko so star{i delali v Egiptu, 
so se jim potem lahko pridru`ili in `elja po zdru`itvi dru`ine je bila izpolnjena po 
tem, ko so se star{i ustalili v novem okolju. Alberta Gregori~ iz Prva~ine, h~erka 
aleksandrinke, rojena 1928, je v Aleksandriji `ivela od leta 1934 do 1946 in o tem 
pravi:
V Egipt sem {la, ker je bila moja mama tam. Mama je od{la, ko sem imela dve leti. 
Potem je {el o~e, eno leto pred mano. Imela sem {est let, ko je mama pri{la pome. 
Mama in o~e sta najprej delala v isti hi{i, pri isti dru`ini. Ko sem pri{la v Egipt, 
sem najprej dve leti `ivela pri teti. Potem sta mama in o~e najela stanovanje, 
o~e je za~el delati v mlinu in potem sem po~asi za~ela hoditi v {olo, hodila sem v 
francosko {olo ...31
Klasi~ne dru`ine z o~etom in materjo so bile v Egiptu vendar v manj{ini: 
ve~inoma so bile enostar{evske, v katerih je bila glava dru`ine ovdovela mati ali 
mati, ki je izgubila stik z mo`em, potem ko je ta emigriral v Argentino ali na{el 
delo in zaslu`ek v Italiji, [vici ali kateri drugi evropski dr`avi, ona pa je morala 
sama skrbeti za otroke in je re{itev na{la v tem, da je {la slu`it v Egipt. 
Mlada dekleta, stara od petnajst do sedemnajst let, so z Gori{kega od{la v 
Egipt iz ekonomskih razlogov. V akademski literaturi najdemo pri~evanja o tovrstni 
migraciji iz ~asov pred prvo svetovno vojno in po njej ([krlj 2009: 168). Matere so 
h~erke vzele k sebi v Egipt, ko so kon~ale osnovno {olo in bile sposobne delati. 
Zaposlitev so dobile v dru`ini, kjer je njihova mati ali kak drug sorodnik delal `e 
prej. Tovrstna migracija je bila posledica dru`inskih finan~nih stisk in nujnosti, 
da vsak ~lan ~im prej prispeva k dru`inskemu prora~unu. Tako so dekleta {e kot 
najstnice od{la v Egipt. Delala so kot varu{ke in slu`kinje, v Egipt so {la delat in 
tako dodala svoj prispevek k dohodku, ki ga je njihova mati zaslu`ila v Egiptu. 
Ve~ina teh deklet je ostala tam in se je poro~ila, ponavadi z Neslovencem. 
30 Franc Luke`i~, intervju z avtorico, posnetek, 20. 5. 2008, Ren~e, Slovenija.
31 Alberta Gregori~, intervju z avtorico, posnetek, 12. 10. 2007, Prva~ina, Slovenija.
41
Osebne zgodbe o `ivljenju v Egiptu in doma
V dru`inah aleksandrink, ki so imele ve~ otrok in kjer je bila razlika v starosti 
med najmlaj{im in najstarej{im 20 let ali ve~, so nekateri otroci ̀ iveli na Gori{kem, 
drugi pa v Egiptu. Najstarej{e h~erke, ki so imele {estnajst, osemnajst ali dvajset 
let, so `ivele in delale z materjo v Egiptu, medtem ko je najmlaj{i dojen~ek ostal 
doma pri sorodnikih.32 Znotraj ene dru`ine so bili razli~ni migracijski procesi, ki 
so se stalno spreminjali. Selitve z Gori{kega v Egipt in nazaj lahko zasledimo skozi 
generacije, ker se pripovedovalci spominjajo odhodov mater v Egipt na za~etku 
20. stoletja, pogosto kot {estnajstletnice, ki so takoj za~ele delati. Pozneje so se 
selili tudi njihovi otroci in vnuki, v nekaterih primerih do 60-ih let; na koncu 
te migracijske verige so njihovi pravnuki, ki so se iz Egipta preselili v Avstralijo, 
Argentino, Kanado ali drugam. 
Pri~evanja otrok aleksandrink o `ivljenju v Egiptu 
V tem delu predstavljam pri~evanja otrok, ki so se v Egipt preselili z Gori{kega, 
in tistih, ki so se rodili v Egiptu. Tu bi rada presegla stereotip, ki se pripisuje 
aleksandrinkam, namre~, da so brez izjeme pustile svoje otroke doma, ko so od{le 
v Egipt, da so otroke pustile same v oskrbi babic, bli`njih sorodnic ali sosed. Kako 
je ta predstava o odhajajo~i aleksandrinki zasidrana v zavesti Slovencev, se vidi 
iz debat o njihovem migracijskem procesu in jo celo krepijo v mnogih strokovnih 
in poljudnih objavah v raznih medijih. Zelo malo vemo o dru`inskem `ivljenju 
slovenskih soprogov ali soprogov drugega dr`avljanstva in o pomembni vlogi mo` 
v dru`inskem `ivljenju aleksandrink. 
Na osnovi raziskave sem ugotovila, da so otroci aleksandrink izredno 
pomembne pri~e o `ivljenju v Egiptu v prvi polovici 20. stoletja. Dopolnjujejo 
dosedanje znanje, ki je ve~inoma osredoto~eno na same aleksandrinke. Njihovi 
otroci predstavljajo novo generacijo in njihov pogled se pogosto ujema s pogledom 
tistih, ki so se rodili v Egiptu. Obdobje, o katerem govorim, je ~as od 40-ih do 
60-ih let v Egiptu. Predstavila bom spomine tistih, ki danes `ivijo na Gori{kem, 
in drugih, ki `ivijo v drugih dr`avah. Uspelo mi je vzpostaviti stike s {tevilnimi 
med njimi, ki `ivijo v Italiji, Avstraliji, Kanadi ali [vici. Z njimi sem bila v stiku 
ali elektronsko ali z intervjuji, ko so pripovedovalci obiskali Slovenijo. Vsebina 
tega dela vsebuje ve~kratne pogovore z ve~ kot dvajsetimi otroki aleksandrink, tj. 
s tistimi, ki so bili rojeni na Gori{kem in so se pozneje pridru`ili materi v Egiptu, 
in s tistimi, ki so bili rojeni v Egiptu. 
Otroci, ki so bili rojeni na Gori{kem in so se pozneje pridru`ili materi v 
Egiptu, so bili, kot sem `e pojasnila, rojeni med letoma 1922 in 1929. Njihove 
matere so iz generacije aleksandrink rojenih na za~etku 20. stoletja, od leta 1900 
do 1910. V Egipt so od{le sredi 20-ih let, ko je kriza po prvi svetovni vojni bila 
na vrhuncu na Gori{kem (Kacin-Wohinz, Pirjevec 2000: 42–45). Od{le so zaradi 
velikih dru`benih in gospodarskih stisk, ki so bile {e bolj zapletene in bole~e, ~e 
so njihovi mo`je od{li v Argentino in od njih ni bilo ve~ glasu. (Sjeklo~a 2004: 
95–108); med njimi so bile tudi vdove. Matere in otroci dru`in, v katerih je bila 
32 Viljem Suli~, intervju z avtorico, posnetek, 27. 7. 2007, Logatec, Slovenija.
42
Da{a Koprivec
mati prva, ki je od{la na tuje in ki se ji je pozneje pridru`il mo` in {e pozneje 
otroci, so bili na bolj{em. Skupno `ivljenje je bilo odvisno od narave dela, ki sta 
ga opravljala mati in o~e. ^e je bila mati varu{ka ali sobarica pri neki dru`ini, 
je tam tudi stanovala in ni imela lastnega doma (Hr`enjak 2007: 40–45). To je 
zelo ote`ko~ilo dru`insko `ivljenje. V takih primerih sta morala zakonca, ~eprav 
sta bila v istem mestu, `iveti lo~eno, vsak pri svojem delodajalcu; soprog je bil 
voznik, vrtnar ali hi{nik pri eni dru`ini, `ena pa pri drugi varu{ka ali slu`kinja. V 
teh primerih so otroke lahko pripeljali {ele takrat, ko so bili dovolj stari za v {olo. 
V Kairu in Aleksandriji so bile tudi internatske {ole, kar je zelo ustrezalo 
priseljeni{kim dru`inam iz razli~nih imigrantskih skupnosti (Warnock Fernea 
2002). Slovenski otroci so hodili v italijansko, nem{ko ali francosko osnovno {olo. 
Katoli{ka {ola Don Bosco z internatom je bila zelo primerna za fante in star{i so 
se pogosto odlo~ili zanjo. Tako se je v Kairu in Aleksandriji ustvarjalo nekak{no 
dru`insko `ivljenje mo`a, `ene in otroka; ~eprav so `iveli lo~eno, so bili povezani, 
ker so `iveli v istem mestu in so se lahko pogosto obiskali. Star{i so tudi poslali po 
otroke v primeru, da je {ir{a dru`ina `ivela v Aleksandriji. ^e so babica in {e dve 
ali tri tete ali sestri~ne `ivele v Aleksandriji, se je otrok z Gori{kega lahko pridru`il 
tej skupnosti, ~eprav je njegova mama delala kot varu{ka in `ivela pri delodajalcu. 
V takih primerih je otrok `ivel pri teti, ki je bila npr. {ivilja, ali je babica `ivela pri 
eni svojih h~era in je pazila na otroke vseh. 
[ir{a dru`ina je bila zlasti pomembna za tiste otroke, ki so bili v Egiptu brez 
o~eta, ki je morda umrl ali se je odlo~il, da ne bo emigriral, in je ostal doma. Takih 
primerov je bilo veliko. @ena je {la v Egipt in zakonca sta se v letih odtujila ali je 
pri{lo do vse ve~ sporov med njima; in potem se je ̀ ena odlo~ila, da gre po otroka/
otroke in ga/jih pripelje v Egipt. Naletela sem na ve~ primerov, v katerih otroci 
o~eta niso videli nikoli ve~ ali niso imeli stikov z njim, ker so star{i prekinili vse 
medsebojne stike. V takih primerih lahko govorimo o dejanski lo~itvi zakoncev, 
~eprav lo~itev ni bila formalno urejena, ker ji je Cerkev ostro nasprotovala. V 
takih primerih je vlogo o~eta prevzel drug odrasel mo{ki iz {ir{e dru`ine, morda 
stric, tetin mo` ali starej{i bratranec. Franc Luke`i~, sin aleksandrinke, ki je o~eta 
nazadnje videl, ko je imel {est let, se spominja: »Seveda mi je bilo `al, da nisem 
imel ve~ stikov z o~etom. Saj je bil vendar moj o~e. Ampak, veste, ko ti nekaj 
vzamejo, dobi{ nekaj drugega. Tam je bil stric, tetin mo`. Bil je zelo dober z mano, 
kot pravi o~e.«33 V tem kontekstu se mi zdi fraza »bil mi je kot o~e« zanimiva, ker 
smo zlasti med raziskovanjem aleksandrink odkrili {tevilne nadomestne vloge, ko 
npr. pripovedovalci govorijo o varu{ki v otro{tvu s frazo »bila mi je kot mati«, in 
tisti, ki so jih pustili doma v oskrbi babice, so zanjo rekli »bila mi je kot mati«; celo 
svojega o~eta se spominjajo z besedami, da jim je »bil kot mati in o~e obenem«.
Otroci aleksandrink so v Egiptu pridobili osnovno in poklicno izobrazbo; 
{olali so se za mehanike, orodjarje, mlade `enske pa so postale {ivilje, strojepiske 
itd. Nau~ili so se tudi ve~ jezikov. V osnovni {oli so se u~ili vsaj tri, odvisno od 
{ole, ki so jo obiskali: v francoskih {olah je bil pouk v franco{~ini, angle{~ina in 
33 Franc Luke`i~, intervju z avtorico, posnetek, 20. 5. 2008, Ren~e, Slovenija.
43
Osebne zgodbe o `ivljenju v Egiptu in doma
arab{~ina sta bila u~na predmeta; italijanske {ole so imele pouk v italijan{~ini, 
nem{ke v nem{~ini itd.
A moram poudariti, da nekateri otroci, ki jih tu predstavljam in ki so bili rojeni 
na Gori{kem med letoma 1922 in 1929, nikoli niso obiskali slovenske {ole. V ~asu, 
ko so `iveli na Gori{kem, je obmo~je pripadalo Italiji, ki je {olanje v slovenskem 
jeziku v celoti ukinila (Kacin-Wohinz, Pirjevec 2000: 53–55). Za tiste otroke, ki so 
se z Gori{kega preselili v Egipt in se priklju~ili nadaljnjim migracijskim tokovom, 
ko so v 50. letih zapustili Egipt in emigrirali v npr. Avstralijo ali Kanado, se zdi, da 
je njihova jezikovna identiteta zelo nazoren kazalec njihove zapletene identitete. 
Franc Luke`i~, sin aleksandrinke, ki se je materi v Aleksandriji pridru`il pri {estih 
letih, je pojasnil, da takrat, ko je pri{el v italijansko {olo Don Bosco v Aleksandriji, 
ni znal niti besede italijan{~ine, ker doma {e ni hodil v {olo, zato se je lahko 
pogovarjal samo v sloven{~ini. Italijan{~ine se je potem postopoma nau~il v tej 
italijanski {oli. Poudariti je treba, da so bili Slovenci na Gori{kem takrat italijanski 
dr`avljani in so zato za svoje otroke pogosto izbrali italijansko {olo. Ne glede na 
to, od kod so bili, je bila raba sloven{~ine omejena na dru`inski krog in v manj{i 
meri na nekaj ur tedensko v zaveti{~u {olskih sester v Aleksandriji ali Kairu in 
morda v cerkvi. Vseeno moramo poudariti, da so bile cerkve, ki so jih obiskovali 
Slovenci, sicer katoli{ke, a ne slovenske, in da so se tam zbirali govorci razli~nih 
jezikov. V 50-ih letih se je Franc Luke`i~ iz Egipta preselil v Avstralijo in sprva 
ni znal angle{~ine. Po petih desetletjih `ivljenja v Avstraliji je povsem ponotranjil 
angle{~ino in ko se je prvi~ po odhodu v Egipt vrnil v rojstno vas, se s sorodniki ni 
ve~ mogel pogovarjati ne v sloven{~ini ne v italijan{~ini. [ele po dalj{em bivanju se 
je za~el spominjati slovenskih in italijanskih besed in danes se `e la`je pogovarja 
s sorodniki.34 
V Kairu in Aleksandriji so se otroci vklju~ili v dru`bo, ki je bila v 
obravnavanem obdobju – 1930–1950 – multikulturna, multietni~na in ve~verska. 
Bolj pomembne so bile socialne razlike, je rekla Claudia Roden (2008), ki je kot 
otrok imela slovensko varu{ko, Mario Koron iz Batuj. Spominjala se je, da se 
premo`ni Judje v Kairu in Aleksandriji niso dru`ili z revnimi Judi in da ji o~e 
nikoli ni dovolil iti v predel Kaira, kjer so `iveli reve`i. Premo`ni Judje, kot je bila 
dru`ina Douek, katere h~i je bila Claudia, so se dru`ili z angle{kimi, francoskimi in 
judovskimi dru`inami podobnega statusa.35 Tako otroci kot varovanci aleksandrink 
nikoli niso omenili, da bi se skupaj igrali ali se sre~evali, ~eprav so `iveli v istem 
mestu.36 Kljub temu so se otroci vendarle kdaj sre~ali s ~lani dru`ine in z drugimi 
zaposlenimi na domu, kjer so njihove matere slu`ile, in so bili tako izpostavljeni 
34 Dovolite pojasnilo, da gre za izjemno zgodbo sina aleksandrinke, ki se je materi v Egiptu pridru`il 
pri {estih letih, pre`ivel 20 let v Egiptu in se leta 1955 preselil v Avstralijo, kjer je ̀ ivel do leta 2008, ko se je 
po 72 letih `ivljenja na tujem odlo~il, da preostanek `ivljenja pre`ivi v rojstni vasi. Prodal je celotno posest 
v Avstraliji in si ustvaril nov dom na Gori{kem; slovensko dr`avljanstvo je dobil leta 2009.
35 Claudia Roden, pogovor z avtorico, posnetek, 3. 3. 2008, Ljubljana, Slovenija.
36 Do ob~asnih stikov je pri{lo med kratkimi obiski aleksandrink na njihovih domovih na Gori{kem, 
ko so svoje delodajalce spremljale na po~itnicah v Evropi. Otroci in varovanci aleksandrink nisi vzpostavljali 
stikov, vendar so `enske svojim varovancem posve~ale ve~ pozornosti, ker so bile na delu, ~eprav so bile 
doma, kar je pri njihovih otrocih pustilo globoke ~ustvene travme. 
44
Da{a Koprivec
razli~nim kulturam. Njihovi star{i so ve~inoma delali za judovske dru`ine, ki so v 
Egipt pri{le iz raznih delov Evrope in Sredozemlja. Delali so za dru`ine {panskih, 
portugalskih in avstrijskih Judov, za egiptovske Jude, za Jude iz drugih delov 
Otomanskega carstva itd. Del aleksandrink se je zaposlil pri gr{kih, armenskih in 
libanonskih dru`inah. Za te dru`ine so delali tudi slu`abniki drugih narodnosti. 
Kuharji so bili ve~inoma Arabci, dojilje pa tudi Egip~anke, Italijanke in Grkinje. 
Na drugi strani pa je varu{ka v dru`ino prinesla svoj zna~aj, navade in 
vrednote in njen vpliv na varovance je bil bolj dolgoro~en, kot se je sprva zdelo 
mogo~e. Aleksandrinke so postale novi dru`inski ~lani za deset, petnajst ali 
celo ve~ kot dvajset let. Slovenske varu{ke so prinesle svojo (katoli{ko) vero v 
nekatoli{ke dru`ne, uvedle so nove vrste hrane, jedi iz Primorske, npr. njoke, 
polento, testenine in potico, okuse in vonjave, ki so bili otrokom v{e~ in ki se 
jih danes kot odrasli {e vedno spominjajo. Nekatere aleksandrinke so jih u~ile 
italijan{~ine in tudi nekaj slovenskih besed. Bile so tam, ko so ti otroci odra{~ali, 
in njihov pomen ni bil samo v opravljanju gospodinjskih opravil. Odra{~ajo~i 
otroci so prevzeli tudi njihove vrednote; Ellis Douek, brat Claudie Rodenove, se 
takole spominja varu{ke Marie Koron: 
Domnevam, da je Maria zaslu`na za val optimizma, skoraj zadovoljstva, ki ga 
{e vedno do`ivljam, ko imam smolo – vzgajala me je tako, da naj pri~akujem 
plus v zameno za vsak minus, ~eprav je bilo to zame omejeno na to `ivljenje, ker 
pa~ nimam te ugodnosti oz. potrebne dimenzije, da bi svoje ra~une vzel s sabo v 
naslednje `ivljenje. (Douek 2004: 101)
Slovenske varu{ke so se s francoskimi, angle{kimi in gr{kimi kolegicami 
sre~evale v parkih. Njihovi lastni otroci so vpijali to raznolikost kultur, etnij in ver. 
^eprav so bila ta sre~anja kratka, so se ponavljala skozi dalj{e obdobje in otroci 
aleksandrink so prevzeli dolo~ene prehranske navade, pravila vedenja in druga~ne 
na~ine obna{anja, ki so jih spoznali pri materinih delodajalcih. Njihova identiteta 
se je {e bolj oblikovala v izobra`evalnem procesu, zlasti, ~e so na osnovni in srednji 
ravni bili v internatu skupaj z u~enci drugih narodnosti. V razredu Dragotina 
Volka, sina aleksandrinke, ki se je za mehanika izu~il v italijanski {oli, so bili leta 
1939 fantje italijanskega, gr{kega, malte{kega, sirskega, egip~anskega, tur{kega, 
judovskega in armenskega porekla. Bil je edini Slovenec med njimi. ^eprav so bili 
dijaki ve~inoma kristjani, so imeli tudi judovske in muslimanske so{olce.37
Ustvarjanje lastne dru`ine in poklicne identitete 
Otroci, ki so pri{li v Egipt z Gori{kega, so otro{tvo, mladost in del odrasle 
dobe pre`iveli v Kairu ali Aleksandriji. Zaradi tega pravijo, da jim je Egipt dal 
osnovno izobrazbo za vse, da je bila njihova za~etna to~ka v `ivljenju. Ne samo, da 
so v Egiptu pridobili izobrazbo in poklic, mnogi so tam sre~ali svojega ̀ ivljenjskega 
sopotnika/sopotnico in se poro~ili. Njihovi partnerji so bili razli~nih narodnosti, 
ker so bili Slovenci del etni~no in kulturno raznolike dru`be. Mnogi so se poro~ili 
37 Dragotin Volk, rojen 1922 v Gradi{~u nad Prva~ino, se je materi v Kairu pridru`il leta 1932. Od 
leta 1962 naprej z dru`ino `ivi v Torinu, potem ko je 30 let `ivel v Egiptu.
45
Osebne zgodbe o `ivljenju v Egiptu in doma
sredi 40-ih let ali na za~etku 50-ih, ko so bili stari dvajset do trideset let. Otroci 
aleksandrink so tako ustvarjali mnogo narodnostno me{anih dru`in v Kairu in 
Aleksandriji. 
Otroci aleksandrink, ki so bili rojeni v Kairu ali Aleksandriji med letoma 
1937 in 1948, so bili za desetletje ali ve~ mlaj{i od tistih, ki so v Egipt pri{li z 
Gori{kega. Po letu 1938 in zaradi nemirov v Sredozemlju pred bli`ajo~o se drugo 
svetovno vojno, ljudje z Gori{kega niso ve~ odhajali v Egipt, tako da so zadnji 
otroci pri{li tja sredi 30-ih let. Glede otrok aleksandrink, ki so se rodili v Egiptu, 
velja omeniti nekaj posebnosti. Ve~inoma so bili rojeni v narodnostno me{anih 
zakonih in ~utijo mo~nej{o ~ustveno povezavo z Egiptom in nostalgijo po de`eli 
rojstva; po odhodu iz Egipta so imeli ve~ te`av s prilagajanjem na podnebje, hrano 
in druge stvari, zlasti tisti, ki so od{li v Evropo ali Kanado, kjer je podnebje precej 
hladnej{e kot v sredozemskem Egiptu.
Aleksandrinke, ki so si ustvarile dru`ino v Egiptu v 40-ih letih, so tja pri{le 
ob koncu 20-ih ali na za~etku 30-ih let, ko so bile stare od sedemnajst do dvajset 
let. Pri{le so same ali so se pridru`ile materam, ki so `e bile tam. Zaposlile so 
se kot varu{ke, sobarice, kuharice, {ivilje itd. Do za~etka 40-ih let jim je uspelo 
privar~evati nekaj denarja in najti partnerja, ve~inoma Neslovenca. Njihovi otroci 
so v glavnem plod poroke z Italijanom, [vicarjem, Mad`arom, Malte`anom, 
Libanoncem, Judom, Grkom, Armencem ali tudi Egip~anom. Njihovi zakonci 
so bili pogosto rojeni v Egiptu in so bili tudi sami nemalokrat iz narodnostno 
me{anih zvez. Tako se je aleksandrinka iz Prva~ine leta 1938 poro~ila z mo{kim, 
ki se je rodil v Egiptu in se je imel za Italijana; njegov o~e je bil Italijan, mati pa 
Slovenka iz Prva~ine.38 Soprog druge aleksandrinke je bil tudi rojen v Egiptu, a se 
je imel za Grka, ker je bil njegov o~e Grk, mati pa iz Dalmacije (@igon 2003: 101). 
V dru`inah so govorili ve~ jezikov, odvisno od porekla star{ev in od {ole, ki 
so jo otroci obiskovali. Otroci so imeli stike s sloven{~ino preko svojih mater in 
njenih sorodnikov, ko so {e `iveli skupaj, potem pa se je ta stik v~asih prekinil 
za ve~ let. Otroci iz te generacije, ki so bili rojeni v Egiptu, so tudi bolje govorili 
arab{~ino, ker je jezik po revoluciji leta 1952 postal obvezen predmet v vseh 
{olah, tako javnih kot zasebnih. Sogovorniki, s katerimi sem se pogovarjala, so bili 
zelo ponosni na svoje znanje arab{~ine. Nekateri {e vedno hranijo osnovno{olske 
u~benike in jih {e vedno znajo brati. Hedi Metelko, ki je leta 1960 diplomirala 
na visoki {oli v Aleksandriji, je opisala zanimivo izku{njo, ko je 2008. kot turistka 
obiskala svojo staro {olo. »Ko sem obiskala staro nem{ko {olo, v katero sem hodila 
dvanajst let, so mi dekleta, ve~inoma egiptovske muslimanke, ploskala, ko sem na 
tablo napisala svoje ime v arab{~ini in se z njimi pogovarjala v njihovem jeziku.« 
(Metelko 2008: 2)
Dekleta so pogosto obiskala Deutsche Schule der Borromäerinnen, ki so 
jo vodile nem{ke {olske sestre. Osnovne {ole za kr{~anske otroke v Egiptu so 
upravljale razli~ne cerkvene skupnosti, npr. fran~i{kani, salezijanci, {olske 
sestre itd. [ole so bile lo~ene po spolu. Narodnosti, ki so imele ve~jo politi~no in 
38 Amalia Romanelli, intervju z avtorico, posnetek, 22. 7. 2006, Prva~ina, Slovenija.
46
Da{a Koprivec
gospodarsko mo~, so imele svoje {ole. Kot smo `e omenili, Slovenci svoje {ole niso 
imeli. Otroke so po{iljali v najbli`jo primerno {olo in v primeru me{anih zakonov 
v tako, ki je ustrezala o~etovi narodnosti. Otroci tako niso hodili samo v gr{ke ali 
italijanske {ole, ampak tudi v nem{ke in francoske. 
Tisti otroci, ki so bili rojeni v dvostar{evskih dru`inah ali v {ir{ih dru`inah, 
niso bili v internatu, ker njihove matere po poroki niso ve~ delale. O~etje so 
opravljali razli~na dela in so bili odgovorni za dru`inski prora~un, matere pa 
so ve~inoma ostale doma. Nekateri, predvsem Judje in Libanonci kot tudi Grki 
in Italijani, so delali v donosnih obrteh, drugi so bili zaposleni v bomba`ni ali 
transportni industriji. Bili so ban~ni uslu`benci, arhitekti, gradbeniki, lastniki 
majhnih delavnic ali prevozni{kih podjetij, preddelavci in tehniki v bomba`ni 
in tekstilni industriji. @iveli so v lastnih ali najetih stanovanjih, nekateri so bili 
tudi najemniki tovarni{kih stanovanj ali so `iveli v ograjenih soseskah, ki so jih v 
Aleksandriji in Kairu gradili v prvi polovici 20. stoletja. 
V {olo so se otroci vozili s {olskimi avtobusi, ker je bil prevoz iz razli~nih 
predelov mesta dobro organiziran. @ivljenje je bilo dokaj udobno vse do za~etka 
40-ih let, ker, kot je povedal Viljem Suli~, sin aleksandrinke: »Nih~e ni bil la~en 
v Egiptu.«39 V 40-ih letih so se okoli{~ine hitro poslab{ale zaradi druge svetovne 
vojne in hkratnih notranjih nemirov – odpora Egip~anov proti angle{ki in francoski 
gospodarski in politi~ni prevladi. Za dru`ine z Gori{kega so to bili te`ki ~asi, ker 
so bili italijanski dr`avljani: bili so ozna~eni kot »nevarni«, ker je bila Italija v vojni 
s Francijo in Veliko Britanijo, ki sta v Egiptu imeli geopoliti~ne interese. Po letu 
1940 so Slovenci z italijanskim dr`avljanstvom postali ne`eleni tujci. Ve~ino njih so 
poslali v internacijska tabori{~a. Mnogi otroci so tako pre`iveli skoraj {tiri leta, od 
leta 1940 do septembra 1943, brez o~eta. Njihove matere so pomo~i in solidarnosti 
iskale znotraj {ir{e dru`ine in nekatere so se v tem obdobju ponovno zaposlile. 
Zaklju~ek
Ko pri vrednotenju aleksandrink govorimo o konceptih denarja in dedi{~ine, 
moramo opozoriti na nezadostno raziskanost arhivskih virov, ki bi nam lahko 
povedali ve~ o zgodovini slovenskih migracij v Egipt. Arhivski viri so bodisi slabo 
raziskani ali sploh ne. Raziskovanje je toliko bolj te`avno, ker Slovenci niso 
zavedeni kot Slovenci, ampak prej kot Avstrijci, Italijani ali Jugoslovani (Haag 
2004: 10–17). To se je tudi izkazalo v raziskavi, ki sta jo Slovenski etnografski 
muzej in Dru{tvo za ohranjanje kulturne dedi{~ine aleksandrink izvedla marca 
2010: popisali smo vse grobove Slovencev na latinskem pokopali{~u v Kairu in vse 
vpise v lokalno mati~no knjigo umrlih. Niti eno ime aleksandrinke – za katere smo 
vedeli iz pri~evanj njihovih potomcev – ni bilo zavedeno kot slovensko; namesto 
tega so bili vsi umrli zavedeni kot avstrijski, italijanski ali jugoslovanski dr`avljani. 
^e je za prej{nja desetletja veljalo, da so aleksandrinke bile tema, ki je ljudje v 
pogovorih o Gori{kem raje niso omenili, danes ni ve~ tako. Zlasti generacije vnukinj 
39 Viljem Suli~, intervju z avtorico, posnetek, od 27. 7. 2007, Logatec, Slovenija.
47
Osebne zgodbe o `ivljenju v Egiptu in doma
in pravnukinj ponosno govorijo o svojih babicah in prababicah. Poudarjajo, da so 
njihove prednice domov prinesle »izziv svetovljanstva«. Prinesle so odprtost sveta, 
zgodbe o jugu Francije ali o [vici, kjer so s svojimi varovanci pre`ivele poletja, ker 
je v Aleksandriji postalo prevro~e. Prinesle so evropsko modo, znanje tujih jezikov, 
novosti v prehrani in razli~ne jedi, kot so molokhiya, hummus, tabbouleh ali foul. 
V vaseh Prva~ina, Bilje, Bukovica, Zalo{~e, Ren~e in mnogih drugih na Gori{kem 
se spomin na aleksandrinke ohranja skozi materialno kulturno dedi{~ino, ki jo 
zagledamo takoj, ko stopimo v neko hi{o: ~ajniki, porcelan, namizni prti. Na 
kuhinjski polici v Biljah lahko vidimo tudi slike otrok, za katere je aleksandrinka 
skrbela pred {estdesetimi leti, in njihovih potomcev; njeni davni varovanci so jo 
vse do njene smrti obiskovali in ji redno po{iljali ~estitke ob rojstnem dnevu ter 
slike svojih otrok in vnukov. 
LITERATURA IN VIRI
DOUEK, Ellis 
2004 A Middle Eastern afair. London: Peter Halban Publishers.
HAAG, Michael
2004 Alexandria: city of memory. New Haven: Yale University Press. Str. 10–17.
HR@ENJAK, Majda
2007 Nevidno delo. Ljubljana: Mirovni in{titut, In{titut za sodobne dru`bene in politi~ne {tudije.
KACIN-WOHINZ, Milica; PIRJEVEC, Jo`e
2000 Zgodovina Slovencev v Italiji 1866–2000. Ljubljana: Nova revija.
KOPRIVEC, Da{a
2006 Aleksandrinke: `ivljenje v Egiptu in doma. Etnolog 16, str. 97–115.
2008 Egiptovski otroci in njihove varu{ke aleksandrinke. Etnolog 18, str. 167–186.
2009 Pri~evanja otrok aleksandrink o `ivljenju v Egiptu v prvi polovici 20. stoletja. Etnolog 19, str. 99–116.
2010 Migrations of the children of the Alexandrian women from the 1930s to the 1960s. Dve domovini, {t. 
32, str. 93–104.
2011a @ivljenje otrok aleksandrink v Egiptu in njihovi spomini na Aleksandrijo = La vita dei figli delle 
aleksandrinke in Egitto e i loro ricordi di Alessandria. V: F. Però, P. Vascotto (ur.), Le rotte di 
Alexandria: convegno di studi, Trieste, 1-2 dicembre 2008 = Po aleksandrijskih poteh: simpozij, Trst, 
1.–2. decembra 2008. Trieste: EUT - Edizioni Università di Trieste. Str. 279–291, 293–300. 
2011b Podoba aleksandrinke dojilje. V: K. [ter �et al.� (ur.), Histori~ni seminar 9. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, 
ZRC SAZU. Str. 55–73. 
2011c Migracije otrok aleksandrink od tridesetih do {estdesetih let 20. stoletja. V: J. @itnik Serafin (ur.), 
Slovensko izseljenstvo v lu~i otro{ke izku{nje: kulturnozgodovinski vidik. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, 
ZRC SAZU. Str. 43–52.
2013 Dedi{~ina aleksandrink in spomini njihovih potomcev. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU.
2014 Aleksandrinke in Egypt: between condemnation and adoration. V: M. Milhar~i~-Hladnik, J. Mleku` 
(ur.), Going places: Slovenian women’s stories on migration. Akron: University of Akron Press. Str. 
105–135. 
2015a Migracije otrok aleksandrink od tridesetih do {estdesetih let 20. stoletja. V: J. @itnik Serafin (ur.), 
Slovensko izseljenstvo v lu~i otro{ke izku{nje. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU. Str. 79–90.
2015b Personal narratives of lives in Egypt and at home. V: M. Milhar~i~ Hladnik (ur.), From Slovenia to 
Egypt: Aleksandrinke’s trans-Mediterranean domestic workers’ migration and national imagination. 
Göttingen: V&R unipress. Str. 93–114. 
MAKUC, Dorica
1993 Aleksandrinke. Gorica: Gori{ka Mohorjeva dru`ba.
METELKO, Hedi
2008 Aleksandrija ni ve~ tak{na, kot je bila. <http: aleksandrinke.si> �12. 3. 2009�.
48
Da{a Koprivec
MILHAR^I^-HLADNIK, Mirjam 
2007 Historical and narrative perspective of Slovenian women migrants’ experiences: social networking, 
gender priorities, and questions of identity. V: M. Drnov{ek (ur.), Historical and cultural perspectives 
on Slovenian migration. Ljubljana: ZRC Publishing, Scientific Research Centre of the Slovenian 
Academy of Sciences and Arts. Str. 113–136.
SJEKLO^A, Marko
2004 ^ez morje v pozabo: Argentinci slovenskih korenin in rezultati argentinske asimilacijske politike. 
Celje: Fit media.
[KRLJ, Katja 
2009 Komaj sem ~akala, da zrastem in postanem aleksandrinka: demitizacija aleksandrink. V: M. Milhar~i~ 
Hladnik, J. Mleku` (ur.), Krila migracij. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU. Str. 143–189.
WARNOCK FERNEA, Elizabeth
2002 Remembering childhood in the Middle East: memoirs from a century of change. Austin: University of 
Texas Press.
@IGON, Zvone
2003 Izzivi druga~nosti: Slovenci v Afriki in na Arabskem polotoku. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU. 
BESEDA O AVTORICI
Da{a Koprivec (1964–2015), dr. etno-
logije in univ. dipl. sociologinja kulture, 
muzejska svetovalka. Med letoma 1999 in 
2013 je bila kot kustodinja za slovenske iz-
seljence, Slovence v zamejstvu, pripadnike 
narodnih manj{in in drugih etnij v Sloveniji 
zaposlena v Slovenskem etnografskem mu-
zeju. Pomembnej{e projekte je izvedla s Slo-
venci v Italiji (Ljubljana 2000 in Trst 2005), 
Argentini (Buenos Aires 2003 in Ljubljana 
2005), Bosni (Sarajevo 2004 in 2005), Av-
straliji (Melbourne 2006 in Ljubljana 2007) 
in v Nem~iji (Berlin 2007 in 2008). Od leta 
2005 se je v sodelovanju z Gori{kim muzejem 
in Dru{tvom za ohranjanje kulturne dedi{~ine 
aleksandrink posve~ala zbiranju, hranjenju in 
raziskovanju kulturne dedi{~ine aleksandrink 
na Gori{kem. Doma in v tujini je objavila ve~ 
~lankov o aleksandrinkah in njihovih otro-
cih ter monografsko publikacijo Dedi{~ina 
aleksandrink in spomini njihovih potomcev 
(2013).
ABOUT THE AUTHOR
Da{a Koprivec (1964–2015), PhD in 
ethnology and BSc in the sociology of culture, 
a museum adviser. From 1999 to 2013 she 
was employed at the Slovene Ethnographic 
Museum as curator of Slovene emigrants, 
the Slovene minorities in the neighbouring 
countries, the members of national minori-
ties and other ethnicities in Slovenia. Her 
most important projects dealt with the Slo-
venes abroad: in Italy (Ljubljana 2000 and 
Trieste 2005), Argentina (Buenos Aires 2003 
and Ljubljana 2005), Bosnia (Sarajevo 2004 
and 2005), Australia (Melbourne 2006 and 
Ljubljana 2007), and Germany (Berlin 2007 
and 2008). In cooperation with the Gorica 
Museum and the Society for the Safeguarding 
of the Cultural Heritage of the Aleksandrinke 
she dedicated herself to collecting, preserv-
ing, and researching the cultural heritage of 
the aleksandrinke in Gori{ka from 2005 on-
wards. She has published several articles on 
the aleksandrinke and their children in Slo-
venia and abroad, as well as the monograph 
Dedi{~ina aleksandrink in spomini njihovih 
potomcev (2013).