'ŠTAJERSKI TEDNIK štajerski TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE 6j> let NAROČNIKE NAGRAJUJE! Današnjo nagrado poklanjajo Terme Ptuj Termalni Park Termejtuj boste našli na oojasnik sfranek vit/ta a . - ' >a> Ocenter Ptuj 02/78720 46 Tedensko pregledi vida Ugodne cene, nove kolekcije Koncesijska ambulanta Ena kupiš, druga brezplačno! Aktualno Podravje • Na območju CSD Ptuj letos že 107 primerov nasilja O Stran 3 Politika Ormož • 200.000 evrov za Gimnazijo, 60.000 za del podrtije O Stran 7 Ptuj, petek, 29. novembra 2013 letnik LXVI • št. 93 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR KOPALNICI Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC - /TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si %AWtUJ www.radio-ptuj.si Aktualno Ptuj • Vojna za direktorski stolček bolnišnice se nadaljuje O Stran 2 Politika Destrnik • Nakupa občinskih prostorov še ne bo - trgovine tudi ne O Stran 23 Štajerski TEMHK Slovenija • Letošnji rezultati poostrenega davčnega nadzora Žalostno ali razveseljujoče? Rezultati letošnjega devetmesečnega poostrenega nadzora davčne in carinske inšpekcije so po predstavljenih podatkih presenetljivi: po številnih opravljenih nadzorih je bilo izdanih skupno za skoraj 4,2 milijona glob zaradi prekrškov. Prekrški, ki so bili ugotovljeni, so zelo različni, kazni pa katastrofalno visoke, saj znašajo od najmanj 3000 evrov (za posameznika) do 250.000 evrov za srednja ali velika podjetja. Kot še ugotavljajo na ministrstvu za finance, se je znesek obračunanega DDV v gostinski dejavnosti zaradi napovedanih (in izvedenih) nadzorov od lani do letos v devetmesečnem obdobju v povprečju zvišal kar za dobro četrtino oz. za 2,4 milijona evrov. Sledijo proizvajalci kruha, peciva in slaščic, trgovina na drobno z mesnimi izdelki, catering, trgovina na drobno z opremo za motorna vozila itd. Na delu pa so tudi tržni inšpektorji, ki so letos skupno izrekli 558 glob v višini 228.000 evrov in zavezancem izdali 491 odločb o prepovedi dela na črno. Foto: Črtomir Goznik Želim sodelovati v nagradni igri in za 53 € obiskati predpraznični Salzburg s sopotnikom. čar/tfč/č/ca SAJKOturizem d.o.o. Vaši podatki: - rojstni datum:_ - telefon:_ Podpis:_ S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili sodelovanja v nagradni igri Štajerskega tednika. Podatki na prijavnici se uporabljajo izključno za potrebe nagradne igre. Več informacij boste našli na oglasnih straneh. Tednikov objektiv: Koliko denarja za občinske proslave in koliko za humanitarnost So. Podravje • Čeprav slovenska zakonodaja tega ne predpisuje, pa prav vse občine namenjajo kar nekaj denarja za samopro-mocijo, precej nižji pa je delež, ki ga dajo za humanitarnoot. O Stran 4-6 Z drogo prekupčujejo že 13-letniki?! Ptuj • Največji preprodajalec droge je v Kidričevem, na Ptuju sta najmočnejša dilerja dva mladoletnika. O Stran 32 100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!! Bi bili radi se boljši ljubimci ? www.sextablete.si - NA VOLJO BREZ RECEPTA - NARA VNO IN ZA VSA LETA __J 4 tablete + 1 brezplačno =30,60 EUR 9 tablet + 3 brezplačno = 58,14 EUR (za 12 tablet) 13 tablet + 7 brezplačno = 82,62 EUR (za 20 tablet) 27 tablet + 13 brezplačno = 140,45 EUR (za 40 tablet j z vami ze Kako lahko pride do trajnega povečanja ? www.penistablete.si - ANONIMNA DOSTAVA V 24 URAH - BREZ STRANSKIH UČINKOV 031246 8161 = 32,74 EUR 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) 10 brezplačno = 93,30 EUR (za 40 tablet) 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet) 9771581625012 2 Štajerski Aktualno petek • 29. novembra 2013 Ptuj • Vojna za direktorski stolček se vse bolj zaostruje Kdo se skriva za „lažnimi" sindikati? Le nekaj dni po razpisu za direktorja ptujske bolnišnice, ki je bil odprt tudi za vse tiste, ki niso zdravniki, je ministrstvo za zdravje prejelo dopis treh od štirih reprezentativnih bolnišničnih sindikatov, Sindikata delavcev v ZN Slovenije, Zdravstva in socialnega varstva in Sindikata sevalcev Slovenije Pergam, v katerem le-ti izražajo nezadovoljstvo, ker novi statut ptujske bolnišnice ni bil sprejet po postopku, kot ga zahteva zakon o delovnih razmerjih. „Vodstvo bolnišnice predloga statuta ni posredovalo v obravnavo sindikatom. Prav tako statut ni bil posredovan v javno obravnavo, kot bi moral biti, saj gre za najvišji akt Splošne bolnišnice Ptuj. Sindikatom in drugim zaposlenim je bilo na ta način onemogočeno in kratene pravice do sodelovanja pri sprejemanju statuta, kar se omenjenim sindikatom zdi nedopustno. Je pa vse to odraz načina vodenja v. d. direktorice in trenutnih razmer v naši bolnišnici, ki so takšne, kot so, ravno zaradi nje. Ker nas v. d. direktorice ne upošteva, se obračamo na vas," je še bilo zapisano v sindikalnem dopisu ministrstvu za zdravje, ki naj bi ga podpisali predstavniki omenjenih treh sindikatov ptujske bolnišnice. Predstavniki sindikatov presenečeni in ogorčeni Ministrstvo je dopis, napisan je bil 4. novembra, prejelo 6. novembra, dva dni kasneje ga je prejela v. d. direktorice bolnišnice Mirjana Bušljeta, z njim je bila seznanjena tudi predstavnica bolnišnice v svetu zavoda Metka Rašl. Trinajstega novembra so se predstavniki sindikatov dobili pri direktorici, kjer jih je čakalo svojevrstno presenečenje: seznanili so jih z dopisom ministrstvu za zdravje, ki ga ti niso niti napisali, niti podpisali, saj so njihovi podpisi ponarejeni, kar so sindikalisti takoj ugotovili. Uroš Šoštarič, ki vodi Sindikat sevalcev, je povedal, da je izjemno razočaran nad tem dogajanjem. Niti najmanj ni pričakoval, da se lahko kaj takega zgodi. Če imajo pisci kaj povedati, naj to povedo s svojimi imeni in naj se ne skrivajo za tujimi imeni, kaj šele, da se podpisujejo s tujimi imeni. Anica Gašperič, ki vodi Sindikat zdravstva in socialnega varstva v bolnišnici, ne skriva ogorčenja, kaj takega se doslej pri njih še ni zgodilo. Zadevo preiskuje policija Zadevo je pod lupo vzela policija, ni druge izbire, krivce oz. skrivalce je treba najti. To so stvari, ki jih je treba vzeti resno in odgovorno, ne Sindikat delavcev v ZN Slovenije -SE-Bolij^ša-ica- P-tuj——----- Sindikat zdravstva in soc.varstva Enota Bolnišnica Ptuj O--v. Sindikat sevalcev Enota Bolnišnica Ptuj more nekdo na tako podel način zlorabiti sindikatov za svoje cilje, ki bi, če bi se že odločili za pisanje ministrstvu, za to iskali soglasje pri članstvu, o tem pa bi se najprej pogovorili na odborih sindikata. Irena Šumenjak, predstavnica Sindikata zdravstvene nege, poudarja, da podpis sindikalnega zaupnika ni kar tako, to je podpis, za katerim stojijo ljudje, ki jih ni malo. Resnično bi radi spoznali te kuharje, ki radi kuhajo župe, potem pa se skrijejo za drugimi imeni. Kot da zadeve ne bi bile dovolj zaostrene že zaradi same finančne situacije, izgu- be sanacije, bremena plačila davčnega dolga zaradi nezakonitih izplačil preko s. p.-jev, je bilo potrebno še dodatno zaostrovanje oz. zmeda, kar naj bi najbolj odgovarjalo tistim, ki si želijo novo ime na direktorskem stolčku ptujske bolnišnice. Doslej »le« anonimke, ponarejanja podpisov še ni bilo V zadnjih letih je bilo v zvezi s ptujsko bolnišnico napisa- Organizator dogodka je bila Medobčinska lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti na področju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (Medobčinska LAS). Okroglo mizo je povezoval predsednik Medobčinske LAS Stanislav Ivanuša. Brane Miličevič je predstavil svojo življenjsko zgodbo - od sramežljivega osnovnošolca -odličnega športnika in odlič-njaka, ki je z željo po večji uveljavitvi med vrstniki zgodaj pričel eksperimentirati z drogami, nedokončano srednjo šolo, težkimi izkušnjami zasvojenca, ki se je večkrat predoziral in bil že klinično mrtev, življenja na cesti, kamor so ga postavili starši, do priprav na zdravljenje v don Pierinovi skupnosti, ki jo imenuje šola življenja in v kateri je danes tudi zaposlen. Končal je šolanje in si ustvaril svojo družino. Opozoril je, da je droga še vedno tabu, starostna meja uživalcev pa drastično pada. Drog ne deli na lahke in težke, zaradi vseh lahko umremo. Poudaril je, da je v javnosti podcenjena škodljivost marihuane ter opozoril na splet, kjer mladi preberejo veliko stvari, ki so jim v škodo, saj iz konteksta potegnejo besede, ki so jim pisane na kožo. krat dalje je imel svet zavoda ptujske bolnišnice vse zakonite pogoje, da objavi razpis za novega direktorja. Do tega je prišlo šele konec oktobra in po tem, ko je vlada RS julija letos zamenjala tri člane sveta zavoda, na prosta mesta so bili imenovani trije Ptujčani, tako da je svet zavoda vsaj začasno, do izteka mandata, ptujski. V sklepni fazi je kadrovanje za nove člane sveta zavoda ptujske bolnišnice. Tako je že znano, da bo tudi v novem svetu zavoda zaposlene v bolnišnici predstavljala dipl. medicinska sestra Metka Rašl, MO Ptuj pa Milan Petek (SDS). Novi direktor ptujske bolnišnice mora biti imenovan do 21. decembra letos. MG Foto: Črtomir Goznik Ponarejeni podpisi predstavnikov treh od štirih reprezentativnih bolnišničnih sindikatov; manjka Fi-desov podpis. nili več anonimk oz. podobnih dopisov, začelo se je že v prvem mandatu direktorova-nja Roberta Čeha, tudi v skoraj dvoletnem obdobju v. d. direktorice Mirjane Bušljeta jih je bilo napisanih nekaj, nikoli pa niso bile podpisane, vsaj tiste ne, ki so prišle tudi v javnost. Že omenjeni „sin-dikalni" dopis pa je prvi te vrste, ki vsebuje tudi imena. Predstavniki bolnišničnih sindikatov redno spremljajo seje sveta zavoda ptujske bolnišnice, tako da so sproti seznanjeni tudi s spreminjanjem bolnišničnih aktov. Statut ptujske bolnišnice v tem trenutku še Središče ob Dravi • Proti zasvojenosti Drogo uživajo vedno mlajši Naslov je misel, s katero je Brane Miličevič ob zaključku okrogle mize, ki je novembra potekala v prostorih OŠ Središče ob Dravi, povzel način, kako otroka v dobi odraščanja popeljati na pravo pot. Povedal je, da ga je do drog pripeljalo napačno življenje in ne obratno, zato je staršem položil na srce, da so oni tisti, ki postavljajo meje, ki pa se jih morajo tudi sami držati ter poudaril pomen komunikacije v družinskem krogu. V nadaljevanju je predstavil začetke delovanja don Pierina v Italiji ter skupnost Srečanje, ki je namenjena vsem zasvojenim, ki so pripravljeni obrniti nov list v svojem življenju. Za program te skupnosti je značilen širok pristop, ki se loteva posameznika na duševnem, telesnem, socialnem in duhovnem nivoju. Maja Botolin Vaupotič ni spremenjen. Od leta 2006 do 2012 pa so potekale takšne ali drugačne aktivnosti, da je bil decembra leta 2012 sprejet spremenjen Odlok o ustanovitvi ptujske bolnišnice, ki je direktorju „odvzel" strokovno vodenje, po katerem so se odprle možnosti, da direktorski stolček zasede nekdo brez zdravniške diplome. Od ta- Uvodnik Za to, da polnijo lastne žepe, ■ ■ ■ ■ ■■ smo krivi novinarji No, končno priznam: kriva sem. Kriva sem, ker razmišljam s svojo glavo. Kriva sem, ker ne pustim, da manipulirajo z menoj in mi prodajajo zgodbice o tem, kako vse počnejo za naš blagor. Kriva sem, ker iščem „dlako v jajcu", v „poštenjakih" lopove, v„pozitivnih" rečeh pa malenkosti, ki stvari prikažejo v drugačni luči, a nas državljane stanejo na sto tisoče evrov. Novinarje so v zadnjem času začeli tako pogosto izpostavljati kot krivce nekaterih situacij, da mi je že slabo. Ko pokličeš nekoga za članek in ti da najprej napotek, kako je treba poročati pozitivno, z več lepimi novicami, enostavno povedano - brez brskanja po podatkih, ki bi bili za njih lahko škodljivi, ti je vse jasno. Še najbolj smešno je to, da ti skoraj identične nasvete delijo ljudje, ki se med seboj družijo, ki očitno imajo nekaj masla na glavi in se bojijo podobe v javnosti. Sicer jih gotovo ne bi tako skrbelo, kaj se lahko odkrije. Če bi bili vsi novinarji vodljive ovce, ki jim pišemo le hvalospeve (pozor: ti nikakor ne vključujejo finančnih podatkov!), bi jim sicer bilo veliko lažje. A na njihovo nesrečo smo tudi taki, ki nas ne zanimajo njihove politične barve, ki nismo nikomur nič dolžni in ki raziskujemo le, kaj počnejo, koliko nas to stane in po kakšnih kanalih gre proračunski denar. Ko nimajo odgovorov in ko pritiski več ne zaležejo, enostavno za vse okrivijo novinarje, ki da tako ali tako izkrivljamo realnost. Pa kaj še!Za vsako besedo, ki jim ni všeč, grozijo s tožbo, in vsaka informacija, ki ni preverjena, bi nas, verjemite, stala veliko. A tisto, kar šteje, so resnica in preverjene informacije, ki so neizpodbitne, pa če so komu po godu ali ne. Zato ko pretehtajo, se morda realizira le 1 od napovedanih 1000 tožb. Če zapravljaš javni denar nesmotrno, neracionalno, če ne varčuješ tam, kjer bi se dalo in ljudem prodajaš „jajca", potem gotovo imaš razlog za strah pred lastno javno podobo. A za to nismo krivi mediji, ki to podobo predstavljamo. Krivi so tisti, ki so napačne odločitve sprejemali. Ne nazadnje, če sprejmeš vlogo direktorja kakšnega zavoda, svetnika, župana, premierke, se zavedaš, da boš pod lupo javnosti, a si za to tudi ustrezno plačan. Prav vsi med njimi so tehtali, ali se to za ceno lastnih koristi splača. In očitno se. Da pa vse počnejo le za blagor nas vseh, pa uvrščam v rubriko: pravljice za lahko noč. Teh bomo naslednje leto gotovo deležni v zelo veliki meri. Pravljičarji se nanje bojda že intenzivno pripravljajo. Upajo pa tudi na pomoč Miklavža, dedka Mraza in Božička, medtem ko se najbolj veselijo novinarjev, kar nekaj jih želijo uvrstiti celo v kategorijo palčkov, ki pakirajo »ponovoletna darila« (beri: oglasna sporočila). Dženana Kmetec Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemijarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 29. novembra 2013 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Nasilje v družini Na območju CSD Ptuj letos ze 107 primerov V ponedeljek smo obeleZili mednarodni dan boja proti nasilju nad Ženskami, ki je najpogostejša oblika nasilja v druZini. Po podatkih policije se število obravnavanih kaznivih dejanj nasilja v druZini v zadnjih letih pri nas sicer zmanjšuje, večina žrtev pa so ženske. V letošnji prvi polovici je bila v 721 od skupno 783 obravnavanih kaznivih dejanj nasilja v druZini leta žrtev ženska. Nasilje v družini je splošni družbeni problem, saj posega v temeljne človekove pravice. Prisotno je povsod po svetu, ne glede na razvitost družbe. Uradni podatki pri nas sicer kažejo na to, da število kaznivih dejanj tovrstnega nasilja iz leta v leto pada, čeprav po besedah socialnih delavcev, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko, ni tako. Največkrat se nasilje dogaja med štirimi stenami, žrtve pa je velikokrat sram, da bi spregovorile o tem, prav zato v veliko primerih ne najdejo rešitve iz začaranega kroga. Za preprečevanje nasilja smo odgovorni vsi, še posebno pomembno je, da žrtve nasilja ne molčijo, ampak se nasilnežu postavijo po robu. Po definiciji je nasilje v družini ponavljajoči se vzorec agresivnega vedenja ene osebe do druge. Nasilje v družini ni nujno le fizično, velikokrat se pojavlja kot psihično ali čustveno zlorabljanje, ki je lahko prav tako uničujoče kot fizično. Nasilje v družini je v veliki meri nasilje na ženskami, nad otroki, nad starejšimi pa tudi otrok nad starši. Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. Da bi preprečili nasilje v družini moramo govoriti o tem in žrtve spodbuditi, da se nasilnežem postavijo po robu (Fotografija je simbolična). Na območju CSD Ptuj letos že v 52 primerih izdan sklep o prepovedi približevanja Po besedah Mirana Kerina, direktorja Centra za socialno delo Ptuj, na našem koncu na žalost zabeležijo še vse preveč primerov nasilja v družini. Ti se v veliko primerih končajo s prepovedmi približevanja. Letos jih je bilo od 107 primerov, za katere so se morali oblikovati krizni timi, odrejenih 52 prepovedi približevanja. Podobno kot ugotavljajo strokovnjaki po vsej državi, tudi Kerin pojasnjuje, da so žrtve nasilja v družini največkrat ženske in otroci, kar pa sicer ni pravilo, saj so na CSD Ptuj v preteklosti že zabeležili primere, da so bili žrtve nasi- Število obravnavanih kaznivih dejanj nasilja v družini po posameznih policijskih upravah ŠTEVILO KD Leto Policijska uprava 2010 2011 2012 2013* PU CELJE 383 341 348 147 PU KOPER 172 148 119 71 PU KRANJ 83 74 70 47 PU LJUBLJANA 800 623 498 228 PU MARIBOR 481 346 299 126 PU MURSKA SOBOTA 137 111 111 43 PU NOVA GORICA 66 62 58 24 PU NOVO MESTO 222 212 199 97 Skupaj 2.344 1.917 1.702 783 Vir: Generalna policijska uprava * do 30. 6. 2013 lja v družini tudi moški ter da so sklep o prepovedi približevanja prejele ženske. Nasilje ni vedno vidno, saj ni zmeraj le fizično, ampak so nasilje tudi vsi načini neupoštevanja, groženj, poniževanj, zmerjanj, pritiskov. Tega tudi ni lahko prepoznati, saj žrtve pogosto ne spregovorijo o svojih težavah, prepričane so celo, da so same krive za to in da so si zaslužile ali da jim nihče ne bo verjel. Po besedah direktorja ptujskega CSD žrtve ostajajo z nasilnežem iz več razlogov. V veliki meri so za to krivi strah pred maščevanjem povzročitelja nasilja, sram, občutek krivde, ekonomska odvisnost ali zato, ker nimajo širše podpore. Pogosto verjamejo tudi, da si ne zaslužijo sreče. »Ženske si pred nasiljem pogosto zatiskajo oči. V času krize pa imajo še več pomislekov pri iskanju pomoči, saj imajo občutek, da same ne bodo zmogle preživeti.« Na CSD poskrbijo za varnost in zaščito žrtev tako, da jih nastanijo v varno hišo ter ji pomagajo, da se tako psihično in ekonomsko postavi na noge ter zaživi mirno življenje. Iz Zakona o preprečevanju nasilja v družini: Nasilje v družini je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oziroma povzročitelja nasilja. Zakon opredeljuje več vrst nasilja, in sicer fizično, spolno, psihično in ekonomsko nasilje ter zanemarjanje. Slovenska vlada vsakih pet let oblikuje nacionalni program preprečevanja nasilja v družini. Cilj programa je zmanjšati nasilje v družini in širši družbi nasploh, povečati občutljivost za problematiko nasilja v družini, zagotoviti usklajeno delovanje pristojnih organov in organizacij, kakovostno izvajanje programov za pomoč žrtvam ter s povzročitelji nasilja, zagotoviti sistematično ozaveščanje otrok, mladine in odraslih o njihovih temeljnih človekovih pravicah in dolžnostih ter vzgajanje za življenje v družbi brez nasilja, za sožitje med generacijami in spoštovanje vseh ljudi, spodbujati ozaveščanje zlasti tistih, ki so izpostavljeni nasilju v družini, o možnih oblikah pomoči in zagotavljati njihovo dostopnost po vsej državi ter zagotavljati redne vire financiranja programov pomoči. Sodelovanje pristojnih institucij je ključnega pomena Tudi na policiji ugotavljajo, da nasilje v družini zavzema precejšen del njihovega delovanja. Policija letno obravnava okrog 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju, od na videz blagih oblik z manj opaznimi posledicami do tistih najhujših, kot so umori v družini. V nujnih primerih, ko gre za nasilje v družini, policija samostojno izreče prepoved približevanja, da zagotovi varnost žrtvi in prepreči nadaljnje nasilje. O izrečenem ukrepu obvesti tudi center za socialno delo. Če se kršitelj ne sme približati tudi vzgojno-izobra-ževalnemu zavodu, ki ga obiskuje otrok ali mladoletnik, policija seznani tudi vodstvo zavoda s trajanjem ukrepa prepovedi in drugimi podatki, pomembnimi za zaščito otroka ali mladoletnika. Pri reševanju tovrstne problematike je namreč nujno sodelovanje centra za socialno delo, policije, predstavnikov zdravstva ter šolstva. Predstavniki vseh naštetih institucij ob prepoznanem nasilju oblikujejo krizne time. Ob prijavi nasilja se mora CSD namreč odzvati v 48 urah, pravilno ukrepati in čim prej zaščititi žrtve nasilja. Žrtve morajo prvi korak narediti same Na nacionalni ravni so žrtvam na voljo različne oblike pomoči od centrov za socialno delo, nevladnih organizacij in telefonov. Miran Kerin je prepričan, da za boj proti nasilju v družini niso potrebne drastične spremembe slovenske zakonodaje, pač pa so žrtve tiste, ki se morajo prepoznati kot žrtve ter same narediti korak naprej, nasilnežu se morajo postaviti po robu ter zaživeti novo življenje brez nasilja, saj je to pravica vsakogar izmed nas. Patricija Kovačec Število obravnavanih kaznivih dejanj nasilja v družini se zmanjšuje - je razlog v krizi? Policija je v letošnjem prvem polletju obravnavala 783 kaznivih dejanj nasilja v družini, v 721 obravnavanih primerih je bila žrtev ženska. Po podatkih policije se sicer tako število vseh obravnavanih kaznivih dejanj nasilja v družini kot število tovrstnih dejanj, v katerih je žrtev ženska, v zadnjih letih zmanjšuje. Leta 2010 so obravnavali 2.344 kaznivih dejanj nasilja v družini, v katerih je bila žrtev ženska, v lanskem letu pa 1.702, pojasnjujejo na generalni policijski upravi. V več nevladnih organizacijah opozarjajo, da je tovrstno nasilje pri nas še vedno močno prisotno. Po eni od raziskav v Sloveniji vsaka četrta ženska od dopolnjenega 15. leta starosti doživi kakšno od oblik fizičnega nasilja, psihično nasilje pa vsaka druga ženska, je dejala Veseličeva iz Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja. V medijih odmevajo predvsem primeri hudega nasilja, ki privedejo tudi do smrtnih žrtev. Veseličeva kot problem pri žrtvah nasilja izpostavlja gmotno stisko. Močnejši občutek, da nimajo izbire ter da same sebe in svojih otrok ne bodo mogle preživeti, jih zadržuje v nasilnem odnosu, ugotavlja. Po njenih besedah se ženske po pomoč najpogosteje zatečejo »v akutnih primerih, ko imajo občutek, da bo konec, če ne bodo ukrepale«. Prav tako se za pomoč odločijo, ko ugotovijo, da ima nasilje, ki ga doživljajo, že zelo hude posledice za otroke, ali pa ko povzročitelj postane nasilen do otrok. Nekatere ženske nasilje trpijo tudi 20 let in več, preden se opogumijo in poiščejo pomoč. Psihičnega nasilja, ki je po navadi predhodnik fizičnega nasilja, ženske praviloma niti ne prepoznavajo in krivdo za nasilna dejanja partnerjev iščejo pri sebi. Foto: MZ 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 29. novembra 2013 Spodnje Podravje • Koliko denarja za občinske proslave in darila ter koliko za humanitarnost Malo za samopromocijo, še manj za humanitarnost V vseh občinskih proračunih so, med drugimi, tudi postavke za stroške organizacij in priprave občinskih proslav, reprezentance, protokolarnih daril, pa tudi za humanitarne namene. Nič od tega (razen obveznega sofinanciranja delovanja Rdečega Križa od leta 2010 naprej) slovenska zakonodaja sicer ne zahteva striktno, a ni občine, ki ne bi namenjala vsaj nekaj denarja bodisi za samopromocijo in utrjevanje lastne identitete (čemur služijo občinske proslave, reprezentanca in protokolarna darila) bodisi za dobrodelne namene. Kakšno je razmerje in čemu namenjajo več, smo odkrivali in zapisali v nadaljevanju. MO Ptuj V letu 2012 je bilo v MO Ptuj za reprezentančne namene porabljenih 19.790,45 evra, za hrano, pijačo, storitve menz in restavracij pa 21.224,49 evra ali skupaj 41.014,94 evra Dobavitelji so bili različni glede na posamezne priložnosti. Za protokolarna in priložnostna darila ter promocijske oglede in organizacijo proslav pa je bilo v letu 2012 porabljenih 42.108,28 evra: malo stekleno statuo s podobo Mestne hiše so podelili devetim prejemnikom, veliko stekleno statuo s podobo Mestne hiše pa je za 50 let uspešnega delovanja prejelo ŠD Rogoznica in OŠ Mladika ob svoji 110-letni-ci. Z medaljo (grb na steklu) so počastili sedem prejemnikov, pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija je prejel Miron Brezno-ščak. Kristalne sklede pa je mesto podarilo šestim parom zla-toporočencem in enemu paru bisernoporočencev. Kristalno vazo je v dar dobilo prejelo enajsto prejemnikov. Velikega kurenta sta v letu 2012 prejela Danilo Turk, častni pokrovitelj Kurentovanja 2012, in Winner, Alps tour 2012. Ambasadorji, ministri in drugi visoki gostje, ki so obiskali Kurentovanje 2012, skupaj jih je bilo 12, so v dar prejeli 12 grafik kurenta Jerneja Forbicija, grafiko kurenta Jerneja Forbicija je prejel tudi župan mesta Ludbreg, grafiko Mestne hiše Tomaža Plavca sta prejela Franc Emeršič (mestni viničar) ter Hans Steindl, župan Burghausna, grafiko Or-fejevega spomenika Tomaža Plavca je ob upokojitvi prejel Branko Novak, tri slike (pastel - veduta Ptuja) so prejeli naj prostovoljci 2012. Veliko ku-rentovo kapo je leta 2012 ob Kaj pravi zakonodaja o občinskem sofinanciranju Rdečega Križa T"" ........ - 1 1 j i sšssa Foto: Črtomir Goznik 8. oktobra 201 Oje bil v Uradnem listu RS, št. 79, objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Rdečem križu Slovenije; ki je v veljavo stopil 23.oktobra 2010. Zakon med drugim določa spremenjen način financiranja dejavnosti OZ RK iz občinskih proračunov. Do konca leta 2010 je občina lahko zagotavljala sredstva za tiste dejavnosti Območnih združenj RKS, ki jih v okviru javnih pooblastil ne zagotavlja Republika Slovenija. Odločitev o tem ali bo občina financirala programe OZRK, je bila torej prepuščena njim. Besedilo 2. člena sprememb in dopolnitev pa je prineslo bistveno spremembo: vsaka občina je dolžna sofinancirati delovanje OZ RK in njihove specifične programe, ki jih v javnem interesu izvajajo OZRK. Občine morajo sredstva zagotavljati vsako leto na podlagi programov območnih združenj. Besedilo 2. člena sprememb in dopolnitev Zakona o RK:»Občine z območnimi organizacijami Rdečega križa Slovenije sklenejo neposredne pogodbe za sofinanciranje delovanja območnih organizacij Rdečega križa Slovenije in njihovih specifičnih programov lokalnega pomena, kijih v javnem interesu izvajajo območne organizacije in druge lokalne organizacije Rdečega križa Slovenije na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zdravstva, socialnega varstva in humanitarnih dejavnosti, na področju posamezne občine na podlagi dogovorjenih letnih programov.« Na območju širšega Ptujskega so se občine sicer neformalno dogovorile, da naj bi njihov prispevek v višini enega evra glede na število prebivalcev. Vendar se, kot kaže praksa, vse občine tega ne držijo, saj nekatere zagotavljajo precej manj, druge pa tudi več kot evro po prebivalcu. Dejstvo je, da jih omenjeni zakon ne obvezuje k sofinanciranju programov OO RK po številu prebivalcev. Večina občin največ sredstev namenja za izvedbe prireditev in pogostitve ob osrednjih občinskih praznikih. obisku državnega zbora prejel Gregor Virant, faksimile statuta Ptuja pa Milan Krajnik, častni občan MO Ptuj leta 2012. Protokolarna darila so izbrana glede na priložnost in rang obdarovancev in so večinoma vnaprej določena, razen če se drugače odloči župan. Za izvedbo osrednje prireditve ob prazniku Mestne občine Ptuj je bilo v letu 2012 porabljenih 14.912,49 evra. Porabili so jih za oblikovanje in tisk vabil, izdelavo vizualnih komunikacij in transparentov, oglaševanje, gostinske storitve, nastopajoče, najem in prevoze, hostese, cvetlične aranžmaje in šopke ter fotografske storitve. Za humanitarne dejavnosti je MO Ptuj v letu 2012 sredstva namenila Karitasu in Rdečemu križu. Vsaka od treh župnijskih Karitas je v tem letu prejela po 867 evrov ali skupaj 2601 evrov, OZ RK Ptuj pa je prejelo 27.405,80 evra. Mestna občina Ptuj se redno udeležuje tudi vseh dobrodelnih akcij Rotary kluba Ptuj, Lions kluba Ptuj in kluba Soroptimist Ptuj. Dobrodelen je tudi ptujski župan Štefan Čelan. „Praktično ne mine teden, da me ne bi na ulici ustavil kak posameznik in me poprosil za finančno pomoč. Skozi celo leto namenim dobrih tisoč evrov za tovrstne izdatke, kar je mnogo več, kot za žepnino namenim svojim otrokom. Za humanitarne organizacije sem namenil 250 evrov." Hajdina V občini Hajdina posebne postavke v proračunu za re- prezentančne namene, vključno s pogostitvami, nimajo. Za razne sprejeme občanov ob večjih kulturnih, športnih, gasilskih in drugih dosežkih, zlate poroke in podobno so v letu 2012 porabili skupaj 5300 evrov. Dobavitelji so bili gostinci iz lokalne skupnosti. Za protokolarna darila so porabili 500 evrov, izdelala so jih društva gospodinj občine Haj-dina, vsako leto jih izdela drugo društvo. Namenjena pa so poslovnim in drugim partnerjem občine. Skupaj so v letu 2012 za najrazličnejše prireditve ob vsakoletnem prazniku občine Hajdina (športne, kulturne in druge, tradicionalno jih že začenjajo v septembru in jih končajo z osrednjo prireditvijo na martinovo soboto) porabili 16.829 evrov. V ta znesek so zajeti stroški najema Za humanitarne namene se (razen redkih izjem oz. ob večjih naravnih katastrofah) v občinskih proračunih najde bolj malo denarja. Foto: MZ Foto: MZ petek • 29. novembra 2013 Tednikov objektiv Štajerski 5 šotora, pogostitev, igranje na občinskem prazniku, priprava in izdelava avdio posnetkov, izposoja prtov, kozarci in pla-dnji, oder v šotoru,, varovanje, izposoja WC, vabila, igranje in nastopi, aranžmaji, tisk priznanj, oglasi in reklame ter fotografije. Za dejavnost Rdečega križa, Karitasa in druge humanitarne namene so v lanskem letu skupaj namenili 4660 evrov, od tega za RK 2.900 evrov, Karitas 500 evrov in druge humanitarne organizacije 1.260 evrov, kot so Društvo diabetikov Ptuj, Dekanija Karitas Ptuj, Združenje multiple skleroze Slovenije - podružnica Ptuj, Medobčinsko društvo invalidov Ptuj, Društvo ledvičnih bolnikov Ptuj, Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor, ARS VITEA Ptuj in Društvo revmatikov Slovenije. Humanitarno dejavnost podpira tudi hajdinski župan Stanislav Glažar, v letu 2012 je skupaj daroval 350 evrov. Sveti Andraž v Slovenskih goricah Za reprezentančne namene je v lanskem letu občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah porabila 2.795 evrov. Protokolarna darila ob občinskem prazniku so v tej občini darila manjših vrednosti, prejemajo pa jih učenci odličnjaki (zlate petice in poučne knjige), občani, ki so praznovali 90. rojstni dan ter zlato- ali bisero-poročenci. Skupaj so lani v ta namen v letu 2012 odšteli 778 evrov. Proslava ob občinskem prazniku jih je lani stala 2.743 evrov. S tem denarjem so bili plačani naslednji stroški: izdelava plaket, stroški za nabavo peciva, pijače, pogostitev, glasba, aranžmaji, šopki in fotografiranje. Za humanitarne namene je iz proračuna občine lani šlo skupaj 2.854 evrov, od tega so 354 evrov namenili OO RK Sv. Andraž, ki je ta sredstva pridobil na podlagi javnega razpisa (za nabavo prehrambnih artiklov za občane, potrebne pomoči), 1.500 evrov je bilo namenjenih za pomoč ob požarih in še dodatnih 1.000 evrov za Župnijsko Karitas Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Juršinci Občina Juršinci je v preteklem letu za reprezentančne namene porabila 7.967 evrov. Občinska proslava je predstavljala še nekoliko višji znesek, in sicer 8.258 evrov. V to so všteti stroški pokalov, vabil, priznanj in plaket, šopki, snemanje proslave, časopisni oglas, plačilo napovednika, stroški nabave materiala za peko peciv (nabavila sodelujoča društva, ki so sodelovala pri organizaciji prireditve) in stroški izvedbe dvodnevne prireditve Noč pod topoli v sodelovanju s športnim društvom Juršinci. Za humanitarne namene je občinaJuršinci namenila 4.588 evrov, od tega 2.588 evrov za OZRK Ptuj, s katerim imajo pogodbeno razmerje, dodatnih 2.000 evrov pa so podelili na razpisu, preko katerega so sofinancirali socialno-humanitar-ne programe društev v občini. Destrnik Iz proračuna občine Destr-nik je bilo v letu 2012 za stroške reprezentance porabljenih 2.300 evrov in dodatnih 1.600 evrov za pogostitve, kar skupaj znese 3.900 evrov. Za protokolarna darila so namenili okrog 200 evrov, stroški občinske proslave pa so znašali 4.000 evrov (pogostitev, aranžiranje, fotografiranje, vodenje programa ...). Za humanitarne namene je občina namenila 900 evrov, in sicer okrog 800 evrov Rdečemu križu in 100 evrov Kari-tasu. Trnovska vas Občina Trnovska vas je lani za reprezentančne namene porabila 1.499 evrov. Za protokolarna darila pa ne namenjajo sredstev. Tudi pri izvedbi občinske proslave ravnajo z denarjem očitno zelo racionalno, saj jo organizirajo skupaj s PGD Biš. Strošek občine je le najem šotora, kar stane 2.250 evrov, za vse drugo (za pogostitev, glasbene skupine .) pa poskrbijo gasilci. Občina jim pomaga z delovno silo, tudi tako, da prosi za pomoč člane društev, ki delujejo v občini. Za humanitarne namene je lani šlo 3.008 evrov občinskega denarja, in sicer za Varno hišo Ptuj, pomoč odvisnikom, KORK Trnovska vas, OZRK Ptuj in PGD Biš. Cirkulane Za ponovoletno srečanje s poslovnimi subjekti, člani odborov in komisij, svetniki, pogostitev poslovnih partnerjev ter darila starejšim občanom nad 80 let so v lanskem letu porabili 5.656,26 evra. Za protokolarna darila, koledarje vsem občanom, rokovnike za člane občinskih komisij, odborov in svetnike so porabili 2.683,74 evra. Za stroške občinske proslave, ki so zajemali prireditveni šotor, pogostitev, vodenje programa in druge manjše stroške, povezane s prireditvijo, so odšteli 10.200 evrov. Za humanitarne namene so namenili 1.350 evrov, od tega 1.150 evrov za Rdeči križ ter 200 evrov za Karitas. Poraba proračunskih sredstev za samopromocijo in humanitarnost občin Stroški reprezentance Stroški protokolarnih daril Stroški prireditev ob občinskem prazniku Sredstva za humanitarne namene MO Ptuj 41.014,94 42.108,28 14.912,49 30.006,68 Hajdina 5.300 500 16.829 4.660 Sveti Andraž 2.795 778 2.743 2.854 Juršinci 7.967 - 8.258 4.588 Destrnik 3.900 200 4.000 900 Trnovska vas 1.499 - 2.250 3.008 Cirkulane 5.656,26 2.683,74 10.200 1.350 Žetale 2.452 - 10.314 2.500 Podlehnik 4.153,57 - - 4.000 Zavrč 3.799,71 153 10.433,57 2.600 Majšperk 9.999 1.716 18.464 8.500 Dornava 1.699 - 6.172 3.152 Središče ob Dravi 1.360 1.622 7.937 8.524 Ormož 8.746 - - 46.548 Sveti Tomaž 7.957 - 5.172 4.359 Kidričevo 7.000 6.000 18.340 8.300 Markovci 10.425 5.860 12.360 5.291 Videm 6.324 7.891 11.000 6.964 Gorišnica 2.444 310 13.679 2.120 Vir: občine Spodnjega Podravia Zetale Vključno s pogostitvami so v letu 2012 za protokolarne namene porabili 2.452 evrov, medtem ko za protokolarna darila niso porabili nič denarja. Stroški občinske proslave so znašali 10.314 evrov, od tega so 780 evrov namenili za občinska priznanja, 885 evrov za vabila, vodenje in fotografiranje ter 8.676 evrov za gostinski in zabavni del. Za humanitarne namene so darovali 1.200 evrov organizaciji RK Žetale ter 1.300 evrov območni organizaciji RK Ptuj. Podlehnik V protokolarne namene so v lanskem letu porabili skupno 4.153,57 evra, znesek pa je vključeval pogostitev poslovnih partnerjev v gostinskem lokalu, protokolarna darila ob novem letu, ob odprtju vrtca in izvedbi projekta Misija je mogoče. V znesek so vključena tudi priznanja in knjižne nagrade za osmošolce ter pogostitve na sedežu občinske uprave. Stroškov z občinsko proslavo v lanskem letu niso imeli, saj jo prirejajo vsaka 4 leta, ob koncu mandata. V dobrodelne namene so podarili 4.000 evrov, od tega 3.200 evrov Rdečemu križu Ptuj in Podlehnik ter 800 evrov Karitas. Zavrč V letu 2012 so za reprezentančne namene porabili 3.799,71 evra. Za protokolarna darila - buteljke za poslovne partnerje, so porabili 153 evrov. Za občinsko proslavo so namenili 10.433,57 evra. Znesek je vključeval stroške Sa-zasa, ozvočenje in glasbeni nastop, storitve varovanja, pogostitve in pokale za prireditve, ki so potekale v sklopu občinskega praznika, pogostitev ob občinskem prazniku, avtorski honorar za vodenje osrednje prireditve, vabila in tehnično izvedbo. Za humanitarne namene so namenili 2.600 evrov, in sicer za društvo Ozara, Združenje multiple skleroze, PGD Zavrč ter preko javnega razpisa za OO RK Zavrč in OZ RK Ptuj. Majšperk V Majšperku so lani za reprezentančne namene, vključno s pogostitvami, porabili 9.999 evrov. Za protokolarna darila je bilo porabljenih 1.716 evrov, od tega 1.536 evrov za odprtje kulturno-poslovnega centra za darila izvajalcev, preostanek pa za darilo ob srečanju tam-burašev v Banjaluki. V okviru občinske proslave so plačali 18.464 evrov za oblikovanje vabil, snemanje, oglaševanje, oblikovanje in izdelavo priznanj ter pokalov, izdelavo fotografij, cvetje z aranžiranjem, najem WC-kabin, odvoz smeti, ozvočenje občinske prireditve, najem tehnične opreme in nastop skupin, varovanje javnih zbiranj, avtorski honorar za uporabo glasbenih del, popravilo transparenta, PGD Maj-šperk za materialne stroške in stroške sodelovanja pri izvedbi občinskega praznika, za malice za društvene prireditve ter malice na zaključni prireditvi. Za humanitarne namene so namenili 8.500 evrov, ki so jih po javnem razpisu porabili za organizacijo krvodajalske akcije, razdeljevanje paketov, obdaritev krvodajalcev, organizacijo srečanja starejših občanov, pomoč socialno šibkim ter naslednjim društvom: KORK Stoper-ce, Ptujska Gora in Majšperk, DU Majšperk, Ptujska Gora in Stoperce, Združenju multiple skleroze, Območnemu združenju RK Ptuj, Društvu invalidov Majšperk in Kidričevo. Dornava V občini Dornava so v letu 2012 iz proračuna za reprezentančne namene porabili 1.699 evrov, vključno s protokolarnimi darili. »Gre za simbolična darila manjših vrednosti, ki jih podarimo ob raznih poslovnih obiskih,« je pojasnil dornavski župan Rajko Janžekovič. Za občinsko proslavo so namenili 6.172 evrov, v ta znesek so všteti izdelava plaket in pri- 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 29. novembra 2013 znanj, čestitke, pogostitev vseh udeležencev, ozvočenje, fotografiranje ... Za humanitarne namene je občina Dornava v letu 2012 zagotovila 3.152 evrov, od tega 898 evrov Območnemu združenju RK Ptuj, 1.904 Centru za socialno delo Ptuj (za Varno hišo) in 350 evrov Soroptimist klubu Ptuj. Središče ob Dravi V občini Središče ob Dravi so v lanskoletnem proračunu za reprezentanco zabeležili porabo v višini 2.982 evrov, znesek vključuje tudi darila za poslovne partnerje in druge goste (1.622 evrov za vino in bučno olje okoliških pridelovalcev). »Protokolarno darilo, ki ga izroča naša občina oziroma v njenem imenu župan, vključuje Središko kroniko, olje in vino,« so povedali na občini Središče ob Dravi. Strošek občinske proslave v letu 2012 je znašal 7.937 evrov. »V ta znesek so vključeni tudi stroški, ki so nastali ob našem obisku v pobrateni občini Mi-slinja ob njihovem občinskem prazniku, in stroški, povezani z njihovim obiskom na našem prazniku. Ker prireditve ob prazniku občine Središče ob Dravi trajajo dober mesec dni, smo za stroške reprezentance (za pogostitev sodelujočih) v času praznika namenili 5.223 evrov. 2.714 evrov smo v sklopu občinskega praznika namenili še za združenje SAZAS, vabila, plakate, pokale, turistični vlakec, cvetlične aranžmaje, fotografiranje in darila nagrajencem občinskih priznanj,« je navedel župan Jurij Borko in dodal, da je njihova občina v letu 2012 za humanitarne namene dodelila 8.524 evrov. Rdečemu križu so za delovanje namenili 1.516 evrov, Lokalni akcijski skupini za preprečevanje odvisnosti 886 evrov in za projekt Zdravo življenje 3.979 evrov. Sredstva humanitarnim organizacijam občina dodeli na podlagi javnega razpisa. Lani je 11 društev skupno prejelo sredstva v višini 2.141 evrov. Ormož Občina Ormož je v letu 2012 za protokolarne namene porabila 8.746 evrov (za prireditve ob praznikih, sprejeme športnikov, kulturnih delavcev, zlate poroke, podelitev občinskih priznanj, sprejem gospodarstvenikov in direktorjev javnih zavodov, poslovnih partnerjev, pogostitve ob odprtjih večjih investicij oziroma projektov, sodelovanje v mednarodnih projektih ...). V letu 2012 občina Ormož ni podelila nobenega protokolarnega darila, prav tako v tej občini nimajo občinskega praznika. Zato stroškov za te namene ni bilo. Na podlagi neposredno sklenjene pogodbe občina Ormož sofinancira dejavnost LAS za preprečevanje odvisnosti, ki deluje v okviru RK Ormož. Lani je za delovanje LAS porabila 4.825 evrov. V okviru RK Ormož se izvaja tudi projekt Zdravo življenje, za katerega je občina Ormož v letu 2012 nakazala 23.523 evrov. »Sredstva so bila namenjena za sofinanciranje plače zaposlenega delavca, za plačilo stroškov izobraževanja, polovice materialnih stroškov, najemnine poslovnega prostora in za plačilo ostalih materialnih stroškov,« je pojasnil vodja oddelka za finance občine Ormož Mirko Šerod. Ob vsem naštetem je ormoška občina 8.300 evrov zagotovila za Območno organizacijo RK Ormož. »Ta sredstva so bila namenjena za sofinanciranje plače zaposlenega delavca ter za plačilo najemnine za prostore, v katerih deluje OO RK Ormož,« je dejal Šerod. Na podlagi javnega razpisa je občina Ormož lani med 19 humanitarnih organizacij in društev razdelila 9.900 evrov. Zneski, ki so jih društva ali organizacije prejeli, so različni, gibljejo se med 110 in 1.925 evri. Sveti Tomaž V občini Sv. Tomaž je bilo v letu 2012 za reprezentančne namene z vsemi pogostitvami, ki se organizirajo enkrat letno (to so pogostitve starejših občanov nad 70 let, invalidov in odličnjakov) ter druge pogostitve ob različnih sprejemih porabljenih 7.957 evrov. Tako kot v Ormožu tudi pri Sv. Tomažu protokolarnih daril nimajo. Za občinsko proslavo so namenili 5.172 evrov. »Največji strošek je bil najem šotora v višini 2.627 evrov. Za samo proslavo smo za nastop godbe na pihala namenili 300, za pogostitev pa 718 evrov. Ostala sredstva so bila porabljena za zloženko oziroma vabilo za občinski praznik, za aranžiranje, oglaševanje in fotografske storitve,« so navedli v občinski upravi. Občina Sv. Tomaž je v letu 2012 po razpisu za programe, ki se izvajajo za humanitarne namene, razdelila 2.500 evrov. »Sredstva je prejelo deset društev. Namesto za novoletno prireditev z ognjemetom je ob- čina namenila tudi 1.859 evrov za humanitarne namene. Območna organizacija RK Ormož je s sredstvi nabavila živila za socialno ogrožene družine iz območja občine Sv. Tomaž. Ta sredstva so bila Rdečemu križu nakazana v januarju 2013,« je povedal župan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko. Kidričevo V letu 2012 so za reprezentančne namene, vključno s pogostitvami iz proračuna, namenili 7.000 evrov. Za protokolarna darila so namenili okoli 6.000 evrov, prejemajo pa jih člani vseh odborov. Za občinsko proslavo in občinski praznik so porabili 18.340 evrov, v ta znesek so vštete spremljajoče prireditve ob občinskem prazniku, katerih izvajalci so bila društva. Občina je tem društvom prireditve sofinancirala, v znesek pa so všteti stroški izdelave občinskih priznanj in stroški osrednje prireditve. Za dejavnost humanitarnih, invalidskih in zdravstvenih organizacij in društev so v letu 2013 namenili 8.300 evrov. Sredstva so bila razpisana na javnem razpisu, posameznim prijaviteljem pa so sredstva delili po merilih in kriterijih na podlagi programa, ki so ga prijavili na razpis. OZRK Ptuj so namenili 2.200 evrov, še trinajstim društvom in za programe Ars Vitae pa skupaj 6100 evrov. Markovci V letu 2012 so za reprezentančne namene porabili 10.425 evrov, od tega predvsem za manjše pogostitve ob županovih sprejemih (zlati maturanti, mini maturanti, odličnjaki, no- vorojenci, podjetniki, gasilci-pionirji, pustni sprejem, nastopajoči z Božičkom), za zlate poroke, pogostitve ob praznikih (kulturni praznik ...), za vence, aranžmaje, rože na občinski stavbi, občinske majice, predpasnike ipd. Za protokolarna darila so porabili okoli 3.400 evrov: za darila zlatoporočen-cem - vaze, knjige in nalivno pero za zlate maturante, vstopnice za terme za odličnjake; 2.460 evrov pa za koledarje za vsako gospodinjstvo. Za občinsko proslavo so porabili 12.360 evrov, in sicer za tisk vabil, izvedbo kulturnega programa, ognjemet, izdelavo plaket - listin, okrasitev dvorane, pogostitev, glasbene nastope skupin z ozvočenjem, najem sanitarij ter SAZAS. Za humanitarne namene so porabili 5.927 evrov, in sicer: 5.291 evrov za območno združenje RK Ptuj in OO Markovci, 108 evrov za Društvo ledvičnih bolnikov Ptuj, 108 evrov za Društvo diabetikov Ptuj, 108 evrov za Združenje multiple skleroze Slovenije, 108 evrov za ARS Vitae, društvo za pomoč odvisnim od nedovoljenih drog Ptuj, 100 evrov za CSD Maribor za krizni center ter 104 evre za MO Maribor -za varuha bolnikov pravic. Poleg tega brezplačno kopirajo in na občinske stroške pošiljajo vabila, nudijo pa tudi brezplačne prostore za razna predavanja, ki jih organizirata OO RK in Karitas Markovci. Videm V letu 2012 je Občina Videm za reprezentančne namene porabila 6.324,53 evrov. V reprezentanco so vštete pogostitve pri otvoritvah investicij, občinskih sejah, delovnih telesih, obiskih pri županu, organizaciji seminarjev, okrogle mize ter sestankih direktorjev in županov občin. Za protokolarna darila so v letu 2012 porabili 7.891,45 evra. Iz omenjene postavke so nabavili poslovna darila, in sicer vrečke, med in buteljke, ki jih je župan podaril poslovnim partnerjem ob novoletnem obisku. Prav tako o CD £ o Ö o "5 so nabavili 50 knjig Rimska vojska v republiki in cesarstvu, ki jih župan podari gostom. Kupili so sliko Sveti Avguštin, ki so jo kot poslovno darilo podarili Občini Bednja. Za občinske prireditve so lani namenili dobrih 11.000 evrov - gre za stroške, povezane z izvedbo Vidovega tedna, v okviru katerega je bilo 16 prireditev. Občina je namenila sredstva za radijske objave, material za likovno kolonijo, avtorske honorarje za vodenje prireditev, ozvočenje, oblikovanje in katalog za likovno kolonijo, izdelavo priznanj, fotografske usluge ter pokritje stroškov društvom žensk za pogostitev na Vidovi nedelji. Za humanitarne namene je Občina namenila skupno 6.963,91 evra, od tega 2.965 evrov za redno delovanje organizacije Rdeči križ Slovenije, po pogodbi Skrb za zapuščene živali 3.698,91 evra za Društvo proti mučenju živali Maribor ter po 100 evrov Društvu ledvičnih bolnikov Ptuj, Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor ter Dekanijski Karitas Ptuj-Zavrč. Gorišnica Občina Gorišnica je v letu 2012 iz proračuna za reprezentančne namene, vključno s pogostitvami, izplačala 2.444 evrov. Za protokolarna darila (občinske zastavice in makete Dominkove domačije) so porabili 310 evrov. Protokolarna darila podarijo ministrom, ki obiščejo občino. Za prireditve v okviru občinskega praznika je občina namenila 13.679 evrov. V ta znesek so vključeni oglasi, majice s tiskom, pogostitev, glasba, izposoja sanitarij in av-tohladilnika, vaška olimpijada, pogostitev starejših občanov in odvoz smeti. Za humanitarne namene je občina Gorišnica Rdečemu križu nakazala 1.010 evrov, Unicefu 50 evrov, 1.060 evrov pa so kot dotacije razdelili med društva. Patricija Kovačeč, Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Majda Goznik, Martin Ozmec □ Reprezentanca □ Protokolarna darila □ Prireditve ob občinskem pra; ku □ Sredstva za humanitarne namene Prikaz porabe proračunskih sredstev vseh občin za samopromocijo in humanitarne namene Reprezentanca Protokolarna darila Prireditve ob občinskem prazniku Sredstva za humanitarne namene Občine Spodnje Podravje 134.491 69.822 173.091 150.225 Vir: občine Spodnjega Podravja petek • 29. novembra 2013 Politika Štajerski 7 Ormož • Občina bo gimnazijo ohranila pri življenju 200.000 € za gimnazijo, 60.000 € za podrtijo Ormoški občinski svet je v sredo na nadaljevanju 26. redne seje med drugim ponovno razpravljal o prihodnosti Gimnazije Ormož. Svetniki so soglasno sklenili, da lastnega zavoda ne bodo izpustili kar tako iz rok, zato bo občina v prihodnje na letni ravni dejavnost gimnazije dodatno sofinancirala v višini okrog 200.000 evrov. 26. redna seja sveta občine Ormož je bila zaradi obsežnosti razprave in zahtevne tematike izpeljana v dveh delih. Minuli ponedeljek so občinski svetniki zasedali pet ur in pol, to sredo pa štiri ure. Torej skupaj devet ur in pol. Zaradi odsotnosti župana Alojza Soka je drugi del nadaljevanja 26. redne seje v sredo vodil podžupan Zlatan Fafulic. Med drugim so ormoški občinski svetniki tokrat razpravljali o pripravi OPPN za ureditev naravnega rezervata Ormoška laguna, potrdili so DIIP za energetsko sanacijo poslopja Osnovne šole Ormož, soglašali so tudi s sklepom o spremembah in dopolnitvah Letnega razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Ormož za leto 2013. Ob izteku seje so izglasovali sklep, s katerim od vlade zahtevajo, da se sprejmeta dva operativna programa - eden za vzhodno, drugi pa za zahodno kohezijsko regijo. Nadaljnji obstoj Gimnazije Ormož kot samostojnega javnega zavoda ni več vprašljiv. Foto: MZ Tudi tokrat na seji ni šlo brez zapletov in provokativnih vprašanj. Opozicijski svetnik Vili Trofenik je vodstvu občine očital, da je za alarmantno stanje v gimnaziji vedelo od poletja, pa je šele zdaj situacijo predstavilo na občinskem svetu. Po mnenju župana Alojza Soka je ravnateljica Blanka Erhartič na prvem delu seje minuli ponedeljek dejstva in okoliščine, v katerih se je šola znašla, predstavila zelo temeljito. »Zato ne govorite, da vam stvari niso bile predstavljene. To, da moramo nekaj narediti, ker se bo financiranje od ministrstva spremenilo, smo izvedeli v času letnih dopustov. Ne vem, kakšno gradivo bi vam bilo treba še predstaviti, da bo za vas dovolj,« je bil jasen župan Sok. Denar od DEM za šolo Trofenik pa je v svojem stilu nadaljeval: »Občina Ormož dobi od Dravskih elektrarn letno dobrih 300.000 evrov 'priboljška'. Del tega denarja bi lahko namenili za sofinanciranje dejavnosti gimnazije.« Svetnika Stanislava Podgo-relca je zmotilo, da o aktualnem stanju v Gimnaziji Ormož niso razpravljali na Odboru za družbene dejavnosti. »Je bilo to zato, ker je predsednik odbora opozicijski svetnik?« je spraše- val Podgorelec. Precej ostro je tokrat nastopila tudi svetnica Ana Pevec. Dejala je, da je rešitev za obstoj šole samo v večjem vpisu. In če bodo to dosegli, bo država delovanje zavoda financirala v večji meri. Pevčeva je izrekla tudi kritiko glede pridobivanja dodatnih izobraževalnih programov, župan Alojz Sok pa ji je odgovoril, da ne razume čisto točno, kaj želi povedati, in če ima kakšen predlog, naj vloži amandma. »Vi vedno takrat, ko vam nekaj ne ustreza, rečete, da me ne razumete,« je nadaljevala svetnica Ana Pevec. Zapletanje pred glasovanjem Prav vsi svetniki v razpravni dvorani so se strinjali, da je treba nadaljnji obstoj gimnazije zagotoviti in da bo občina dejavnost sofinancirala. Ampak ... Težava se je pojavila, ker sta župan Sok in svetnik Trofenik o prihodnosti gimnazije pripravila vsak svoj sklep. Vsebina sklepov je bila sicer zelo podobna, oba sta zagotavljala, da Gimnazija Ormož ostane samostojen javni zavod. Vprašanje je bilo, kateri predlog bo župan dal na glasovanje. Okrog vsebine teh dveh sklepov so se v razpravi oglasili številni svetniki. Med drugim Simon Kolmanič, Emil Trstenjak, Boštjan Štefan-čič, Martin Hebar, Dušan Cvetko, Jožef Cajnko, Rado Antolič in Zlatan Fafulic. Nekateri so zagovarjali županov, drugi Tro-fenikov predlog. Dane so bile pobude, da bi se oba predloga sklepov združila, saj njuna vsebina ni bila izključujoča. Pred glasovanjem je župan Alojz Sok odredil odmor za posvetovanje in morebitno pripravo amandmajev. Amandma je nato vložil svetnik Štefančič, in sicer z vsebino, da se Gimnazija Ormož zadolži, da bo občinskemu svetu redno mesečno poročala o svojih aktivnostih za poviševanje vpisa dijakov. Amandma je občinski svet potrdil, nato pa je župan Alojz Sok dal na glasovanje sklep, da Gimnazija Ormož ostane samostojen javni zavod. Za takšen sklep je glasovalo 16 svetnikov, proti je bil samo Trofenik, ki je pojasnil, da tako formiranemu sklepu nasprotuje, ker le-ta v dveh ali treh točkah (izmed devetih) po njegovem mnenju ni izvedljiv. Zelo nerodna situacija se je med glasovanjem pripetila svetniku Podgorelcu. Zatajila mu je glasovalna naprava, zato je hotel svoj da za prihodnost gimnazije potrditi z dvigom roke, vendar je župan njegovo sugestijo ignoriral. Zadovoljni, ker so pridobili nekaj let Ravnateljica Gimnazije Ormož Blanka Erhartič, ki je na seji minuli ponedeljek predlagala pripojitev šole h Gimnaziji Ljutomer, je bila nad odloči- tvijo, da jim bo občina Ormož zagotovila nadaljnje delovanje samostojnega zavoda, vidno zadovoljna. »Dijaki, starši in naši zaposleni so lahko popolnoma mirni. Obstoj Gimnazije Ormož kot samostojnega javnega zavoda je zagotovljen. Res je, da bo občina našo dejavnost sofinancirala v prehodnem obdobju treh ali štirih let. V tem času moramo napeti vse moči in poskrbeti za višji vpis. Prizadevali si bomo za uvedbo dodatnega programa, v roku dveh let bi morali priti do neke rešitve,« je poudarila ravnateljica. Mojca Zemljarič Občina kupuje objekt, na katerem je ogromna hipoteka Ormoški občinski svet je na tokratni seji razpravljal med drugim tudi o nakupu druge etaže v zgradbi, katere lastnik je Kmetijska zadruga Ormož. Občina ta prostor (za potrebe skladišča) že koristi in zanj plačuje najemnino. Velikost skladiščnega prostora je 351 kvadratnih metrov. »Dokumentacija za ureditev etažne lastnine za predmetno zgradbo je urejena, vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo pa je trenutno v postopku,« je navedeno v gradivu, ki ga je občinska uprava pripravila za obravnavo na občinskem svetu. Cena, po kateri bi občina odkupila del nepremičnine, znaša nekaj manj kot 60.000 evrov. »Do današnjega dne je bil v zemljiški knjigi izveden tudi vpis etažne lastnine. Je pa v zemljiški knjigi vknjižena maksimalna hipoteka za zavarovanje terjatve v korist Deželne banke Slovenije (DBS), ki bo podala pisno izjavo, v kateri se bo zavezala, da bo po prejemu kupnine od Kmetijske zadruge Ormož na svoj poravnalni račun izdala izbrisno dovoljenje za drugo etažo predmetne stavbe, ki jo bo odkupila občina Ormož,« je na seji pojasnila vodja oddelka za gospodarske dejavnosti občine Ormož Karmen Štumber-ger. Na tej točki je svetnik Vili Trofenik iz svoje aktovke potegnil list za listom. Med drugim je občinskemu svetu in upravi predočil zemljiškoknjižni izpisek, ki izkazuje, da je na objektu Kmetijske zadruge, katerega del občina kupuje, vpisana hipoteka DBS v višini 800.000 evrov. Vrednost 50.000, kupnina 60.000, hipoteka pa 800.000? »Vrednost celotnega poslopja je po podatkih Geodetske uprave 50.000 evrov, občina bo za nakup ene etaže namenila skoraj 60.000 evrov. In to brez cenilnega zapisnika. Tržna vrednost objekta je nič, ker ga nihče ne rabi in ga nihče ne bo kupil. To je skregano z vsemi predpisi. Za hipoteko ste priznali šele sedaj na seji. Kar odločajte o takih bianco pooblastilih. Jutri bom poslal prijavo na vse naslove, na katere to gre. Tudi proti osebam v občinski upravi in pripravljav-ki tega nesramnega gradiva. Občina samo kupuje, kupuje, kupuje ... In bo plačevala davek. Razočaran sem nad tem, da občinska uprava občinskemu svetu v potrjevanje podtika takšno dokumentacijo.« V obrambo občinski upravi je stopil Martin Hebar in dejal: »Protestiram proti takšnemu ustrahovanju, kot si ga je privoščil gospod Trofenik. Zame kot občinskega svetnika je pomembno, da sta opredeljena predmet in cena. Ta objekt ima v razvoju občine Ormož zagotovo neko vrednost. Ko bo občina postala lastnica, bo prišlo tudi do izbrisa hipoteke.« Vendar se Trofenik ni dal: »Bistveno je, da ste poskušali občinskemu svetu zamolčati temeljno informacijo, da je na objektu vpisana hipoteka Občina Ormož namerava od Kmetijska zadruge Ormož odkupiti del objekta, ki je obremenjen s hipoteko v višini 800.000 evrov. Po evidencah GURS-a je objekt ovrednoten na zgolj 50.000 evrov. Upravičeno se zastavlja vprašanje, kako se je lahko na tem objektu vknjižila tako visoka hipoteka. v višini 800.000 evrov. Predlagatelj (občina) ni ekonomsko upravičil nakupa te nepremičnine. Zakon je jasen - občina in država ne smeta kupovati nepremičnin na zalogo.« Kje je zagotovilo DBS za izbris hipoteke Tudi svetnik Kolmanič je stopil v obrambo občini in dejal, da se pričenja zgodnja predvolilna kampanja. Svetnik Štefančič pa je poudaril, da bi rad videl izjavo oziroma zagotovilo banke, da bo iz dela nepremičnine, ki ga bo občina odkupila, hipoteka po nakupu umaknjena. »Glasoval bom proti, ker je objekt obremenjen z veliko hipoteko, zato daje vse skupaj zelo čuden občutek,« je povedal Štefančič. Svetnik Rado Antolič pa se je odločil drugače: »Sklep bom potrdil, ker zaupam izjavi, da se bo hipoteka pokrila s kupnino.« Glasovalni izid pri tej točki je bil: 11 svetnikov se je strinjalo, da se župana Soka pooblasti za sklenitev prodajne pogodbe, štirje so bili proti. Foto: MZ 8 Štajerski Spodnje Podravje petek • 29. novembra 2013 Sveti Andraž v Slovenskih goricah • Pred občinskim praznikom Župan: „Potreb je še veliko, denarja pa malo" Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah se razprostira na 18 km2, kar jo po površini med slovenskimi občinami uvršča na 202. mesto. Gostota naseljenosti je v tej mali občini, v kateri stanuje okrog 1200 prebivalcev, manjša od slovenskega povprečja. Občani pa so na svojo majhno, a lepo in z naravo obdano občino, ki bo jutri praznovala 15. občinski praznik, zelo ponosni. Že minuli vikend so v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah začeli praznovanje 15. občinskega praznika. Gostili so srečanje pevcev in godcev ljudskih pesmi in izpeljali poker turnir. Praznujejo pa tudi te dni, pripravili so že pokušnjo mladega vina, nocoj pa prirejajo kreativne delavnice in večer skečev. Izjemno pestro pa bo dogajanje tudi jutri, ko bodo odprli kar tri prenovljene cestne odseke: Gibina-Matjašič, Gibina-Slana in Mala Slavši-na-Roškar-Gibina. Kot poja- snjuje andraški župan Franci Krepša, gre za investicije, ki so skupaj vredne okrog 85 tisoč evrov. „To so manjši odseki, ki pa bodo za prebivalce tam zelo pomembni. Naše videnje je tako, da če je kdo še vedno vozil po makadamu, je prav, da se najprej to uredi in šele nato preplastijo cestni odseki, ki so že asfaltirani, a mogoče slabši. Ti lahko počakajo," dodaja župan. Je pa ureditev teh odsekov med najpomembnejšimi letošnjimi investicijami. Med te pa štejejo še ureditev dveh Spoštovane občanke in občani! Ob 15. občinskem prazniku občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Vam iskreno čestitam in Vas vabim na osrednjo prireditev, ki bo v soboto, 30. 11. 2013, ob 18. uri v telovadnici POŠ Vitomarci. Vljudno vabljeni. Vaš župan Franci Krepša V občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah živi okrog 1200 prebivalcev. stanovanj nad dvorano. Gre za stanovanji, ki sta urejeni na novo, sta v občinski lasti in bosta namenjeni prodaji. Od tega si v prihodnjem letu obetajo okrog 120 tisoč evrov, kar naj bi pomagalo napolniti občinski proračun, obenem pa želijo na ta način pomagati tistim, ki drugače ne morejo priti do stanova- nja. „To bodo neke vrste ne-profitna stanovanja, občina bo uredila in prodala po nizki ceni. Okrog 800 evrov bo kvadratni meter," pojasnjuje Krepša, ki upa, da bo prihodnje leto prodaja že stekla in da bodo stanovanja dobila nove lastnike. Prodali pa so letos tudi občinsko stanovanje v stanovanj- skem bloku, in sicer za nekaj več kot 30 tisoč evrov, nekaj tisočakov manj je vredno še drugo občinsko stanovanje, ki je prav tako na prodaj. V letu 2013 so zaradi pomanjkanja sredstev predvidene manjše investicije, ki bodo po večini odvisne od uspeha na razpisih. Med drugim si želijo obnovo ceste skozi Dr- betince ter ureditev pločnika skozi naselje Vitomarci. Jasno pa je že, da se bo moderniziralo 4 kilometre cest, saj so bili na razpisu ministrstva za kmetijstvo uspešni že letos, a bo investicija stekla v začetku leta 2013. Skupaj je ocena vrednosti 600 tisoč evrov, polovico bo zagotovljeno iz sredstev ministrstva, polovica pa iz proračuna občine. Želja za prihajajoče leto v občini je še veliko, a župan pravi, da jih je pri realizaciji nekoliko ustavila gospodarska situacija v državi. V čim krajšem času si želijo trgovino, ki je sedaj v občini ni. Dogovori s Kmetijsko zadrugo v tej smeri naj bi potekali že lep čas in po obljubah vodstva naj bi naslednje leto obrodili tudi sadove. „Potreb je še veliko, denarja pa malo," še šaljivo dodaja Krepša, ki upa tudi, da bo končno potrjen občinski prostorski načrt. Dženana Kmetec Foto: DK Ptuj • S seje Območne enote KGZS Ptuj Ptuj • Razstava malih živali Neobetavna prihodnost za kmetijstvo V četrtek je v prostorih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj potekala 6. seja sveta Območne enote KGZS Ptuj, kjer so člani sveta razpravljali o kmetijsko-okoljskih programih v prihodnjem letu, največ časa pa so posvetili novosti, ki z januarjem čaka kmete, zakonodaja namreč večini kmetij nalaga, da bodo morale odslej voditi knjigovodstvo. V okviru pogovorov o novem programskem obdobju, ki se pričenja prihodnje leto, so posebno pozornost namenili tudi namakanju kot pomembnemu področju dela v prihodnjih letih. Kot je dejal Andrej Rebernišek, direktor KGZS, Zavoda Ptuj, je bilo pred več kot 10 leti v teku veliko aktivnosti na tem področju, te pa so se z leti ustavile, vse dokler ni v zadnjih poletjih začela izrazito pustošiti suša. Vse slabši izplen žetve že več let zapored opozarja, da bo treba nekaj storiti. Po njegovih besedah se Zavod trudi najti specialista, ki bi delal na področju namakanja, v kratkem pa naj bi formirali novo strokovno skupino. »Novo programsko obdobje predvideva sredstva tudi za to področje, zato bi bilo prav, da to izkoristimo, glede na vodne vire, ki jih imamo na razpolago,« je dejal Rebernišek, podrobneje pa je trenutne aktivnosti predstavil Peter Pri-božič. Ta je izpostavil, da so lokalne skupnosti tiste, ki bodo pri tem odigrale pomembno vlogo, saj se evropska in državna sredstva lahko pridobivajo le preko njih. Pomembno vlogo bodo imeli tudi lastniki zemljišč, kar 80 % jih mora soglašati s sistemom namakanja. »To je naša razvojna možnost, imamo izkušnje in dober vzorčni primer na ormoškem koncu, imamo pa tudi, kar je najpomembneje, vodni vir,« je povedal Pribožič in ob tem še dejal, Na tokratni seji je najbolj aktivna razprava potekala v zvezi z vse večjimi obremenitvami, ki jih država nalaga kmetijam. da bodo prvi razpisi objavljeni leta 2015, kar je relativno malo časa, zato se morajo karseda hitro lotiti priprav. Pri tem je iz vrst članov prišlo opozorilo, da je treba enakovredno predstaviti še birokratske ovire, ki jih ni malo, v aktivnosti priprave pa vključiti vse subjekte, med njimi tudi zadruge. Vodenje knjigovodstva na kmetijah - strah za kmete Z januarjem 2014 postaja del kmetijskih gospodinjstev zavezanih za ugotavljanje davčne osnove na podlagi obveznega vodenja knjigovodstva. Zakon o dohodnini namreč določa, da so bili člani kmečkega gospodinjstva, katerih povprečni skupni dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti dveh zaporednih predhodnih davčnih let preseže 7.500 evrov, dolžni določiti nosilca dejavnosti in pri DURS do 31. oktobra letos vložiti priglasitev ter morajo tako s 1. januarjem ugotavljati davčno osnovo od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma normi- ranih odhodkov. Omenjene kmetije si morajo do začetka leta poiskati računovodja, računovodske storitve pa bodo nudili na KGZ Ptuj. Izkušnje namreč kažejo, da je kmetijstvo specifična panoga tudi iz računovodskega vidika in da je treba biti pri izbiri računovodje previden. Nova zakonodaja obremenjuje kmete Iz mirne razprave o številkah in bilancah se je vnela vroča debata o tem, kaj kmetom prinašajo zakonske novosti. Kot so ugotavljali, jih zakonodaja vse bolj obremenjuje, kot jim lajša delo. Poleg zakona o dohodnini bo kmetije še dodatno obremenil nepremičninski davek. Kritike iz vrst kmetov so zato letele tudi na račun ministra Židana, ki da na terenu obljubi vse mogoče, na svoje obljube pa kaj hitro pozabi. »Samo delamo in delamo, oni pa nam nabijajo davke, in ker ne ugovarjamo kaj dosti, izgleda, kot da smo čisto zadovoljni.« Kot so še dejali, bodo tudi na vrhu sindikata kmetov v prihodnosti potrebne spremembe, saj očitno ni prave volje za organizacijo velikokrat napovedanih protestov. Patricija Kovačec Društva iz Slovenije in Hrvaške skupaj V športni dvorani Mladika je od danes, 29. novembra, do nedelje, 1. decembra, na ogled tradicionalna razstava Društva gojiteljev malih živali Ptuj. Na ogled bodo kunci, golobi, ptice, perutnina, vodna perutnina, okrasna perutnina in morska prašička naše najmlajše članice. Kot je povedal vodja razstave Franc Štumberger, se jim bodo pridružili s svojimi živalmi člani društev malih pasemskih živali iz Maribora, Miklavža, Ormoža, Pragerskega in Slovenskih Konjic. Po vstopu Hrvaške v EU pa se bo na ptujski razstavi ponovno prestavilo pobrateno društvo Fauna Ivanec. Tudi letošnjo razstavo obogatil Geggie Petra, ki se je v Haloze preselil iz Anglije. Razstavil bo nove slike eksotičnih živali, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali šest njegovih eksotičnih fazanov iz Japonske in Kitajske. Nov zanimiv projekt bo predstavila tudi Biotehniška šola Ptuj, King klub Slovenije pa bo ob svoji 25-letnici pripravil specialno razstavo golobov pasme ameriški king. Pridružil se bo tudi King klub Hrvaške, tako da bo na ogled kar sto golobov pasme ameriški king, ki so po standardu priznani v 34 barvah. „Letošnja razstava bo res zanimiva, želimo si, da bi jo videlo čim več občanov, zlasti še ljubiteljev malih živali. V pogovoru z našimi člani bodo lahko izvedeli veliko o našem delu in o posameznih živalih. Vse, ki bodo to želeli, še posebej, če so ljubitelji malih živali, bomo z veseljem sprejeli tudi v naše društvo," je še dodal Štumberger. MG Foto: Črtomir Goznik Od danes do nedelje je v športni dvorani Mladika na ogled razstava malih živali in sobnih ptic Društva gojiteljev malih živali Ptuj. Foto: PK petek • 29. novembra 2013 Spodnje Podravje Štajerski 9 Haloze • Asfaltirane in makadamske ceste Za 218 km makadamskih cest bi potrebovali se 29 milijonov Haloške občine Videm, Podlehnik, Žetale, Majšperk, Cirkulane in Zavrč imajo skupaj kar 797,1 kilometra cest. Od tega jih je 30 odstotkov še vedno makadamskih. V zadnjih 10 letih so omenjene občine za asfaltiranje makadamskih cest namenile skupno 27 milijonov evrov, še enkrat toliko bi jih potrebovale, da bi asfaltirali še preostalih 200 kilometrov makadamskih cest. Občina Cirkulane Skupno imajo 120,5 kilometra cest, od tega jih je 89,5 asfaltiranih, 31 kilometrov pa je še zmeraj makadamskih. Od ustanovitve občine so asfaltirali 45 kilometrov cest in za to porabili 4.937.938 evrov. Za asfaltiranje še preostalih makadamskih cest bi potrebovali približno 3,6 milijona evrov. Občina Podlehnik V Podlehniku vzdržujejo skupno 103,8 kilometra cest, od tega 69 kilometrov asfaltiranih ter 34 kilometrov makadamskih cest. V zadnjih 10 letih je bilo asfaltiranih 24,5 kilometra cest ter izvedenih 6 kilometrov preplastitev. V tem obdobju so porabili 3,5 milijona evrov. Za asfaltiranje makadamskih cest in dodatne preplastitve bi občina potrebovala še 8 milijonov evrov. Občina Zavrč V Zavrču imajo skupno 80,3 kilometra lokalnih cest in javnih poti. Od tega je 57,5 kilometra asfaltiranih ter 22,8 kilometra makadamskih cest. Od nastanka leta 1998 do lanskega leta so v te namene porabili približno 3,7 milijona evrov. Za dokončanje bi po njihovi oceni potrebovali še med 1,5 in 2 milijona evrov. Dolžina makadamskih občin v haloških občinah znaša v povprečju 36 kilometrov na občino. Za asfaltiranje le-teh bi občine potrebovale skupno skoraj 30 milijonov evrov. Občina Skupna dolžina cest (km) Dolžina asfaltiranih cest (km) Dolžina makadamskih cest (km) Porabljena sredstva (v milijonih evrov) Potrebujejo še (v milijonih evrov) Videm 240 200 40 7 4 Majšperk 171,4 114,6 56,8 4,5 6-7 Cirkulane 120,5 89,5 31 4,9 3,6 Podlehnik 103,8 69 34 3,5 8 Zetale 81,1 46,9 34,2 3,4 4,1 Zavrč 80,3 57,5 22,8 3,7 1,5-2 SKUPAJ 797,1 577,5 218,8 27 28,7 Občina Majšperk Na območju občine Maj-šperk je skupno 171,4 kilometra občinskih cest. Asfal- tiranih je 114,6 kilometra, makadamskih cest pa je še 56,8 kilometra. V zadnjih 10 letih je bilo asfaltiranih skupaj 59,1 kilometra, od tega se na V obdobju do leta 2020 manj sredstev za cestno infrastrukturo V programu za razvoj podeželja v obdobju 2014-2020 občine ne bodo mogle več prijavljati modernizacije cest, ker bodo imeli prednost drugi regijski projekti, in sicer takšni, ki bodo imeli multipli-kativni značaj in bodo ustvarjali nova delovna mesta. Zato dokončanja cestne infrastrukture v smislu asfaltiranja vseh makadamskih cest v naslednjih letih ni pričakovati. Po podatkih Statističnega urada RS smo imeli leta 2010 v Sloveniji 39.070 kilometrov javnih cest, od tega je bila dolžina državnih cest 6.728 kilometrov, dolžina občinskih cest pa 32.342 kilometrov. 72 % vseh javnih cest v Sloveniji ima sodobno cestišče ali 95 % državnih cest in 67 % občinskih cest. Cesta s sodobnim cestiščem je cesta z asfaltnim ali betonskim cestiščem, teh je bilo leta 2010 v naši državi okoli 21 tisoč kilometrov, gramoznih pa dobrih 10 tisoč kilometrov. novogradnje nanaša 43,4 kilometra, na preplastitve pa 15,6 kilometra. Za modernizacije cest je bilo v občini Majšperk namenjenih 4.550.000 evrov, po trenutnih ocenah bi za asfaltiranje obstoječih makadamskih cestišč potrebovali med 6 in 7 milijonov evrov. Občina Žetale Občina vzdržuje skupno 81.1 kilometra cest. Slabih 47 kilometrov je asfaltiranih, 34.2 kilometra pa še vedno makadamskih. V zadnjih letih so teh asfaltirali 30 kilometrov in zanje porabili 3,4 milijona evrov. Za asfaltiranje preostalih makadamskih cest bi potrebovali še 4,1 milijona evrov. Občina Videm V videmski občini imajo skupno 240 kilometrov lokalnih cest in javnih poti, od tega jih je 200 kilometrov asfaltiranih, 40 pa makadamskih. V preteklih 10 letih so asfaltirali 70 kilometrov cest, zanje so namenili 7 milijonov evrov, še 4 milijone pa bi potrebovali za preostalih 40 kilometrov. Patricija Kovačec Foto: PK Podlehnik • Z odprtja ceste za Strajno Veliko veselje krajanov V soboto, 9. novembra, je potekalo pri Pajnkiherju odprtje ceste za Strajno, saj so krajani neizmerno veseli nove pridobitve. Odprtja ceste so se udeležili župan, podžupan in svetniki občine Podlehnik, domačini in gosti. Dan prej so krajani ob Hor-vatovi kapeli pripravili piknik, kjer so krajani že proslavili to novo pridobitev; poleg modernizirane ceste tudi urejeno škarpo. Domačini so na asfaltiranje te ceste čakali kar nekaj let, zato so pripravili tudi dve slovesnosti. Nova pridobitev ima veliko vrednost za krajane tega dela občine. Ljudem, domačinom tega konca, bo asfaltirana cesta olajšala dostop do doma, lažje prevoze v službo, šolo in do zdravnika. Po njej bodo tako lažje vozili osebni avtomobili, delovni stroji in traktorji. Poslovili so se od blatne poti, poslovili so se od večnega gra-moziranja, ko je ob neurju odneslo gramoz v »grabo«. Predstavnik pripravljalnega odbor Ivo Zajšek je v nagovoru prisotnim povzel dogodke, ki so od prve glasno izrečene želje preko skupnega prizadevanja pripeljali do odprtja asfaltirane ceste. Iskreno se je zahvalil vsem sokrajanom in Cirkulane • Obnovili cerkvico sv. Katarine Hvaležni vsem za pomoč Majhna cerkev sv. Katarine Aleksandrijske je veliko let samevala in propadala v samem osrčju občine Cirkulane, tik ob novem vrtcu. Pred dobrim letom in pol pa se je vendarle začela obnova objekta, ki so jo te dni končali z več prireditvami. Kot je povedal cirkulanski župnik Emil Drev, ki župnijo sv. Barbare vodi že štiri desetletja, so cerkev v celoti obnovili občani sami: »Obnova se je začela pred dobrim letom in pol na pobudo več naših krajanov. Veliko jih je pomagalo, tako finančno kot materialno in z delom, da je danes spet čudovita; prenovljena v celoti. Pomoč občanov je neprecenljiva, iskreno in iz vsega srca se jim zahvaljujem,« je ob koncu del radostno povedal Drev in nato vendarle, sicer zelo približno, ocenil, da vrednost opravljenega dela krepko presega 20.000 evrov. V14. in 15. stoletju je cerkev sv. Katarine Aleksandrijske ob Beli bila sedež vikariata videm-ske župnije, velja pa tudi za prvo župnijsko cerkev v Spodnjih Halozah, postavljeno v času gotike. Cerkvica ima sicer prav zanimivo bližnjo zgodovino, saj je bila nacionalizirana, nekaj časa je služila kot učilnica za učence, nato tudi kot tistim, ki so njihovim željam znali prisluhniti in realizirali asfaltno prevleko. Domačini so ob tem dogodku izrisali tudi poseben plakat in na šaljiv način predstavili sodelujoče. Otvoritveni trak težko pričakovane asfaltne ceste so slavnostno prerezali župan občine Podlehnik Marko Mučič, poslanec Državnega zbora An- drej Čuš, podžupan Sebastjan Toplak, župan občine Juršinci Alojz Kaučič, Beti Svenšek, Anja Horvat in Marica Repinc. Novo asfaltirano cesto je blagoslovil duhovnik p. Antonel Mirt. Ob tej priložnosti je sodelovala tudi skupina šeg in navad TD Podlehnik in zaigrala skeč Blatna cesta. Zdenka Golub Otvoritveni trak težko pričakovane asfaltne ceste so slavnostno prerezali župan občine Podlehnik Marko Mučič, poslanec Državnega zbora Andrej Čuš, podžupan Sebastjan Toplak, župan občine Juršinci Alojz Kaučič, Beti Svenšek, Anja Horvat in Marica Repinc. Foto: ZG telovadnica, potem pa je bila vrnjena župniji sv. Barbare. Konec obnove so v Cirku-lanah proslavljali kar tri dni: sobotni večer je bila namenjen plesu domačih folkloristov, v nedeljo popoldne pa je k prvi maši zgodaj popoldne (po dolgih letih samevanja) vabila godba na pihala. Somaševanje je vodil kanonik mariborske škofije Janez Lesnika, po maši pa so se udeleženci lahko po- sladkali še z dobrotami domačih gospodinj. V ponedeljek dopoldne pa je bila v prostoru cerkve odprta razstava fotografij obnovitvenih del in razstava sakralnega posodja iz cirkulanskih cerkva, popoldne pa so nastopile še številne sekcije tamkajšnjega Kulturnega društva in mladinski pevski zbor OŠ Cirkulane-Zavrč. PK Razstavo fotografij v cerkvi o obnovitvenih delih so si med drugimi z zanimanjem ogledali tudi cirkulanski osnovnošolci. Foto: PK 10 Štajerski Kultura petek • 29. novembra 2013 Velika Nedelja • Kulturno društvo Simona Gregorčiča Ob 120-letnici še zlato jubilejno priznanje »120 let je doba, ki si zasluži posebno spoštovanje. In to spoštovanje velja vsem generacijam. Na stotine posameznikov in posameznic je oblikovalo to 120-letno zgodovino. Brez njih je ne bi bilo. Prav tako je ne bi bilo brez generacije, ki je trenutno aktualna,« tako je zbrane na jubilejni svečanosti minulo soboto nagovoril predsednik KD Simona Gregorčiča Anton Žumbar in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k tej bogati zgodovini. 120 pomladi pa je na slovesnosti z zlatim jubilejnim priznanjem odlikoval še Javni sklad Republike Slovenije (JSKD). Proslava ob 120-letnici društva je potekala v Kulturni dvorani Velika Nedelja, kjer se je osrednje svečanosti udeležilo kar 250 ljubiteljev kulture. Med njimi tudi župan Alojz Sok in pomočnica direktorja za razvojne projekte Marjeta Pečarič, ki je društvu podelila zlato jubilejno priznanje JSKD. Ta jubilej je društvo obeležilo s prav posebnim programom. V živo so namreč potekale le štiri glasbene točke. Nastopala je ženska pevska skupina Tisa ter kvartet Slavček in tamburaška skupina Pika poka iz Kulturnega društva (KD) Simona Gregorčiča, ki se jim je pridružila še tam-buraška skupina Macleki iz Ormoža. Zapela in zaigrala pa sta tudi Zala Stolec in Nejc Kralj, ki sta nastopala že v zadnjem delu trilogije Jesenska poroka. S pesmijo Če bi bil jaz slavček sta tudi tokrat marsikateremu gledalcu privabila solze v oči. Druge točke programa pa so potekale preko slik in filmov, ki so zbrane popeljali v bogato zgodovino društva. Osrednjo prireditev so povezovale članice društva, in sicer Mateja Kovačec, Tina Žumbar in Anja Cvetko. Sprehod skozi zgodovino KD Simona Gregorčiča je bilo ustanovljeno leta 1893 kot katoliško slovensko Foto: Stanko Zamuda Ob 120-letnici društva je pomočnica direktorja za razvojne projekte Marjeta Pečarič predsedniku KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja Antonu Žumbarju podelila zlato jubilejno priznanje. bralno društvo Mir. Skozi 120-letno zgodovino je delovalo več sekcij, in sicer knjižnica, folklorna, pevska, tamburaška in dramska sekcija. Pomemben mejnik predstavlja leto 1928, ko je bil ustanovljen Dramatični odsek društva Mir, ki je istega leta uprizoril prvo ljudsko igro Revček Andrej-ček. Leta 1941 je gledališko dejavnost prekinil prihod okupatorja. Po osvoboditvi se je društvo preimenovalo v Prosvetno društvo Simona Gregorčiča Velika Nedelja in nadaljevalo bogato kulturno dejavnost vse do danes. Njihova posebnost so odigrane predstave na prostem, ki poskrbijo za dobro voljo gledalcev. Dram- ska sekcija je tako v svojem 85-letnem delovanju na oder postavila 157 premier, ki so jih gledališčniki več kot sedemstokrat zaigrali na odru. Po številu gledalcev prednjači dramska igra Mi-klova Zala. Ogledalo si jo je namreč rekordnih 16 tisoč gledalcev. Zadnja odigrana predstava pa je bila trilogija Jesenska poroka, ki si jo je v treh letih ogledalo kar 19 tisoč gledalcev. Bogata zbirka nagrad O kakovostnem delu pa pričajo tudi številne nagrade. Dramska sekcija je bila nagrajena z zlato plaketo Velike Nedelje ter zlato plaketo Občine Ormož iz leta 1998 in 2006. Istega leta pa so za komedijo Trije vaški svetniki na državnem tekmovanju v Postojni prejeli še Linhartovega matička za najboljšo odigrano predstavo v celoti. Od novembra 2011 ima društvo tudi status društva. Poleg dramske sekcije delujeta še tamburaška skupina in skupina ljudskih pevcev. Društvo šteje okrog 140 članov, ki jih poleg ljubezni do kulture druži še pestro družabno življenje. In tako je bilo tudi po uradnem delu svečanosti, kjer so nazdravili 120-letnemu slavljencu - KD Simona Gregorčiča. Monika Levanič Ptuj • Regijsko srečanje godb „Zagodli" in „popihali" so jo Petkov večer so v dvorani ptujske Gimnazije popestrili pihalci in godbeniki iz naših krajev. Na regijskem srečanju so se predstavili Podlehničani, Ptujčani, Markovčani in Ormožani. Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ptuj, je v petek v kulturni dvorani ptujske Gimnazije organiziral regijsko srečanje godb. Predstavili so se Pihalni orkester KD Podlehnik pod vodstvom dirigentke Marije Feguš Friedl, Pihalni orkester Ormož, ki ga vodi Slavko Petek, društvo Godba na pihala občine Mar-kovci pod dirigentsko palico Petra Gojkoška in Pihalni orkester Ptuj, ki ga vodi Fredi Simonič. Tokratni dogodek je bil eno izmed 15 regijskih srečanj godbenikov, ki jih je spremljal strokovni spremljevalec Daniel Leskovic. Srečanju na Ptuju sta ta teden sledili še dve, s čimer je za letos tovrstno predstavljanje slovenskih godbenikov in pihalcev na regijskem in državnem nivoju končano. Dženana Kmetec Foto: Langerholc Tednikova knjigarnica Ta veseli dan kulture in pravljice za odrasle Konica Ivana PotrCa Piuj PoShVka <■■::■ Pni Ta veseli dan kulture je prazničen od leta 2000, ko so za takega razglasili rojstni dan Franceta Prešerna. Mnogi so bili namreč mnenja, da državni kulturni praznik, ki je na dan pesnikove smrti, pač ni dobra izbira. A ker je 8. februar ozaveščen v vseh generacijah Slovencev in Podalpci smo znani po nenaklonjenosti resničnim spremembam, je postal pesnikov rojstni dan ta veseli dan kulture, ko kulturne ustanove vseh vrst, od gledaliških hiš, galerij, muzejev in drugih, na stežaj in brezplačno odprejo svoja vrata. Knjižničarji, ki s(m)o praznovali svoj dan (dan slovenskih splošnih knjižnic, 20.11.) minuli teden, pravimo, da so v knjižnicah tako in tako »ti veseli dnevi«, saj so vrata splošnih knjižnic odprta brezplačno vse delovne dni v letu. In če se naši uporabniki držijo knjižničnega reda in pravil, potem je strošek letne članarine zanemarljiv; če pomislimo na ceno kino vstopnice v prestolnici (7 EUR), je članstvo za odrasle v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj malenkost, otroci in mladi do 18. leta pa so po mednarodnih priporočilih oproščeni plačila članarine. Našteta praznična dneva bomo počastili v »Ivanovi knjižnici« (Mimogrede: tako je knjižnico poimenovala študentka, ki ji je Ivanova domača knjižnica nekoliko bolj všeč od Otonove, Mestna knjižnica Ljubljana, Knjižnica Otona Župančiča, iz Ljubljane, ker smo prijazni in strpni do študentov, ki ne utegnejo nemudoma po rezervirano gradivo, je rekla ...) natančno 3. decembra, v torek ob 19. uri v razstavišču knjižnice. Takrat bo izveden Pravljični večer za odrasle in zaključena bo bralna značka za odrasle 2013. Vabljeni! Pravljice bodo pripovedovali Mojca Plazniki iz Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, Darinka Čobec iz Knjižnice Lenart, Igor Černe in Andreja Erdlen iz Mariborske knjižnice, Vesna Radovanovič iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota ter spodaj podpisana pravljičarka. Pravljično mikavno vzdušje bodo pričarali tudi tolkalci Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Pravljičarke in pravljičar bodo pripovedovali o iskreni ljubezni in o mladosti, pa o starosti, o novoletnih željah in brezumnem potrošniškem hitenju, o materinski ljubezni in bitjih, ki so nekoč bila, pa zdaj živijo na dnu in vrhu morja, pa o čudodelni krogli, ki je revne vaščane, po njihovi želji, seveda, spremenila v same bogataše, pa Potrčevo Pravljico o Vanču, saj je bilo letos jubilejno Potrčevo leto v knjižnici. Prav zato bodo letošnji odrasli bralni značkarji prejeli posebej dotisnjeno Potrčevo knjigo, kar je soomogočila založniška hiša Litera iz Maribora. In če ste morda pomislili, cenjeni bralci, da so pravljice le za otroke, pridite in se prepričajte, so časi taki, da prave pravljice pobožajo ušesa in srce in pravljičnost lepo gre na začetek decembra! In ker je pred vrati miklavževo, vam še povemo, da stara legenda pravi, da je pred mnogimi stoletji v mestu Patara živel pobožen in bogaboječ par. Mož in žena dolgo nista mogla imeti otrok, zato sta tudi molila in se priporočala za otroka. In res, dobila sta sina, ki sta ga poimenovala Miklavž, kar pomeni »zmaga ljudstva«. Že kot deček je rad pomagal ljudem, ki so se znašli v stiski. Ko je bil posvečen v duhovnika, pa so mu umrli starši, ki so bili premožni ljudje in tako je fant podedoval veliko imetje. Toda bogastva ni zadržal za sebe, marveč ga je razdelil med reveže. Nekoč je slišal o možu, ki je imel tri hčere. Bil je obubožan plemič in je v hudi stiski želel svoje hčere prodati v suženjstvo, da bi lahko preživel družino. Miklavž pa je vzel kepo zlata in se ponoči prikradel v njihovo hišo ... (več v slikanici Legenda o svetem Miklavžu. Anselm Grün. Prevedla Tadeja Petrovčič Jerina. Celjska Mohorjeva družba, 2012). Vabljeni na ta veseli dan kulture v knjižnico! Liljana Klemencic Gimnastika Tjaša Flanjak druga v Beogradu Stran 12 Košarka Nekaj presenečenj že v uvodu lige PARKL Stran 12 Moto šport Priznanja za Pšajda, Gajserja in AMD Ptuj Stran 21 Strelstvo Petra Vernik in Sašo Stojak najboljša Stran 21 Franci Fridl »Želim si napredka v igri in na lestvici« Stran 22 Nogomet Najbolj izenačena je 1. liga MNZ Ptuj Stran 22 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíúiiajt¿ fiai na íuitovnim. ífitiíu! RADIOPTUJ ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Komu bo bolj teknilo pozno nedeljsko kosilo? Kljub hladnemu, že skoraj zimskemu vremenu, se po nedeljskem kosilu v mariborskem Ljudskem vrtu obeta pravi nogometni spektakel. Med sabo se bosta pomerila trenutno dva najboljša štajerska nogometna kolektiva. Državni prvaki iz Maribora bodo gostili odkritje letošnje sezone iz Zavrča, tako da je spektakel zagotovljen. Temu v prid pričata že dve odigrani letošnji tekmi med omenjenima tekmeca: v uvodnem krogu so številni gledalci v Ljudskem vrtu po preobratu videli minimalno zmago domačinov, medtem ko je v 10. krogu rekordno število gledalcev v Zavrču videlo prvi letošnji poraz vijoličastih. Vse to obeta novo zanimivo predstavo: tekmeca se odlično poznata, zato večjih presenečenj ni pričakovati. Vijoličasti so kljub četrtkovi evropski Foto: Črtomir Goznik Medsebojne tekme: 1. krog: Maribor - Zavrč 2:1 (0:1); 0:1 Golubar (2.), 1:1 Bohar (52.), 2:1 Fajič (89.); 10. krog: Zavrč - Maribor 1:0 Murko (16.). Nogometaši Maribora in Zavrča (na fotografiji sta Goran Cvijanovič in Doris Kelenc) so se v dosedanjem poteku prvenstva pomerili že dvakrat: vsaka ekipa je slavila po enkrat. tekmi z Rubinom Kazanom favoriti, toda le-ti v nogometu ne zmagujejo vedno. Ante Ši-mundža bo nedvomno naredil vse, da bo mariborski publiki skušal pričarati trenutke veselja pred skorajšnjim odhodom na zimski odmor, cilj gostov pa bo nedvomno ostati vsaj nepo-ražen. To bi bilo odlično izhodišče pred zadnjim dvobojem v letošnjem koledarskem letu, ko na miklavževo v Športni park prihaja Celje. Mariborčani letos ne blestijo, toda njihov širok in kakovosten igralski kader jim še vedno zagotavlja, da so korak pred tekmeci. Toda razkorak med njimi in ostalimi ekipami je vsaj letos precej manjši kot v preteklih sezonah, kar bodo v nedeljo skušali izkoristiti tudi Zavrčani. Viktor Trenevski pod Kalvarijo večjih težav s Nogomet • Kristian Lipovac, NK Aluminij »Želim doprinesti k uspehom svoje ekipe« 23-letni Kristian Lipovac (3. decembra bo dopolnil 24 let) je že pred leti dokazal, da spada med najbolj talentirane mlade vratarje v Sloveniji. Med drugim si je prislužil poziv ljubljanske Olimpije, ki se ji je pridružil v sezoni 2009/10. Zanjo je v sezoni 2010/11 v 1. ligi odigral sedem srečanj. Še dodatne štiri je v 1. ligi dodal lani v dresu Aluminija, kamor se je vrnil v sezoni 2011/12. Pri Kidričanih prvi vratar ostaja Tomaž Murko, letos pa je po njegovi lažji poškodbi v 9. krogu dobil priložnost Kri-stian. Dobro jo je izkoristil in v zadnjih šestih tekmah začel v začetni enajsterici (branil je tudi v 1. krogu proti Beli krajini, op. a.). Po lažji poškodbi Tomaža Murka si dobil priložnost v začetni enajsterici in se v njej ustalil. Kako gledaš na svoje predstave? K. Lipovac: »Sam gledam le na to, da dobro opravim svoje delo in s tem pomagam k uspehom ekipe. Vsak posameznik Foto: Črtomir Goznik Kristian Lipovac je v letošnji sezoni na sedmih tekmah prejel le pet zadetkov, od tega tri v Šenčurju. lahko doda nek delež in s tem ekipi pomaga tja, kamor tudi spada. Kar se tiče Tomaža, lah- ko rečem, da je izvrsten človek in nogometaš. Z njim imam odličen odnos, pravi prijatelj- ski; res mi veliko pomaga in sem vesel, da lahko delam z njim. Tudi z njegovo pomočjo sem ga lahko na zadnjih tekmah dostojno zamenjal.« Konec sezone je bil za vašo ekipo odličen, saj ste nanizali same odlične predstave? K. Lipovac: »Sezone nismo začeli po pričakovanjih, v zadnjih tekmah pa se je spremenilo in smo vendarle ujeli pravi ritem. Sezono smo končali z dobrimi predstavami in nenazadnje z dobrim izkupičkom točk.« Krivulja rezultatov se je dvignila s prihodom trenerja Roberta Pevnika. K. Lipovac: »Za nami so bile zelo dolge in naporne priprave s trenerjem Antejem Šimun-džo. Z novim trenerjem je zapihal nek svež veter, ki smo ga v tistem trenutku potrebovali. S svojim pristopom in karizmo nas je sprostil do te mere, da smo se lahko rezultatsko dvignili in naredili lepo serijo.« JM sestavo ekipe ne bo imel, saj se po prestani kazni zaradi redečega kartona v moštvo vrača Aleš Čeh. Ta teden je zbolel Andrej Dugolin, tako da je njegov nastop vprašljiv, nekaj težav pa ima tudi Jure Matja-šič, ki pa bo vendarle kandidiral za nastop. Beli se želijo v Ljudskem vrtu pred lepim nogometnim ambientom predstaviti v pozitivni luči, še enkrat več bodo skušali dokazati, da so upravičeno na visokem mestu na tabeli ter da lahko pari-rajo najboljšemu slovenskemu klubu na njegovih tleh. Tudi za podporo belim se v Mariboru ni treba bati, saj se glede na dejstvo, da je pred klubom iz Haloz najbližje gostovanje v ligi, obeta pravi naval završkih privržencev v Ljudski vrt. S podporo dvanajstega igralca je seveda lažje igrati, trener Zavrča Viktor Trenevski pa upa, da bo podpora tudi tokrat takšna, kot je bila v uvodnem 1. SNL, 19. krog: Maribor - Zavrč, nedelja, 1. 12., ob 14.30 v Ljudskem vrtu krogu prvenstva: »Seveda upam na dobro vzdušje in podporo našim fantom. Verjamem, da bo veliko naših navijačev prišlo v Maribor, saj potrebujemo podporo, kot jo bomo seveda potrebovali tudi na zadnji letošnji tekmi proti Celju. Maribor je favorit in to, da so vijoličasti igrali evropsko tekmo, sploh ni prednost za nas, temveč za njih, saj se bodo skušali še bolj dokazati pred domačo publiko. Obenem Maribor ponuja priložnost domačim mladim fantom, ki se na vsak način želijo dokazati. Pri nas vsa ta ev-forija nekoliko upada, vseeno pa želimo z dobro tekmo proti Mariboru in Celju na najlepši možen način končati jesensko zgodbo. Proti Olimpiji so bila pričakovanja velika, toda ni se nam izšlo, zato se bomo čim bolje pripravili na Maribor, kjer bomo dali vse od sebe in upamo na najboljše.« Tadej Podvršek Rokomet • 1. A SRL (m) V Mariboru rekorden poraz Jeruzalema Maribor - Jeruzalem 39:14 (21:6) MARIBOR: Škalički (2 obrambi), Vran (7 obramb), G. Čudič (3 obrambe - 1 x 7 m); Štefanič, Ma-linovic 1, Žmavc 1, Jamnik, Poklar 2, Razgor 4 (1), Kodrin 4, Hrastnik 5, Fidel 5 (1), Zarabec 1, Kleč 7, Sok 9. Trener: Marko Šibila. JERUZALEM: Belec, Žuran (3 obrambe); Poznič 3, Kolmančič, Putarek, Bogadi, Lukman, Raduj-kovič 3, B. Čudič 6 (4), Gregorc, Mavrič, Šišmanovič, Mesarič 2, Topolovec, Peček, Kirič. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Maribor 2/2; Jeruzalem 7/4. IZKLJUČITVE: Maribor 2; Jeruzalem 4 minute. IGRALEC TEKME: Tadej Sok (Maribor). Ormožani so v sredo v Mariboru doživeli najhujši poraz v svoji zgodovini, odkar od leta 2003 nastopajo v elitni druščini. Najvišja poraza doslej sta segala v leto 2012 (Celje 40:19) in v leto 2013 (Gorenje 45:24). Poraz v Mariboru je bil pričakovan, vendar si nihče ni mislil, da bo izražen s kar 25 zadetki prednosti za vijoličaste. Izgleda, da so se Ormožani zadovoljili z doslej doseženim v prvenstvu, na drugi strani so varovanci trenerja Marka Šibile po visokem porazu v Prešovu svojo jezo stresli nad Ormožani. In ko v sami tekmi voz začne drseti navzdol, ga je nemogoče ustaviti. In prav to se je zgodilo Ormožanom na Taboru. O tekmi je najbrž nepotrebno izgubljati besede, saj rezultat pove vse. Že do odmora so si gostitelji priigrali kar 15 točk prednosti (21:6), ki so jo v 2. polčasu povišali na končnih 25 točk prednosti (39:14). Ne smemo pa pozabiti, da je v Mariboru trener Saša Prapotnik spočil nekatere načete igralce, ki jih pri Jeruzalemu kar mrgoli. Število doseženih zadetkov Jeruzalema (le 14) je tudi negativen rekord v zgodovini ormoškega kluba v elitni druščini. Pred Ormožani je v sredo, 4. decembra, ob 19.00 v Športni dvorani na Hardeku tekma 14. kroga proti novomeški Krki. Že tu bo zgodba povsem drugačna in bodo Ormožani lovili svojo šesto prvenstveno zmago. Visok poraz v Mariboru bo hitro pozabljen: ko berete te vrstice, je že daleč v ozadju ormoškega arhiva ... UK 12 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 29. novembra 2013 Gimnastika • Državno prvenstvo v Kopru Dobri ekipni dosežki GD Ptuj V Kopru je bilo izvedeno državno prvenstvo v akrobatiki, ki se ga je z množično zasedbo 33 tekmovalcev udeležilo tudi Gimnastično društvo Ptuj. Ptujčani so se za svoje nastope v zadnjem obdobju intenzivno pripravljali pod vodstvom tre- nerjev Tjaše Flanjak, Nataše Kante Flanjak in Rikarda Flanjaka. Ekipa ptujskih cicibanov je na Obali osvojila 2. mesto, mlajše in starejše deklice so bile oboje tretje. Prva ekipa ci-cibank je bila 8., druga pa 13. med 16 ekipami. Med posameznicami se je najbolj izkazala Pija Panič, saj je bila četrta med mlajšimi deklicami, medtem ko je bila v isti kategoriji enajsta Lea Skok. Iz ptujskega tabora sta šesti mesti osvojili Eva Veselič pri starejših deklicah in Gašper Turk pri cicibanih. Med cicibankami je v številčni konkurenci 96 gim-nastičark Sara Molnar zasedla 26. mesto. Prav zaradi izjemne konkurence - skupno je na tekmovanju nastopilo okrog 450 tekmovalcev - so lahko v Gimna-stičnem društvu Ptuj s svojimi nastopi in rezultati zelo zadovoljni, tri osvojene medalje so bile le še smetana na torti. David Breznik Številčno zastopstvo GD Ptuj na državnem prvenstvu v Kopru Gimnastika • Odprto prvenstvo Srbije Tjaša Flanjak druga v Beogradu Ptujčanka Tjaša Flanjak je v soboto tekmovala na odprtem prvenstvu Srbije v skokih čez malo prožno ponjavo. To je bilo prvo tekmovanje za našo gimnastičarko po poškodbi, ki se ji je zgodila pred tremi meseci (zaradi padca je bila za nekaj časa prisiljena prekiniti vse stike z gimnastiko). Po dolgem okrevanju se je ponovno odločila vstopiti v telovadnico in je začela trenirati. Z močno voljo in željo po uspehu se je odpravila na preizkus v Srbijo, kjer je znova dokazala, da še zmeraj sodi v sam gimnastični vrh. Na tekmovanje se je prijavilo osem srbskih in osem slovenskih gimnastičnih klubov ter društev. Flanjakova je dosegla odlično 2. mesto in je tako izvrstno zastopala slovenske barve ter seveda tudi Gimnastično društvo Ptuj, v katerem je začela trenirati že kot majhna deklica. V prvem skoku je izvedla enojno šraubo in pol, drugi skok je bil dvojna šrauba, v tretjem poskusu pa je izvedla dvojni salto naprej skrčeno. V Beogradu sta odlično mlado gimnastičar-ko prvič po dveh letih, odkar je odšla trenirat in tekmovat v Ruše, spremljala njena nekdanja in sedanja trenerja Rikardo Flanjak in Nataša Kante Flanjak. Ta uspeh bo prava spodbuda za Tjašine nadaljnje aktivnosti: najverjetneje bo že v začetku prihodnjega leta ponovno nastopila na kakšnem mednarodnem tekmovanju na Madžarskem, v Srbiji in v Avstriji. David Breznik Tjaša Flanjak je odlično nastopila na mednarodnem tekmovanju v Beogradu. Košarka • PARKL Nekaj presenečenj že v uvodu Pretekli teden je bil odigran uvodni krog letošnje lige PAR-KL, ki je postregel z nekaterimi presenečenji. Uvodno tekmo sezone je letos gostila drugoligaška ekipa iz Rač, ki se je v Framu merila z novinci v ligi, ekipo KK Nona Lenart. Slednjim se poznajo izkušnje iz 4. slovenske lige, ki so jih tokrat uspeli unovčiti. Karavana se je preselila v Cirkovce, kjer so lanski prvoligaši TED ŠD Cirkovce premagali finaliste lanske druge lige, ekipo KK Čre-šnjevca. V 2. ligi je bila odigrana le še tekma med okrepljeno ekipo ŠD Ptujska Gora in novinci v drugoligaški ligi, ekipo Bar Kaučič Utd. Pri slednjih igrajo igralci, ki imajo že kar nekaj let staža v ligi PARKL, zato njihova zmaga ni presenečenje. Prva liga bo tudi letos izenačena in pestra, zato je lahko vsaka tekma presenečenje zase. Tako so lanski udeleženci Final4, NKBM, izgubili v Star-šah, ekipa MCA pro pa je premagala lanske podprvake lige, KK Pragersko. Izenačeno je bilo predvsem v Kidričevem, kjer je ekipa KPŠ slavila po podaljških. Le zmaga aktualnih Ekipa KK Starše (na fotografiji) je v uvodu v svoji dvorani premagala ekipo NKBM. prvakov lige, ekipe KK Adec-co MB, proti novincem v prvi ligi, mladi ekipi Čiro Starše, ni nepričakovana. Tudi ob tem koncu tedna čaka ljubitelje košarke veliko zanimivih tekem, izpostavili bi tekmi KPŠ - Starše in Adecco MB - MCApro. Ur 1. liga Pari 2. kroga: Rezultati 1. kroga: SD Kidričevo - KPŠ 76:85, KK Starše - NKBM 74:65, MCA pro - KK Pragersko 86:64, KK Adecco MB - Čiro Starše 82:67. 2. liga Rezultati 1. kroga: KK Rače KK Nona Lenart 74:85, TED ŠD Cirkovce - KK Črešnjevec 53:44, ŠD Ptujska Gora - Bar Kaučič Utd 57:62. KK Pragersko - ŠD Kidričevo (28. 11., ob 19.50, v OŠ Pragersko), Čiro Starše - NKBM (29. 11., ob 20.20, v OŠ Starše), KPŠ - KK Starše (30. 11., ob 15.00, v Gimnaziji Ptuj), Adecco MB MCApro (30. 11., ob 17.00, v 2. Gimnaziji MB), AdeccoOldStars - TED ŠD Cirkovce (30. 11., ob 19.00, v 2. Gimnaziji MB), Ptujska Gora - KK Rače (29. 11., ob 19.45, v OŠ Majšperk). Judo V Ljubljani 50. Nagaoka V Ljubljani je na 50. pokalu Nagaoke v judu nastopilo 231 tekmovalcev iz Italije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Bolgarije, Rusije, Madžarske, Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Treba je pohvaliti JK Olimpija, ki je pripravil že petdeseto tekmovanje Nagaoka. JK Drava Ptuj Med 32 klubi so v športni dvorani vojašnice Edvarda Pe-perke nastopili tudi člani JK Drava Ptuj. Po sanaciji poškodbe se je na tekmovališča vrnila Urška Urek, ki je v Ljubljani vpisala dve zmagi. A tako v članski kot tudi v mlajši članski konkurenci v kategoriji nad 78 kg ni imela tekmice, tako da ni mogla opraviti pravega preizkusa. Iz kajaka je na blazine prestopil Tilen Vidovič, ki se je v zadnjem obdobju vrnil k treningom juda. Za Dravo je dobro nastopil že v ligaškem tekmovanju, tokrat pa je na Nagaoki v kategoriji članov do 81 kg osvojil 3. mesto, medtem ko je bil pri mlajših članih peti. Iz ptujskega tabora je tekmoval med člani še Jaka Kodela, ki je bil v kategoriji do 66 kg peti. TVD Partizan Ljutomer Ekipno je TVD Partizan Ljutomer osvojil odlično 7. mesto, med posamezniki pa so vidnejše rezultate dosegli: kadetinje: 2. Hana Prelog (-57 kg); kadeti: 2. Narsej Lackovič (-90 kg), 3. Uroš Vozlič (-60 kg); mlajše članice: 2. Kaja Čeh (-do 57 kg), 3. Hana Prelog (-57 kg); mlajši člani: 1. Žiga Šendlinger (-60 kg), 3. Grega Novak (-60 kg) in Narsej Lackovič (-90 kg), 4. Patrik Vojsk (-100 kg); članice: 3. Kaja Čeh (-57 kg), 4. Hana Prelog (-57 kg); člani: 1. Žiga Šendlinger (-60 kg), 2. Grega Novak (-60 kg). DB, NŠ Namizni tenis Marsel dvakrat na zmagovalnem odru, Daniela in Nika enkrat V Varaždinu je od 22. do 24. 11. potekalo že 43. odprto prvenstvo Varaždina v namiznem tenisu (9. memorial Mirka Abramovica). Na njem je nastopilo 550 igralcev iz Hrvaške, Slovenije, BiH in Italije; ti so nastopili v osmih posameznih in ekipnih kategorijah. Med močnim slovenskim zastopstvom so bili tudi člani NTK Ptuj in NTK Cirkovce. Najboljši rezultat je dosegel Marsel Šegula (NTK Ptuj), ki se je v najbolj množični kategoriji mlajših kadetov (90 nastopajočih) s šestimi zaporednimi zmagami prebil med najboljše, do polfina-la. Tam je moral po izenačenem dvoboju z rezultatom 2:3 priznati premoč Zagrebčanu Filipu Borov-njaku. Marsel je v ekipnem delu tekmovanja zaigral skupaj z Matijem Novelom (Arrigoni). Bila sta uspešna, saj sta med devetimi ekipami osvojila 1. mesto. V ekipnem delu so se med najboljše prebile Daniela Tomanič Butko-vska, Nika Belaj (obe Cirkovce) in Nuša Vogrinčič (Kema), ki so osvojile 3. mesto. Med posameznicami se je Daniela prebila v finalni del in nastope končala na 9. do 16. mestu. Rezultati: najmlajši kadeti (75 igralcev): Nino Šegula (NTK Ptuj, skupina); mlajši kadeti (90 igralcev): Mar-sel Šegula (3. do 4. mesto); kadeti (88 igralcev): Sašo Malo-vič (skupina), Marsel Šegula (17. do 32. mesto - poraz od Marka Vidačka, kasnejšega zmagovalca turnirja); mlajše kadetinje (56 igralk): Daniela Tomanič Butkovska (9. do 16. mesto), Nika Belaj (17. do 28. mesto), Ina Unger (skupina); kadetinje (55 igralk): Katja Krajnc (17. do 28. mesto), Eva Gojkovič, Sara Štumberger, Iva Unger (vse skupina); mladinke (40 igralk): Anja Bez-jak (17. do 26. mesto). Ekipno: mlajši kadeti (7 ekip): Arrigoni-Ptuj (1. mesto); mlajše kadetinje (9 ekip): Ke-ma-Cirkovce (4. mesto); Cirkovce (skupina). jm Rokomet • Mlajše kategorije MLAJŠI DEČKI A REZULTATA 7. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Pomurje 21:7 (12:5), Drava Ptuj - Mo-škanjci Gorišnica 25:18 (14:9). 1. V. NEDELJA C. O. 6 5 0 1 10 2. DRAVA PTUJ 6 5 0 1 10 3. MOŠKANJCI-GOR. 6 3 0 3 6 4. POMURJE 5 1 0 4 2 5. ARCONT RADGONA 5 0 0 5 0 VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - POMURJE 21:7 (12:5) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Vid Munda, Jure Lukman, Žiga Borko, Žan Toplak 3, Elvino Kuhar 5, Uroš Horvat 3, Tobi To-rič 3, Žiga Herga Rizman, Gašper Cvetko, Aleš Zemljič, Niko Sovič 2, Aljaž Kosi 3, Enej Kovačec 2, Tilen Pfeifer, Domen Šošter. Trenerja Branko Bokša in Jernej Kosi. STAREJŠI DEČKI A REZULTAT 10. KROGA: Pomur-je - Velika Nedelja Carrera Optyl 23:24 (10:11) 1. JERUZALEM ORMOŽ 4 4 0 0 8 2. ARCONT RADGONA 5 2 0 3 4 3. V. NEDELJA C. O. 4 2 0 2 4. HIB LIBENAU 3 3 0 0 5. POMURJE 6 0 0 6 POMURJE - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 23:24 (10:11) VELIKA NEDELJA CARRETA OPTYL: Matic Škrjanec, Niko Anderlič, Tim Kokalj 5, Matic Vršič 7, Marko Hržič 3, Alen Škrlec 5, Niko Gašič 3, Uroš Kosi 1, Sebastjan Meško. Trener: Darjan Mesarec. STAREJŠE DEKLICE B 1. TENZOR DP - LOGIK 3 3 0 0 6 2. GEN - I ZAGORJE 3 2 0 1 4 3. JERUZALEM ORMOŽ 3 2 0 1 4 4. ŽRK BRANIK 2 0 0 2 0 5. VEPLAS VELENJE 3 0 0 3 0 TENZOR DP LOGIK PTUJ - VE-PLAS VELENJE 27:9 (15:4) ŽRK TENZOR DP - LOGIK PTUJ: Tjaša Malek Petrovič 6, Ajda Jakomini 3, Iva Zidarič, Klara Hliš, Nuša Puž 5, Bedrač Nika 5, Sara Šegula 2, Nika Vidovič, Špela Topolnik 2, Anea Bezjak 2, Laura Škrabl, in Alja Krasnič 2. Trener: Sašo Petek DK, TP petek • 29. novembra 2013 MéSélildeCémbén Štajerski \ 13 Naj bodo praznični dnevi čim lepši V predprazničnem in prazničnem času si vedno vzamemo nekoliko več časa za druženja s prijatelji in sorodniki. Tako je tudi prav, saj nam sicer vedno hitrejši vsakodnevi ritem tega ne dopušča. Vendar pa naj bodo praznični dnevi res namenjeni prednostno druženju, ne pa nakupovanju in pripravi hrane za goste. Seveda je znak praznikov tudi nekoliko bolje obložena miza. Ker nam običajno primanjkuje časa za pripravo in kuhanje raznih jedi, pa tudi da ne bomo večino časa, ki smo ga namenili druženju, preživeli namesto s prijatelji s kuhalnico v roki, se običajno na mizi znajdejo vnaprej pripravljeni narezki. Da pa bo letos pogostitev obiskovalcev malo drugačna kot običajno, smo pripravili predloge za nekoliko drugačne prigrizke, ki se lahko hitro pripravijo vnaprej ter so zelo enostavni in okusni. škatlica poljubnega mlečnega namaza (npr. Mu), 1 žlica kisle smetane, 1 žlica majoneze, 1 žlica gorčice, sol po okusu. Salamo, sir, kumarice in jajca zmešajte v mutipraktiku. Primešajte mlečni namaz, majonezo, kislo smetano in gorčico ter solite po okusu. Nato dajte v hladilnik za kakšno uro in postrezite s svežim kruhom ali popečenim toastom. Tunini topli kruhki Mesno-zelenjavni namaz . > Sestavine: 1 mini salama Poli, 10 dag sira (edamec, tilzit ali nekaj podobnega), 6-8 kislih kumaric, 2 trdo kuhani jajci, 1 ahska »»[M w m m i«» MESO IZDELKI r Q3£> - 1'Mtil Jltl * KOLESARSKA KLOBASA 1,99 C/KG • KRVAVICE 4,68 € - 36% = 2,99 €/KG SV. MESNATE KOSTI 0,95 €/KG začinjena piščančja stegna 1,99 €/KG PEČENA MESNA SLANINA 4,99 €/KG VPONUDBI TUDI VSAKDANSVEZA TELETINA, TEL. ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ... OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE. VABLJENI V MESNICE JOŽETA FINGUŠTA! KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Sestavine: 2-3 toast kruhki, pločevinka tune, 2 žlici kisle smetane, nariban sir, origano. V manjšo posodico stresite tuno in nariban sir ter dodajte kislo smetano in začimbe po okusu. Vse skupaj premešajte. Maso naložite na 2 ali 3 toast kruhke (odvisno, ali želite več ali manj mase na vsakem) in jih postavite v pečico za toliko časa, da robovi kruha čisto narahlo porjavijo. Obloženi topli kruhki Sestavine: toast kruh, 250 g mortadele, 250 g sira, 1 lonček kisle smetane, 1-2 jajci, pribl. 10 vloženih kumaric, 1 file vložene paprike ali feferonov, 1-2 ščepca origana oz. po okusu. Nasekljajte mortadelo na čim drobnejše kockice, nato nari-bajte sir, nasekljajte kumarice in papriko ter vse skupaj stre-site v večjo posodo, kjer maso dobro premešajte. V maso vmešajte kislo smetano, dodajte 1 ali 2 jajci (rumenjak in ILOGA Oglaševalci, ne prezrite naše oglasne pi^tlog^Sk^k 12.000 izvodov 24. decembra 2013 v revialni oBU| objavite svoja praznična voščila! * \\ Prilogo bo lahko prebralo več kot 38.000* bralce« tednik, saj bodo prilogo prejeli brezplačno ob|ali Rok za rezervacijo oglasnega prostora je petek, 6 Štajerski Í bo izšla, v nakladi v njej |jp lahko isopisa ŠJajerski [Hi časopisa, lecember 2013. RADIOPTUJ s^, 89,a.98,z.io4;3 Za več informacij se obrnite na marketing družbe Radio Tednik Ptuj, d.o.o., telefon 02 749 34 30 ali narocila@radio-tednik.si * 14 Štajerski MéSélildeCémbén petek • 29. novembra 2013 beljak), začinite z origanom ter vse skupaj še enkrat dobro premešajte. Dobiti morate dovolj kompaktno maso, da jo lahko na debelo namažete na toaste, torej da ne teče z njih. Ne dodajajte soli, ker sta mortadela in sir že dovolj slana. Toast kruhke prerežite po diagonali, da nastanejo trikotniki, jih na debelo (1/2-1 cm) namažite s pripravljeno maso in jih zložite v pekač. Kruhke postavite v ogreto pečico in jih pecite pri 190 stopinjah Celzija, dokler niso lepo rjavo zapečeni. Popečene kruhke lahko postrežete s svežo olivo na vrhu. Polnjena francoska štruca Sestavine: 3 francoske štruce, 30 dag šunke, 30 dag sira, 1 kozarec kislih kumaric, 2-3 trdo kuhana jajca, 1 maslo, 1 kisla smetana, 3 žlice gorčice. Francoske štruce prerežite na polovico in jih izdolbite (pomagate si lahko z nožem ali žlico): pustite samo skorjico in tanek rob sredice. Šunko, sir, jajca in kumarice narežite na drobne kocke. Kruhovo sredico natrgajte na majhne koščke, dodajte šunko, sir, jajca in kisle kumarice ter zmešajte; dosolite in poprajte po okusu. Z zmesjo nadevajte izdolbene francoske štruce. Pazite, da bo nadev dobro natlačen v odprtino, da se bodo narezani koščki potem lepo držali skupaj. Pripravljene štruce trdno zavijte v alufolijo in jih dajte vsaj za dve uri na hladno. Ohlajene narežite na rezine, debele približno 1 cm. - v Mini kaneloni z omako Sestavine: 10 palačink (dobro je, da je testo za palačinke rahlo slano), 20 rezin toast šunke, 20 rezin topljenega sira (po želji lahko uporabite tudi kateri drugi sir), moka, jajca, drobtine, 2 žlici majoneze, 4 žlice kisle smetane, malo limoninega soka, sol, poper. Na vsako palačinko položite po 2 rezini šunke (eno zraven AKCIJA AKUMULATORJEV BARTOG od 25.11. - 01.12.2013 oz. do razprodaje zalog 12V 50Ah, D+ 12V 100Ah, D+ 12V 68Ah, D+ PESTRA PONUDBA TUDI AKUMULATORJEV DRUGIH KAPACITET: 55Ah, 60Ah, 70Ah, 80Ah GARANCIJA: 2 leti za avtomobilsko vgradnjo 1 leto ostalo AKCIJA Akcija traja od 27.11. -15.12.2013 oz. do razprodaje zalog. Hladilna tekočina OLMA FREEZE-100 V ponudbi tudi pestra izbira kosovnega in oblazinjenega pohištva, talnih oblog, tepihov, tekačev, bele tehnike, vse za kurjavo (drva, peleti, briketi), vse za vrt, agro program po ugodnih cenah. Možnost plačila na obroke z Mercator Pika kartico. / BLESK1L;- Dom in vrt Krpan Ptuj, Mariborska cesta 3, Ptuj, tel.št.:02/ 713 62 21 druge), na vsako pa položite še rezino sira. Zvijte kot običajne palačinke in jih narežite na 2-3 cm debele rezine. Vsako rezino povaljajte v moki, jajcu in drobtinah. Bolje je, da jih v jajcu in drobtinah povaljate dvakrat, da med cvrenjem sir ne izteče. Panirane kanelone ocvrite v zelo vročem olju do zlatorjave barve. Zanimivo je, če v vsak kanelon pred servi-ranjem napičite zobotrebec (ali kakšno podobno paličico), saj potem ne potrebujete vilic in nožev. Zraven kanelonov postrezite omako, ki jo pripravite tako, da majonezo, kislo smetano, limonin sok, sol in poper zmešate (sol in poper dajte po okusu). Slani narastek Sestavine: 2,5 lončka moke (lonček meri 2 dl), 15 dag sira trapist (ali katerega drugega podobnega), 15 dag šunke, 15 dag kislih kumaric, 1 lonček olja, 1 lonček jogurta, 1 pecilni prašek, 4 jajca, sol, poper, 10 dag naribanega sira gavda. Jajca stepite, dodajte jogurt in olje, potem pa še moko in pecilni prašek ter vse skupaj zmešajte v gladko zmes. Po 15 dag sira, šunke in kislih kumaric narežite na majhne kockice ter dodajte v jajčno zmes in začinite po okusu. Dobro premešano zmes vsujte v model za narastke, ki ga pred tem namažite z maslom in potresite z moko. Pecite 30 minut pri 200 stopinjah Celzija. Narastek vzemite iz pečice in ga takoj stresite na pekač, obložen s peki papirjem. Potresite ga z naribanim sirom gavda in ga vrnite v pečico ter pecite še približno 15 minut pri isti temperaturi. Postrežete lahko toplega ali hladnega. Koruzni kolački s kumarično omako Sestavine: za koruzne kolače: 3 žlice koruzne moke, 60 g moke, 1 jajce, 5 žlic mleka, 1 žlica olja iz koruznih kalčkov, 1 žlička pecilnega praška, 125 g koruze (iz konzerve); za kumarično omako: 1 kumara, 1 šopek koriandra, 1/4 stroka čilija, sok 1 limone, 1 žlička curryja v prahu, 5 žlic olivnega olja. Za koruzne kolačke zgnetite iz koruzne in navadne moke, mleka, olja in jajca prožno testo. Oblikujte majhne kolačke in jih popecite v vroči ponvi na malo olja. Za kumarično omako olupite kumare in z žlico izdolbite semena. Kumarico narežite na majhne kocke, nasekljajte čili ter ju zmešajte z olivnim oljem in curryjem v prahu. Začinite s soljo, poprom in limoninim sokom. Na ohlajene koruzne kolačke z žlico nadevajte kumarično omako. Kolačke s kumarično omako takoj postrezite. Žepki s hrenovko in sirom Sestavine: 1 zavitek listnatega testa, 2 para hrenovk, 50 g ementalerja, 1/2 šopka peteršilja, gorčica, 1 jajce, 1 jedilna žlica mleka, sol. Ogrejte pečico na 200 stopinj (vroči zrak). Hrenovke in sir narežiteo na grižljaj velike kose. Liste peteršilja potrgajte s stebla. Na delovni površini razvaljajte listnato testo in ga narežite na kvadrate (približno 5 x 5 cm). Na tanko jih premažite z gorčico. Na kose testa položite hrenovko, sir in peteršilj. Konce testa na sredini stisnite skupaj (da nastane žepek). Zmešajte jajce z mlekom in nekaj soli ter s tem dobro premažite žepke. Nato jih položite z nekaj razmika na pekač s papirjem za peko. Pecite 10-12 minut, da se lepo zlato rumeno zapečejo. . K J Fotografije: internet Veseli december Avtorji fotografij in prispevkov: Alenka šmigoc Vinko, Mojca Zemljarič, Patricija Kova-čec, Dženana Kmetec, Majda Goznik, Črtomir Goznik. petek • 29. novembra 2013 MéSélildeCémbén ŠtajrnM ! 15 Praznična moda Kljub izjemno toplemu in sončnemu začetku letošnje jeseni so modni oblikovalci že veliko prej poskrbeli za to, da so bili njihovi novi modeli prikazani na vseh največjih modnih pistah modnih prestolnic po svetu - ne smejo manjkati v Milanu, Parizu, Londonu in New Yorku. Modni trendi, ki jih oblikovalci prikazujejo na velikih modnih revijah, so le prikaz tistega, kar naj bi bilo trenutno aktualno v modi. Modni trendi so eno, realnost in videno na naših ulicah pa nekaj drugega. In kaj se bo nosilo pri nas v letošnji jeseni in zimi? Mogoče tudi kakšen drzen kos, ki je bil viden na reviji v Milanu ali Parizu? Gotovo pa bo videno vsaj nekaj od tistega, kar nam ponujajo trgovine na svojih policah in v izložbenih oknih. Velikokrat je prav izložbeno okno tisto, ki privabi posameznika tudi v notranjost trgovine, tudi če v tem trenutku ničesar ne potrebuje. Glede na moje dolgoletno spremljanje izložb in polic po ptujskih trgovinah se v tem jesensko-zimskem času zgodi to, da v trgovinah pogrešam barve. Ne vem, zakaj pogojuje paleto barv letni čas. Najpogosteje se v tem času na policah trgovin najdejo oblačila in dodatki, ki so na razpolago v zelo omejeni barvni paleti. Zagotovo lahko vsako leto najdemo oblačila in dodatke v črni, sivi in rjavi barvi. Kljub vsakoletnim svetovnim modnim trendom, ki ne pozabijo tudi na druge barve, pri nas še vedno velja neko zakoreninjeno prepričanje, da v zimskem času ne smemo nositi oblačil živih barv. Škoda. Prav lepo bi bilo v tem že tako »sivem« času vsaj v izložbah videti kakšno bolj veselo barvo. Še bolje pa bi bilo takšno barvno paleto videti na ptujskih ulicah. Gotovo je nekaj, tudi v rdečem ali rumenem plašču nas ne bi zeblo. Kako veselo in lahkotno pa bi korakali v rumenih ali zelenih toplih škornjih. Moj »topel« nasvet je, da se ne skrivamo za temnimi barvami oblačil samo zato, ker je zunaj zima. In še nekaj, letos je eden od zimskih trendov posvečen tudi cvetličnim vzorcem, ki bi nam na kakšnem kosu oblačila že v zimi pričaralo sonce in misli na pomlad. Ker pa se z začetkom zimske oblačilne sezone vrstijo tudi obvezni dogodki, povezani z vstopom v novo leto, se vsako leto znova zgodi, da stojimo pred omaro in ugotovimo, da spet nimamo kaj obleči. Kako najhitreje rešiti ta večni problem? Že večkrat preizkušeno, najlažje in najhitreje, hkrati pa tudi najljubše žensko opravilo - vzeti si dovolj časa in obiskati čim več trgovin, kjer se nam na policah ponujajo različni kosi oblačil, torbic, šalov, pokrival, pasov, čevljev, škornjev... Tudi naša ekipa je dobila nalogo pripraviti nekaj predlogov za prihajajoče dni, ki se začnejo takoj z zadnjim mesecem v letu. Hodila sem mimo izložb in se ustavila pred vrati trgovine Luna. Pred kratkih so prišli v ta del našega mesta in odprli vrata tudi za nas. Tisti, ki ste že stopili skozi njihova vrata, že veste, da bodo današnji stajlingi namenjeni klasični predstavi poslovne ženske. Za začetek gremo na pred-novoletno kosilo z našimi dolgoletnimi poslovnimi partnerji (prvi stajling). Torej biti moramo dovolj poslovni, sproščeni in oblačilo nas ne sme ovirati. Skuhali in postregli bodo sicer drugi, vendar moramo za sproščenost in zabavo ob mizi poskrbeti sami. Temperature so v mejah zimske normale, tako da zraven tople jakne, ki nas bo grela zunaj, in gležnjarjev, ki bodo poskrbeli za zaključek staj-linga, izberem še črno krilo širokega kroja iz malo tanj-šega, svetlečega materiala, ki doda ščepec prazničnih trenutkov. H krilu izberem še mehko majico peščene barve s črnim detajlom v predelu vratnega izreza in črn šal. Jakna je iz umetnega krzna, ravno tako v barvi peska. Seveda nikakor ne bo šlo brez dovolj velike črne torbe, v kateri mora biti dovolj prostora tudi za kakšne male pozornosti za povabljene goste. Udobno, sproščeno in elegantno. Službena prednovoletna zabava s sodelavci je veliko bolj sproščena, saj se z njimi družimo prav vsak dan, zato bom izbrala malce bolj drzen stil (drugi stajling), kar se bo odražalo le na barvni kombinaciji, modeli pa ostanejo v duhu poslovne ženske. Torej izbrala sem klasično ozko krilo v rahlo oranžno-ma-reličnem odtenku. K temu izberem še ozko majico iz sive tanke pletenine. Siva volnena pelerina z dodatkom umetnega krzna ob vratu in na dolžini je moderna, udobna in funkcionalna, zato je ni odveč imeti v svoji garderobni omari. Zdaj pa še vsi potrebni dodatki, da bo videti res drugačna, samozavestna in pripravljena deliti neomejen čas s svojimi sodelavci. Dodam še šal v cvetličnem vzorcu in kombinaciji oranžne, modre in še nekaterih barv. Za popestritev in tisti delček drznosti v sivi zimi še modra torbica in oranžni čevlji. In sodelavci se bodo vprašali: "Kje pa je danes Jožica? Nikoli ne zamuja." Poslovna prednovoletna večerja z izbrano ekipo ljudi se bo začela z večerjo in ob prijetnem kramljanju in razpoloženju se kaj hitro lahko zavleče pozno v noč. Ker imajo v izbrani restavraciji tudi živo glasbo, se lahko zgodi tudi to, da se vsaj enkrat zavrtimo v ritmu valčka ali polke. Zato je poleg dovoljene elegance pametno misliti tudi na udobje in dobro počutje. Za zadnjo poslovno večerjo (tretji stajling) sem izbrala malo črno oblekico, ki sem ji dodala bogat ovratnik iz umetnega krzna. Zraven spada tudi mala črna torbica in klasika - črni salonarji, vendar z ne preveč ošiljeno in visoko peto, saj v tem primeru polka odpade. To so moji predlogi, vsaka od vas pa lahko k temu kaj doda ali odvzame, in sicer tako, da ostane zvesta sebi in se v izbranem oblačilu počuti kar najbolje. Oblačila za praznični december smo izbrali v ptujski trgovini Luna, nosila jih je Pa-tricija, za ličenje in pričesko je poskrbela Minka Feguš, besedilo pa je napisala Sanja Veličkovič. Srečno in uspešno poslovno leto 2014! Trgovina Milena Druzovič s.p., Osojnlkova cesta 9, 2250 Ptuj Velika izbira: • pletenin, • drobne usnjene galanterije, • brisač, kopalnih plaščev, posteljnine... Svilanit Kamnik KUPON ZA 10% POPUST Ú 16 Štajerski petek • 29. novembra 2013 Zimske^radosti na drsaliscu S pričetkom zimske sezone je čas za zimske športne aktivnosti, mednje spada tudi drsanje. Ko otroke postavljamo na drsalke, je pomembno, da so primerno opremljeni, da preprečimo morebitne poškodbe, nato se lahko prepustijo zabavi. Po besedah Eve Pirih iz šole rolanja in drsanja Lucky Luka iz Ljubljane, se prvi koraki malčkov na ledu lahko začnejo že pri 3 letih, seveda pa je vse odvisno od ravnotežja in motoričnih sposobnosti otroka. »Pri tej starosti otrok na nek način gibalno in motorično dozori. V tem obdobju zares usvoji zasuke oziroma rotacije svojega telesa, ki so pri športnih aktivnostih, kot so drsanje, rolanje, smučanje, izjemno pomembni.« Osnovne tehnike rolanja in drsanja se po mnenju Piri- mmer WELLNESS CLUBS Telefon: 041461266 Darinka Pesek, s.p., Slimmer center, Miklošičeva ulica 5,1. nastropje hujše poškodbe ob padcih. Pri drsanju so najpogostejši različni udarci, ki se zgodijo ob padcu. Manj številni so žulji in zvini, seveda pa je največ odvisno od primerne opreme, s primernim pokri-valom, ki poskrbi za zaščito tudi pred morebitnimi poškodbami glave. Pri drsalkah je pomembno, da nudijo otroku oporo in gleženj zavarujejo pred zvini. Za malčke so najprimernejše plastične drsalke z zaponkami, kot pri pancerjih, saj so dovolj trdne, da jim nudijo potrebno oporo. Če ste v dvomih, da otrok po enem ali nekaj obiskih drsališča ne bo več želel drsati, je priporočljivo, da si za prve začetke drsalke izposodite. Sicer pa je bolje kupiti nove drsalke. Za otroke so najprimernejše nastavljive plastične drsalke (»pancer« model), ki se ne zmehčajo in otroški nogici nudijo zadostno oporo, poleg tega pa jih ima otrok lahko več sezon, ker so nastavljive (številke 25-29, 30-35). Najpomembnejše pri prvih korakih na ledu je zadovoljstvo otroka. Pomembno je, da se bo malček imel lepo in da bo pri drsanju užival. Če otroku zagotovite zabavo, se bo z veseljem vračal in ne bo izgubil motivacije, to pa je tudi bistveno pri najmlajših otrocih. Ko otroka prvič postavite na led, ne smete pričakovati, da bo otrok takoj zadrsal. Led drsi in navadno otrok po prvih korakih pristane na tleh. Učitelji drsanja tako priporočajo, naj s premikanjem začnejo postopoma, s korakanjem, pri čemer naj ima otrok roke spredaj. Pogled mora biti usmerjen naprej, hrbet pa v ravni liniji od vratu do trtice. hove bistveno ne razlikujejo, razlika je le v zaustavljanju. Prav zato otroci zaradi izkušenj iz rolanja hitreje osvojijo tudi drsalno znanje. »Seveda pa to ni pravilo, saj je učenje in napredovanje odvisno tudi od otrokovih motoričnih sposobnosti, podobno kot pri ostalih športnih aktivnostih.« Primerna oprema in obleka otroka sta na ledeni ploskvi najpomembnejša faktorja za varnost in preprečevanje morebitnih poškodb. K tej opremi sodijo drsalke primerne velikosti, te naj bi bile največ 1 številko večje od številke čevljev, oblačilo, ki ščiti otroka pred mrazom, vendar pa mu vseeno omogoča sproščeno gibanje, rokavice in kapa oziroma čelada pa so namenjeni predvsem zaščiti rok in glave pred mrazom, poleg tega pa preprečujejo Da se ne bo nabralo preveč kilogramov Prihaja decembrski čas, poln različnih prijetnih in zabavnih dogodkov in srečanj, a običajno se vse vrti okoli hrane in pijače, ki se ji seveda ne moremo upreti, in zaradi katere si lahko pridobimo nepotrebne dodatne kilograme. Zato bi tudi med prazniki morali nadaljevati s športnimi aktivnostmi. Vrsta rekreacije je lahko tudi nakupovanje, zato se po nakupih odpravimo peš; tako bomo razgibali telo in se pripravili na večerne pojedine. S hojo in nošenjem težkih vrečk bomo hitro porabili kalorije, pri tem pa prav tako oblikovali mišice na rokah, paziti moramo le, da težo v rokah enakomerno porazdelimo. Namesto dvigala v trgovskih centrih izberimo raje stopnice. Ob pripravljanju praznične pojedine pa ne pozabimo na dobro in živahno glasbo, ki nas bo spodbudila, da bomo zamigali kar v kuhinji. Nepotrebnemu kopičenju zalog se lahko najlažje izognemo že z majhno dnevno aktivnostjo. Ko zmanjkuje časa zase, je jutro najprimernejši čas za telovadbo. Če si zjutraj vzamemo vsaj 30 minut za hitro hojo, bomo pospešili presnovo, naše razpoloženje bomo dvignili do te mere, da bodo zdrave izbire za mizo kar samoumevne. Seveda pa je, če nam čas dopušča, redno obiskovanje fitnes centra ali skupinskih vadb v prazničnih dneh še vedno najboljša izbira, da trenutno težo ohranimo tudi po novem letu. Zmernost naj bo glavno vodilo v veselem decembru. Le tako se nam ne bo treba v januarju ukvarjati s pridobljenimi kilogrami in razmišljanjem, kako jih izgubiti. Bistvo božičnih in novoletnih praznikov je vendarle druženje z družino in prijatelji, zato se z njimi raje poveselimo kot z obilico hrane prenajejmo. Maja Bombek fithbs ú BHTBRj • FITNES • n lAZmiBAJ SUOJO 1 • RAZUAJAHJE | - INTENZIUNA KROŽNA UADBA - ZDRAUO KOLESARJENJE - PILATES - ZDRAUA HRBTENICA - OTROŠKO ŠPORTAHJE - MASAŽA - SAUNA - PRESOTERAPIJA KUPON ZDRAVO V DECEMBRU BREZPLAČEN OBISK FITNESA ALI KATEREKOLI VADBE FITNES CENTRA ZDRAVO ob nakupu mesečne karte prejmete darilo - BIDON Posameznik lahko v času od 1.12. do 31.12.2013 izkoristi en kupon. Info: tel: 059 088 124, e-mail: info@fitnes-zdravo.si www.fitnes-zdravo.si S petek • 29. novembra 2013 MêSêlildeCëmbën Štajerski IT ^uJ0Svljica Skupaj prižgimo praznične luči v mestu Mestna tržnica, ponedeljek, 2. december 2013 ob 18. uri Uvodna prireditev v veseli december na Ptuju s prižigom prazničnih luči 18.00 Nastop otroških pevskih zborov ptujskih osnovnih šol in prihod tete Zime s spremstvom 18.30 Nagovor župana in prižig prazničnih luči v mestu 18.40 Nastop pevke Romane Krajnčan Božično-novoletni sejem in prireditve December je čas čarobnosti, pravljičnih bitij, ki obiščejo, razveselijo in obdarujejo otroke in odrasle. Je čas lepih želja, novega upanja in načrtov za prihodnost. Je čas, ko se srečamo s sorodniki, prijatelji in znanci, jim stisnemo roko in zaželimo vse lepo v novem letu. Da bi obogatili ta čas in polepšali praznične dni vsem Ptujčanom in Ptujčankam ter obiskovalcem, smo pripravili pestro decembrsko dogajanje na Mestni tržnici in na številnih drugih lokacijah po mestu. Mestna tržnica, od 16. do 30. decembra 2013 (razen vseh nedelj ter 24., 25. in 26. Ptujska pravljica Ponedeljek, 16. december 18.00 Prihod Dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva 18.30 Nastop OŠ Breg: plesna točka - Ples snežink (mentorica Mateja Sagadin) Instrumentalna točka - igranje na harmoniko (mentor Oliver Buček) 19.00 Nastop pevke Damjane Golavšek Torek, 17. december 18.00 Prihod Dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva 18.20 Nastop OŠ Ljudski vrt: dramska igra - Izgubljena snežinka plesna točka - Diamanti (glasba rihana) glasbena točka - Mladi muzikantje plesna točka - Hip-hop bang glasbena točka - Mladinski pevski zbor 19.00 Glasbena skupina Cvetličniki Sreda, 18. december 18.00 Prihod Dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva 18.20 Nastop OŠ Olge Meglič: glasbeno plesni ustvarjalci - plesna skupina Avše, Filharmoniki, Bobnarji 19.00 Glasbena skupina Mladi Mitreji Kongresno kulturno središče Dominikanski samostan na Ptuju, torek, 3. december ob 17. uri in sreda, 4. december ob 17.uri Dobrodelni koncert »Otroci za otroke« Zbiranje sredstev za pižamice in oblačila za Otroški oddelek bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Nastopajo pevski zbori iz osnovnih šol: Ljudski vrt, Grajena, Mladika, Olge Meglič, Hajdina in otroci iz Vrtca Ptuj (3. 12.) in pevski zbori iz osnovnih šol: Videm, Markovci, Cirkulane - Zavrč, Majšperk in otroci iz Vrtca Juršinci (4. 12.) Mestna tržnica, petek, 6. december od 15. do 24. ure Zadrsajmo z dobrodelnostjo v veseli december Zbiranje sredstev za pižamice in oblačila za Otroški oddelek bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Dogodki in predstavitve: Nastop folklornih skupin iz Spodnjega Podravja Nastop plesnih šol Mambo in Mainstream Otvoritev drsališča z obiskom Miklavža in drsalko Heleno Gornjak Kuhanje Miklavževega kotla Animacija za otroke z bratoma Malek Obisk in predstavitev glasbenikov in glasbenih skupin: Natalija Verboten, Vagabundi, Navihanke, Rock zasedba Strangersi, Tadej Vesenjak, Kvinton in veliki koncert rock - punk skupine NIET. Obratovalni čas drsališča: vsak dan od 8. do13. ure za osnovne šole in vrtce, od 13. do 21. ure za druge obiskovalce. Sobote in nedelje od 9. do 17. ure. Organizator Javne službe Ptuj d.o.o. December v muzeju Praznični program za družine Ptujski grad, nedelja, 8. december ob 11. uri: lutkovna predstava Peter in volk, Lutkovno gledališče Pika iz Lenarta od 11.30 do 16. ure: muzejska delavnica Iz stare knjige, izdelava novoletnih okraskov Ptujski grad, nedelja, 15. december, od 10. do 16. ure Muzejska delavnica Iz stare knjige, sejemo božično žito Ptujski grad, nedelja, 22. december, od 10. do 16. ure Muzejska delavnica Iz stare knjige, izdelava novoletne dekoracije Lutkovna predstava in delavnice so brezplačne! Organizator Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Pedagoška služba, T: 02 748 03 50, pedagogi@pmpo.si, www.pmpo.si,www.facebook.com/pokrajinski.muzej.ptuj.ormoz Program Mestnega gledališča Ptuj Sobota, 7. december, ob 10. uri za abonma Kresnička in izven ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven Sten Vilar, Skupaj lažje rastemo, gostuje Studio Anima Medvode Sreda, 11. december ob 9.30 za šole in izven Aja Zamolo, Sharlatanus Maximus, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Zavoda Kultivacija in Kripl Teatra Torek, 17. december, ob 9.30 in 11. uri za šole in izven Romana Ercegovic, Vedno te ima nekdo rad, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Otroškega gledališča Potujoča hišica in Gledališča Lalanit Ponedeljek, 23. december, ob 9.30 za šole in izven Roald Dahl, Gregorjevo čudežno zdravilo, produkcija Mestnega gledališča Ptuj December v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj Od 2 decembra 2013 do 4. januarja 2014 Praznična razstava z literarno uganko (pripravlja Leonida Mesarič) Torek, 3. december ob 19. uri, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Pravljični večer za odrasle z zaključkom bralne značke 2013, tako bomo tudi počastili dan slovenskih splošnih knjižnic. Četrtek, 5. december ob 17. uri, pravljična soba Mladinskega oddelka Pravljica z jogo (vodita Liljana Klemenčič in Sonja Trplan). Torek, 10. december ob 17. uri, pravljična soba Mladinskega oddelka Igralna ura s knjigo na temo snežaki in zima (pripravlja in vodi Jasmina Toš) Četrtek, 19. december ob 17. uri, pravljična soba Mladinskega oddelka Praznična pravljica z jogo (vodita Liljana Klemenčič in Sonja Trplan). Kulturno-zabavna prireditev s ponudbo domače in umetne obrti ter darilnega programa v ličnih sejemskih hišicah in na stojnicah, predstavitev dobrodelnih in invalidskih organizacij, decembra) gostinska ponudba, nastopi osnovnih šol, glasbenih šol, Vrtca Ptuj in kulturno-umetniških skupin s širšega ptujskega območja. nastopi glasbenih skupin. Program bo popestril prihod Dedka Mraza, tete Zime in njunega navihanega spremstva. Četrtek, 19. december 18.00 Prihod Dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva 18.20 Nastop OŠ Mladika: plesna skupina Plesni vrtinec, ki deluje v okviru ŠD Banibri (mentorica Brina Trnovšek) 19.00 Nastop pevk društva Arsana (Barbara Ribarič, Mojca Ljubša, Dominika Horvat) Petek, 20. december 18.00 Nastop OŠ Dr. Ljudevita Pivka: predstava Ples snežink v vetru 18.15 Glasbena šola Karol Pahor Ptuj: nastop skupine oddelka za jazz - Jazz Ladies (mentor Boris Majcen). 18.30 Prihod Dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva 19.00 Skupina Michael Jackson tribute band Sobota, 21. December 17.30 Delavnice za otroke 18.00 Čarodej Grega 19.00 Glasbeni sestav Carevi iz Varaždina Ponedeljek, 23. december 18.00 Prihod Dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva 18.20 Teater Cizamo: Skoraj najboljši cirkus 19.00 Glasbena skupina Cikardi and electric workshop Petek, 27. december 18.00 Prihod Dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva 18.20 Gledališče Pravljičarna: O darilu, ki ga nihče ni hotel 19.00 Nastop pevca Blaža Vidoviča Sobota, 28. december 17.30 Pravljičarka Liljana Klemenčič - Grimmove pravljice 18.00 Ivo Andric: Aska in volk ali Ples za življenje, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Gledališča Labirint in DLU 18.45 Nastop skupine Vox Arsana Ponedeljek, 30. december 18.00 Slovo Dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva 19.00 Glasbena skupina Pepi krulet Mestna tržnica, torek, 31. december od 20. ure Silvestrovanje na prostem Silvestrovanje na prostem ob zaključku božično novoletnega sejma na Ptuju z zabavno glasbenim programom in novoletno poslanico dr. Štefana Čelana, župana Mestne občine Ptuj. Organizatorji in soorganizatorji prireditev: Mestna občina Ptuj, Javne službe Ptuj, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna enota Ptuj, Center interesnih dejavnosti Ptuj, Društvo prijateljev mladine Ptuj, Mestno gledališče Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Turistično društvo Ptuj, ZRS Bistra Ptuj - RDO, OOPZ Ptuj, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Vrtec Ptuj, ptujske osnovne šole, Glasbena šola Karol Pahor Ptuj, kulturno umetniška društva ter drugi javni zavodi in organizacije. MESTNA OBČINA PTUJ Veseli december v Društvu prijateljev mladine Ptuj Mestni kino, petek, 20. december ob 16. in 17.15 Čarobni snežak, otroška gledališka predstava, Gledališče Smejček Mestni kino, sobota, 21. december ob 14.30 in 16.30 Ernest in Celestina, sinhronizirani risani film Po vsaki predstavi bosta otroke obiskala dedek Mraz in teta Zima s spremstvom. Otroci imajo prost vstop, potrebujejo brezplačno vstopnico, ki jim zagotavlja sedež v dvorani. Cena vstopnice za odrasle je 4 EUR. Vstopnice na voljo od 12 decembra na blagajni kina. Organizator Društvo prijateljev mladine Ptuj Soorganizatorji: CID Ptuj, Mestni kino Ptuj in Gimnazija Ptuj Program Centra interesnih dejavnosti Ptuj Mestni kino Ptuj, sobota, 14. december ob 10. uri Kino vrtiček: Slon I Filmska ustvarjalnica in igralnica. CID Ptuj, sobota, 14. december ob 21. uri Koncert Samo Kodela in Leteča ladja. Vstopnine CID Ptuj, nedelja, 22. december ob 19. uri Božični koncert mladih kitaristov. Vstopnine ni! Program Vrtca Ptuj v četrtnih skupnostih četrtna skupnost datum ura prostor lutkovna skupina naslov predstave GRAJENA sreda, 18. 12. 16.30 Dom krajanov Grajena Narcisa Uhec išče dedka Mraza GRAJENA sreda, 18. 12. 17.30 Dom krajanov Grajena Narcisa Uhec išče dedka Mraza PANORAMA torek, 17. 12. 16.30 Dom krajanov Bratje Reš Zvonček Pesem o zimi PANORAMA torek, 17. 12. 16.30 Dom krajanov Vičava Tulipan Prigode snežaka Snežka CENTER sreda, 18. 12. 16.30 Dvorana Vrtca Ptuj Podlesek Snežno drevo CENTER sreda, 18. 12. 17.30 Dvorana Vrtca Ptuj Podlesek Snežno drevo CENTER četrtek, 19. 12. 16.30 Dvorana Vrtca Ptuj Podlesek Snežno drevo CENTER četrtek, 19. 12. 17.30 Dvorana Vrtca Ptuj Podlesek Snežno drevo LJUDSKI VRT pon.,16. 12. 16.30 Jedilnica OŠ Ljudski vrt Mačice Priprave na Novo leto LJUDSKI VRT pon.,16. 12. 17.30 Jedilnica OŠ Ljudski vrt Mačice Priprave na Novo leto LJUDSKI VRT torek, 17. 12. 16.30 Jedilnica OŠ Ljudski vrt Deteljica Rokavička LJUDSKI VRT torek, 17. 12. 17.30 Jedilnica OŠ Ljudski vrt Deteljica Rokavička LJUDSKI VRT sreda, 18. 12. 16.00 Jedilnica OŠ Ljudski vrt Deteljica Rokavička BREG TURNIŠČE pon., 16. 12. 16.30 Dom krajanov Breg Vijolica Pujsek in Novo leto BREG TURNIŠČE pon., 16. 12. 17.30 Dom krajanov Breg Vijolica Pujsek in Novo leto BREG TURNIŠČE pon., 16. 12. 16.30 Dom krajanov Turnišče Spominčica Zajčkov prvi sneg ROGOZNICA pon., 16. 12. 16.30 Gasilski dom Podvinci Marjetica Babica Zima, kje si? ROGOZNICA torek, 17. 12. 16.30 Gasilski dom Podvinci Marjetica Babica Zima, kje si? ROGOZNICA torek, 17. 12. 17.30 Gasilski dom Podvinci Marjetica Babica Zima, kje si? SPUHLJA sreda, 18. 12. 16.30 Večnamenska dvorana Spuhlja Trobentica Mojca Pokraculja JEZERO četrtek, 19. 12. 16.30 Dom krajanov Budina-Brstje Trobentica Mojca Pokraculja JEZERO četrtek, 19. 12. 17.30 Dom krajanov Budina-Brstje Trobentica Mojca Pokraculja Organizator: Vrtec Ptuj, www.vrtec-ptuj.si,vrtec.ptuj@guest.arnes.si Drugi praznični dogodki v decembru Grand Hotel Primus, četrtek, 26. december ob 17. uri Božično otroško rajanje, brata Malek in RUD Eleja, Škrat reši Božič, Božiček ..., Vstopnina za odrasle 4 EUR, otroci prost vstop. Nakup in rezervacija vstopnic T: 02 7494 506, E: hotel.primus@terme-ptuj.si. Dvorana OŠ Ljudski vrt, sobota, 21. december ob 17.30 Božiček pleše, prva javna predstavitev v sezoni 2013/2014, organizator Plesni center Mambo Ptuj Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe programa. Za morebitne napake se opravičujemo. Mohorkova graba, Krčevina pri Vurberku, Grajena, sreda, 25. december ob 17. uri Božični koncert, organizator MoPZ KD Grajena Cerkev Sv. Petra in Pavla v Minoritskem samostanu, sreda, 25. december ob 19.30 Božični koncert mešnega pevskega zbora sv. Viktorina Ptujskega, organizator Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega Dvorana Center Ptuj, četrtek, 26. december ob 16. uri Orfejčkova parada, nastop ansamblov in posameznikov zabavne in narodno-zabavne glasbe, organizator Radio-Tednik Ptuj Dvorana Center Ptuj, petek, 27. december ob 16. uri Za velike in male, prireditev za otroke z ustvarjalnimi delavnicami, nastopi otrok, animacijo in prihodom dedka Mraza, organizator Radio-Tednik Ptuj BazArt tridnevni predpraznični kulturno-umetniški sejem Petek, I3. ob 16. uri, Gledališko-koncertna, ustvarjalna, s°b°ta 14. in nedeja 15. december šahovska (kvartopirska), Fuerstova, ob 10. uri, Fuerstova hiša, Krempljeva 1 sejemska soba, fotografska, slikarska, (ustvarjalnice, delavnice, darila, prodajne razstave) Second-hand, kino soba, Artphoteka Organizator Zavod Itadakimasu v soorganizaciji s KUD Čar Griča, Tuu, Tjašo Čuš in družino Fuerst. http://creativeptuj.si/ Zasebna glasbena šola Sv. Petra in Pavla Refektorij Minoritskega samostana na Ptuju, ponedeljek, 2. december ob 18. uri Ta veseli dan kulture Pianisti bodo izvajali skladbe slovenskih skladateljev Mestno gledališče Ptuj, sobota, 21. december ob 10. in 11.30 Janez Bitenc, Šest kužkov, glasbena pravljica Refektorij Minoritskega samostana na Ptuju, ponedeljek, 23. december ob 19. uri M. ARS KVARTET, glasbeni večer - Weber, Haydn, Brahms 18 Štajerski petek • 29. novembra 2013 Je zaradi poka vredno ostati brez prstov? Bliža se najlepši mesec v letu, ko bodo naši domovi in mesta okrašeni in bodo zasijali v najlepši možni luči. A ker za marsikoga posebno praznično vzdušje pričara tudi pirotehnika, ki nikakor ni nedolžna in ki vsako leto terja množico poškodovanih, previdnost nikakor ne bo odveč. Čeprav se večini ljudi svetlobni in zvočni učinki, ki jih povzročajo pirotehnična sredstva, zdijo zabavni, je njihova uporaba lahko zelo nevarna. Zelo pomembno pri nakupu pirotehničnih sredstev je, da so izdelki označeni v slovenskem jeziku, da vsebujejo navodila za varno uporabo in da so kupljeni pri pooblaščenih trgovcih, ki so strokovno usposobljeni za tovrstno prodajo in kupcu lahko svetujejo. Nakup pirotehničnih izdelkov na črnem trgu je lahko zelo nevaren, nenazadnje ravno zaradi takšnih izdelkov in nepravilne uporabe vsako leto pride do številnih poškodb. Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena samo v času od 26. decembra do 2. januarja. Izdelkov pa ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih ter v bližini bolnišnic, v javnem potniškem prometu in na površinah, kjer potekajo javni shodi in javne prireditve. Kazen za kršitelje je od 400 do 1.200 evrov. Prepovedana je tudi predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ter preprodaja. Kar je zelo pomembno, je, Udoben hotel s tradicijo ter posluhom za gosta Svojo zgodbo je pričel že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja kot prvi mestni hotel, ki je bil v najstarejšem slovenskem mestu zgrajen po II. svetovni vojni. V letu 2011 je doživel temeljito prenovo, tako v nočitvenem kot igralniškem delu. V obnovo je bilo vloženih kar tri milijone evrov, v letu 2011 je bila to največja turistična investicija na Ptujskem in v širšem okolju. V tem trenutku je hotel Poetovio sodoben mestni hotel z 28 lepo in sodobno opremljenimi sobami, vse imajo klimatske naprave, LCD-televizor in omogočajo brezplačen dostop do interneta (Wi-Fi). Pri urejanju le-teh so upoštevali tudi potrebe gibalno oviranih. Hotel je trenutno še brez restavracije, ima pa prostorno zajtrkovalnico, kjer ob domačih dobrotah in klasičnem zajtrku postrežejo tudi zajtrk po naročilu. V hotelu Poetovio so pri prenovi mislili tudi na poslovneže, uredili so manjšo konferenčno sobo s pripadajočo opremo, ki sprejme do 60 oseb. Gostom zagotavljajo tudi brezplačno parkiranje. Na njihovo željo jim tudi svetujejo in pomagajo pri organizaciji individualnih izletov in obisku kulturnih zname- Foto: Črtomir Goznik Hotel Poetovio razpolaga z 28 lepo in sodobno opremljenimi sobami. nitosti mesta in okolice ter prireditev, ki potekajo tako v mestu kot bližnji okolici. Z obiskom gostov, ki prihajajo k njim individualno in organizirano (avtobusi), so zadovoljni, s svojo ponudbo se jim želijo čim bolj približati. Prevladujejo Nemci in Avstrijci. Zadovoljni pa so tudi z obiskom Casinoja, trenutno še prevladujejo domači obiskovalci, vse več pa je tudi tujcev. Igralni salon ima 108 igralnih mest, vsi igralni avtomati imajo funkcijo skrivnostnega glavnega dobitka, ki ob običajnem glavnem dobitku omogoča še dodatne možnosti za dobiček. S svojo ponudbo se želijo približati tudi ciljni skupini malo starejših oz. starih nad 20 let, pred kratkim so odprli The Lounge klub, ki čez dan servira najboljšo ka-vico v mestu ob večerih pa poskrbi za zabavo. Klub The Lounge je že v kratkem našel stalne obiskovalce, zlasti še tiste, ki se želijo v dobrem okolju zabavati ob koncu tedna. V letu 2014 načrtujejo tudi ureditev prostorov nekdanje diskoteke, ki jih bodo namenili za najrazličnejše prireditve, s čimer želijo svojo ponudbo dodatno nadgraditi in tudi sicer obogatiti mestno turistično ponudbo, da bi njihov gost in gost mesta lahko doživel kar največ. (PR) Foto: Črtomir Goznik Igralni salon hotela Poetovio je odprt 24 ur, tudi ob nedeljah in praznikih, vstopnine ni. Ima kar 108 igralnih mest. da nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), požare, moti živali ter onesnažuje okolje. Predvsem otroci in mladoletniki, ki radi eksperimentirajo in spreminjajo pirotehnične izdelke, na ta način bistveno povečajo možnost poškodb. Nedolžen izdelek lahko tako postane nevaren, celo usoden. Nepravilna uporaba lahko pripelje do hudih telesnih poškodb, pa tudi požara. Prav zato, da bi bilo kršitev, s tem pa tudi nesreč čim manj, bo decembra kot vsako leto poostren nadzor tržne inšpekcije, policistov in carinikov. Policija že vrsto let izvaja preventivni projekt pod sloganom Bodi zvezda, ne meči petard! Zaradi nevarnosti uporabe pirotehničnih izdelkov za osebe, ki niso strokovno usposobljene, je njihov nakup pogojen tudi z določeno starostjo. Glede na vrsto uporabe, namen, raven nevarnosti in raven hrupa, ki ga pirotehnični izdelek povzroča, so pirotehnični izdelki razvrščeni v različne kategorije. Nekaterih izdelkov ni dovoljeno prodajati fizičnim osebam, ki so mlajše od 14, 16 ali 18 let. Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih razvršča pirotehnične izdelke v: 1. Ognjemetne izdelke, to je pirotehnične izdelke za zabavo, v naslednje kategorije: ♦ kategorija 1 - ognjemetni izdelki, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa in so namenjeni uporabi v strnjenih naseljih, vključno z ognjemetnimi izdelki, ki so namenjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih. Tipični izdelki so bengalske vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, pasje bombice, vžigalice s pokom itd.; ♦ kategorija 2 - ognjemetni izdelki, ki predstavljajo majhno nevarnost in povzročajo nizko raven hrupa in so namenjeni uporabi na omejenih območjih na prostem. Tipični izdelki so rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombinacije, rakete itd.; ♦ kategorija 3 - ognjemetni izdelki, ki predstavljajo srednje veliko nevarnost in so namenjeni uporabi na prostem, na velikih odprtih območjih in katerih raven hrupa ni škodljiva za zdravje ljudi. Tipični izdelki so rimske svečke, ognjemetna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombinacije itd.; ♦ kategorija 4 - ognjemetni izdelki, ki predstavljajo veliko nevarnost in so namenjeni za uporabo le strokovno usposobljenim osebam (za poklicno uporabo) in katerih raven hrupa ni škodljiva za zdravje ljudi. 2. Pirotehnične izdelke za odrska prizorišča, ki so razvrščeni v dve kategoriji: ♦ kategorija T 1 - pirotehnični izdelki za uporabo na odru, ki predstavljajo majhno nevarnost; ♦ kategorija T 1 - pirotehnični izdelki za uporabo na odru, ki so namenjeni za uporabo samo osebam s strokovnim znanjem. 3. Drugi pirotehnični izdelki so razvrščeni v naslednji kategoriji: ♦ kategorija P 1 - pirotehnični izdelki, ki predstavljajo majhno nevarnost; ♦ kategorija P 1 - pirotehnični izdelki, s katerimi lahko ravnajo ali jih uporabljajo samo osebe s strokovnim znanjem. IAR trgovina na veliko in malo Px&dafaítuz ^ -DAR AKUSTIKA BELA TEHNIKA ELEKTRO MATERIAL KLIMATSKE NAPRAVE Nova vas pri Ptuju 53, Ptuj Telefon 74 56 281,78 00 201 petek • 29. novembra 2013 veseuidecemben Štajerski \ 19 Želite nakupovati na obroke brez obresti? Izberite zanesljiv in ugoden način - NLB Plačilne kartice MasterCard, Visa in Karanta.* Poiščite prodajna mesta označena z nalepko Nakupi na obroke in nakupujte na 2 do 12 obrokov, brez obresti, dodatnih stroškov in dokumentacije. *Ne velja za NLB Posojilni kartici MasterCard in Karanta ter NLB Poslovno kartico MasterCard. nlbO Vsem naročnikom se zahvaljujemo za zaupanje in Vam sporočamo, da bomo z Vašo pomočjo tudi letos, namesto poslovnih daril, sredstva namenili pomoči potrebnim! www.nlb.si/obroki Kontaktni center: 01 477 20 00 www.teleing.com I ¡nfo@teleing.si * Vžrebanju sodelujejo vsi Teleingovi naročniki, ki imajo na dan žrebanja poravnane vse zapadle obveznosti. Žrebanje 16.12.2013. Božično otroško rajanje v izvedbi bratov Malek in Rud Eleja 26. 12. 2013 ob 17. uri Božično otroško rajanje s praznično predstavo, Škrat reši Božič, obiskom Božička, poslikavo obraza, ustvarjalnimi delavnicami, plesnim rajanjem, modeliranjem balonov in še marsičem. VSTOPNINA: odrasli 4 EUR po osebi otroci PROST VSTOP Podarite masaže, kopeli, nege ali ostale wellness storitve, za razvajanje in sprostitev. Podarite doživetja v bazenskem kompleksu in savnah Term Ptuj. PODARITE DARILNI BON TERM PTUJ. Prednovoletna srečanja Zahvalite se vsem, s katerimi ste v tekočem letu skupaj dosegali zastavljene poslovne cilje. Nazdravite novim uspehom na poslovnem srečanju, ki ga bo ekipa kulinaričnih mojstrov pripravila za vas v Termah Ptuj. Privoščite si vrhunsko kakovost po konkurenčnih cenah. Silvestrovanje ob bazenih in savnah Termalnega Parka 31. 12. 2013 ob 20. uri Vključena: • večerja (hladno-topli bife), • izbrana pijača, • pestra animacija, • nagradne igre • in zabava z DJ-jem. VSTOPNICA ZA SILVESTRSKO ZABAVO: 60 € na osebo Obvezna rezervacija vstopnic: (3) 02 7494 506 ISI hotel.primus@terme-ptuj.si Kontakt za darilne bone in novoletna srečanja: d> 02 7494 506 KI hotel.primus@terme-ptuj.si Informacije in rezervacije: d> 02 7494 530, KI termalni.park@terme-ptuj.si 20 Štajerski veseuidecemben petek • 29. novembra 2013 Naj prazniki zasijejo tudi v vašem domu Pred nami je adventni čas. Čas, ko so dnevi kratki. Dolge temne večere v tem delu leta razsvetljuje svetloba svečk in drugih prazničnih luči. Od prve adventne nedelje do prvih dni v novem letu venč-ki in praznične lučke krasijo tudi naše domove. Adventne in božične venčke lahko kupimo v cvetličarnah, na tržnicah, sejmih, pa tudi v nakupovalnih središčih. Cene aranžmajev in venčkov so različne. Tisti z ustvarjalno žilico si venčke izdelajo sami. Poljubno veliko okroglo ogrodje za izdelavo venca si doma izdelamo iz žice in papirja, lahko pa tudi iz žice in slame oziroma drugih naravnih materialov, na primer iz prožnih vrbovih vej. Osnovo za venec je možno tudi kupiti, običajno je iz stiropora. Ogrodje ovijemo z zelenjem, najpogosteje z vejicami smreke, jelke, tise, pušpana ali ciprese, z mahom, upogljivimi vejicami ali drugimi naravnimi materiali. Nato venec okrasimo in izdelamo po svojem okusu. Nekateri imajo raje živahne in pisane barve, spet drugi bolj umirjene, naravne tone. Na ad-ventni venec pritrdimo štiri svečke, ki jih drugo za drugo prižgemo v štirih adventnih nedeljah. Venec poljubno okrasimo. Za okrasitev uporabimo storže in druge naravne plodove, mah, vejice ilexa, posušeno cvetje, posušene citruse, cimet, pentlje, trakove, bunkice, perle ... Po želji lahko plodove, ki jih pritrdimo na venec, pobarvamo z zlato ali srebrno barvo. Barve venčka lahko kombiniramo. Na primer: zlato in rdečo ali zlato in rjavo, pa vanilja in zlato ali vanilja in rjavo, pa tudi temno modro in srebrno, vijolično in zlato (ali srebrno), belo in srebrno ... Kombinacij za okrasitev je mnogo, odvisno od okusa posameznika. Okraske na venčke običajno pritrdimo z vročim lepilom, lahko pa tudi z drobnimi žič-kami, vendar je pritrjevanje z lepilom enostavnejše. Venec v stanovanju položimo na mizo ali na drugo vidno in za to primerno mesto. Na podoben način kot adventni venec lahko izdelamo tudi venček, ki ga obesimo na vrata. Silvestrovanja z agencijo SAJKO: Vključene silvestrske večerje in slovenski ansambli! M ¡T^U ■ Najdaljša noč j ' na južnem Tirolskem (Brixen, Bolzano, Kaltern) ¡Kyi || 420 EUR ■' .j - degustacija, narezek, arheološki i ■ / - degustacija, narezek, arheološki ," ' -■ muzej z Otzijem v Bolzanu Silvestrovanje v Dalmaciji (Zadar, Šibenik) WHSmife^ JHB f^^ 255 EUR Silvestrovanje v zdravilišču Buk, Madžarska Silvestrovanje v Slavoniji (Osijek, Dakovo, Valpovo) 30.12., 3 dni, polpenzion 275 EUR - degustacija vin, čobanac, nastop tamburašev M «v ■ V- ■■ Praznični aranžmaji Prazniki so lahko tudi vir navdiha za ustvarjanje aranžmajev, ki bodo polepšali praznično okrašeno stanovanje. Za izdelavo aranžmaja potrebujemo lepo posodo. Lahko je zlata, srebrna ali okrašena s svetlikajočim se vzorcem, kar ji daje posebno svečano praznično podobo. Izbiro vrste, oblike in velikosti cvetlične posode prilagodimo prostoru, v katerega bomo aranžma postavili. V posodo namestimo cvetličarsko gobo. Najprej se lotimo izdelave zelenega dela aranžmaja. Za zeleno osnovo lahko uporabimo vejice smreke ali jelke, pa tudi drugih zimzelenih grmovnic, kot sta na primer lovorikovec in ilex. Cvetličarji za zeleno osnovo najpogosteje uporabijo «nBrajH_gm___ M (I MUU «*» M »ll« ■! i L / i i i Dunaj - predbožično koncertno doživetje (Dunajski dečki) 110 EUR ¿fa/t/s&a/ra SAJKO turizem d.o.o. Trg svobode 22, 2310 Slovenska Bistrica Tel: 02 / 80 51 800 Email: slov. bistrica@sajko-turizem.si www.sajkoturizem.si vejice srebrne jelke. Iglice srebrne jelke so v primerjavi s smrekovimi večje in širše, imajo bolj zaobljene konice in ne odpadejo tako hitro. Aranžma poljubno okrasimo s svečami različnih oblik in velikosti, s storži, cimetom, posušenimi pomarančami ali limonami, s kakšno pentljo, koščkom lubja ali z drevesno vejico z zanimivo obliko, pa tudi s suhim cvetjem, majhnimi bunkicami in drugimi božično-novoletnimi okraski. Povsem preprost in lep bo-žično-novoletni aranžma lahko ustvarimo, če v stekleno posodo ali na lep okrasni podstavek položimo okrasne laske (lahko zlate) in nekaj bunkic. Na okrasnem podstavku lahko sicer izdelamo tudi adventni venček ali aranžma s svečkami in nekaj dodatki (vejice, bunkice, storži ...). Izdelovanje okrasitev na podstavkih je enostavnejše, zato ga priporočamo tistim, ki jim časa za ustvarjanje primanjkuje, pa bi kljub temu želeli ob praznikih izraziti svoje rokodelske spretnosti in umetniško žilico. Če nam časa za ustvarjanje primanjkuje, lahko raznovrstne bo-žično-novoletne aranžmaje tudi kupimo. Cene so različne, v povprečju so od 15 pa do 30, morda tudi 40 evrov. Odvisno od tega, kako bogato in s kakšnimi materiali je aranžma okrašen. Božična zvezda, žito, pogrinjki... Priljubljena dekoracija v prazničnem decembrskem času je božična zvezda. Nekoč je bila samo rdeča, danes je tudi bela, modra, roza . Ko se odločimo za nakup božične zvezde, izberemo tisto barvo, ki nam ustreza. Da bo cvetlica na mestu, kamor jo bomo postavili, zares zasijala, je treba izbrati lep, prazniku primeren okrasni lonček. V času praznikov si lahko dom okrasimo še z božičnim žitom, belo omelo, različnimi glinenimi figuricami, svečniki ali okraski iz papirja in lepenke, ki jih izdelamo skupaj z otroki. Poseben čar in praznično vzdušje ustvari božično drevesce, ki je lahko naravno ali umetno, okrasimo ga z okraski različnih barv. Izbiramo lahko med raznovrstnimi kombinacijami, odvisno, kakšne in koliko okraskov ima- mo na razpolago. Za kristjane je v času praznikov najpomembnejša postavitev jaslic, ki v hiši predstavljajo neke vrste majhen oltar. Zato se jih postavi na posebej skrbno izbrano mesto. Med prazniki se običajno srečamo s sorodniki, prijatelji in znanci. Mizo za svečano priložnost okrasimo z božično-novoletnim aranžmajem ali venčkom, dodamo še kakšen svečnik, bunkice, na krožnik položimo lep prtiček, ki ga na primer okrasimo s suho ali zeleno vejico, na katero pritrdimo bunkico ali drug okrasek. Zagotovo imate za okrasitev doma svoje male skrivnosti. Pomembno je, da si svoje zavetje okrasite tako, kot je všeč vam in vaši družini in se ob tem dobro počutite. Marsikdo bo pomislil, kako naj danes, v času krize, razmišlja o praznikih, okraše-vanju, darilih in vsem, kar v »sodobnem« potrošniškem času spremlja praznični čas. Ni pomembno, da se kitimo z dragimi in bogatimi venčki, aranžmaji in drugimi okrasitvami. Konec koncev je lahko pravo bogastvo tudi v tem, da si dom okrasimo samo s skromno smrekovo vejico, storžkom in majhno svečko. Ni pomembno, da so prazniki v blišču in obilju. Pomembno je, da jih začutimo v sebi in v ljudeh, ki so okrog nas. KAMINI BREZ DIMNIKA Toplota in odprt ogenj kjerkoli želite. Brez dimnika, brez zapletene postavitve in gradbenih del. Več kot 50 modelov iz kamna, kovine ali lesa, od klasičnih do modernih, že od 200 € naprej. Povsem brez dima, plinov, vonjav in pepela. (Mi ©©^ ^ŠM wwm Prodaja novih in rabljenih vozil, tehnični pregledi, mehanična in karoserijska delavnica, pralni center. Obiščite nas na Ormoški cesti 23 na Ptuju. ... petek m 29. novembra 2013 Šport, rekreacija Štajerski 21 Moto šport Priznanja za Vida Pšajda, Tima Gajserja in AMD Ptuj V Termah Zreče je potekala tradicionalna podelitev priznanj najuspešnejšim slovenskim moto športnikom. Naziv slovenskega moto športnika leta 2013 po izboru AMZS si je prislužil Klemen Gerčar, ki je letos osvojil naslov svetovnega prvaka v motokrosu, v razredu MX3. Med dobitniki priznanj je bil tudi mladi karting voznik iz AMD Hajdina Vid Pšajd, ki je prejel priznanje za uspehe v državnem in pokalnem prvenstvu v kategoriji Rotax Max. Priznanje je prejel tudi AMD Ptuj, in sicer kot najboljši organizator karting dirk v Sloveniji leta 2013. Posebno priznanje za mednarodne uvrstitve sta prejela Tim Gajser (20. mesto na svetovnem prvenstvu v moto-krosu razred MX2) in Bogomir Gajser za 11. mesto na svetovnem prvenstvu med veterani. Danilo Klajnšek Najboljši posamezniki 10. kroga: 1. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 824, 2. Gregor Miložič 803, 3. Sašo Vidovič (oba Saška bar) 778, 4. Tadej Vreže (MO Ptuj) 749, 5. Igor Vidovič (Tames) 741, 6. Branko Ke-lenc (VGP Drava) 731, 7. Jani Kramar (DaMoSS) 730, 8. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 730, 9. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 723, 10. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 718. Foto: Črtomir Goznik AMD Ptuj je prejel priznanje za najboljšega organizatorja karting dirk v letu 2013. Bovling • Podjetniška liga Saška bar že do odločilne prednosti Ponedeljkov 10. krog je prinesel same izenačene obračune, najvišjo zmago pa smo lahko videli - zanimivo - v derbiju dveh najvišje uvrščenih ekip. Saška je proti VGP Drava potrdila svojo superiornost in je z najboljšim ekipnim dosežkom sezone 2956 (svoj prejšnji rezultat so izboljšali za več kot 70 podrtih kegljev) storila odloč(il)en korak k ubranitvi naslova prvaka. Ekipa VGP Drava je bila v derbiju dostojen tekmec (2797), sedaj pa je pred njimi boj za končno 2. mesto, na katerega lahko cilja še pet ekip. Ekipa Gostišče Iršič je z minimalno zmago proti Elektru Maribor močno zgostila ekipe pod vrhom. Vodilni četverici na minimalni razdalji sledita Tames in MO Ptuj, ki sta tokrat tesno ugnali Talum in MP Ptuj. Ekipa SKEI se je morala na koncu močno potruditi za zmago proti dekletom iz Boxmarka, Radio-Tednik pa je z zmago prehitel DaMoSS. V derbiju začelja se je ekipa ptujskih lekarn v svoji premierni sezoni veselila prvega remija, čeprav je imela ekipa Čistega mesta več kot 140 podrtih kegljev boljši rezultat ... Med posamezniki sta v najboljši deseterici po dva člana Saške bara in VGP Drava (zasedli so prva tri mesta). Izstopal je Blaž Ivanuša, ki kljub štirim posamičnim zmagam ni mogel preprečiti poraza svoje ekipe. Na repu deseterice najboljših je tokrat končal profesor, kar je močno razveselilo nekatere tekmece. V skupnem seštevku pa ga ti še vedno lahko gledajo zgolj v hrbet ... Rezultati 10. kroga: SKEI Ptuj - Boxmark Team 5:3, Mestna občina Ptuj - MP Ptuj, d. o. o. 5:3, Radio-Tednik Ptuj - DaMoSS 5:3, Gostišče Iršič - Elektro Maribor 5:3, Lekarne Ptuj - Čisto mesto Ptuj 4:4, Tames - Talum 5:3, Saška bar - VGP Drava 6:2. Zaostala tekma 9. kroga: Saška bar - Lekarne Ptuj 7:1. 1. SAŠKA BAR 10 2956 60 170,6 2. VGP DRAVA 10 2797 53 163,2 3. ELEKTRO MARIBOR 10 2626 53 161,9 4. GOSTIŠČE IRŠIČ 10 2715 53 161,6 5. TAMES 10 2602 50 163,9 6. MO PTUJ 10 2612 50 163,S 7. SKEI PTUJ 10 2459 44 159,7 8. MP PTUJ 10 23S1 42 155,2 9. RADIO-TEDNIK 10 2474 39 153,5 10. DAMOSS 10 2300 3S 150,7 11. TALUM 10 2460 27 151,9 12. BOXMARK TEAM 10 2319 25 141,3 13. ČIS. MESTO PTUJ 10 2313 1S 136,5 14. LEKARNE PTUJ 10 2170 9 130,5 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 191,1, 2. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 186,9, 3. Gregor Miložič (Saška bar) 185,1, 4. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 182,5, 5. Sašo Vidovič (Saška bar) 179,6, 6. Jani Kramar (DaMoSS) 178,8, 7. Robert Kurež (Saška bar) 178,4, 8. Robert Šegula (Tames) 175,1, 9. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 174,8, 10. Tadej Vreže (Mestna občina Ptuj) 174,7. Pari 11. kroga (ponedeljek, 2. 12.): ob 17.30: SKEI Ptuj - Radio-Tednik Ptuj, MP Ptuj d. o. o. - Čisto mesto Ptuj, Boxmark Team - VGP Drava; ob 20.00: Lekarne Ptuj - Tames, Talum - DaMoSS, Mestna občina Ptuj - Elektro Maribor, Saška bar - Gostišče Iršič. jm Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj Dvanajsta ekipa lige je Casino Ptuj Že v torkovi številki smo pisali o začetku zimske lige malega nogometa, ki se bo tudi letos igrala pod okriljem MNZ Ptuj. V ligi pa ne bo igralo 11 moštev, ampak se je v tekmovanje naknadno prijavila še ekipa Casino Ptuj. Pred pričetkom tega zanimivega tekmovanja smo se pogovarjali z Jankom Turkom, sekretarjem MNZ Ptuj in vodjem tekmovanja v Zimski ligi malega nogometa. Bodo glede na pretekla leta letos nastopile iste in podobne ekipe ali bo kaj povsem novih? J. Turk: »Letošnja, 23. liga malega nogometa MNZ Ptuj, se bo v nedeljo začela z 12 ekipami v članski konkurenci. Vse prijavljene ekipe v tekmovanje so redni udeleženci lige, kar napoveduje kakovostno ligo in zanimive dvoboje. Tako bodo ljubitelji malega nogometa ob koncih tedna v športni dvorani Center v decembru, januarju in februarju prav gotovo prišli na svoj račun. Sistem tekmovanja bo enokrožni ligaški, s tem da se tri prvouvrščene ekipe iz rednega dela tekmovanja uvrstijo v končnico. V njo ekipe s seboj prinesejo točke iz rednega dela glede na uvrstitev in se pomerijo vsak z vsakim. Zaključek lige se predvideva v začetku februarja. Tako se tudi v zimskih mesecih obeta veliko nogometa, zato vse ljubitelje nogometa vabim, da si ogledajo tekme članske lige in številne turnirje v mlajših kategorijah.« Govorili so tudi o veteranski ligi. J. Turk: »V kategoriji veteranov letos lige ne bo, bomo pa v februarju organizirali turnir za veterane. Ob tekmovanju v članski konkurenci pa bo v zimskih mesecih živahno pri mlajših kategorijah. V prvi po- Foto: Črtomir Goznik Naslov prvakov zimske lige iz lanske sezone brani ekipa ŠD Rim. Pari 1. kroga zimske lige MNZ Ptuj (1. 12.): Bager-kom Pragersko - Casino Ptuj (9.30), KMN Majolka - KMN Draženci (10.10), Club 13 -ŠD Skorba bar Boško (10.50), Poetovio Plindom 080 73 00 - ŠD Ptujska Gora (11.30), KPŠ - ŠD Rim (12.10), FC Ptuj - ŠD Draženci (12.50). lovici decembra bomo izvedli prvo fazo tekmovanja Zimski festival nogometa (RIN) za selekciji cicibanov U-9 in U-11. Ob tem bomo v januarju in februarju organizirali tudi turnirje za selekcije U-13 in U-15.« Kakšni so cilji z Zimsko ligo na daljši rok? J. Turk: »Trenutno med klubi ni zanimanja za tekmovanje v 3. SFL (futsal ligo, op. a.) MNZ Ptuj. Vzrok sta trenutna gospodarska situacija in dejstvo, da na našem območju prevladuje veliki nogomet: trenutno veljavna pravila pa govorijo, da registrirani igralci velikega nogometa, ki igrajo v ligah NZS, ne morejo biti hkrati registrirani igralci malega nogometa. Vodstvo MNZ Ptuj in Komisija za mali nogomet pri MNZ Ptuj si bosta še naprej prizadevala, da bi v nekaj letih v okviru MNZ Ptuj le vzpostavili tekmovanje tudi v 3. FSL.« tp Strelstvo • 2. turnir mladinskih državnih lig - Ljubljana Petra Vernik in Sašo Stojak prepričljivo najboljša ■■ i>v 250 mladih strelskih nara-ščajnikov je minulo nedeljo v Ljubljani preizkusilo svoje strelsko znanje na 2. turnirju mladinskih državnih lig z zračnim orožjem. Z novimi odličji so nas znova razveseljevali talentirani mladi strelci iz Spodnjega Podravja. Ptujčani so se iz prestolnice vrnili s popolnim kompletom odličij, strelci Kovinarja pa so bili še boljši in se lahko pohvalijo z dvema zmagama in enim drugim mestom. Z bronastim ekipnim odličjem pa se lahko pohvalijo tudi v Kidričevem in Juršincih. Med mladinci s pištolo še naprej suverene predstave niza Ptujčan Sašo Stojak, ki je po vnovični uvrstitvi (tretji zapored!) v finale elitne članske 1. A DL v soboto enako uspešno nastopil tudi med svojimi vrstniki in si priboril novo zmago z odličnim dosežkom 379 krogov (97, 96, 90, 96). Juršinski strelci so tokrat ostali brez posamičnih stopničk, saj sta Ivan Druzovič in aktualni mladinski državni prvak Gregor Vesenjak s 365 in 364 krogi osvojila 5. in 6. mesto, David Kekec in Rok Repič pa sta s 349 in 344 krogi pristala na 9. in 11. mestu. Solidne nastope s pištolo so pokazale tudi ormoške mladinke Kovinarja: Petra Vernik, Tina Novak in Dijana Kolarič so s 349, 346 in 340 krogi osvojile 4., 7. in 8. mesto, v ekipni razvrstitvi pa so si s 1035 krogi priborile 5. mesto. Ekipno zmago so si z rekordnim dosežkom letošnje sezone s 1084 krogi priborile strelke iz Rečice, drugi so bili Grosupeljčani s 1080 krogi, tretje mesto pa je osvojila jur-šinska ekipa s 1073 krogi. Petra Vernik že zmaguje Pri mladincih s puško sta najboljša rezultata dneva dosegla ormoška strelka Petra Vernik, ki je slavila v ženski Foto: Simeon Gonc Mladinke Kovinarja iz Ormoža, z desne Urška Kuharič, Dijana Kolarič, Melanie Habjanič, Tina Novak in Petra Vernik so odlično nastopale v Ljubljani in dosegle dvojno zmago. Z dosežkom svojih varovank je bil zelo zadovoljen tehnični vodja in glavni trener Kovinarja Stiven Vočanec (levo). konkurenci s 390 krogi, in Žan Kelenc iz Črenšovcev, ki je zmagal med fanti s 390 krogi. Zelo dobro streljanje sta pokazali še Kovinarjevi strelki Urška Kuharič s 384 krogi na 2. mestu in Melanie Habjanič s 380 krogi na 5. mestu. Obe najboljši ormoški strelki sta tokrat prehiteli zmagovalko prvega turnirja, Grosupeljčanko Klavdijo Jerovšek, ki je s 382 krogi osvojila 3. mesto. Med mladinci je imel slab dan Kidri-čan Aleš Pernat in se je moral s 374 krogi zadovoljiti šele z 11. mestom. Ormoške strelke so si z odličnim dosežkom 1154 krogov zmago priborile še v ekipni razvrstitvi in dosegle letošnji ligaški rekord. Ptujski kadeti do brona, Tadej Širec srebrn V kadetski konkurenci s pištolo si je novo srebrno odličje s 360 krogi priboril Ptujčan Tadej Širec, zmagal je goriški strelec Vremščice Jože Čeper s 369 krogi. Ptujčana Valentin Luževič in Vid Sušek sta s 324 in 318 krogi osvojila 12. in 15. mesto ter se v ekipni razvrstitvi, skupaj s Šircem, s 1002 krogoma veselila novega bronastega odličja. Zmagala je ekipa Morisa iz Kočevske Reke s 1031 krogi pred drugouvr-ščenimi Brežičani s 1015 krogi, ormoška ekipa Kovinarja je z 948 krogi osvojila 6. mesto, med njenimi posamezniki pa so Žan Tomažič, Matjaž Pleh in Rok Tomažič s 334, 322 in 292 krogi osvojili 9., 14. in 21. mesto. Ormoški kadeti Kovinarja so bolje nastopali v disciplini s puško, kjer je Žan Toma-žič s 368 krogi osvojil 5. mesto, Rok Tomažič in Matjaž Pleh pa sta s 364 in 348 krogi osvojila 10. in 20. mesto. V ekipni razvrstitvi so bili Ormožani s 1080 krogi 7., zmago pa so slavile odlične ljutomerske strelke s 1118 krogi. Med kadetinjami sta Ljutomerčanki Sandra Ka-učič in Nuša Špindler s 380 krogi zmago zgrešili za las, saj je z enakim dosežkom zmagala Suzana Lukič na račun boljše predzadnje serije (97:95). Med kadeti je zmagal Kamni-čan Maksimilijan Šorn s 381 krogi. Kidričevski pionirji do brona V pionirskih vrstah s serijsko zračno puško so zelo dobro nastopali kidričevski strelci in s 500 krogi v ekipni razvrstitvi osvojili bronasto odličje. Med posamezniki se je najvišje uvrstil Domen Širovnik s 175 krogi na 8. mesto, malokalibr-ski državni prvak Ivo Cicma-novič Zimet je s 169 krogi osvojil 18. mesto, brez pokalnih točk pa je tokrat ostal Žan Gojkošek s 157 krogi na 42. mestu. Naslednji, tretji turnir bo v decembru prav tako potekal na centralnem strelišču v Ljubljani. Simeon Gonc 22 Štajerski Šport, šport mladih petek • 29. novembra 2013 Nogomet • Franc Fridl, NŠ Drava Ptuj Želim si napredka v igri in tudi na lestvici » Članska ekipa Nogometne šole Drava je letos iz Super lige preskočila v 3. ligo vzhod in se v jesenskem delu zelo dobro odrezala. Ptujčani so imeli v prvem delu prvenstva cilj uvrstitev v sredino lestvice, sedaj pa so po odigranih 13 krogih na 2. mestu, takoj za Dravinjo Kostroj. Lanskoletni drugoli-gaš je zbral 35 točk, šest več od Drave, ki je devetkrat zmagala, po dvakrat je remizirala in izgubila. Statistika vedno marsikaj odkriva in na drugi strani tudi zakriva. Dejstvo je, da je trener ptujske ekipe Franc Fridl delal s svojimi nogometaši zelo profesionalno, kar se je izražalo tudi v sami igri. Franc Fridl nam je podal nekaj zanimivih izjav v povezavi s člansko ekipo NŠ Drava Ptuj. Kako ocenjujete jesenski del prvenstva? F. Fridl: »Po koncu jesenskega dela prvenstva v 3. ligi vzhod sem že naredil neko analizo in moram reči, da sem s tem delom sezone lahko zadovoljen. Glede na to, da smo novinci v ligi in da se ekipa ni bistveno spremenila od lani, saj smo ji dodali le tri, štiri igralce, moramo biti vsi skupaj zadovoljni z dosežki. Naše ambicije so še višje, zato upam, da bomo lahko ta zaostanek šestih točk za Dravi-njo Kostroj spomladi nadoknadili in da bomo šli še višje.« V kakšni luči se je ekipa predstavila na igrišču? F. Fridl: »S fanti sem zelo « Foto: Črtomir Goznik Franci Fridl: »Zadani cilj pred sezono je bila uvrstitev v sredino lestvice, sedaj pa se borimo za vrh.« zadovoljen, saj so pošteno od-delali zadane naloge na igrišču. Lahko dodam le, da nam je v nekaterih primerih zmanjkala le kakšna malenkost do ugodnega rezultata. Ta malenkost je lahko sreča ali pa morda občasno tudi kakovost za nekaj več. Naši nogometaši pa so vedno dali pošteno vse od sebe, skorajda na vsakem treningu in tudi tekmi, tako da sem kot njihov trener ponosen na njih.« Kaj pomeni iz vašega zornega kota osvojenih 29 točk? F Fridl: »Moram priznati, da 3. lige nismo poznali, tako da smo šli iz tekme v tekmo. Po dobrem startu so se naše ambicije višale in osvojenih 29 točk je na koncu kar dober rezultat. Zada- ni cilj pred sezono je bila uvrstitev v sredino lestvice, sedaj pa se borimo za vrh.« Nogometaši Dravinje Ko-stroja so vam pobegnili za šest točk. Je to nadomestlji-va razlika? F. Fridl: »To je zagotovo na-domestljiva razlika. Zagotovo pa bo marsikaj odvisno od naše priprave, naše organizacije in vseh drugih zadev v našem nogometnem društvu, ki so daleč od tega, da bi bile rožnate.« V tej sezoni imate v članski ekipi ob treh, štirih izku-šenejših igralcih večinoma mlade nogometaše. Kakšna je bila igralska kemija med igralci? F. Fridl: »Kogarkoli sem dal igrat od mladih igralcev, je upravičil svojo priložnost. Nad igrami teh mladih igralcev sem bil na trenutke pozitivno presenečen, predvsem glede tega, kako so se vklopili v ekipo. To je zasluga tudi teh starejših, izku-šenejših igralcev, ki so mladim ves čas zelo pomagali, tako na treningih kot tudi na tekmah. Imamo dobro kombinacijo mladosti in izkušenj.« Kaj lahko pričakujemo v spomladanskem delu tekmovanja? F. Fridl: »Že po naravi sem optimist in zelo motiviran za delo, kar je sprejela tudi celotna ekipa. Želimo si največ, kar bomo lahko iztržili na vsaki tekmi. Upam, da bomo napredovali v igri in tudi na lestvici. Ta napredek na lestvici pa sami vemo, kaj bi pomenil.« Nekoč ste bili profesionalni nogometaš, sedaj pa se vedno bolj resno ukvarjate s treniranjem. Kje se bolje počutite, v vlogi nogometaša ali trenerja? F. Fridl: »Vsaka vloga zahteva nekaj svojega, specifičnega. Na igrišču lahko s svojim delom in nastopom nekoliko več vplivaš na sam potek tekme. Trenerski posel pa mi je trenutno velik izziv, saj si želim narediti podobno kariero kot prej v vlogi igralca. Sem maksimalno ambiciozen in verjamem v to, da mi bo na moji trenerski poti omogočen napredek.« David Breznik Nogomet • MNZ Ptuj Najbolj izenačena je 1. liga MNZ Jesenski del tekmovanja v ligah, ki jih organizira in vodi MNZ Ptuj, je bil zanimiv - gledalci so lahko v vseh ligah videli dobre nogometne predstave. V Super ligi se na samem vrhu ni zgodilo nič presenetljivega. Po pričakovanju sta na vrhu ekipi Stojncev in Podvinci Betonar-na Kuhar. Na 3. mestu bi pred sezono pričakovali nogometaše iz Gerečje vasi, ki pa so za višjo uvrstitev prepoceni oddajali točke in so končali na 4. mestu. To so izkoristili novinci, nogometaši Vidma, ki so s samo tremi točkami zaostanka za vo-dečima tretji. Tudi novinec iz Apač je lahko zadovoljen s številom zbranih točk, saj jih ima kar devet več od Ormožanov in Bukovčanov. Ormožani se sicer trudijo in pridno delajo, žal pa rezultati še niso takšni, kot si jih želijo. Prav zato sta omenjeni ekipi najresnejša kandidata za nehvaležno zadnje mesto. V 1. ligi MNZ Ptuj je na vrhu presenetljivo Gorišnica, česar po lanski sezoni nikakor ne bi mogli napovedati. Drugo mesto Tržca ne preseneča, saj so varovanci trenerja Igorja Levstika igrali zelo stabilno. Povabilo za igranje Leskovca v 1. ligi MNZ Ptuj je bil zadetek v polno; Le-skovčani so svoj nastop upravičili s tretjim mestom po jesenskem delu. Razlike med ekipami so majhne, nekoliko več so zaostale le tri ekipe (Lovrenc, Dornava Vrtnarstvo Kovačec in Rogoznica). Prav tako zanimivo in razburljivo je bilo v 2. ligi MNZ Ptuj, kjer sta izstopala Zgornja Pol-skava in Podlehnik ter si pred tekmeci priigrala 6 točk pred- nosti. V srednjem delu so ekipe Grajene, Hajdoš, Majšperka in Slovenje vas, nekoliko več so zaostale ekipe v zadnjem delu lestvice (Makole, Pragersko, Oplotnica in Makole). Med strelci v vseh ligah je treba omeniti nekaj igralcev, ki so izstopali s svojimi dosežki: v Superligi je to Dominik Božak, v mladinski ligi Darko Hergan, pri starejših dečkih pa Patrik Vi-dovič. V konkurenci veteranov je največ golov zabil Milan Kri-stovič, visoko na listi pa so tudi nekdanji asi Marko Kmetec, Na-stja Čeh in Franci Fridl. Statistični podatki jesenskega dela sezone 2013/14: SUPERLIGA: NAJ STRELCI: 15 zadetkov: Dominik Božak (Videm); 8 zadetkov: Milan Kokot (Stojnci) in Aleš Pože-gar (Podvinci Betonarna Kuhar); fairplay: Podvinci Betonarna Kuhar 60, Bukovci 65, Videm 69, Stojnci 71. 1 A Avto Gerečja vas 75, Središče 89, Hajdina 92, Carrera Optyl Ormož 94, Apače 97, Boč Poljčane 139; 1. LIGA MNZ PTUJ NAJ STRELCI: 7 zadetkov: Uroš Krajnc (Skorba); 6 zadetkov: Uroš Simonič (Podvinci DS Galun); 5 zadetkov: Slavko Klajderič (Cirkula-ne) in Davorin Fridauer (Leskovec); fairplay: Podvinci DS Galun 47, Leskovec 62, Cirkulane 63, Skorba 65, Tržec 66, Dornava Vrtnarstvo Kovačec 66, Rogoznica 69, Lovrenc 74, Gorišnica 76, Markovci 79; 2. LIGA MNZ PTUJ NAJ STRELCI: 12 zadetkov: Renato Turkuš (Majšperk); 9 zadetkov: Aljaž Vidrih (Polskava Avtopre- Foto: Črtomir Goznik Dominik Božak (Videm) vozništvo Grobelnik); 7 zadetkov: Aleksander Kumer (Slovenja vas) in Peter Vugrinec (Hajdoše); fairplay: Podlehnik 49, Makole 52, Grajena 59, Hajdoše 60, Pol-skava Avtoprevozništvo Grobelnik 62, Slovenja vas 69, Majšperk 75, Zgornja Polskava 76, Oplotnica 95, Pragersko75 95; MLADINCI NAJ STRELCI: 25 zadetkov: Darko Hergan (Apače); 20 zadetkov: Mitja Križan (Aluminij), 14 zadetkov: Alen Žinko (Ormož); fairplay: Podvinci DS Galun 12, Aluminij 13, Gorišnica 28, Zavrč 37, Hajdina Golgeter 52, Stojnci 52, Apače 52, Ormož 63, Rogozni-ca 66, Grajena 71, Videm 84; KADETI NAJ STRELCI: 14 zadetkov: Aljaž Kolar (Stojnci); 11 zadetkov: Tim Starčič (Stojnci) in Matic Krajnc (Podvinci Betonarna Kuhar); fairplay: Stojnci 11, Ormož 19, Podvinci Betonarna Kuhar 23, Zavrč 30, Hajdina Golgeter 32, Boč 37; STAREJŠI DEČKI - ZAHOD NAJ STRELCI: 14 zadetkov: Ma- tic Šlamberger (Gerečja vas Golgeter); 13 zadetkov: Neven Karlov-čec (Aluminij); 9 zadetkov: Marko Šegula (Aluminij); STAREJŠI DEČKI - VZHOD NAJ STRELCI: 25 zadetkov: Patrik Vidovič (Leskovec); 15 zadetkov: David Živič (Zavrč); 14 zadetkov: Niko Cartl (Bukovci -Markovci); VETERANI 35 NAJ STRELCI: 7 zadetkov: Dejan Žolek (Borovci); 6 zadetkov: Ma-ksimiljan Mohorko (Videm); 5 zadetkov: Igor Kokol (Videm), Andrej Wodler (Sp. Polskava), Nastja Čeh (Borovci) in Franci Fridl (Borovci); VETERANI 40 - ZAHOD NAJ STRELCI: 16 zadetkov: Milan Kristovič (Podvinci); 11 zadetkov: Boris Prapotnik (Ormož); 6 zadetkov: Branko Školiber (Ormož); VETERANI 40 - VZHOD NAJ STRELCI: 12 zadetkov: Marko Kmetec (Lovrenc); 5 zadetkov: Srečko Godec (Lovrenc), Bojan Če-lan (Pragersko), Danilo Podvršnik (Zgornja Polskava). Danilo Klajnšek Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 19. KROGA: SOBOTA ob 15.00: Celje - Domžale; SOBOTA ob 17.00: Luka Koper - Krka; NEDELJA ob 13.00: Triglav - Gorica; NEDELJA ob 14.30: Maribor -Zavrč; NEDELJA ob 16.15: Olimpija -Rudar Velenje. Rokomet • 1. B SRL (m) 9. KROG: Drava Ptuj - Slovenj Gradec (v soboto ob 19.00), Mokerc Ig - Moškanjci Gorišnica (v soboto ob 19.30), Grosuplje - Velika Nedelja Carrera Optyl (v petek ob 19.00). Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 7. KROG: Mozirje - AC Prstec Ptuj (v petek ob 18.30) Smučanje • Otvoritveni večer SK Ptuj Smučarski klub Ptuj bo v petek, 29. novembra, od 20. ure dalje v Domu krajanov Breg organiziral otvoritveni večer pred smučarsko sezono. V uradnem delu bo potekala predstavitev aktivnosti SK Ptuj v sezoni 2013/14, modna revija oblačil blagovne znamke Toper in predstavitev pro ski simulatorja. Nastopila bo plesna skupina Mam-bo, po uradnem delu pa sledi zabavni program s srečelovom in raznimi igrami. Planinsko srečanje na Selah Planinsko društvo Ptuj vabi v petek, 29. novembra, na družabno planinsko srečanje z ogledom fotografij. Srečanje bo v gostilni Pri kostanju na Selah (Svenšek) s pričetkom ob 16.30. Ob ogledu fotografij z naših izletov in planinskem druženju nas bo presenetila tudi dalmatinska klapa. S seboj pripeljite tudi prijatelje in znance. DK, JM Nogomet • Mlajše kategorije 1. SML REZULTATI 17. KROGA: Aluminij - Rudar Velenje 5:2, Bravo - Domžale 0:1, Jadran Dekani - Olimpija 0:1, Šampion - Maribor Branik 1:3, NŠ R. Koren Dravograd - Koper 2:5. 1. DOMŽALE 17 13 1 3 35:13 40 2. KOPER 17 12 3 3 60:24 39 3. ALUMINIJ 17 12 2 3 35:17 38 4. MARIBOR BRANIK 17 12 1 4 58:15 37 5. HIT GORICA 17 12 0 5 46:22 36 6. OLIMPIJA 17 10 3 4 35:19 33 7. ILIRIJA 16 7 2 7 28:32 23 8. CELJE 16 7 2 7 21:29 23 9. RUDAR VELENJE 17 7 1 9 21:37 22 10. KRKA 17 6 3 8 21:29 21 11. NOGA TRIGLAV 16 5 2 9 34:32 17 12. INTERBLOCK 16 4 3 9 17:30 15 13. BRAVO 17 4 1 12 24:45 13 14. ŠAMPION 17 3 2 12 17:40 11 15. NŠ R. KOREN 17 3 1 13 23:68 10 16. JADRAN DEKANI 17 2 3 12 17:40 9 ALUMINIJ - RUDAR VELENJE 5:2 (4:0) STRELCI: 1:0 Vrbanec (30.), 2:0 Podbrežnik (34.), 3:0 Poredoš (43.), 4:0 Vrbanec (44.), 4:1 Marič (51.), 4:2 Šmigoc (79.), 5:2 Kozar (86. - avtogol) 6. BRAVO 17 8 2 7 19:15 26 7. NOGA TRIGLAV 16 7 4 5 22:15 25 8. HIT GORICA 17 8 1 8 36:33 25 9. KRKA 17 6 6 5 39:25 24 10. MARIBOR B. 17 5 7 5 26:19 22 11. RUDAR VELENJE 17 6 4 7 30:42 22 12. INTERBLOCK 16 5 2 9 25:37 17 13. ILIRIJA 16 4 4 8 21:25 16 14. JADRAN DEKANI 17 1 5 11 10:38 8 15. ŠAMPION 17 2 1 14 16:49 7 16. NŠ R. KOREN 17 1 3 13 13:60 6 ALUMINIJ - RUDAR VELENJE 3:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Petek (46.), 2:0 Petek (67.), 3:0 Križam (74.) Liga U-15 REZULTATI 17. KROGA: Aluminij - Rudar Velenje 6:0, NŠ Poli Drava - Nissan Ferk Jarenina 3:0, Dravi-nja - Kovinar Tezno 3:0, Maribor Branik - AHA EMMI Bistrica 6:1, Pobrežje - Farmtech Veržej 1:6, Korotan Prevalje - Žalec 2:0, Šam-pion - NŠ R. Koren Dravograd 2:3, Krško - Celje 5:2. 1. MARIBOR BRANIK 17 16 1 1. SKL REZULTATI 17. KROGA: Aluminij - Rudar Velenje 3:0, Bravo - Domžale 0:1, Jadran Dekani - Olimpija 0:1, Šampion - Maribor Branik 0:3, Hit Gorica - Krka 0:5, NŠ R. Koren Dravograd - Koper 0:2. 1. OLIMPIJA 17 13 3 1 37:6 42 2. DOMŽALE 17 13 0 4 46:14 39 3. ALUMINIJ 17 11 4 2 29:18 37 4. CELJE 16 10 2 4 35:19 34 5. KOPER 17 7 6 4 25:14 27 2. KRŠKO 3. ALUMINIJ 4. FARMT. VERŽEJ 5. NŠ R. KOREN 6. KOR. PREVALJE 7. ŠAMPION 8. CELJE 9. DRAVINJA 0 1 4 70 6 49 7 48 6 39 17 16 0 17 13 0 17 11 1 5 60:28 34 17 11 1 17 9 3 17 9 2 17 8 1 17 7 4 10. RUDAR VELENJE 17 7 0 10 35 11. POBREŽJE 17 5 1 11 14:36 12. NŠ POLI DRAVA 17 4 2 11 18:54 13. ŽALEC 17 4 1 12 12: 14. KOVINAR TEZNO 17 3 0 14 15 15. FERK JARENINA 17 2 2 13 16. A. E. BISTRICA 17 1 1 15 10: 5 44 5 42: 6 45:30 8 41:36 6 23: 59 74 7:37 0:77 23 34 :24 30 29 25 26 25 51 21 16 14 13 9 8 4 Danilo Klajnšek Tenis • TK Terme Ptuj TUrnir 8-11 let Na igriščih kluba Jaki sport v Ljubljani je potekal prvi turnir zimske sezone za najmlajše. Udeležili sta se ga tudi Taja Lončarič in Nika Strašek, ki sta nastopili v kategoriji deklic do 11. leta starosti. Taja se je prebila med najboljše štiri, Nika je končala svoje nastope krog pred tem, v četrtfinalu. Obe je izločila kasnejša zmagovalka Maja Zucchiati (Nova Gorica). RR turnir U-14 v Mariboru Na round robin turnirju v Mariboru sta nastopala tudi igralca ptujskega kluba Urban Gnilšek in Blaž Vidovič. Oba sta v svojih skupinah osvojila 2. mesto, s čimer sta si zagotovila nastop na finalnem A-turnirju, ki bo sredi decembra v Ljubljani. jm petek • 29. novembra 2013 Politika Štajerski 23 Destrnik • 21. redna seja občinskega sveta Nakupa občinskih prostorov se ne bo -trgovine tudi ne V petek je na Destrniku potekala 21. redna seja. Trajala je skoraj 4 ure in po začetnih nesoglasjih so obravnavali kar 26 točk dnevnega reda. Najbolj vroča debata med pozicijo in opozicijo se je razvila pri obravnavi poslovnih poročil podjetij Gradnje Destrnik in Terme Gaja, d. o. o., pa tudi v zvezi z nakupom poslovnih prostorov na Janežovskem Vrhu. Kot kaže, do podpisa pogodbe Se ne bo priSlo tako kmalu, saj namerava župan kljub sklepu o nakupu prostorov, ki ga datumsko zavezuje k podpisu pogodbe, vložiti veto oziroma zadržanje sklepa. To je storil že po sprejetju sklepa na prejšnji seji, ko je občinski svet potrdil nakup poslovnih prostorov v poslovni stavbi Janežovski vrh ter za podpis pogodbe pooblastil Vladimirja Vindiša, hkrati pa določil, da mora to storiti najpozneje do 5. oktobra. Župan je takrat sklep zadržal, o tem pa poročal na tokratni seji, ko je bilo na dnevnem redu ponovno glasovanje. Tega namreč določa 30. člen statuta Občine Destrnik. A opozicijski svetniki so že pred tem zahtevali spremembo dnevnega reda. Po besedah Branka Zelenka je bil dnevni red preobsežen, ena izmed točk je bil tudi predlog proračuna, ki si po njegovih besedah zasluži podrobnejši pregled, tega pa si ob toliko drugega gradiva niso mogli privoščiti. Zato je predlagal umik te točke z dnevnega reda ter preoblikovanje točke o nakupu poslovnih prostorov, ki naj ne bi bila oblikovana, kot je treba. Župan VindiS: »To je izsiljevanje in uveljavljanje moči preglasovanja!« Župan Vladimir Vindiš omenjene točke ni želel umakniti z dnevnega reda z argumentom, da gre le za predlog proračuna, ki bi ga tokrat le predstavil in dal v javno razpravo, med katero bi imeli svetniki čas podati pripombe in predloge. A opozicijski svetnik Branko Zelenko je vztrajal pri svojem: »Župan, z vašo razlago se ne strinjamo, o tem mora odločati občinski svet!« Župan pa nazaj: »To je izsiljevanje in uveljavljanje moči preglasovanja!« Opozicija v svetu Občine Destrnik ima namreč 7 glasov, koalicija pa le 5. Po nekajminutnem podajanju žogice je župan vendarle popustil ter dovolil glasovanje o umiku točke, ki ga je opozicija enoglasno izglasovala. Podjetje Gradnje Destrnik, d. o. o. - v letu 2012 58.000 evrov dolga in 1500 evrov dobička Svetniki so med drugim prisluhnili še letnemu poročilu podjetja Gradnje Podpisa ne bo, dokler pristojni ne podajo končne odločitve Župan Vladimir Vindiš nam je po seji dejal, da pogodbe ne namerava podpisati, dokler Občina ne bo prejela uradnega odgovora pristojnih organov, ki preučujejo nastalo situacijo v zvezi z nakupom poslovnih prostorov. Po zakonu ima možnost, da če podvomi v zakonitost določene zadeve, sme sklepe v zvezi z njo zadržati. »Še vedno sem istega mnenja in pogodbe ne bom podpisal, dokler državni organi ne bodo preučili omenjenega posla.« Vroč besedni dvoboj se je vnel med županom in opozicijskih svetnikom Brankom Zelenkom. Destrnik, ki ga je prav tako predstavil Branko Zelenko. Ta je uvodoma povedal, da je podjetje v lanskem letu pozitivno poslovalo, saj so zabeležili 1500 evrov dobička, ki ga bodo namenili za zmanjšanje dolga, ta znaša skoraj 60.000 evrov. Branko Horvat je od predsednika nadzornega sveta zahteval pojasnila o poročilu, a je dobil le odgovor, da na vprašanja ne bo odgovarjal na seji, pač pa bo odgovore oddal v pisni obliki. Horvat je prepričan, da je za tako finančno stanje kriva nekonkurenčnost podjetja, katerega cene in stroški delovanja so previsoki. »Samo plača direktorja in računovodkinje nam odne-seta 45.000 evrov letno!« Po njegovem mnenju za 14 ljudi v občinski upravi in podjetju Gradnje Destrnik nista potrebna dva računovodja. Župan zadržal sklep o nakupu poslovnih prostorov, svetniki sprejeli novega Sledilo je nadaljevanje zgodbe o nakupu poslovnih prostorov. Na oktobrski seji so svetniki potrdili nakup poslovnih prostorov in določili datum, do katerega mora župan podpisati kupoprodajno pogodbo, a je ta sklep zadržal in o tem obvestil svetnike. Opozicijski svetniki, ki so zahtevali preoblikovanje točke, so v novonastalem sklepu ponovno določili datum za podpis pogodbe. Ta bi se moral zgoditi najkasneje do 27. novembra. Kljub temu da so svetniki na to temo obširno razpravljali že na prejšnji seji, tudi tokrat ni šlo brez razprave. Simona Lacko ni skrivala ogorče- nja in razočaranja nad nenehnim pritiskom SLS-ovih svetnikov, ki se že več kot pol leta vneto zavzemajo za nakup poslovnih prostorov. »Povejte, čemu tako strastno podpirate nakup in zakaj ne morete počakati na mnenje pristojnih organov? Ali podpirate naše občane in njihov denar ali podpirate javni sektor?« Ob tem je postavila pro-vokativno vprašanje, zakaj je prav Branko Zelenko tisti, ki se nenehno izpostavlja in zavzema za nakup ter govori v imenu vseh opozicijskih svetnikov. Še najbolj sporno pa naj bi bilo dejstvo, ki ga je izpostavila svetnica Urška Zver, da se v zgodbi pojavlja v več vlogah, in sicer: kot svetnik ter kot podizvajalec, in da ni jasno, za kaj točno se zavzema. A ta je na te trditve odgovoril le, da se morajo odločitve občinskega sveta, ki je pred tremi leti odločil, da te prostore potrebujejo, spoštovati. Patricija Kovačec Kje so danes sanje o Termah Gaja Občina je doslej v podjetje Terma Gaja vložila skoraj 500 tisoč evrov Terme Gaja, d. o. o., že vse od nastanka delijo tako svetnike kot občane na dva pola. Kot je dejal Branko Zelenko, zagovornik projekta, je bilo podjetje ustanovljeno, da bi realiziralo ideje projekta. »Na tem področju seje delalo veliko let, vendar pravega investitorja šele čakamo. Ker naj bi oktobra poteklo gradbeno dovoljenje, so za to, da se to ne bi zgodilo, uradno odprli gradbišče, zadeva pa se je ustavila. Mi smo še vedno optimistični in upamo, da se bo v prihodnosti tudi na tem področju kaj spremenilo in premaknilo. Imamo vse potenciale za bodočega investitorja,« je dejal Zelenko. Ali se bo investitor za ta projekt sploh kdaj pojavil, pa je zanimalo opozicijske svetnike, ki so mnenja, da o tem podjetju, kljub njegovi že kar nekajletni zgodovini, le malo vedo. Svetniki ne vedo natančno, niti kdaj je bilo podjetje ustanovljeno in koliko denarja je občina doslej vložila vanj. 32-odstotni lastnik podjetja Terme Gaja podjetje EMER-ING. Ali je podjetje sploh javno? Svetnica Simona Lacko je izpostavila pereč problem vlaganja sredstev v omenjeno podjetje, katerega 32-odstotni delež ima podjetje EMER-ING, d. o. o, s Spodnje Hajdine, katerega lastnika sta Jakob in Peter Emeršič, slednji je tudi v celoti lastnik podjetja EM-GRAD, d. o. o., ki je gradilo poslovne prostore Janežovski Vrh. »Ali sta bili ustanovitev podjetja in prenos premoženja v skladu z zakonodajo in koliko denarja je občina doslej dejansko vložila vanj ter še pomembneje: kje so delovna mesta, ki ste jih pred leti obljubljali? Ne potrebujemo atrakcij, potrebujemo delovna mesta!« Po njenih besedah občina ne bi smela vlagati sredstev v gospodarske družbe, kar pa je v tem primeru očitno storila. V podjetje, ki je bilo ustanovljeno pred sedmimi leti, leta 2006, je občina doslej vložila slabih Pol milijona evrov naj bi bilo vloženih v projekt izgradnje Term Gaja, ki pa je še vedno zgolj na papirju ... (Fotografija je simbolična). 500 tisoč evrov, a na tovrstne očitke Zelenko odgovarja, da brez vlaganj ne bodo našli investitorjev ter da se ob sklenitvi posla takšna vlaganja prej ali slej povrnejo. »Naš namen ni bil le vlaganje kot tako, pač pa smo želeli pripraviti ugodne pogoje za investitorje!« Branko Horvat: »Čas je, da nam nehate prodajati pravljice o malezijskih investitorjih!« V razpravo se je vključil tudi Branko Horvat, ki je dejal, da je bila zadeva zagotovo že v osnovi napačno zasnovana brez realne osnove. Po njegovem mnenju si direktor, ki si sicer ni izplačeval plač, teh ni niti zaslužil. Elizabeta Fras: »Sredstva so splavala po vodi.« Svetnica Elizabeta Fras je dejala, da sicer verjame, da je bil namen ustanovitve zagotovo pozitiven, a je malo verjetno, da bi po toliko letih še kaj nastalo iz tega. »Ne vidim možnosti, da bi občina še dodatno vlagala v to podjetje, saj so doslej vložena sredstva splavala po vodi.« Foto: PK Foto: MZ 24 Štajerski Nasveti petek • 29. novembra 2013 Kuharski nasveti Brusnice - rdeče zlato z bližnjih hribov Brusnica je ljubiteljica hladnih območij. Lahko jo naberemo že v gozdu za hišo, posebej to velja za severno polovico Slovenije. V Skandinaviji je tega sadeža, oziroma gozdnega bogastva v takšnem izobilju, da mu pravijo rdeče zlato, seveda tudi po zaslugi uporabnosti brusnic. Iz njih pripravimo številne izdelke, polizdelke, jedi. So grenko-sladkega okusa in surove niso dobre, njihova slastnost pride do izraza po toplotni obdelavi. Posebej okusne so v kompotih, marmeladah, želejih, kjer razvijejo svoj polni okus. Foto: Črtomir Goznik V državah, kjer je brusnic v izobilju, iz njih pripravljajo sokove, sirupe, številna žganja in likerje. Brusnični džem in marmelada pa sta postala nepogrešljiv dodatek pri divjačinskih jedeh. Vendar ta kisel gozdni sadež postane zanimiv, ko se nekoliko bolje seznanimo z njegovimi lastnosti. Brusnice so zmeraj kisle, ko so temno rdeče in povsem zrele, so tudi sladke. Vsebujejo veliko organskih kislin, zaradi katerih se izdelki iz brusnic skoraj nikoli ne pokvarijo. Zraven kislin vsebujejo še nekaj sladkorjev, pektina, vitamina C in vitamine B-komple-ksa in mineralne snovi, kot so kalij, kalcij, magnezij in jod. Vložene brusnice so tradicionalna priloga zraven jedi iz divjačine. Da pa jih ne bi jedli samo ob tako redkih priložnostih in zgolj z divjačino, lahko spremenimo tradicijo in bru-snično omako postrežemo tudi zraven govedine, purana in race. Brusnični džem pa lahko dodamo kot sestavino sadne solate in ga ponudimo skupaj z drugim sadjem. Zaradi svoje izrazite barve bodo jedi dobile polnejši okus in lepši videz. Brusnice so dobrodošla sestavina kompo-tov, tudi jabolčni kompot lahko popestrimo z žličko vloženih brusnic. Posušene lahko namočimo, fino sesekljamo in jih kot začimbo dodajamo zelenjavnim jedem in zelenjavnim omakam. Na Norveškem vložene ponudijo s sladkorjem in za tiste, ki se zdravo prehranjujejo, z medom. Zamrznjene brusnice sesekljamo s palčnim mešalnikom in jim dodamo žličko do dve medu in to mešanico dodajamo v sadne kaše, v nadeve za slaščice ali skuto in jogurt, iz katerega naredimo kremo za torto. Pri nakupu svežih brusnic morajo biti jagode sveže rdeče, brez belkastih odtenkov; to je zank, da so bile brusnice prezgodaj obrane. Brusnice v hladilniku hranimo nekaj dni, zelo primerne pa so tudi za zamrzovanje, ki jim nekoliko omili okus. Seveda je nemogoče, da bi jih sedaj lahko dobili sveže, sedaj so na voljo le zamrznjene. Pretlačene in sladkane brusnice so lahko v manjši količini tudi dodatek sadnim juham, drugače pa brusnični džem dodajamo najkvalitetnejšim jedem, ki jih pripravimo iz divjačine. Pri pripravi slaščic pa jih le redko uporabljamo kot samostojno živilo, saj so za slaščice preveč kisle, zato jim dodajamo manjšo količino poljubne marmelade in jih že lahko uporabimo kot nadev za palačinke, biskvitne rulade, biskvitne omlete ali za čajno pecivo. S svojo izrazito barvo in v kombinaciji s poljubno marmelado so dobrodošel dodatek pri omenjenem pecivu. Ljubitelji slano-sladkih okusov si lahko pripravijo tudi pu-ranje ruladice z brusnicami in porom. Najprej narežemo tanke puranje zrezke, jih narahlo potolčemo in začinimo. Posebej v slani vodi skuhamo očiščen in na 5 cm dolge kose narezan por. Kuhanega odcedimo in ohladimo. Nato na zrezek enakomerno nadevamo kuhan por, ki ga premažemo z brusničnim džemom in zavijemo. Zrezke pritrdimo z vrvico in jih na vroči maščobi na hitro opečemo. Nato jih zložimo v manjši pe- kač, čez njih prelijemo bešamel omako, ki smo ji dodali nariban parmezan in v pečici zapečemo. Pripravimo pa lahko tudi biskvitno pito z brusničnim džemom. Pripravimo jo tako, da ločimo 5 rumenjakov od beljakov, rumenjakom dodamo 25 dekagramov sladkorja, en deciliter vode in en deciliter belega olja ter mešamo z ročnim mešalnikom tako dolgo, da dobimo gosto penasto zmes. Nato dodamo 25 dekagramov gladke moke s polovico pecilnega praška in 10 dekagramov mletih orehov. Na koncu primešamo trdi sneg beljakov. Pekač dobro namažemo z margarino, potre-semo z ostro moko in vanj dodamo M pripravljenega testa in pečemo pri temperaturi 180 °C 30 minut. Nato vzamemo iz pečice, premažemo celotno testo z večjo količino brusničnega džema in po džemu z dresurno vrečko iz ostalega biskvitnega testa nabrizgamo mrežico. Pito pečemo še 20 minut. Ohlajeno potresemo s sladkorjem v prahu in ponudimo zraven čaja ali kave. Vlado Pignar Tačke in repki Muca in udarec v glavo Gospa Ksenja je lastnica 8 let stare muce. Muca živi v hiši blizu Ptuja, tako da je njen življenjski prostor v hiši in tudi zunaj v naravi. Pred dvema dnevoma je muca prišla domov zelo žalostna, komaj je hodila in z lastniki skorajda ni komunicirala. Zavlekla se je v kot v sobi, hrane se ni dotaknila in tudi ni pila vode. Lastnica je opazila oteklino nad levim očesom, ki je bila malenkost krvava, prav tako je opazila, da ima muca levo oko v notranjosti zrkla krvavo in zenico močno odprto. Še bolj se je lastnica prestrašila, ko je opazila, da se obe očesni zrkli pri muci nekontrolirano gi-bljeta levo in desno. Poklicala je veterinarja za nasvet in ta ji je svetoval, naj muco namesti v miren prostor, in če ne bruha, načeloma ni problema in naj muci izmeri temperaturo. Ker je imela muca normalno temperaturo, lastnica veterinarja ni poklicala nazaj. Minila sta že dva dneva od začetka težav pri muci in ta še vedno ne je, malenkost pije vode in se giblje po stanovanju zelo počasi z močno sklonjeno glavo. Lastnico zanima, kaj se je zgodilo z muco in kako dolgo bo še tako žalostna, mirna in neješča. Rada bi ji pomagala, vendar ne ve, kako. Odločil sem se odgovoriti na vprašanje, kljub temu da je težava pri muci gospe Ksenje urgentne narave, pri kateri je potrebno takojšnje ukrepanje. Pri omenjeni muci je šlo najverjetneje za udarec v glavo kot posledico nesreče z avtomobilom ali s kakšnim drugim topim predmetom. Na omenjen vzrok nakazuje poškodba na glavi muce, mi-driaza, kar pomeni močna razširitev zenice in krvavitve po beločnici, ki nastanejo zaradi pokanja krvnih žil v očesu. Muca je imela veliko srečo, saj omenjena simptomatika nakazuje na močan udarec v glavo in prav lahko bi se zgodilo, da bi muca poginila nekaj ur po nesreči zaradi pre- tresa možganov oziroma njihovega otekanja. Prav zaradi tega take poškodbe glave, še zlasti, če so pri poškodovani živali zenice različne v obeh očesih, oziroma je ena zenica močno razširjena in oči plavajo, zahtevajo takojšnje ukrepanje veterinarja, saj je treba preprečevati edem oziroma oteklino možganovine, ki privede do smrti živali. Živali v takih primerih hospitalizi-ramo in z udarnimi dozami zdravil poskušamo stabilizirati dogajanje v glavi. Potrebna je tudi udarna in kakovostna protibolečinska terapija. Ve- Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. dno naredimo tudi RTG glave, kjer vidimo morebitne poškodbe lobanjskih kosti in prekomerno nabiranje tekočine v glavi. Sedaj je najhuje pri muci gospe Ksenje že mimo. Imela je veliko srečo, da je preživela. Muči jo močan glavobol, zaradi katerega je neješča in žalostna. Lastnici bi svetoval, da pelje muco v ambulanto, kjer se naredi nevrološki pregled glave in poskrbi za ustrezno protibolečinsko terapijo. Muca bo po nekaj dneh popolnoma normalna, začela bo jesti in dobro se bo počutila. Vendar vse poškodovane muce nimajo te sreče, precej jih pogine po močnejših udarcih v glavo zaradi možganskega edema in krvavitev. Pravočasna strokovna veterinarska pomoč lahko v takih primerih močno poveča možnost preživetja živali. Emil Senčar, dr. vet. med Kmetijska svetovalna služba Bogastvo okusov podeželja V okviru LEADER projekta »Bogastvo okusov podeželja« LAS društvo »Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah« pripravlja seznam ponudnikov pridelkov in izdelkov območja LAS z lastno pridelavo oz. predelavo iz surovin na kmetiji. Seznam ponudnikov bo nudil informacije o lokalnih pridelovalcih/predelovalcih, ki razpolagajo s kvalitetno ponudbo pridelkov in živil, primerno za dobavo javnim ustanovam, gostinskim ponudnikom in končnim potrošnikom. V okviru smo projekta oblikovali nabor tradicionalnih, tipičnih jedi območja LAS, ki se razprostira po devetih občinah, le-te so: Kidričevo, Hajdina, MO Ptuj, Markovci, Dornava, Juršinci, Destrnik, Sv Andraž v Sl. Goricah in Trnovska vas. Naša želja je, da se te jedi pripravljajo iz kvalitetnih lokalnih živil, zato nam bodo podatki o tem, kdo razpolaga z določenimi surovinami oz. izdelki, zelo koristile. Ponudba pridelkov in izdelkov bo v seznamu razdeljena po sklopih (mleko in mlečni izdelki, sveže meso, mesni izdelki, moka in pekovski izdelki, sadje, sadni izdelki, zelenjava, izdelki iz zelenjave, alkoholne pijače, olja, drugo). Znotraj posameznega sklopa obkrožite pridelke in izdelke, ki določajo vašo ponudbo. Zaradi preglednosti seznama je število kategorij pridelkov in izdelkov znotraj posameznega sklopa omejeno. Vašo ponudbo pridelkov in izdelkov poskušajte umestiti v že naštete kategorije pridelkov in izdelkov, v kolikor pa vaša ponudba ne sodi v navedene kategorije, jo vpišite pod poglavje drugo. Ekološke pridelke in izdelke, za katere ste pridobili eko certifikat, označite z besedo »EKO« in vlogi priložite kopijo eko certifikata. Pridelke iz integrirane pridelave označite z IP in priložite kopijo IP certifikata. V seznamu bodo objavljeni naslednji podatki ponudnikov: ime in priimek, hišno ime, naslov, telefon, mobilni telefon in e-naslov. E-naslov vpišite v obrazec le, če elektronsko pošto redno pregledujete, vsaj 1 -krat dnevno. V nasprotnem primeru e-naslov ne bo objavljen v katalogu, zato ga ne vpisovati v obrazec. Vabimo vse pridelovalce in predelovalce območja LAS, da se odzovete vabilu za brezplačno objavo v seznamu ponudnikov. S seznamom namreč želimo na pregleden način predstaviti vso ponudbo pridelkov in izdelkov območja dravsko ptujskega polja in dela Slovenskih goric, jo narediti bolj prepoznavno med potrošniki, zagotoviti enostavnejšo nabavo lokalnih živil ter hkrati omogočiti ponudnikom učinkovitejšo prodajo. Ponudnike, bomo objavili v katalogu »Uživaj zdravo - Izbiraj lokalno«. Vloge za objavo v katalogu zbiramo do 20. Januarja 2014 na naslovu: LAS Društvo bogastvo podeželja ob Dravi in v slovenskih goricah, Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj Za dodatne informacije pokličite na LAS na tel. 02 749 36 33, ali gsm: 051 300 419, ali pišite na email: mojca.metlicar@ kgz-ptuj.si V upanju na začetek uspešnega sodelovanja vas lepo pozdravljamo. Mojca Metličar, Vodja projekta Strokovna sodelavka LAS Inovativni mladi kmet 2013 je Janez Benedičič Sredi novembra sta KGZS in ZSPM razglasili zmagovalca 7. izbora Inovativna mlada kmetica /Inovativni mladi kmet. Naziv Inovativni mladi kmet je prejel Janez Benedičič iz Martinj vrha pri Železnikih. Inovativnost Janeza Benedičiča je vsestranska. Bočni trosi-lec omogoča za 50 odstotkov povečan obseg gnojenih površin na gorski kmetiji, s čimer se je povečala tudi varnost pri razva-žanju gnoja. Nadgradnja sušilnice je doprinesla za petino boljši izkoristek, postavitev mlekomata in njegova nadgradnja pa je kmetiji povečala prihodke za trikrat. Poleg vseh ekonomskih, okoljskih in trženjskih izboljšav je zelo pomemben tudi odnos do kmetovanja kot poklica. Janez Benedičič je doktoriral v strojništvu in se kljub temu vrnil na majhno, razdrobljeno visokogorsko kmetijo. Strokovna komisija pod vodstvom Andreje Krt Stopar je pri kandidatih in kandidatkah ocenjevala inovativnost ideje, trajnost projekta, vključenost vidika zaščite okolja, vpliv na lokalno skupnost in podeželsko območje, napoved ekonomskega učinka in tržno usmerjenost kmetije. Za naziv Inovativne mlade kmetice oziroma Inovativnega mladega kmeta se je letos potegovalo šest kandidatov. KGZS Foto: ES petek • 29. novembra 2013 Zanimivosti, Naj prodajalka/prodajalec Štajerski 25 Iščete svoj stil S kombinacijo različnih oblačil iz množice enakih Urška Koren je sta 26 let, po poklicu ekonomska tehnica. Doma je v Veliki Varnici (Zg. Leskovec). V prostem času rada nastopa, vodi kulturne programe in skeče, skratka, oder je njen. Občasno skupaj z očetom tudi zapoje in zaigra. V njenem življenju imajo pomembno mesto tudi živali. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila sama, „da nekaj novega naredi iz sebe". V kozmetičnem salonu Neda so pri Urški ugotovili mastno kožo. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili tudi obrvi. Čim več so ji skušali povedati o negi kože doma, o preparatih za nego njenega tipa kože, priporočili so ji občasno globinsko čiščenje kože v kozmetičnem salonu, na vsakih 14 dni pa naj si kožo osveži tudi z domačim pilingom. V Frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., je frizerka Sabina Vajda Urškino dosedanjo pričesko najprej postrigla do ramen, na čelu pa skrajšala na fru-fru. Lase je pobarvala v bolj umirjenem rjavordečem odtenku, posušila gladko in stilirala. Ličenje je vizažistka Min-ka Feguš pričela z nanosom pudra v kremi, s katerim je prekrila cel obraz. Z zelenim črtalom je obrobila spodnji in zgornji del vek, nato pa na zunanje dele nanesla temno zelen odtenek, preko katerega je nanesla še nežno svetleč roza odtenek. Na trepalnice je nanesla črno maskaro, oran- Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Urška prej ... . in pozneje žen ton na ličnice, v tem tonu je obrobila tudi ustnice in jih poudarila z rožnatim glosom. „Energična Urška sicer ne potrebuje dodatne energije, vendar tudi njej nikakor ne škodi, če si umisli kakšen razigran, vesel in sproščen stajling. Glede na večino »črnih« in negativnih medijskih »bomb«, ki dan za dnem padajo iz vseh strani, naj bodo vsaj ulice bolj radostne in pozitivne. Zato sem se odločila, da bom za Urško izbrala oblačila, ki bodo njeno pozitivno energijo najmanj podvojila, saj je to tisto, kar nam danes primanjkuje. Zakaj bi morali barve v hladnejših dneh skriti, če pa nam lahko pomagajo, da nam bo prijetneje. Za Urško sem izbrala oblačila v trgovini Modiana. K zelenim hlačam klasičnega ravnega kroja sem izbrala pisano tuniko v odtenkih zelene, roza, pink ... barve. Glede na športni stil sem v trgovini Alpina poiskala tudi udobno športno obutev, sive modne športne in mehke čevlje, v katerih z lahkim korakom premagamo prav vsak dodatni nepredviden kilometer. Ker pa se je Urška prijavila sama, saj pravi, da je čas, da KOLEKTIV SALONA Foto: Črtomir Goznik Urška v oblačilih iz Modiane in Sanjini kreaciji, čevlji so iz Alpine. nekaj spremeni, sem izbrala jakna aktualne roza barve je iz še nekaj iz letošnjega modne- moje omare in verjamem, da ga trenda - veliko in mehko se je tudi Urška v njej udobno jakno. Trendovska »prevelika« in mehko počutila. Tako s sta- iuosKo in ze nsKo Finseiiscvo 2 Slomškova 22 10 % popust v decembru š rimi kot novimi, modernimi ali malo manj modernimi kosi oblačila poskrbimo za to, da bomo izrazili svojo osebnost in se ne bomo skrivali v množici enakih," je o Urškini novi podobi povedala stilistka in kreatorka Sanja Veličkovic. V kozmetičnem studiu Olimpic se je Urška od predstavljenih neg telesa odločila za limfno drenažo. Malo iz radovednosti, ker te masažne oblike še ni imela možnosti preizkusiti, pa tudi zaradi tega, ker jo je zanimalo, kakšen učinek ima na telo, je povedala kozmetičarka Silva Čuš. Limfna drenaža se izvaja ročno ali z aparatom. Pri aparatu napihljive manšete povzročijo drenažo nog, zadnjice in trebuha, izboljša se prekrvavitev tkiva, zmanjšajo se edemi in odpravijo toksini iz telesa. MG Ptuj • Trije dobrodelni večeri Trnovska vas • Devetouvrščena Otroci za otroke December od nekdaj velja za mesec dobrodelnosti, saj si ljudje v teh mrzlih dneh ob prižganih lučeh odkrito pogledamo v oči in težko dopustimo, da stiska, ki je danes vse pogosteje del vsakdana, prevlada nad prazničnim duhom. V ravno tem duhu in predvsem iz nuje ter potrebe smo se v letošnjem letu v Javnih službah Ptuj odločili za organizacijo treh dobrodelnih večerov. Prva dva večera s koncertoma otroških pevskih zborov, poimenovana »Otroci za otroke«, bosta v torek, 3., in v sredo, 4. decembra, v Kongresno-kulturnem središču dominikanski samostan. Na teh večerih se bodo predstavili otroci iz Osnovnih šol in vrtcev iz Ptuja in okolice ter s programom prispevali k namenskemu zbiranju sredstev za otroški oddelek Splošne bolnišnice Ptuj za nakup novih pižam in ostalih bolnišničnih oblek za naše najmlajše. Ob tem je treba povedati, da so sedanja oblačila dotrajana, ponekod luknjasta, sprana, imajo le univerzalne številke, mnogokrat so le te prevelike za otroke. Menimo, da se pri vsakem izmed nas ob bolnem otroku vzbudi še dodaten čut, saj so ravno otroci naše največje bogastvo, ob bolezni pa so še toliko bolj nemočni. Z majhno gesto lahko vsi skupaj pripomoremo h kakovostnejšemu in udobnejšemu bivanju naših najmlajših v ptujski zdravstveni ustanovi. Tako bodo v torek, 3. decembra 2013, ob 17. uri nastopili pevski zbori iz osnovnih šol : Ljudski vrt, Grajena, Mladika, Olge Meglič, Hajdina in otroci iz Vrtca Ptuj. V sredo, 4. decembra 2013, ob 17. uri, pa pevski zbori iz osnovnih šol: Videm, Markov-ci, Cirkulane-Zavrč, Majšperk in otroci iz Vrtca Juršinci. Veliki finale dobrodelne akcije bo v petek, 6. decembra, na ptujski tržnici, ko bomo skupaj odprli drsališče, ki smo ga kupili v Javnih službah Ptuj, ekipe bodo kuhale miklavžev golaž, nastopili bodo znani glasbeniki (Natalija Verboten, Navihanke, Vaga-bundi, Tadej Vesenjak, Tretja izmena, Kvinton, legendarna punk rock skupina NIET), združeni folkloristi Spodnjega Podravja (120 plesalcev), obiskali nas bodo teta Zima, Miklavž, nogometaši prvoliga- „Rada sem prodajalka ..." V trgovini Jager v Trnovski vasi smo obiskali Ado Fekonja, ki se je uvrstila na 9. mesto v poletni akciji Štajerskega tednika Naj prodajalka / prodajalec 2013. Prejela je 191 glasov. ša iz Zavrča, rokometaši ptujske Drave, ženski nogometni klub, poskrbljeno bo za animacijo za otroke z napihljivimi gradovi, obratovala bo bo-žično-novoletna tržnica ... Dogodek se bo pričel ob 15. uri. Vsi akterji te zgodbe delamo brez kakršnihkoli denarnih nagrad, tako bodo Javne službe Ptuj pokrile stroške obratovanja dominikanskega samostana in ptujske tržnice, brezplačno bodo z objavami pomagali najrazličnejši mediji, ne samo iz Spodnjega Podravja, ampak iz celotne Slovenije. Na vseh dogodkih se bodo zbirali prostovoljni prispevki, torej vstopnine ni, v ta namen pa lahko finančna sredstva tudi nakažete na sklicno številko 0034612-2013, namen: Prispevek za otroška oblačila, na TRR SI56 3300 0000 4965 421, Javne službe Ptuj, d. o. o., Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj. Miha Masten Če bi iskali skupne zmagovalce letošnje poletne akcije Štajerskega tednika Naj prodajalka / prodajalec 2013, bi bile to zagotovo trgovine Jager, kar štirje njihovi prodajalci so se uvrstili med prvo deseterico: Darinka Muršec, Jager Trgovska vas, je bila druga, Matej Kovačec, Jager, Gori-šnica, je bil tretji, Igor Zajšek, Jager Ptuj, osmi, in Ada Feko- nja, Jager Trnovska vas, ki jo predstavljamo danes, je bila deveta. Trgovka je že devet let, pred tem je več desetletij delala v administraciji. Vedno je bila rada med ljudmi, delo opravlja z velikim veseljem, nikoli ji ni nič težko narediti. Trgovka mora biti predvsem prijazna, včasih mora znati poslušati, biti strokovna in znati svetovati kupcu, pouda- ri. Vsem, ki so glasovali zanjo, se zahvaljuje, hvaležna je za vsak glas. Podpora pomeni, da te ljudje opazijo, da vidijo tvoj trud. V prostem času je Ada bolj gospodinja, doma jih je sedem, zato ji nikoli ne zmanjka dela. Njena največja želja je, da bi se lahko čim prej upokojila in da bi bila zdrava, pove. MG Foto: Črtomir Goznik Ada Fekonja: „Zmeraj sem bila rada med ljudmi." 26 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 29. novembra 2013 Izza gledališkega odra Ljubezenske in šaljive slike al fresco* O nastajanju predstave Ljubezenske in šaljive slike al fresco v Mestnem gledališču Ptuj v režiji Marka Čeha in njegove ekipe. Igrajo Anže, Jernej, Maruša in Vesna. Premiera: 23. januar 2014. Prvi vtisi. Dramski tekst Ljubezenske in šaljive slike al fresco, ki ga je napisal sodobni španski dramatik in vsestranski gledališki ustvarjalec José Luis Alonso de Santos, i(C RADIOPTUJ 89,8° 98,20 10473 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite no naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. PETKOV VEČER Bodite nocoj 0 družbi oddaje ^^ Z glasbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-1ednik.si Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10.EVA - DEŽ 9. ZABLUJENA GENERACIJA - ČAS USTAVIL BI ¡¡¡¡¡P - MOJE 7. ANA KERNEŽA - ZBUDI SE 6. ANRAŽ HRIBAR - PO ČEM DIŠI TA DAN 5. BILBI - V DNEVNI DOMA 4. MANCA ŠPIK - TO SO TE REČI 3. VICTORY - ZALJUBLJENA 2. TANJA ŽAGAR - ŠTEVILKA 3 1. REBEKA DREMELJ - KARN Glasujem za pesem: Moj predlog za Dese+ico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj je razdeljen na trideset kratkih, medsebojno nepovezanih zgodb. Povezuje jih tema - večna tema o odnosih med moškimi in ženskami, ki ne more mimo vprašanja o ljubezni. Srečne ljubezni, glede na zgodbe José Luisa, očitno ni, so pa neuslišane, prevarane, maščeva(l)ne, kolegialne, osamljene, bivše, nenavadne, trpeče, dolgočasne, patološke in vselej vsaj toliko komične kot tragične. Napisane so kot »niz potez s čopičem na omet vsakdanje resničnosti, z barvami naših čustev in risbo igre naših občutij. Sliki služi za ozadje večni boj med nasprotnima spoloma, ki se potrebujeta, da bi našla svoj smisel. Moški in ženske, ki govorijo o ženskah in moških, za ženske in moške, z ženskami in moškimi, proti ženskam in moškim, iz žensk in moških ...« poetično povzame dramatik v uvodu k drami. Kolaž moških in žensk ali pa (v besedni igri) kolaž ženskih in mošk. Prva vprašanja. Prvo branje dramskega teksta, za katerega veš, da ga boš v času priprav in vaj prebral vsaj še 50-krat, je noro pomembno in vtis, ki ga ob tem dobiš, ne- Foto: arhiv MGP precenljivo dragocen, edinstven, neponovljiv in največkrat tudi pravilen. Čeprav razumeš zgodbo in prebrano konstalacijo besed, se porodijo neka vprašanja in občutki, ki še niso jasni, in če greš pri delu za predstavo v pravo smer, se ti sčasoma ubesedijo in materializirajo. In eno od začetnih vprašanj ob prebiranju tega teksta je bilo, kaj je v teh slikah smešno. Zakaj prvih nekaj slik še deluje duhovitih, potem pa postajajo vedno bolj turobne in zagrenjene? Ali je španski pogled na ljubezen bolj lahkoten in optimističen kot naš? Kako razbiti formulo teh zgodb, ki se z nepričakovanim obratom vselej iztečejo v nenavaden konec? Kakšno sliko kot celoto narisati s temi zgodbami? V čem se bo naša predstava razlikovala od poplave komedij o moških in ženskah? 30 zgodb 30 lokacij - od samotnega otoka do doma za ostarele, slači-bara in zakonske postelje, bolnišnice in ulice 64 vlog 4 igralci od 1 (realne) do 5 (groteskne) po utrganosti O tem, kako smo se tega obse- žnega besedila lotili, katere zgodbe izbrali, kako jih povezali in porazdelili vloge, kakšen prostor bo pripravil scenograf, kakšno rdečo nit bodo imeli kostumi, kakšno zgodbo bo pripovedovala Brankecova glasba ... pa več v naslednjih prispevkih *al fresco lahko pomeni več stvari: - večerjati na prostem v prijetno svežem poletnem večeru - opravljati aktivnost, največkrat slikati, na prostem - način slikanja fresk na svež omet (pri čemer fresco pomeni podobno kot 'frišno') Nuša Komplet Filmski kotiček Igre lakote: kruto maščevanje Ponovimo: V prvem delu smo spoznali distopični svet, kjer predsednik Snow vlada s trdo roko. Zatirano in lačno ljudstvo razveseli enkrat na leto z Igrami lakote, v katerih se na smrt spopade 24 posameznikov iz 12 okrožij. Preživeli par je deležen varnega in udobnega življenja do smrti. V prvem delu je tako zmagala Katniss Everdeen in njen sokrajan Peeta. Hunger Games: Catching Fire Igrajo: Jennifer Lawrence, Liam Hemsworth, Josh Hutcherson, Elizabeth Banks, Philip Seymour Hoffman, Donald Sutherland, Sam Claflin, Jena Malone, Woody Harrelson, Paula Malcomson Režija: Francis Lawrence Scenarij: Simon Beaufoy in Michael Arndt po romanu Suzanne Collins Žanr: mladinska ZF drama Dolžina: 146 minut Leto: 2013 Država: ZDA V drugem delu je ljubljeni predsednik v strahu, da bi Ka-tniss postala simbol upora in revolucije, ki nevarno tli v deželi, razpisal posebno vrsto Iger lakote, v kateri se bodo spopadli zmagovalci zadnjih let, torej nekakšen polfinale ali morda celo finale, v upanju, da bodo vsi storili bridko smrt in država bo rešena. Kot vemo, je imel prvi del krasne nastavke za malce nadpovprečen film. Iskrivo se je spogledoval z mešanico elementov klasičnih del filma in literature, nato pa se je sredi zgodbe ustrašil svojega potenciala in se na hitro sprijaznil z medlo najstniško sladkasto romanco, da bi ujel vlak odhajajočega Somraka in prevzel njegovo demografijo. Sodeč po blagajniških izkupičkih mu je vsekakor uspelo, zato je že zgolj po letu dni in pol na vrsti že drugi del. Drugi del kot pravoverni član franšize z vso dolžnostjo pogreva elemente prvega dela, torej prikaz strahu levičarjev, kako bi družba izgledala, če bi desnica dobila absolutno in večno oblast. Ali pa strah desničarjev, kako bi družba izgledala, če bi levica dobila absolutno in večno oblast. Niti ni pomembno, pomembno je očitno to, da nihče ne sme dobiti absolutno in večno oblast, kajti tisti, ki nad sabo nima instance, ki bi ji moral odgovarjati, se slej ko prej izpridi. Ali, kot pravi lepi čebelji pregovor: daj človeku moč, pa boš videl, kakšen je v resnici. Drugi del torej pridno ponovi prvi del, le da je vsega tokrat seveda še več, vključno s tridelno zgodbovno strukturo (uvod, oddaja, boj). Najstniška romanca je tokrat na srečo postavljena na stranski tir, zato se je film na tisti točki, kjer se je prejšnji prestrašil, enostavno moral začeti ukvarjati s pomembnejšimi temami, a tudi tokrat se lepo izmuzne in raje postreže z zmedeno preživetveno akcijo, revolucijo pa prav priročno prestavi v tretji del. Ker je film politično neopredeljen in je le proti konceptu neke politične ureditve, ga je težko razumeti v sklopu današnjih časov. Hoče povedati, da se država rojeva s pomočjo terorizma ali pač, da ne smemo teroristom dovoliti, da zmagajo? Države, rojene v revolucijah, takoj zatem sicer takoj požrejo revolucionarje, saj za mirne čase niso primerni in postanejo moteč družbeni element. Morda pa film sploh ne govori o tem, ampak gre le za pravljico o odraščanju iz punčke v žensko, kjer so prehodne stopnje zgolj manifestirane na precej domišljijski način. Matej Frece d: j OVEN (21.3. - 20.4.) Sijali boste od pozitivne energije, dobre volje in priložnosti. Pomembno bo, da se boste postavili zase in za tiste reči, ki so vam blizu. Na poslovni poti se vam bo odprla ugodna priložnost. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v ljubezni. Sprostile vas bodo vse zimske radosti (kepanje). m BIK / (21.4. - 20.5.) * Označevala vas bo posebna čustvena skladnost. Vaše misli bodo zelo neutrudne in usmerjene v ugodne priložnosti. Korak za korakom boste sledili svojim sanjam. Odzovi-te se klicu narave! Pomembno bo, da se tudi sprostite ob dobri hrani, pijači in telovadbi. Wi J, Decembrski dnevi bodo prinesli paleto ugodnih presenečenj. Na delovnem mestu bo zelo prijetno. Fizično energijo boste morali bolj usmeriti in tako pridobiti nove obveznosti. S svojim znanjem radi pomagate drugim ljudem. Prisluhniti boste morali glasu svojega srca. Srečen dan: sreda. ¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.) Pred vami bo družaben teden. Mnogo bo pogovorov in izmenjave mnenj. Na delovnem mestu si boste morali vzeti čas zase in delo razporediti po svojih zmožnostih. Pogovori bodo odprli vsa zaprta vrata. Poglobiti se boste morali v tista dela in opravila, s katerimi ste odlašali. im LEV (23.7. - 22 8.) Umetnost vam bo pomagala na razpotjih življenja. Jasno bo, da vas bo sprostila glasba. Polni boste tudi navdiha in kreativnosti. Ljubezen bo prinesla mir in razreševanje starih zadev. Največ se lahko naučite od svojih otrok. Na delovnem mestu bo štela premi-šljenost in diplomacija. « DEVICA * (23.8. - 22.9.) Vaši koraki bodo majhni, a odločni. Zgodilo se bo, da se boste znali na pravilen način sprostiti. Tako bo življenje postalo prava zimska pravljica. Obremenjevali vas bodo odnosi na delovnem mestu, ampak v tem primeru pomaga pogovor. Vzemite si čas za prijatelje in se veselite življenja. petek • 29. novembra 2013 Za kratek čas Štajerski 27 SESTAVIL EDI KLASINC VRAČ V ŠAMANIZMU STRAH PRED JAVNIM NASTOPOM ZADNJI LIBIJSKI KRALJ TENIŠKI LOPAR SLIKARKA (ANITA) OTOK NA JADRANU AVSTRIJSKI NOVEC ZA ŠTIRI KRAJCARJE ANGLEŠKA ZNAMKA MOTOCIKLOV NAŠ SKLADATELJ (PAVLE) FRANCOSKI DRAMATIK (DENYS) JAVNA PRIREDITEV KRAJ PRI KAMNI GORICI OSVEŽILNI ZELIŠČNI NAPITEK RAZPOREK MAHEN MACELJ, TOLKAČ IRENA DIMIC ASISTENT SADNA PIJAČA MEHIŠKA TELENOVELA LEPOTNA KRALJICA PAVLINOVA SLIKANICA RED GLIV VOJAŠKI ORKESTER OBVEŠČEVALNI CENTER KOREJSKI AVTO NAŠ PRAVNIK 100 m2 MET PRI KOŠARKI NIZOZEMSKO MESTO VAS PRI ŠMARTNEM NA POHORJU NAŠ SOCIOLOG (R. 1947 - ) TURŠKI SIR HAVAJSKI LKER GOLFIST (ISAO) STARORIMSKA HALJA ZADNJA BRAZDA NA ZG. DELU NJIVE PREVAJALKA ŽGUR MANJŠA RAZPOKA ŠAHIST ANASTASJAN ŽAGASTA STREHA BUKOV PLOD KOPANJE PROSTOR S TIRI NAŠ NOVINAR BRANKO SENICA OVRŠNI LIST SOCVETJA ETIOPSKI TEKAČ (TARIKU) MRZEL OBKLADEK BOLEČA KRVAVA RAZPOKA NA KOŽI LESENO OTROŠKO VOZILO, SKIRO ^ IZ BESEDE ~ ISKRA KOČIJAŽEV BIČ UGANKARSKI SLOVARČEK: ARDEN = angleška znamka motociklov, AŠOT = armenski šahovski velemojster Anastasjan, BEKELE = etiopski tekač (Tariku), HOROG = met pri košarki, IDRIS = zadnji libijski kralj, KUŠEJ = slovenski pravnik (Rado), PAJČA = kočijažev bič, REE = nemška slikarka (Anita), ŠED = žagasta streha. ■vorvd 'vhms 'vavovu 'znao '3H3»3g '»3r0A0 'vabilci 3zor 'aosrnu losv 'ood 'v~i3av 'uoao '3»o 'uvsv» 'oraua vhiiai 'uv 'rasn» oavu 'vi» 'oo 'is avoio 'siiai 3ai3a3d '»iNooiAiod '»3dOd3dd 'lAioinNvuo 'J3>i3u 'siuai 'viaoui 'nviaivs :ouabjopoa -3>iNvzia>H 31 A3iis3u liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 30. november: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). NEDELJA, 1. december: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtička rije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 2. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Na-povednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). TOREK, 3. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Za ljubitelje malih živali. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). SREDA, 4. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 5. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka-rije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.00 VROČA LINIJA. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val). PETEK, 6. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Murski val) . POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik. si IN OBIŠČITE NA FB (LOGO FACEBOOK) TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Kovali boste načrte prihodnosti. Toda zadeve se bodo kmalu spremenile. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v pogledu službe. Po drugi strani je res, da se sreča skriva na strani pogumnih. Teden pomembnih premikov na bolje. Čas bo sam po sebi primeren za obdarovanje. ŠKORPIJON STRELEC (24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) V osnovi vas bodo privlačile lepe in skladne stvari. Odločno boste stopili v ospredje. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Priložnosti bodo tudi v svetu poslovnosti. Seveda boste finančno prej kot ne obremenjeni, kajti denar tako prihaja kot odhaja. Označevala vas bo drzna energija. Preizkusili se boste tudi v dejavnostih, kijih ne poznate dobro. Mnogi predstavniki bodo blesteli pri zimskih radostih. Pomembno bo narediti prerez in ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje. V ljubezni se bodo zadeve odvijale po drugi poti, ki ni pričakovana. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Zrno modrosti tega tedna bo pogovor. Notranji nemir vam bo pomagal, da boste lahko naredili določene zaključke in se sprostili. V ljubezni bo romantično in intenzivno. Zanimivo je, da boste potrebovali tudi družbo in prijatelje. Odpirajo se vam nove možnosti za uspeh. VODNAR (21.1. -18.2.) Mavrica upanja vas bo objela na področju prijateljstva. Planetne energije vam bodo naklonjene na delovnem mestu. Dobro se boste ujeli v nove obveznosti. Izobraževanje bo vaša strast tudi v prostem času. Sprostili vas bodo magični trenutki v dvoje. RIBI (19.2. - 20.3.) Sprejeti boste morali diplomatsko rešitev. Jasno bo, da bo vaše življenje prineslo paleto ugodnosti in novih obveznosti. Prebiranje pravljic vam bo vlilo zaupanja. V prvi dneh tedna boste iskali na delovnem mestu lažjo pot. Vendarle se samo počasi daleč pride. Sledite glasu svojega srca! 28 Štajerski Doma in po svetu petek • 29. novembra 2013 Piše: Mateja Toplak • Dobrodošli v Latviji (20.) Latvijska zgodba Po šestih mesecih življenja v Latviji sem spoznala, da dom ni tam, kjer se slučajno rodimo, temveč tam, kjer si ga izberemo. Pred časom ne bi verjela, da bom nekoč iskreno in brez zadržkov priznala, da je del mojega srca ujet v deželi, ki sem jo v kratkem času tako vzljubila, da čutim, kot da je del mene. Življenje, opazovanje in zgodbe številnih ljudi so me navdihnili, da vas za nekaj trenutkov popeljem tja, kjer se dogaja prav posebna zgodba, Latvijska zgodba. Zaradi svoje strateške geografske lege ob Baltskem morju je bila vedno v spopadu z drugimi večjimi narodi in prav ta položaj je opredelil usodo Latvije in njenih ljudi. Pred osamosvojitvijo je bila del številnih dežel: v 16. stoletju del poljsko-litovskega kraljestva, v 17. stoletju pod švedskim vplivom, v 18. stoletju pa je vse, kjer je sedaj Latvija, pripadalo Rusiji. Latvijci so razglasili svojo neodvisnost 18. novembra 1918, vendar ne za dolgo. Pred začetkom druge svetovne vojne je bilo namreč celotno ozemlje dodeljeno Sovjetski zvezi. Na tisoče Latvijcev je bilo izgnanih v Sibirijo, nekateri so zaradi slabih potovanih razmer umrli že na poti, drugi so bili umorjeni, preživeli so le redki. Foto: Mateja Toplak Ljudje, s trakcem, pripetim na prsi, pokažejo svojo narodno pripadnost. Da je zgodba še kako živa in boleča, sem se prepričala med pogovorom z latvijsko prijateljico, katere oče je bil rojen prav tam, v Sibiriji. Ker se kot mlad fantič spominja grozljivih pogojev, v katerih so živeli, in predvsem, ker noče pogrevati zgodovine, ne govori prav rad o tem, mi je povedala. Istočasno pa ne skriva nenaklonjenosti do ruskega naroda in je patriot v pravem pomenu besede. Opazila sem, da je bil pogovor zanjo dokaj neprijeten, zato o tej temi raje nisem več razglabljala. Sovjetska vlada je, da bi zatirala narodno enotnost, na območje današnje Latvije preseljevala številne ruske državljane, kar se močno občuti še danes. Tukaj jih še vedno živi skoraj 30 odstotkov, kar uvršča Latvijo med države z največjim deležem ruskega r. .„..,. . . prebivalstva zunaj meja Rusi- Foto: Mateja Toplak ' > > Spomenik svobode (Brivibas bulvaris) je v novembru deležen po- je. Večina izmed njih pripada sebne pozornosti. skupini ljudi, ki se imenujejo Bela in rdeča - sveče so v novembru praviloma v nacionalnih barvah. Foto: Mateja Toplak nedržavljani. V latvijski zakonodaji to pomeni, da niso državljani Latvije ali katerekoli druge države, temveč imajo status nekdanjih državljanov Sovjetske zveze. Na splošno imajo enake pravice kot la-tvjski državljani, odvzeta jim je le volilna pravica, možnost opravljanja javnih funkcij in podobno. Gre za edinstven primer v mednarodnem pravu, ki ga lahko najdemo le še v Estoniji. Omenjena skupina ljudi ima poseben (vem, sliši se neverjetno) vesoljski potni list, saj ne spada v nobeno obstoječo skupino prebivalstva. Gre za okrog 15 odstotkov ljudi, ki bi seveda lahko postali polnopravni državljani, a zaradi različnih razlogov ohranjajo status quo. Nekateri ne čutijo potrebe po pridobitvi latvijskega državljanstva, drugi menijo, da je preizkus iz jezika prezahteven, spet tretji pa sploh ne želijo postati Latvijci, zanje je to celo žaljivo, saj se ne morejo poistovetit z latvijskim narodom ali državo. Močna ruska manjšina je pogosto tudi razlog za napetosti med narodoma. Na žalost gre za dve, še vedno ločeni družbi, ki se le poredko križata. Lansko leto je referendum z zahtevo uvedbe ruskega jezika kot drugega uradnega jezika v državi ponovno odprl eno izmed perečih tem. Ker je tukaj je ogromno ruskih šol, nekatera predavanja pa so, zaradi pomanjkanja latvijskih predavateljev in literature, tudi v latvijskih šolah v ruščini, je morda zahteva relevantna. A Latvijci se ne dajo, zato so soglasno in odločno zavrnili ta predlog, saj se zavedajo, da bi uvedba ruščine lahko povzročila postopno izumiranje latvijskega jezika, česar pa si seveda nihče ne želi. Narodna zavest je izredno močna. Nošenje zapestnic v barvah latvijske zastave, brošk ali značk pride najbolj do izraza novembra. 11. november, dan, ki je poimenovan po mitološkem narodnem junaku Lačplesisu (Lačpleša diena), simbolizira spomin na borce za svobodo. 18. november, dan neodvisnosti, je dan, ko je celotna Latvija v praznovanju. 13.000 ljudi, med katerimi sem bila tudi jaz, se z baklami v rokah sprehodi po ulicah Rige vse do spomenika svobode. Tam se prepevajo domoljubne pesmi ter prižigajo svečke. Mrzel jesenski večer se konča s slavnostnim govorom predsednika, latvijsko himno ter veličastnim ognjemetom. Na tak način se prebivalci spomnijo dejstva, da je Latvija po več desetletjih pod sovjetskim vplivom leta 1991 ponovno pridobila samostojnost ter postala neodvisna država. Svoboda ni samoumevna, zato se moramo tega zavedati ter biti hvaležni za okoliščine v katerih živimo. Pa smo? Nadaljevanje prihodnjič Ptuj • Klapa Intrade iz Avstralije Večer dalmatinske glasbe Potem ko so dalmatinske klape v tem letu že dvakrat napolnile ljutomersko športno dvorano, se je podjetje Vaščanka iz Ljutomera odločilo, da organizira koncert štirih dalmatinskih klap na Ptuju. Jutri, v soboto, bodo najpopularnejše dalmatinske klape stopile na oder v dvorani Osnovne šole Ljudski vrt. »Obakrat, ko smo v Ljutomeru za koncert dalmatinskih klap razprodali dvorano, so brez kart ostali številni ljubitelji te glasbe, tudi s ptujsko-ormoškega območja. Pesmi, ki nas z mislimi vrnejo v poletne dni na hrvaški obali, so namreč izredno priljubljene tudi pri slovenskih ljubiteljih glasbe. Z željo, da zapojejo dobro poznane skladbe tudi obiskovalci naših koncertov v Spodnjem Podravju, smo se odločili za organizacijo dogodka na Ptuju. Čakali smo le trenutek, da bodo najpopularnejše dalmatinske klape imele prost termin,« je pred jutrišnjim koncertom dejal direktor Vaščanke Matej Vrbančič. Tako bodo jutri od 20. ure naprej najlepše dalmatinske pesmi prepevale klape Intrade s Tomislavom Bralicem, Cambi, Maslina in Šufit. »Posebej sem ponosen, da mi je uspelo na Ptuj privabiti klapo Intrade, s katero prepeva Tomislav Bralic. Ta klapa se je pred kratkim vrnila iz Avstralije, kjer je imela več popolnoma razprodanih koncertov.« Ljubiteljem glasbe klap se tako jutri na Ptuju obeta nepozaben večer, saj jih bodo z največjimi uspešnicami tri ure razvajale najpopularnejše dalmatinske klape. NŠ Ptuj • Katarinin sejem Živahen dan v mrtvem mestu Mestne ulice in trge Ptuja so v ponedeljek, 25. novembra, preplavili prodajalci od blizu in daleč. Kljub ostremu severniku je bilo tako prodajalcev kot kupcev veliko. Foto: Črtomir Goznik S svojo ponudbo so kupce iskali obrtniki in podjetniki s tradicionalno ponudbo, veliko je bilo tudi kramarjev in prodajalcev starih rabljenih oblačil, ki so zaradi ponudbe cenenih oblačil nizkokakovostnega ranga zelo težko tržili. Nekateri med njimi so oblačila po končanem sejmu odvrgli oz. jih prepustili čistilcem ptujskih ulic in trgov. Opazno pa se letošnji katarinin sejem ni širil na Slovenski trg, kjer tokrat skorajda ni bilo trgovanja. Bolj kot v preteklih letih pa so prodajalci zasedli Trste-njakovo ulico, prostor pred hotelom Poetovio in celo pločnik poslovne hiše Omega, kjer je bila naprodaj smučarska oprema. Po metlah tokrat ni bilo večjega povpraševanja. Sicer pa je bil tudi tokratni katarinin sejem predvsem družaben dogodek z veliko druženja, ki ga je bilo mogoče začiniti s kuhanim vinom in klobaso. Ptuj je sejemske pravice dobil že konec 9. stoletja, ponovno pa konec 10. stoletja. Marsikdo si je zaželel, da bi mesto tako, kot je živelo na katarinin sejem, živelo pogosteje. MG petek • 29. novembra 2013 Poslovna in druga sporočila Štajerski 29 Kranj • 15. državno tekmovanje slikopleskarjev Slovenije Zgodba o pomoči in srčnosti, ki traja ze 15 let Državno tekmovanje slikopleskarjev se je pred 15 leti rodilo na Ptuju. Pobudnik tega tekmovanja je bil Branko Goričan, ki je vodil tudi letošnji organizacijski odbor tekmovanja. V vseh letih so slovenski slikopleskarji obnovili že 53 tisoč m2 zidnih površin, skupaj s podjetji pa so tako v dobrodelne namene darovali že 550.000 evrov. „V OZ Slovenije se zavedamo, da je v teh kriznih časih pomoč soljudem še toliko pomembnejša. Zato smo izjemno veseli, da je Sekcija slikopleskarjev in črkoslikarjev pri OZ Slovenije tudi letos organizirala eno večjih dobrodelnih akcij v Sloveniji in s tem pokazala, da povezovanje stanovskih kolegov ustvarja lepe zgodbe: zgodbe o pomoči in solidarnosti, ki so v teh časih vse prevečkrat pozabljene," je ob letošnji akciji, ki je potekala v prostorih bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj, med drugim povedal predsednik upravnega odbora OZ Slovenije Branko Meh. Letošnji udeleženci tekmovanja, sodelovalo je 13 tekmovalnih ekip, so skupaj z udeleženci humanitarnega dela tekmovanja, med njimi so bili tudi dijaki gradbenih šol iz Maribora in Kranja, vseh pa je bilo 80, prepleskali okrog štiri tisoč m2 površin v prostorih ginekološkega oddelka in oddelka intenzivne nege. Prav tako so pleskarski mojstri obnovili sobo za pripravo za porod in bolniško sobo za alternativni porod, pri čemer so skupaj uporabili več kot 700 kg barv Jupol. Ocenjena vrednost opravljenih del je 60 tisoč evrov. Podjetja, dolgoletni podporniki akcije, že od vsega začetka je družba JUB glavni pokrovitelj akcije, so od tega prispevala polovico. Poleg strokovne in humanitarne note vsakoletnega državnega tekmovanja velja omeniti tudi njen promocijski vidik, z organizacijo državnih in lokalnih humanitarnih akcij se promovira tudi poklic slikopleskarja, za katerega je med mladimi vedno manj zanimanja. Kot je na sklepni slovesnosti povedala direk- Kako postati udeleženec izleta? Naročniki izrežite kuponček, objavljen na naslovnici, skupaj z vašo naročniško številko (objavljali jih bomo v Štajerskem tedniku med 29. 11. in 6. 12.) ter ga na dopisnici pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, najkasneje do ponedeljka, 9. 12. Upoštevali bomo ku-pončke, ki bodo prispeli v naše tajništvo do 9.00 ure zjutraj. Med vsemi prispelimi kupončki bomo izžrebali 22 srečnih naročnikov, ki bodo lahko za 53 € na izlet popeljali še sebi ljubo osebo. Naročniki boste o izidu žrebanja obveščeni po pošti, kjer bodo tudi navodila o plačilu izleta. Obiščimo Salzburg v predprazničnem vzdušju. Ogled največjih znamenitosti mesta in možnost ugodnih nakupov. Odhod iz Ptuja 21. 12. 2013 ob 05 uri zjutraj. Pobiranje potnikov možno (po dogovoru) še na poti proti Mariboru in v Mariboru (pred TC City). Prestop meje na Šentilju in vožnja po Avstriji mimo Gradca, Liezna, Schladminga z vmesnimi postanki. Okoli 10. ure prihod v SALZBURG. Krajša vožnja do jedra mesta in ogled glavnih znamenitosti: Mozartov spomenik, Kapiteljski trg, nekdanja rezidenca Salzburških nadškofov, obisk znamenite stolnice, sprehod mimo Rotovža preko reke Salzach, mimo Mozarteuma do vrtov dvorca Mirabell. Vrnitev v staro jedro, v ulico Getreidegasse, kjer po želji obiščemo rojstno hišo skladatelja W. A. Mozarta. Prosto za kosilo in obisk božično-novoletnega sejma. Možnost vzpona s tirno gondolo na grad Hohensalzburg, od koder je lep razgled na mesto in njegovo okolico (ali pa izlet v rudnik soli Hallein). Ob dogovorjeni uri sledi odhod iz Salzburga proti Slover Prihod domov v poznih večernih urah. IZLET vključuje: • prevoz s turističnim avtobusom, • cestnine, parkirnine in dajatve, • vse oglede po programu, • slovensko vodenje in organizacijo. Možna doplačila (po osebi): • ogled Mozartove rojsf. hiše cca. 10 EUR, • vzpon s tirno železnico na grad cca. 8 EUR (z vsemi < pninani 11 EUR), • rudnik soli v Halleinu (prevoz, vstopnica) cca. 20 EUR (pri min. 20 osebah). Foto: Črtomir Goznik Zmagovalec 15. državnega tekmovanja slikopleskarjev Slovenije je Slikopleskarstvo Mihael Bezjak, Bukovci 173 b. V ekipi sta tekmovala Mihael Bezjak in Stanko Bezjak. torica kranjske bolnišnice Andreja Cerkvenik Škafar, ki se je zahvalila slikopleskar-jem za njihovo nesebičnost in skrb za sočloveka, bi bilo prav, da bi država lahko financirala vse, kar bi bilo treba v zdravstvu obnoviti, vendar na žalost sredstev ni dovolj, zato so takšne akcije, kot jih že 15 let izvajajo slikopleskarji Slovenije, izjemno pomembne. Jubilejno, 15. državno tekmovanje slikopleskarjev Slovenije je prineslo nov uspeh, novo potrditev dobrega in strokovnega dela slikoples-karjev na Ptujskem. Slavila je ekipa Slikopleskarstva Mihaela Bezjaka, s. p., Bukovci 173 b, v kateri sta tekmovala nosilec dejavnosti Mihael Bezjak in njegov oče Stanko Bezjak. Mladi podjetnik Mihael Bezjak, ki ima tudi mojstrski izpit, je bil uspeha nadvse vesel, samostojni podjetnik je od leta 2008. Zmaga ga je na nek način presenetila, vedno stremi k temu, da bi delo najbolje opravil, uspeh pa je toliko večji, če ga dosežeš v stroki, kjer je konkurenca zelo velika, je dejal. Poleg tega pa gre za ekipe, ki na tem tekmovanju sodelujejo že od vsega začetka oz. v stroki delajo zavidljivo število let. »Prvi trenutek se niti ne zavedaš pomena dosežka,« pravi Mihael, ki mu je ob uspehu stisnila roko tudi predsednica vlade Alenka Bratušek. Prvič se je namreč zgodilo, da si je viden politik vzel čas za slovenske slikopleskarje, ki v svoji srčnosti vztrajajo že 15 let. To je nadvse razveselilo tudi očeta tega tekmovanja Branka Goričana. MG sÇtêy'wfca budilka /m/, radio-ptu-f. ii 89,8 98,2 104,3 Ml* [j ŠTAJERSKI TEDN1KPRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE! Stajersi Nagrada za tokratne izžrebane naročnikeje VSTOPNICA ZA KOPANJE V TERMALNEM PARKU TERM PTUJ. 1.JožefVraJbec, Godeninci 2,2277 Središče ob Dravi 2. Marjan Rojko, Vintarovci 82,2253 Destmik 3. Franc Planino, Doklece 6,2323 Ptujska Gora 4. HildaZadravec, Loperšice 48,2270 Ormož 5. Franc Skok, Korenjak 33,2283 Zavrč HOTELS & RESORTS Terme Ptuj Termalni Park Terme Ptuj 6. Ivan Mukič, Grajenščak 51,2250 Ptuj 7. RobertPUlko, Zlatoličje 9 b, 2205 Starše 8.JožicaFlajs, Pobrežje 83,2284Vidempri Ptuj 9. Simon Hrga, Hvaletinci 15,2255 Vitomarci 10. Franc Križanec, Sestrže 26,2322 Majšperk u Nagrajenci boste prejeli nagrado po pošti. SC Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 29. novembra 2013 ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si 5 O WILLIAMS ... ASFALTIRANJE CEST, Ig. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, s-mail: vilko.gerecnik@siol.net PravniNasvet.com V^ JUSTITIA OMNIBUS - PRAVICA ZA VSE Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino? Potrebujete dobrega pravnika? Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov www.pravninasvet.com. Strošek klica znaša le 2,19 € na minuto. Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo. PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ Smer Grajena Roletarstvo ABA Štuki 26a Gsm 041 716 251 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZIL I Znamka Letnik cenf) Oprema Barva renaultmegane 1.616v rt break 1999 1.450,00 € klima kov. srebrna mitsubishi colt 1.3 cz3 invite 2006 4.200,m£ 74.000 prev. črna mercedes- benz cabrio 320 clk avantgarde 2003 10.900,00 { usnje kov. srebrna opel astra 1.416v n -joy 2005 4.500,00 c serv. knjiga kov. srebrna seat ibiza 1.4 mpi stella 2002 2.150,00« klima kov. modra fordfusion 1.416v comfort 2007 4.950,00 € 52.000 prev. kov. srebrna peugeot 3081.416v confort 2008 6.190,00 € prvi last. kov. srebrna mercedes-benz a160 classic 1999 2.750/10 { klima rdeča renaultmegane 1.616v elan 2008 5.690/10 { 43.000 prev. k0v.b0rd0 renault megane 1.9 dci cabrio privilege 2006 7.250,00 t serv. knjiga kov. siva volkswagen pol01.2 basis 2005 3.850,00 { klima kov. srebrna fiatpunt01.28v actual safe 2007 3.450/10 € serv. knjiga kov. srebrna renault kar. megane 1.9 dci dynamique c0nf. 2007 4.700/10 € klima kov. b0rd0 volkswagen golf iv1.4basis 2002 2.650/10 € serv. knjiga kov. zelena renault espace 2.2 dci privilege 2006 6.900/10 € serv. knjiga kov. Črna jeep grand cherokee 5.9 v8 avt. 4x4 1998 2.990/10 € klima kov. črna renault dynamique lux megane 1.9 dci gt 2006 4350/101 avt. klima kov. srebrna peugeot 6072.216vtitan 2001 2.650,00 c serv. knjiga kov. srebrna peugeot 3071.616vxr 2004 3.450,00 ( serv. knjiga kov. siva opel astra 1.416v classic 2006 3.600,00 c 5 vrat bela PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. 1 Javne službe Ptuj, d. o. o. objavljajo na podlagi 19. člena Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo z dne 4. 11. 2013 in 20. člena Odloka o ustanovitvi podjetja Javne službe Ptuj, d. o. o. (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/2013), razpis za delovno mesto vodja kongresno kulturne dejavnosti Kandidat mora za zasedbo navedenega delovnega mesta izpolnjevati naslednje pogoje: Splošni pogoji: • aktivno znanje slovenskega jezika, • znanje vsaj enega svetovnega jezika, • organizacijske in vodstvene sposobnosti, • vozniški izpit B-kategorije. Posebni pogoji: • univerzitetna izobrazba; zahtevana tehnična in pedagoška znanja ter poznavanje managementa, • najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju kongresno-kulturnega managementa, • izkušnje pri organiziranju znanstveno izobraževalnih in kulturnih dogodkov, • kandidati ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, • zoper njih ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Kandidat mora predložiti program dela Kongresno-kulturnega središča dominikanski samostan za obdobje dveh let. Dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih mora kandidat priložiti k prijavi: • življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj, • fotokopijo potrdila o izobrazbi, • potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in o tem, da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, ki ga izda Ministrstvo za pravosodje, • potrdilo krajevno pristojnega sodišča o tem, da zoper kandidata ni sprožen kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alineje, • dokazila, iz katerih je razvidna delovna doba in drugi zahtevani pogoji. Pisne vloge z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Javne službe Ptuj, d. o. o., Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj. Rok za prijavo začne teči naslednji dan po zadnji objavi razpisa za delovno mesto. Kandidatom je omogočen ogled Kongresno-kulturnega središča. S prijavljenimi kandidati bo opravljen razgovor, katerega predmet bodo predlogi rešitev glede tehnične opreme, dopolnitve dvoran in multimedijske podpore dejavnosti. Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za polovični delovni čas, za določen čas dveh let, z možnostjo podaljšanja pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po opravljenem izbirnem postopku. V besedilu javnega razpisa se uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. Javne službe Ptuj, d. o. o. direktor, mag. Alen Hodnik ČESTITKA Janžeku Bohlu IZ VINTAROVCEV 69 27. 11. 2013 praznuje 60. rojstni dan dragi bratec. Želim ti mnogo srečnih dni in še enkrat toliko let, zdravje iz vsega srca. Sestra Nežika in Hubert wwCTfrado-tedrrtksi Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.».». Raičeva 6 2250 Ptuj -pon. PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 29.11. 9:00 Dnevnik TV Maribor -9:25 Kuhinjica - pon.. 10:00 Kronika-jpon. 10:55 Glasbena 8 (tuja) -11. oddaja,- pon. 11:30 Modro -jon. 12:00 Regi TV Ormož 16:30 Kuninjica 17:00 Povabilo na kavo - pon. 17:30 Dan spomina: Ena sama sekunda je dovolj 17:50 Uspehi Mine MarkoviC v sezoni 2013 18:00 Motoscena - 25. oddaja - pon. 18:25 Id bo moj poklic -krova, sti :25]j>t „. Častnik krova, stroja in varilec - pon. 18:55 Življenje skozi objektiv - pon. 19:25 Glasbena 8 (slo) -11. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Široko oko -9. oddaja 20:40 Ptujske odrske deske -14. oddaja 21:05 Cista umetnost - 25. oddaja - pon. 21:30 Motoscena - 25. oddaja - pon. 21:50 Regi TV Gorišnica - pon. Sobota 30711. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:55 Modro - pon. 10:25 To bo moipoklic- Zobotehmk in zobozdravnik - pon. 1:00 Glasbena 8 (sloj -10. oddaja - pon. 130 Zemljajnmi:21. oddaja - pon. 2l2§ ^rokoko^^oddaja - pon. 3:00 Pregled tedna 3:20 Povabilo na kavo - pon. (Aleš Arih) 4:00 Regi TV Ormož-pon. 5:00 Tri - avtorski proj. Božene Krivec - pon. 6:00 Ptujska kronika - pon. 6:30 Kuhinjica 7:00 Dežela dolgega belep oblaka - pon. 7:30 Ptujske odrske deske -13. oddaja - pon. "00 Ptujska kronika -pon. 20 Cista umetnost - 25. oddaja 45 Uspehi Mine Markovič - pon. PROGRAMSKA SHEMA PeTV 20:4511. Poli maraton - pon. 21:00 Zavec vs Hamlet - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. Nedelja 1.12. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica -jon. 9:45 Zapuščina Štefke Cobelj - pon. 10:00 Modro-pon. 10:40 Široko oko - 9. oddaja - pon. 11:00 Glasbena 8 (tuja) 11. oddaja - pon. 13120 Zemlmnmi-2^°oddaja - pon. 14:00 Gostilna >Pr Francet« - 56. c,J" -pon. 9:00 Pregled tedna 1 "IfliTinii^ 20:00 MM 20:20 Iport(no) - 20. oddaja j[tuja)-10. oddaja -Sdaja - pon. pon. TV 16:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Povabilo na kavo - pon. 18:40 Dan spomina: Ena sama sekunda je dovolj-pon. 19:00 Pregled tedna-pon. 19:25 Glasbena 8 (slo) -11. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Ptujske odrske deske 14. oddaja - pon. 20:45 Izzivi trenda staranja - pon. 21:00 Po zdravje - pon. 21:35 Motoscena - 25. oddaja - pon. Ponedeljek 2.12. 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 10:40 Pregled tedna - pon. 11:00 Glasnena 8 (slo) -11. oddaja - pon. 11:35 Modro - pon. 16:00 Pomurski tednik 16:35 Kuhinjica 17:00 Široko oko - 9. oddaja - pon. 17:15 Dan spomina: Ena sama sekunda je dovolj - pon. 17:30 Pregled tedna - pon. 18:00 Povabilo na kavo - pon. 18:30 To bo moj poklic-Policist 19:05 Rojstvo novega življenja-pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja) -11. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Zeleno, 4.oddaja - pon. 20:40 Sport(no)- 21. oddaja - pon. 21:^ Uspehi Mine Markovič v sezoni 2013 pon I Motoscena - 25. oddaja - pon. Spremljate nas lahko tudi na 12 in SIOLIV PTUJSKA TELEVPZl J* TOP^fl VTOMOBItf t- VOZILA Z GARANCIJO .J Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 M =fJ si WI d 911! I Mej J 9 M B tel O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAe OPR. BARVA AUDI A4 AVANT 2.0TDI 2009 13.990,00 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO BELA AUDI ALLR0AD 2.5 TDIQUATTR0 2003 5.490,00 4X4, SLO, VSA OPREMA KOV SIVA BMW 318 d TOURING 2009 13.490,00 1. LAST., VSA OPREMA KOV. ČRNA BMW 318 dTOURING DIESEL 2004 5.490,00 AVT. KUMA, 17 C0L KOV MODRA BMW 520 d PI 0 NOV MODE 2011 31.990,00 VSA OPREMA KOV MODRA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 Hdl 2008 8.490,00 KUMA, KOT NOV KOV.VIJOUČNA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI 2009 8.990,00 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO BELA CITROEN C51.6 DIESEL HDI 2011 11.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV ČRNA FORD C-MAX 1.6 DIESEL TDCIGHIA 2010 9.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV. SIVA FORD M0NDE0 2.0 DIESEL TITAN. 2009 9.990,00 AVT.KUMA, NAVIG. KOV ČRNA OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL 2009 6.990,00 KUMA, 1.LAST. KOV SIVA OPEL ASTRA GTC1.616V 2008 6.790,00 C0SM0 KOV. ČRNA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI 2011 13.990,00 VSA OPREMA BISERNO BELA RENAULT CU01.216V 2004 2.990,00 KUMA, SLO K0V.SREBRNA RENAULT ESPACE DCI DIESEL 2004 3.490,00 KUMA, VELIKI SERVIS KOV SIVA RENAULT MEGANE 1.5 DCI 2008 5.990,00 1.LAS, SLO KOV SREBRNA RENAULT SCENIC1.5 DCI 2008 6.490,00 KUMA, SLO KOV ZLATA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. O PMiklavž C.i ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA, BARVA AUDI A6 2,7 V6 TDI 2008 14.450,00 KOV. RJAVA BMW SERIJA X6: XDRIVE30D AVT. 2009 43.800,00 BELA CITROEN C4 PICASS01,6 HDI 2010 9.380,00 KOV. SV. MODRA CITROEN C5 TOURER 1,6 HDI 2011 10.950,00 KOV. ČRNA MAZDA51,81 2009 8.990,00 BELA MERCEDES BENZ A RAZRED A180 DCI CLASSIC 2007 6.880.00 KOV. ČRNA MERCEDES BENZ ML RAZRED ML 320 CDI AVT. 2007 18.800,00 KOV. ZLATA OPEL ASTRA 1,6 ENJOY 2010 8.870,00 KOV. ČRNA OPEL INSIGNIA 2,0 CDTI 2010 12.700,00 KOV. T. SIVA PEUGEOT 407 SW BUSINESS 1,6 HDI 2010 8.490,00 KOV. ČRNA RENAULT GRAND SCENIC 1,5 DCI BUSINESS 2011 9.980,00 KOV. SV. MODRA RENAULT MEGANE GRANDTDUR 1,9 DCI 2010 8.780,00 KOV. ČRNA RENAULT SCENIC 1,5 DCI BUSINESS 2011 9.770,00 KOV. SIVA SEAT ALTEA XL STYLANCE 1,9 TDI 2008 8.300.00 KOV. ČRNA ŠKODA OCTAVIA COMBI 4X41,9 TDI ELAGANCE 2010 12.980,00 KOV. ČRNA VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI COMFOKTUNE 2001 3.250,00 KOV. ČRNA VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI COMFORTUNE 2008 8.980,00 KOV. ČRNA ODKUP VOZIL V ENI URI www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 29. novembra 2013 Oglasi in objave Štajerski 31 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PREMOG in peleti, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187. NOVO V ORMOŽU! Pisarna zavarovalnice GENERALI d.d., poslovna enota Hardek 34F, v trgovskem centru JURKOVIČ v Ormožu. Ekskluzivno zastopanje GENERALI zavarovalnice d .d. Ljubljana, ROBERT CIGLARIČ s.p., Zamušani 21A, Gorišnica. Telefon: 041 789 902. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baut, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. DOM-STANOVANJE NA PTUJU dam v najem opremljeno dvosobno stanovanje. Tel. 040 815 863. V NAJEM oddam starejšo hišo v okolici Juršincev. Tel. 031 744 408. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. ZARADI opustitve dejavnosti frizerskega salona po simbolični ceni prodam opremo in pralno-sušilni stroj. Tel. 031 470 805. 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Koncert - Slovensko goriški glasovi 11:30 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 10 let Jurovskega okteta 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev SIP 21:00 Ulrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja I PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 08:0D ŠKL 09:00 Mesečna Kronika H ajdi na 10:30 TV prodaja 11:00 Ljudsko petje v Pobrežju 13:00 Munda Sommer fesi 5 del 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Martinovanje na Grajeni 18:30 10 let Jurovskega okteta 20:00 Kimavčevi dnevi v Kidričevem 08:00 Predavanje Dan Sovina 09:10 ŠKL 10:00 10 let Jurovskega okteta 12:00 Seja sveta Oestrnik - ponovitev 18:00 Martovci-Oddaja iz preteklosti 20:00 Kimavcev i dnevi na Ptuju 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka fn Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrta, sodobna protetlka, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. Mosliček. proteze in bela zalivka s popustom cenovno zelo ugodni. 21:00 TV prodaja Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Martinovanje v Leskovou 09:30 Polka in Majolka 10:20 Oddaja \z Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 Ljudsko petje v Pobrežju 20:00 Kimavčevi dnevi na Ptuju 21:30 Predavanje Dan Sovina 22:30 TV prodaja KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. PRODAM prašiče v teži 100-120 kg, mesni tip, cena 1,80 €/kg. Možnost dostave, tel. 041 670 766, Ptuj. PRODAM ladijski pod, bruna in deske. Telefon 051 890 761. PRODAM brejo telico simentalko. Tel. 041 825 057. PRODAMO 30-kg pujske, dolge mesnate pasme. Tel. 031 739 664. PRODAM kravo in štiri bikce simental-ce. Tel. 031 532 785. PRODAM svinje domače reje, težke 180 kg. Tel. 783 06 21. PRODAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes in idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91. PRODAM bursko kozo za pleme ali za zakol. Tel. 719 75 82. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, 02/749 34 10 MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski PARADA 2013 ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ četrtek, 26.12.2013, ob 16. uri www.tedni k.s v?^ wwwwwwww VCLIKfl BOZICNO-NOVOLCTNfl PRIRCDITCV »ZA MfllC IN VCLIKC« i D EE v petek, 27. decembra, ob 16. ur! s v športni dvoran! Center o »©MiMi MM00 SPIDI DEDEK MRAZ USTVARJALNE DELAVNICI * «v^o-tedn^i I Ni te več zunaj, ne v hiši, nikjer se tvoj glas več ne sliši. Srce je omagalo, dih je zastal, a v srcih naših vedno boš ostal. V SPOMIN 27. novembra mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Jožef Cafuta IZ DRSTELJE 18 Iskrena zahvala vsem, ki se spomnijo nanj in postojijo ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi njegovi Tisto, kar človeka naredi živega, nikoli ne umre. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka in brata Bogomira Donaja IZ MEZGOVCEV OB PESNICI 3 C se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in nekdanjim delavcem livarne za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala osebju Centra za starejše občane Ormož, vsem govornikom za poslovilne besede, PGD Mezgovci in drugim gasilskim društvom, DU Dornava in OOZ Ptuj. Hvala g. župniku za opravljen obred, gospe za molitev, pevcem, izvajalcu Tišine in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in vas nismo posebej imenovali, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Prireditvenik Petek, 29. november 16:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: muzejske minutke in pravljična urica ob pravljici Najlepše darilo, PM Ptuj-Ormož 16:00 Vitomarci, Bar Rola: 15. praznik občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah, občinski turnir v pikadu, DU 16:30 Vitomarci, večnamenska dvorana: 15. praznik občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah, kreativne delavnice, KUD Vitomarci, župnijska Karitas, ob 18:00 večer skečev 19:00 Ptuj, minoritska cerkev sv. Petra in Pavla: 19. dobrodelni koncert Karitas ptujske in završke dekanije 19:00 Ptuj, Terme, Hotel Primus: Iz smrti v življenje, Andreas Berglesow iz Rusije, sporočilo o življenju po smrti 19:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: komedija Po mojem Slovenci, glavni igralec Boris Kobal 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: koncert Ansasa trio, Samo Šalamon - kitara, Samo Pečar - električni bas, Andrej Hrvatin - tolkala Sobota, 30. november 10:00 Cirkovce, večnamenska dvorana: Festival idej, kreativne delavnice, KD Idila in Prosvetno društvo Cirkovce 13:00 Vitomarci, pri lovskem domu: občinska tekma v streljanju na glinaste golobe, odprtje obnovljenih cest JP Gibina-Matjašič, ob 13:30 odprtje ceste Gibina-Slana, ob 14:00 odprtje ceste Mala Slavšina-Roškar-Gi-bina 15:00 Gerečja vas, gasilski dom: 11. tekmovanje žensk v Paver šnopsu 18:00 Vitomarci, telovadnica POŠ: osrednja slovesnost ob 15. občinskem prazniku občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah 19:00 Središče ob Dravi, Sokolana: koncert ženskega pevskega zbora Kombinat - pesmi upora z vsega sveta, KD Obrež Nedelja, 1. december 9:00 Središče ob Dravi, vaški dom Grabe: odprtje razstave adventnih venčk-ov, TD 12:00 Voličina, Dolge Njive: blagoslov in meritev največjega adventnega venca na svetu 16:00 Ptuj, Narodni dom: letni koncert ženskega pevskega zbora Lipa, DU Ptuj MESTNI KINO PTUJ Petek, 29., sobota, 30. november, in nedelja, 1. december: 16:00 Smrkci, 18:00 Zakon Molka; 20:00 Bling Ring. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Alpski večer na Bledu: Nastopajo: Alpski kvintet, ans. Storžič, ans. Dežur, ans. Dori, ans Čuki, Ansambel Marjana Drofenika, Slovenski mu-zikantje, Navihanke. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Video-produkcija Tinček Ivanuša. Ptuj • Varnostni sosvet o nevarnih zadevah Z drogo prekupčujejo že 13-letniki?! Na seji varnostnega sosveta Mestne občine Ptuj so zbrani opozorili na nevarno naraščanje kršitev s področja prepovedanih drog. Vsi vse vedo, a nihče ne ukrepa ... Kot je poudaril Andrej Kar-ba, pomočnik komandirja na Policijski postaji v Ptuju, so varnostne razmere v desetih mesecih letošnjega leta na območju MO Ptuj stabilne, na nekaterih segmentih celo ugodne: »Posebej na področju prometne varnosti, saj letos še nismo obravnavali nobene prometne nesreče s hujšimi posledicami in tudi smrtnih žrtev še ni bilo. Manj je bilo tudi kaznivih dejanj s področja kriminalitete in tudi prekrškov s področja javnega reda in miru. V deset-mesečju smo obravnavali le en samomor, lani v tem obdobju jih je bilo kar osem, požarov je bilo letos 12, kar je toliko kot lani, ugodni pa so tudi podatki s področja kršitev določil o prepovedanih drogali, saj smo obravnavali manj kršitev kot lani v tem obdobju.« Droge med mladimi je vedno več S slednjim pa se ni strinjal Aleksander Solovjev, specialni pedagog za varstvo otrok in mladostnikov iz Centra za socialno delov Ptuju, ki je prepričan, da so letos evidentirali več kršitev s področja prepove- Vrača se ekstazi Najbolj razširjena prepovedana droga je še vedno marihuana, »na sceno« pa se po nekajletni odsotnosti vrača MDMA oz. ekstazi, povečuje se tudi njegova čistost, kažejo rezultati globalne raziskave s področja drog. Strokovnjaki opozarjajo na »kaotično« uporabo drog, zaradi česar lahko hitreje pride do zapletov in predoziranj. Po podatkih lanskoletne globalne raziskave na področju drog, v kateri sicer Slovenija ni sodelovala, je halucinogene gobe in LSD uporabilo 60 odstotkov sodelujočih v raziskavi, 50 odstotkov pa kokain Tudi slovenska raziskava o uporabi kokaina in drugih drog v nočnem življenju, ki jo je izvedlo Združenje DrogArt, kaže na največjo razširjenost marihuane. Sledijo amfeta-mini, kokain, ekstazi in ketamin. Po besedah predstavnice združenja Simone Šabič tri četrtine uporabnikov kokaina souporablja pribor, prav toliko jih to drogo uporablja v toaletnih prostorih. Sicer pa Šabičeva opozarja na problem »kaotične« uporabe drog, to je mešanje več drog hkrati. Učinki različnih drog se lahko potem seštevajo in hitreje privedejo do pre-doziranja, lahko pa se tudi prekrivajo in uporabniki nimajo več občutka, koliko droge lahko prenesejo. Kot najbolj problematične kombinacije je izpostavila sočasno jemanje GHB in alkohola, kokaina in heroina ter alkohola in energijskih pijač. Število smrtnih primerov zaradi drog se pri nas zmanjšuje, a na urgencah beležijo več primerov, ki pa niso smrtni, je pojasnil Košir. Opozoril je, da zdravniki pogosto ne znajo ukrepati, saj niti ne vedo, katere droge so uporabniki vzeli. Težava je tudi pri novih drogah, katerih učinki niso popolnoma jasni. Kot pravi, včasih uživalci drog na telo napišejo začetnice droge, ki so jo vzeli, tako da lahko zdravniki ustrezno ukrepajo. (sta) Foto: M. Ozmec Aleksander Solovjev iz CSD: »Zal ni Ptuj noben otok sredi poplave prepovedanih drog, saj vemo, da je prisotnost droge med našo mladino velika in skrb vzbujajoča.« dnih drog kot lani: »Posebej je zaskrbljujoče, da narašča število kršitev v večjih skupinah in med mladoletniki. Žal ni Ptuj noben otok sredi poplave prepovedanih drog, saj vemo, da je prisotnost droge med našo mladino velika in skrb vzbujajoča. Ugotavljamo, da je prisotnost policije na mestih, ki so v Ptuju znana po zbiranju narkomanov, še vedno premajhna. Porast droge ugotavljamo tudi v Lokalni akcijski skupini za boj proti drogam in še kje. Tedensko sodelujem z meta-donsko ambulanto in vem, da je na Ptuju in v bližnji okolici droge zelo veliko. Potka med gimnazijo in ekonomsko šolo je vedno polna, prav tako je v Ljudskem vrtu in še kje. Tudi v lekarnah vedo, da starši na veliko kupujejo testerje za prisotnost droge, tako da vsi vse vemo, a nihče ne ukrepa. Sprašujem se, koliko srednjih in tudi osnovnih šol prijavlja nasilje in nestrpnost, ki so pogosto posledica jemanja drog. Skoraj nobena, zato me skrbi. Vemo, da eden največjih preprodajalcev deluje v Kidričevem. V Ptuju pa sta pri preprodaji drog najaktivnejša dva srednješolca. Vse več droge je tudi med mladoletniki, saj sta zaradi prepro-dajanja drog v vzgojnem zavodu tudi dva mladoletnika. Na podlagi obsodb, sem namreč tudi sodni izvedenec za to področje, lahko povem, da drogo prekupčujejo osebe, stare od 13 do 27 let.« Vsi vedo vse - a kdo bo ukrepal? Da dejansko razpolagajo s podatki o tem, kdo in kje se najpogosteje ukvarjajo z mamili, je potrdil tudi vodja medobčinskega redarstva Robert Br-kič: »Ne samo mi, tudi policija in vsi organi, ki se ukvarjamo z varnostjo, imamo o tem veliko podatkov, zato dajem pobudo, da bi stopili skupaj, izmenjali informacije in podatke ter učinkovito ukrepali, vsaj tako, da bi preprečili nadaljnjo preprodajo drog. Lahko bi skupaj organizirali tudi kakšne delavne ali terapevtske sestanke, na katerih bi mlade seznanjali z nevarnostmi, ki jih prinaša uživanje drog.« Župan Štefan Čelan je bil nad slišanim sicer presenečen, a tudi sam je za skupno akcijo in boj proti drogam. Ob tem je ugotovil, da je v svetu trend, ki teži k legalizaciji mehkih drog, tako imenovane trave (marihuane). Kljub temu je Andrej Karba predlagal, da vsi skupaj javno pozovejo občane, naj policistom prijavijo vsak sum preprodaje ali zbiranja uživalcev drog na anonimni telefon, ter dodal, da bodo vsako sumljivo zadevo policisti preverili ter tudi ukrepali. Za tesnejše sodelovanje med policijo in redarji pri odkrivanju in preprečevanju preprodaje in uživanja drog v Ptuju sta se zavzela tudi Aleksander Kraner iz ptujskega Centra interesnih dejavnosti in Alenka Korpar, direktorica skupne občinske uprave. V razpravi pa so žal ugotovili, da lahko vsi skupaj zadeve v zvezi s prepovedanimi drogami le evidentirajo, ukrepati pa za sedaj ne morejo; tudi zato, ker že skoraj štiri leta čakajo na novo nacionalno resolucijo za boj proti drogam, pa je odgovorni še vedno niso dokončali. Zato je pri osveščanju šolske mladine pred nevarnostjo drog toliko pomembnejša vloga staršev in učiteljev. M. Ozmec Foto: internet Po besedah Solovjeva eden največjih preprodajalcev deluje v Kidričevem, v Ptuju pa sta pri preprodaji drog najaktivnejša dva srednješolca. Na podlagi obsodb z drogo prekupčujejo osebe, stare od 13 do 27 let. (Fotografija je simbolična.) NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR. VRATA IS/i I • C) RS,,,,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNODOVRŠENI IZDELKI ZELO UGOt Naj bodo prazniki res prazniki ... Zbrani na seji so opozorili tudi na nujnost zagotavljanja varnosti v času bližajočih se decembrskih praznikov, pri čemer je Janez Merc občane pozval k bolj preventivnemu in samozaščitnemu ravnanju in obnašanju. Andrej Karba pa je opozoril, da je prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov sicer dovoljena vse leto, razen izdelkov, katerih glavni učinek je pok. Ti so podvrženi strožjemu režimu, tako pri prodaji kot pri uporabi. Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena samo v času od 26. decembra do 2. januarja. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, na primer petarde, je v Republiki Sloveniji strogo prepovedana. Vse kršitelje te določbe bodo policisti kaznovali z globo 400 evrov. Prepovedano je tudi prinašanje pirotehničnih sredstev na javne shode, kršitelje pa čaka globa 150 evrov. Da bi zagotovili vsem občanom večjo varnost, bodo policisti v decembru svoje aktivnosti še povečali, posebej v mestnem jedru. Vse občane pa opozarjajo, naj poskrbijo za varnost svojega premoženja tudi med prazniki, posebej naj bodo pozorni do pojavov sumljivih oseb in vozil v stanovanjskih naseljih, saj iz prakse vedo, da je v času praznikov vedno povečano število vlomov in raznih tatvin. Napoved vremena za Slovenijo Danes bo pretežno jasno, popoldne se bo v krajih severno od nas prehodno pooblačilo. Jutri bo precej jasno, proti večeru se bo od severa pooblačilo. Obeti V soboto bo pretežno oblačno. Ob morju bo rahlo deževalo, drugod rahlo snežilo, le na severovzhodu države bo suho. Popoldne bodo padavine ponehale, pihati bo začela šibka burja. V nedeljo bo na Primorskem precej jasno, burja se bo nekoliko okrepila. Drugod bo zjutraj in dopoldne bolj oblačno, popoldne pa se bo povečini zjasnilo.