^ospodarske noTlee. SIov. lonef. 3rnžba y Ljubljani ima y toreB 9ne 30. t. m., ob 10. uri dopoldn« v Mestnem domu y Ljubljaai obfini zbor za podružnice na Kranjskem Stajerske in koroške podružnice bodo zborovale pozaftje y Mariboru. Sedanji občni zbor y LjubljaDi bo spremenil pravila v toliko, da se tudi Slov. Stajerska, Koroška in Prekmurje priklopi k delokrogu Sloven ske kmetijske dmžbo. T::vo1i1 so, bn tndi predsednik ia podpredsednik. '"Kletarski lei;;..,,. -. ,-. ¦¦:> e;-. z drugirai, bolj nanrednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na fako nizki stopnji. Zaradi tega je zlasti sedaj, ko ,|e nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potreb no, da se naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjenja ter da pridelujejo dobro, okusno, stanovitno ia fiisto vino, ker jo drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga gospodarju-vinogradniku še tako lepo grozdje, če ne zna iz n.jBga pripraviti take pijače, kakoršno se dandanes po svetu žahteva? Ravno tako jc tudi za kmeiske kletarje. ki posredujejo prodajo vina, znanje. umnega kletarstva, zlasti i>ravilnega ravnanja s posodo in z vinom neoblioclno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne Irapljice se z nepravihiim ravnn.n.;em lahko naredi naignusnoiša pijnča! Da imajo ukaželjai priliko, se v umnem kletarstvu temeljito izufiiti, priredi viSji vinarski nadzornik B. Skalicky pri drž. vzorni kleti v Novemmestu tekom tekoče zime ve6 trodnevnili kletarskih tečajev. Kdor sc misli katerega teh tečajev, udeležiti, zglasi ;Ta.i se takoi pri državnem vinarskem nadzorstvu v Novemmestu. Ker je število udeležoncev, za vsak tečaj ome,eno, treba se je, komnr je na stvari ležeče. čim prej zglasiti. Vsak, kdor bo v ta tečaj sprejet, bo o tem potom posebnega vabila vsaj tedon pred pričetkom točaja obveščen. — Državno Tinarsko nadzorstvo za Kranjsko v Novemmostn. Kaj je z vinskim davkom? T» d*i s« j« raz •* ^lasilo po občinah. da moi-a vsak vinogradnik naznaniti pri obfiinskem uradu tekom osem dni, koliko rina j» pridolal leta 1919 in koliko s^ bo p«ra,bil zft svojo ••mač« potraba in koliko ja bft j^daL R*?al6s NadJviaiBbrt) m 4«2«1m vtKLuit p«fiV, ift f» Mfi, ta ba i to nazaauil, plafial 50% manj vinskega davka. Dasi - \aavno je yinski davek nezakonit, vendar sedaj, ko <imamo liberalno-socialistično vlado, ki ne mara ugo- | diti kraetskim..,;za.hj,evarn, ne kaže drugega, nego da vsak vino.OTadnils .:naR.'i#;fti.takoi obeinskemu uradii, koliko vina se porabi leta 1019. za domafie j.otrebe. Ce tega ne stori, bo moral plačati od t hl 9.50 K in rau bodo uraclniki sami odmerili, koliko vina gre za do mačo rabo. Zanimivo pa je, da ravno za Casa nasilaega vladanja mladoliberalca dr. Zerjava vlada ni marala odpraviti vinskega davka, kakor jo bilo ob Ijubljeno. Značilno tudi je, da se Samostojna Kmetijška Stranka s tako velikim apetitom klanja predsedniku sedanje liberalno-socialistične deželne vlado dr. Žerjavu m da vstopa s svojim Urekom v to vlado. — Oraenjamo. da stoji naša Slov. Kmeeka Zveza prej koslei na stališ6u.*da mora vinski davek zginiti. Naš poslanec dr. Josip Hohnjec je poslal dne 24. nov. interpelacijo na finančnega ministra v Beogradu glede viuskega davka iu ga vprašal, zakaj pripusti, da se pobira na Slov. Siajerju tak nezakonii davek. Odloč- !nn io v.fihfovrvi dn. sp. mora. t.a davflk ndnraviti. ino je zahfoval, da se mora ta davek odpraviti. Vzreja žrebet. Zrebet s štriglom snažiti prvo .leto ni priporočljivo. Taki konji so knsneje običajiio neobčutijivi za bič. Zrebetom prija pri snaženju na.jbolje trda sirkova šeetka in cunja, s katero se žival nesnage oeisti. Pitanje svinj s koruzo. Po mnogih krajih imajo navado krmljenke pitati s koruzo. To je za naše kra^e, kjer koruze komaj za osebuo vporabo pridelams, velika potrata, osobito, če pomislimo, da prašit. 50% žita.ne zgrize in znielje z zobmi kakor n. pr. konj. Zelo priporoe}jivo je mesto cele koruze krmiti koruzno moko med drngimi živežem, ker s tem prvič prihranimo polovico in je zmleta koruza tudi lažje j;rebavijis'a. Mmelj. Na hmcllskem trgu' v Zatcu so dosegla cene za hmelj baino visoko ceno, kajti za češki hmel.j plaeujejo po 3950 <!o :-1Uj K za 50 kilogramov, za hmelj letnika 1918 piucujejo do 2400 K in celo za hmej letnika 1917 po 1700 do 1800 K za 50 kilogra:Oiov. Kot vzrok se navaja izborna valuta eehoslovaške države ter dejstvo, da je bila letos zelo slaba hmeljska letina. S«me izvinie soveronernškp rnniene in rdp&e Mamut-kjpilne pese ima v zalogi Slov. Kmetijska drnžba v L.inbljani. Cena 24 K 1 kg.' % Maksinialne (najvišjej ceiie? Slišimo, da hoee liberalno-socialistična vlada npeljati najvišje cene za kmetske pridelke in nastaviti hude kazni za tiste, ki b\ te meje prekoračili. Proti temu ukrepu bode treba odločnega nastopa. Zaka.j pa vlada nima nič proti temu, da bogati fov-arnarji z pretiranimi cenami pri usoju iri\blagu za obleko do kože o-Mrajo i:raeisko ljudstvo! ? Tu napravi vlada modo, če imaš korajžc! Cene na zagrebški borzi dne 13. decembra: p.šenieai!, rnoi.::) št. 0 700 iv, št. 2 600 K, krtišna moka 500 K, seno prešano 75 K za 100) kg. (Obzor). Dražlia-. V getrtek, dne 18. decembra t. 1., točno ob 10. uri dopoldno, se bodo prodali pri prof. slagalištu v Mariboru, Zelezna cesta št. 16, potom javne dražbe 12 sodov za strojno olje in 8 sodov za petroiei iz tsrdega lesa proti takojšnjemu plačilu v gotovi jii. Zdražilec mora na lastne strcške takoj odstraniti kupljena predmete. !jl|