38. številka.
V Trstu, v soboto 12. maja 1888.
Tečaj XIII.
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden, voako srede in soboto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za vse leto gl. fi. -; izven Avst.JK^^gl. za polu leta „ 3.—; „ „ za četrt leta „ 1.50; „ „ '1 Posamično Številko se dobivaj« v prodajal nicah tobaka v Trstu po ^ ml^-.,
▼ Gorici in v Ajdovščini po o n> Na naročje brez priložene naročnine se upravništ70 ne ozira.
NOST
Vsi dopisi ho pošiljajo uredništvu t u Torrfnte st. 12. Vsako pismo mora l> frankovano, ker nofrnnkovan« se ne spre jotnajo. Hokopisi se ne vračaj".
Oglasi in oznanila so račune po 7 nov. vrstica v petitu; za nasleve z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnica itd. se račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacijo in innernto prejema upravnistvo v ulici Torrento 12. Odprte reklamacije so prosto poštnino.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V •Jinosti je moč«.
Samo v slogi je rešenje.
Glasilo srbsko radikalno Rističeve etranke „SrpBka Nezavisnost" je prinesla jiavlašč baš o priliki najnovejše srbske krize, dasi tega iz dobro umevnih razlogov ne pravi, članek, v katerem krasno razlaga, kako jo vsa nesreča Srbije, nesloga njenih sinov, in ker se v članku spomina, kako so tudi ostali Sloveni propadali zaradi nesloge, zatoga delj jo članek velike poučne važnosti in izhaja verojetno iz peresa samega umnega vodjo liberalne stranke.
Članek glasi:
Slovenska rasa kakor da nema dovolj sposobnosti za samoupravo. To žalostno dejstvo (fakt) je bilo potrjeno užu pred tisoč loti, kadar je ruska deputacija govorila var-jaškim knezom : „Naša zemlja je velika in prostrana, a ni reda v njej ; pridite, da uvedete red in da upravljate". In kdo ve, kakšna bi bila usoda tega velikega slovanskega plemena, da niso prišli ti tuji elementi utrdit red ; morebiti da zdaj niti no bi bilo te velike slovenske države—Rusije, katera jo tako silna zaradi edinstva državne vlasti, zaradi edinstva v ljubezni do očetnjave, zaradi edinstva v zaupanji v bodočnost. Osnovo za tako sumnjo nam daje žalostna usoda ostalih slovanskih plemen, katera so ostala sama brez državnega reda.
Da, vsa ostala slovanska plemena razven ruskega, izgubila so kmalu z a-r a d i neslogo in nereda s a m o-stalnostin postala tuji robovi. Poljska, katera so jo lahkomiselno hvalila hh svojim parlamentom, dala je tako žalostno vzglede nesloge in nereda, da se jo s posmehom govorilo, kako so snuje poljska država na neredu! In poljska „ojčizna" je postala žrtev nesloge svojih političnih strank in nereda svojih lehko-miselnih državljanov. Ni Č e š k a ni imela boljega ; ona jo šo poprej zaradi nesloge svojih sinov postala podložna tujinstvu. O Bolgarih ni treba še govoriti; oni še zdaj po dolgem in težkem robovanji ne umejo, da bi izkoristili ono svobodo, katero so jim drugi darovali; nego igračka so v rokah onih, ki gledajo na Bolgare, kakor na ostatek v izračunavanji troškov. A tudi naša draga domovina se no odlikuje so slogo svojih sinov; tudi naša krasna zemlja, katera jo napojena a krvjo svojih branilcev, željna je miru in reda ;
in naš izmučeni narod bi rad videl na čelu svoje države modro in patriotsko vlado.
Da, tudi srbsko pleme, za ves čas svojega historičnega življenja je dajalo žalostno vzglede strankarske nesloge in državnega nereda. Samo za malo časa, hvala modrosti in eneržiji vzornih vladarjev iz kolena slavnih Nemanjičev: Nemanje Milutina in Dušana, pokazala se je v sijajnej podobi srbska država. A to ni bila svetla nepremična zvezda, nego samo mimoidoči blesteči meteor. Čim jo krmilo srbske državne ladijo prešlo iz teh močnih rok, takoj se je pojavila nesloga in za njo tudi nered. Ta nesloga je bila dobila toliko oduška, da ni mogla utihnoti ni v času največjo nevarnosti za domovino, ni so mogla zabiti ni v trenotku strašno borbe na tožnem polji Kosovem. Da, pred petsto leti so bili mej Srbi tudi taki ljudje, ki so žrtvovali domovino zaradi svojih osobnih interesov.
Po petsto letih vzkrsnola je znova srbska država, ali ž njo jo vzkrsnola tudi stara nesloga srbska. Iu v resnici, čuden pojav !
Baš tedaj, ko jo Srbija postala svobodna in nezavisna, jadikujejo njeni sinovi in se grizejo moj seboj bolj nego kedaj poprej. Z edne strani gleda seljak ali kmet z nezaupanjem na meščana, in meščan zopet na seljaka, a eden in drugi se jezita na uradnika. Z druge strani zopet se bore in koljejo tri politično stranko mej seboj. Vsaka stranka govori v imenu naroda, in goni članovo drugih strank. Kjer so politično strasti tako razpaljene mej strankami, da ni nič skupnega med njimi, tu ni niti domovino. Kjer so ne spoštuje tudi tujo mišl jenje, tu ni svobodo, tu so govori o svobodi samo prazne fraze.
V početku našega parlamentarnega življenja, dokler niso bile politične strasti še tako razbuktano, dokler niso bili strankarski odnošaji tako zaostreni, bila je na deželnoj upravi liberalna stranka. Tedaj jo mogla se bolj brigati za občne, narodne interese, nego za časovito in strankarske. Ona je skrbela najprej za notranjo ure-jenjo, za novi ustav in druga ustavna poroštva, in potem za priprave in vodenje vojsko za osvobojonje in nezavisnost. Za to ni imela niti časa, da so mnogo briga za boljšo in podpolnejšo organizacijo svoje stranke. In baš to, kar bi na vsakem drugem mestu, kjer se ljudje rokovodo se svestjo in ne se strastjo, služilo v pohvalo,
PODLISTEK.
Pikova dama.
Ruski spisal A. S. Puškin, prevel 1 II.
(Dalje). II.
—	II pnrait quo monsiour ost dćeidoinont pour le« HuivantoB,
—	Quo vouloz-vous, nmdame? Ellos Hont plus l'raiohon.
Svotski razgovor.
Stara grofinja *** sedela jo v svujej toaletni sobi pred zrkalom. Tri deklico so jo obkrožavalo. Ena držala jo posodico z lepotičnim prahom, druga skrabijco ali škatljieo bo špiljkami, trotja visoki čepeč (avbo) s trakovi ognjene barve. Grofinja ni imela ni najmanjšo krasoto, davno uvele, no hranila jo vso navade svoje mladosti, strogo sledila modam sedemdesetih let in opravljala se jo baš tako dolgo, baš tako skrbno, kakor pred šestdesetimi leti. Ob oknu jo sedola pri pletenji gospodična, nje gojenka.
—	Zdravstvujte, grand' maman, rekel je ustopivši mlad oficir. Bonjour, made-moisello Liso. Grand' maman, jaz imam neko prošnjo do vas.
—	Kaj takega, Pavel?
—	Dovolito vam predstaviti enega izmed mojih prijateljev in privesti ga k vam v petek na ples.
—	Privodi mi ga kar na ples in tu mi ga predstaviš. Si li bil včeraj pri***?
—	Seveda! zelo je bilo prijetno; plesali smo do petih. Kako krasna jo bila Jolecka!
—	I, mili moj! Kaj jo na njoj krasnega? Ni li bila takova njo Htara mati, kneginja Darja Petrovna? . . Kstati: ona je zelo ostarela, nili, kneginja Darja Pe-tr6vna?
—	Kako, ostarela? odgovarja raztreseno Tomski: saj jo umrla pred sedmimi leti.
Gospodična vzdignola jo glavo ter dala znamenje mladeniču. Vzpomnil so je, da so stari grofinji tajili smrt njenih vrstnic, in ugriznol si jo ustno. No grofinja jo poslušala vest zanjo novo z velikim ravnodušjem.
—	Umrla! rekla je: a jaz še vedela nisem! vkupo svo bili povišani v pridvor-ski gospodični, in ko ave so predstavili, je carica . . .
In grofinja je povedala vnuku svojo anekdoto v stotič.
—	Nu, Pavel, rekla je potom; sedaj pomozi mi vstati. Lizanjka, kje jo moja tobačnica?
to služi pri naših strankah v grajaj „Vi nemate, kakor mi organizovane pflitične stranke; vi nemato, kakor mi, toč\o na-značonega strankarskega programa". Sreča, da so pri nas no briga toliko ob organizaciji stranke, kolikor ob organizaciji državne vlasti; sreča, da se pri nas ne iz-delavajo programi strankarski, nego programi narodni.
Po desetih letih, ko so so strankarske strasti razpalile in kadar so se strankarski odnošaji poostrili, pride na upravo „na-prednjaška stranka", ki obrača pažnjo na organizacijo svojo stranko in na zagotov-Ijenje interesov članov te stranke. In v tem je imela mnogo uspeha; vsak „naprednjak" jo postal v kratkem času tudi bogat in naki-č e n. Takemu uspehu „naprednjaške stranko" zavidala jo „radikalna stranka", in so je požurila, da čim prej tudi ona doseže isto rezultate, ker ste obe ednako organizovani. Okoristila se je o prvej priliki z malitn nesporazumom iu pograbi vso oblast v svoje roke, tedaj pade v takoj maai na državne službe, kakor kobilice na mlado koruzo ! Od te navale so sc opla-šili vsi oni, ki imajo zasejane uscve. A vse ono, kar pride pred časom, mora tudi brzo odpasti. Tako jo bilo tudi z radikalno vlado ; ona pade tako, kakor pado z veje pred časom orumenelo jabolko !
Na mesto radikalno vlado prido druga nova, ali bolje rečeno stara vlada. To jo, pravijo, vlada brez stranko in brez programa. Mi ne vemo še, ob katero stranko so bode naslanjala in v katerih elementih iskala podpore, ali vender je program to vlado vsakemu poznan ; on je uže mnogokrat zabeležen z važnimi in sodbonosnimi dogodjaji.
A da bi se mogli doseči v denašnjih razmerah oni rezultati, kateri so žele doseči, no pomaga ni strankarska ni nestrankarska vladavina, nego zedinjena moč srbskega naroda. Zaradi tega želimo, da vsi inteligentni sinovi to zemlje, v imeni višjih in svetih interesov domovinskih, iskreno ponujajo drug drugemu roko; da vsi pa-trijotje srbski, v katerih ni še ugašena ljubezen do domovine, dajo prednost velikim deželnim intoresom in no malim in osobnim razmeram ; da vsi pošteni ljudje, ki še varujejo dostojanstvo človeka, se trude, da se moj Srbi goje odnošaji dostojni pro-svečonih ljudij in patrijotov. Samo v tem vidimo mi rešenje ali spas Srbije.
Govofr državnega poslanca profesorja Fr. Šuklje-ja.
(V Boji državnega zbora dnć 19. aprila t. 1. v generalnoj debati o budgotu. Fo stonografskora zapisniku).
Visoka zbornica!
Začetkom sem so bil za besedo oglasil samo z namenom, da bi pri razpravi državnega proračuna izrazil narodne pritožbo svojega naroda in gospodarsko tirjatve svojo ožje domovine. Toda „pro"-govor-niki, ki so bili z mano vred upisani, počastili so me sis svojim zaupanjem ter mi naložili neprimerno važnejšo nalogo, nalogo, da kot generalni govornik zaključim vrsto od te (desne) strani upisanih govornikov ter da označim stališče, nasproti vladi in njenemu delovanju. Ta naloga jo tem te-! žavnejša. ker političnega začetnika sili, da j svojo moči rabi v nejednakom boji so I starim parlamantarccm, z očakom budgetne i kritike, kateremu jih jo v priznanji bud-geta malo kos in katerega morda nihče no prekosi.
Zastavil bodem svoje slabe, pomank-1 Ijive moči v to nalogo. Spustiti so mislim v ta namen najprvo v pretresanje številk državnega proračuna; kar so pa tiče izjav častitih gospodov predgovornikov, katerim seveda no priatoja za vso eduaka ocena, mislim, da bodoin mogel o njih govoriti tokom mojega razkladanja o primornoj priliki.
Budgotni odsek jo našel, da izdatki ia tekočo leto iznašajo okolo 5'J7,000.000 gld., dohodki 510,000.000 gld. vkupni pri-mankljaj pa 21 i/i milijona gld.
Culi smo, da so jo tudi tem številkam nekaj očitalo. Gospod poslanec dr. Menger je dokazoval, da vkupni primankljaj iznaša 25 do 26 milijonov gold. in včerajšnji gospod genoralni govornik je tudi izračuni!, daje 24 Vs milijonov gld. vsega deficita. Toda, moja gospoda, gledo teh ugovorov mogli bi se s tem pomiriti, da so sklicujemo gladko na računsko zaključko in tabularni proglod, kateri jo gospod poročevaloo priložil na strani 8. poročila. Iz tega so namreč razvidi, da so v istini uspehi pod sedanjo zistemo bili vedno norazmerno ugodnejši, nego li proračuni in to, moja gospoda, jo dokaza dovolj, da vlada in večina pri sestavi proračunov ravna s tisto vestno previdnostjo, s tisto bistro skoptiko, katera jo za me prva zapoved za pravo budgctovanje.
In grofinja sči svojimi deklicami je šla za špansko steno izvršit svojo toaleto. Tomski estal je z gospodično.
—	Koga hočete predstaviti? vpraša tiho Lizaveta Ivanovna.
—	Narumova. Poznate ga li?
—	No! Je li vojak ali moščansk?
—	Vojali.
—	Inženir?
—	No! Kavalerist. A zakaj sto mislili, da jo inženir?
Gospodična se je nasmejala, a odgovorila ni.
—	Pavel! zakričala jo grofinja izza španske steno: pošlji rni kakšen nov roman, samo prosim, no sedanjih.
—	Kako menite, grand' maman?
—	To jo tak roman, kjer bi junak no zadavil ni očeta ni matere iu kjer bi no bilo utopljenih teles. Jaz so strašno bojiiu utopljencev.
—	Takih romanov sedaj ni. Hočeto li morda ruskih?
—	Kaj, ali so tudi ruski romani ? . . Pošlji, batjuška, prosim, pošlji!
—	Z Bogom, grand1 maman: meni se mudi ... Z Bogom, Lizaveta Ivanovna ! Zakaj sto mislili, da jo Narumov inženir?
In Tomski je šel iz toaletno sobe,
Lizaveta Ivanovna ostala jo sama; pustila jo delo in začela gledati skozi okno. Kuialu se je pokazal na enoj strani
ulice izza vogelno hišo mlad oficir, liilo-čica jo oblila njena lica; prijela jo zopet za dolo in naklonila glavo prav nad pletenje. Zdajci ustopi grofinja podpolno opravljena.
—	Ukazi, Lizanjka, dejala jo, voz napreči in peljeve so na sprehod.
Lizanjka jo vstala izza plote.ija ter začela pospravljati svojo dolo.
—	Si li gluha, ali kaj? zakriči grofinja. Voli takoj napreči voz.
—	Prccej! odgovori gospodična in hiti v prednjo sobo.
Sluga pride in poda grofinji knjigo od kneza Pavla Aleksandrovima.
—	Dobro! zahvaljujem se, reče grofinja. Lizanjka, Lizanjka, kam pa hitiš?
—	Opravljat se.
—	Hodoš užo potem, matuška. Sedi semkaj. Odpri prvi zvezek, čitaj na glas . . .
Gospodična jo vzela knjigo ter prebrala nekoliko vrst.
—	Glasneje! ukaže grofinja. Kaj jo s teboj? si li ob glas, ali kaj? . . . Čakaj ... primakni mi klopico, bliže .. . nu !
Lizaveta Ivanovna pročitala jo še dve strani. Grofinja jo vzdahnola.
—	Vrži knjigo, rekla je. Kakšno be-darstvo. Odpošlji to knezu Pavlu in veli zahvaliti so . . . Da, kaj jo s vozom? . . .
—	Voz je pripravljen, dejala je Lizaveta Ivanovna, pogledavši na ulico.
To vse, moja gospoda, je zahvaliti ravno resničnosti računskih zaključkov, včeraj pa je odločni poslanec Ilebske trgovinske zbornice, kolikor jaz mislim, moj-Btersko, taktično struno ubral, ker je neusmiljeno oster meč kritike zasadil v računske zaključke, osobito v zaključka zadnjih dveh let, 1885. in 1886. leta, katera ležita pred nami. S tem je on močno obvladal svoje pristaše in priznati moram, tudi jaz sem nekoliko časa stal zaslepljen vsled njegovih ugovorov.
Odkrito rečem, jaz imam nekako posebno veselje, če se ukvarjam z ne kaj vabilnim prebiranjem centralnih računskih zaključkov. In to je bilo, da sem si jaz včeraj britko očital, ker so mi bile te po-mankljivosti ušle pri proučevanji računskih zaključkov. To me je tako dolgo strašilo, da sem prišel domov ter takoj vzel še jeden-krat v roko računska zaključka iz leta 1885. in 1S80. Pregledava 1 sem, primerjal je s podatki gospoda poslanca dr. pl. Ple-ner-ja in sedaj mi bodete dovolili, da Vam razložim, kar sem konečno našel.
Prosim le, da visoka zbornica moje razlaganje tako potrpežljivo poslušala, kakor je poslušala razlaganje gospoda poslanca dr, pl. Plener-ja, katero je bilo uže zavoljo govornika samega seveda mnogo znamenitejše, pa jo stvarno vender z večino bilo popolnem pogrošno in napačno, kakor bodem dokazal.
Priznavam sedaj, da ugodnejši uspeh 1. 1885. kakor je po pravici gospod poslanec dr. pl. Plener naglašal, odtod izvira, ker jo 14,(500.000 gld. došlo od povrnenih plačil cosar Ferdinandovo severne železnice in avstrijske severno-zahodne železnice. Tega nihče no oporeka, in to je tudi tako znano, da ni bilo treba še lo avtoriteto gospoda poslanca dr. pl. Plener-ja, ki bi nas zavračal, kakor sem dejal na občo znano istino.
Manj lojalnega pa so je gospod poslanec dr. pl. Plener tedaj pokazal, ko je govoril, da so so se vsled dohodarine od strani južne železnice direktni davki pomnožili za milijone. Pogledal sem jaz v računski zaključek iz leta 1885. in v po- ■ jasnila, pa tega dokaza nihče dognati no j bodo mogel. Kes so pri dohodarini — o tej govori gospod poslanec dr. pl. Plener — kaže večji znesek, toda ne za 3,300.000 gld. nego za okroglih 1,300.000 gl. Kako i je navstal ta večji znesek P Prosim, poglejmo v pojasnila! Tu nahajamo na strani 115. doslovno (čita):
„Kar so tiče tega višjega dohodka, dosegel se jo s tem, ker so so deloma zbolj-šale razmere pri pridobivanji in gospodarstvu, ker so se plačali znameniti zastanki iz prejšnjih let in dosegel se je v veČih deželah po dodatnih plačilih za leta 1880 do 1883, katera ho se zvršila vsled definitivnoga določila dohodarine od južne železnice".
Tedaj ne 3-3 milijona, ampak le 1*3 milijona, in ne le južna železnica, temveč poleg južno železnice tudi dva druga jalco tehtovita faktorja! To je —izraziti se hočem milostno — le polovična resnica ali polovična resnica moro včasih učiniti ravno toliko koristi ali škode, kakor cela neresnica. —
Glavni udarec jo pa gospod poslanec dr. pl. Plener nameril proti računskemu za-
—	Kaj, ti nisi opravljena ? rekla jo grofinja. Vselej te moram čakati. Veš, to je neiznoano!
Liza je odhitela v svojo sobo. Niste prošli dve minuti, grofinja je začela zvoniti na vso moč. Tri deklico so pritekle skozi edna vrata, a sluga skozi druga.
—	Kaj, da vas ne morem doklicati ? rekla jim je grofinja. Povejte Lizuveti Ivanovni, da jo čakam.
Lizaveta Ivanovna ustopi v plašči in klobuku.
—	Konečno vender! rekla jo grofinja. Kak lišp! Zakaj vse to ? . . koga misliš očarati? . . A kako jo vreme? zdi se mi, da je sapa.
—	Nikakor ne, vaše sijateljstvo! prav tiho je! odgovori sluga,
—	Vi vselej govorite narobe! Odprite okno. Res, sapa je! in so zelo mrzla! Sprezi! Lizunjka, no greve — zaman si so nališpala.
—	Tako je mojo življenje! mislila si jo Lizaveta Ivanovna.
V istini, Lizaveta Ivanovna bila je prenesrečno bitje. Grenak je tuj kruh, pravi Dante, in težavne so stopnico tujega krilca*), a kodo moro poznati grenkobo odvisnosti, ako ne bedna gojenka znatne starke ?
(Dalje prih.)
*) Krilce = stopnico prud liiSnim pragom.
Pral.
kljnčku 1. 1880 in to je čisto jasno, zakaj ? V tem računskem zaključku kaže se čisti prebitek 2'7 milijona in če si mislimo počastite opozicije, je jasno, zakaj njej se strankarskega stališča ni mogla po vsem prijetna biti ta istina. Zato se je tudi potrudil gosp. poslanec dr. pl. Plener, da bi spravil sfc sveta ta prebitek in jaz sem se čudil, kako hitro se jo v prespretnih rokah gosp. poslanca dr. pl. Plenerja kakor bi trenol spremenil ta prebitek v priman-kljaj. Kaj pa ugovarja v tem pogledu ?
Oporeka naj prvo pri stadorji proti proračunu višji dohodek 11,571.000, recimo okroglo 11,000.000, in pravi, daje večji ta dohodek navstal zgolj vsled dodatnih plačil. Toda znesek 11,000^000 gld. kažo vender tudi sam, da so morali še drugi faktorji sodelovati. Spominam vas na to, da so pavšalna merila pri sladornem davku bila zvišana za obratno dobo 1886—1887. Spominam nadalje, da se je v 1. 1885 jako malo rope sejalo, kakor jo to razvidno iz pojasnil k temu obratnemu letu in da jo vsled tega pokazal se primankljaj gold.
I,GOO.OOO	v primeri s proračunom, dočim se je v letu 1886 veliko več repe sejalo in pridelalo. Ali kaj bi bilo sploh dokazanega, Če bi tudi ves ta večji dohodek
II,600.000	gld., kateri so je v računskem zaključku za leto 1886 v dobro zapisal, izviral od dodatnih plačil za leto 1885. To je jednostaven provedek. Saj je gospod poslanec dr. pl. Plener se svojimi očitanji nastopil proti računskima zaključkoma iz I. 1885 in 1886. Će jo tedaj teh 11,600.000 gld. hotel odšteti pri letu 1885, čo jo na iodni strani prebitek za toliko znižal, moral bi ga bil za jednako svoto zvišati pri letu 1885.
(Daljo prih.)
Velevažna odloka v šolskih zadevah.
„Slov. Narod" prinaša v svojej 96. štev pričujoč dopis iz Celja :
Štajerskemu deželnemu zboru bilo je še vedno premalo nemčevanja, kolikor so ga uganjali v slovenskih šolah na spodnjem Štajerskem. Dve leti zaporedoma godol je : „Lo več nemški, lo več nemški!"
Štajerski deželni šolski svet je tej želji takoj ustregel in izdal celo vrsto naredeb, kako da se mora nemški jezik vso bolj intezivno poučevati v slovenskih šolah. Ta ta pritisek rodil je dober sad za — Slovence !
Slovenske občine so so začele gibati in upirati ne samo zoper razširjenje pouka iz nemškega jezika, ampak tudi zoper pouk v nemškem jezi&u v občo, ker to nasprotuje članu 10. temeljnih državnih postav. Mej drugimi so se postavili po robu v Šmariji, kjer je petrazrcdnica, zoper pouk v nemškem jeziku, in te dni so dobili velevažno principijalno odloko od naučnoga ministarstva: Slednje jo raz-voljavilo naredbo deželnega šolskega sveta in spoznalo, da se v zmislu člana 19. temeljnih državnih postav ne sine siliti k učenju nemškega jezika; da se v ljudskih šolah nemški jezik srne samo kot neobvezni ali neobligntni predmot poučevati, da se smo s poukom v nemškem jeziku kot učnem predmetu začeti v 4. šolskem letu, in lo pri onih otrocih, katerih stariši so na posebno vprašanje so izrekli, da žele, naj se njihovi otroci uče nemški!
Vsled te odloko jo zavladal v tev-tonskih štajerskih krogih velik strah in vznemirjenje. ATidijo, da se njim Slovenci, katero so mislili polagoma spraviti v „nemški želodec", vedno odločneje in us-pešenje izvijajo iz „nemških" krempljev in si pridobivajo vedno več in več nezavisnosti in trdnih tal !
Ta uspeh, prvi na šolskem polji, pa bo rodil vesel in silen uspeh. Prepričani smo, da v par letih bodo so one slovenske šole, kjer so nemški jezik ubija v glavo usmiljenja vrednim slovenskim otrokom, lahko na prstih seštele !
Slovenske občine, idite in storite tudi tako, kakor oo storili v Smariji!
Politični pregled.
Notranje dežele.
Pred8odništvo državnega zbora jo sklenolo, da bodo v prihodnje tudi zvečer seje v zbornici, da bodo proračun hitreje rešen. 8. t. m. začela je debata o srednjih Šolah. Tu bodo naši poslanci imeli priliko in dolžnost, razbistriti žalostno stanje „naših" srednjih šol. Pri tej priliki bi bilo dobro, da bi se naši poslanci krepko
potegnoli za naše pravice, uložili naj bi bili pa tudi toplo besedo za naše izprašano in nenastavljene slovenske profesorje, katerih imamo dovolj. Sinovi naše zemlje in našega naroda morajo si iskati službe po sveti, dočim se nastavljajo pri nas tujci Nemci, ki ne znajo našega jezika in delajo vrhu tega proti našemu narodu, mešajoč se čisto brez potrebo in proti postavi v politiko. Take ljudi nastavljali so navadno no samo na primorskih, ampak na kranjskih in štajerskih gimnazijah, naši ljudje so pa pobijajo od nemila do nedraga broz službe po svetu, kajti na Slovenskem nastavljajo Nemce, v nemških deželah pa slovenskih profesorjev tudi no marajo.
Poljski klub naložil je knezu Čarto-rjakemu, da pri naslovu „obrtne šole" spregovori o dotičnih peticijah, ki so došle deželnemu zboru gnliškemu. Poslancc Chamiec predložil bodo resolucijo, naj vlada vender ukrene potrebno, da uredi zakon o kolkih in pristojbinah, ki ni do sedaj drugo nego zmedena množica naredeb in ukazov finančnega ministerstva. (Vseh skupaj jo nad 1800 naredeb. S tem, da se ta zakon naposled uredi, ustreženo bode vzlasti trgovcem in tudi kmetom, kajti zakon v svojej sodanjej obliki je sila nepraktičen in mnogokrat celo nerazumljiv.)
Pri debati o srednjih šolah napadali so naučnega ministra Gauča češki poslanci. 1 Posebno ostro prijel ga jo posl. Diirick. Rekel jo, da jo ministerski ukaz glede taborsko gimnazije uprav autokratično predrzen. Očital jo ministru, da so vedno skriva za krono, ykar izvestno ni ustavno, ter da pri tem Čehe nečuveno pritiska. Ruski poslanec Kovalski so pritožuje, da so vlada ni ozirala na njegovo resolucijo, naj so osnuje v Pšemislu rusinska gimnazija. Prav po nepotrebnem pritoževal se jo ta poslancc tudi, da so nemščina na galiških gimnazijah jalco slabo uči, ker je poučevanje tega jezika poverjeno neispra-šanim učiteljem. Kovalski so boji, da prihodnji rod ne bode imel več nemščino vzmožnih sinov in da bodo poljske klopi v državnem zboru prazne, ker ne bode nikdo več govoril nemški. Konečno meni, da bi so temu lehko pomagalo s tem, da se ustanove štipendije za izšolanje učiteljev nemškega jezika! (Res čudno zahteve, kakor bi ne iineli sto nujnejših potreb, nego jo potreba nemških uči-jteljev!) Generalni govornik levico dr. ; Krans zavrača Čehe, tor prorokuje, da j bodo ti od ministra Gauča v nekaterih lotih dosegli toliko, kolikor bi jim mogel i le njih rojak dovoliti. Generalni govornik , desnice Kina poteguje so v svojem go-I voru za Kranjsko gimnazijo. Konečno j spregovori še poročevalec dr. Zeithammer I in dotični naslov je bil sprejet. Radovedni smo, bode li moj pridobitvami naših poslancev v zadnji krizi tudi Kranjska gimnazija in osnovna slovenska šola v Trstu?
V novi šolski postavi, ki jo predložena hrvatskemu saboru, oziralo so bode na zahteve Srbov. Osnovne šole bodo tako ustrojene, da se bodo srbski otroci vadili v cerkvenem petji ; gledalo so bodo tudi na to, da bodo na šolah, v katerih so večinoma srbski otroci, nastavljeni srbski učitelji, vrhu tega osnovalo so bodo poljedelsko ponavljalne šole, ki bodo za naprej spojeno z osnovno šolo.
Ćeški deželni zbor snido so v kratko posvetovanjo julija meseca. Ob-ravnal bodo proračunsko vprašanje ter dotično predlogo užo pripravlja deželni odbor. O drugih predlogih razpravljal bodo novi deželni zbor, za kateri bodo prihodnjo leto razpisano volitve.
Vnanje dežele.
Ruski poslanik v Berolinu grof Su-valov povišan je v kneževski stan. Nemški listi razpravljajo to novico na vso mogoče načine. Nekateri trde, da je s tem hotela ruska vlada ublažiti slab utis, kateri jo napravilo imenovanje generala Bogdauovića ministerskim svetnikom na Dunaji. Bogdanovič jo Nemcem in Dunaj-čanom kot panslavist in prijatelj Francozov na zobu ter menijo, da bodo sedaj svoje visoko stališče porabil v to, da škodi Avstriji in Nemčiji. To imenovanje y jo Dunajčano kar osupnolo, odlikovanje Šu-valova se jim zdi pa brez vsega pomena, češ, da je pač vse eno, ali je Šuvalov grof ali knez. Bogdanovič jo povišan in z njim panslavistična ideja; panslavisti so pa znani kot zakleti sovražniki Nemcev in IJuimjčanov. Dunajski listi razna-šajo vest, da so so odnošaji mej Boroli-nom in Petorburgom zelo ohladili. To peterburžki listi zanikajo. „Novoja Vremja" piše, da čo tudi berolinski oficijozi šču-
jejo proti Rusiji, nima to na odnošaji ruskega in nemškega dvora nobenega upliva, to delajo ti listi le, da utolažijo Dunajčane. Ker je nemški cesar bolan, ne dela se nikakih večjih načrtov in ruska diplomacija ne stori ničesar, kar bi ute-gnolo vznemirjati cesarja Friderika. Postopanje berolinskih oficijozov je pa v resnici nedostojno. Dogovori mej rusko vlado in papežem bodo kmalu dovršeni. Vlada bodo priznala pravice poljskega jezika v katoliških cerkvah.
V	Belem gradu zaplenili so neke spise, v katerih se smeši Avstrija. To liste širili so mej narodom, kakor vedo pripovedovati dunajski listi, ruski agenti. Sploh pa so baš ti listi to dni pisali, da so na Dunaji vrlo dobro in prav natanko poučeni o političnem položaji v Srbiji. Avstrijska oblastva so prva izvohala zaroto proti kralju Milanu „velikemu" ter ga iz Sara-jevega svarila in ohranila nesreče. To nam priča, da ima tudi avstrijska vlada svojo ljudi v sosednej kraljevini in dovoljeno jo vprašanje, kdo ima več agentov v Srbiji, Rusija ali Avstrija ? — Kraljica se baje da v kratkem povrne iz Italije zopot v Beli-grad.
Kakor poročajo iz Rima, sklenena bodo trgovinska zveza mej Bolgarijo in Italijo.
Iz Bukarešta dohajajo vedno slabše vesti. 8. t. m. prijeli in zaprli so nečega moža z imenom Proda Fontanar, ki je ustrelil dvakrat iz revolverja v kraljevo palačo. Krogli ste razbili šipe, druge škode pa niste napravili. To so dunajski listi zopet pograbili, da napadajo Rusijo. Ta človek, pravijo, ni druzega nego orodje v rokah panslavistov, ki sd pred nekolikimi tedni zanetili upor mej kmeti in sedaj hujskajo proti kralju. Panslavisti in nihilisti so po mnenji dunajskih Židov vso eno. Nihilisti ae imenujejo oni, ki streljajo na carja, panslavisti pa oni, ki napadajo tujo vladarje. Priznati treba, da tako nesramno in škandalozno znajo pisati dunajski židjo !
General Boulanger izdal je knjigo „Invasion Aleniando" (nemška navala na Francijo 1870. leta), v kj-terej opisuje tedanje francozke generale popolnoma nepristrano. V pismu čitatelju na prvi strani pravi, da ga vsi slikajo kot propovodnika vojske, iz te knjige pa vsak lehko posname, da dela on le na to, da so mir ohrani, želi pa, da bode francozki narod pripravljen na vse slučaje. Knjiga bode razdeljena v 2>/a milijonih izvodih brezplačno mej narod. To dni bilo so po vsej Franciji občinske volitve. Izid teh volitev za sedanjo vlado ni bil posebno ugoden. To bodo pa morda dobro uplivalo na vladno stranko, da se krepkeje oklene Floqueta.
V	mestu Belfort bili so štirje n o m-š k i študentje baje razžaljeni po fran-cozkili častnikih. Preiskava jo pokazala, da so častniki Študente razžalili in to uporablja Bismarkov organ, da napada prav nesramno častniški kor francozki. Ta slučaj — pišo „Nordd. Allg. Ztg." — meče jako grdo luč na naobraženje in duh fran-cozkega častništva. Nemčija si more samo želeti, da so ohranijo taki ljudje v fran-cozkom častništvu. V očigled teli dogodkov naj nikdo no pričakuje, da so bodo nemški obrtniki in trgovci udeležili francozke svetovne razstave ter izpostavili svoj irae-tok takim napadom, kakeršnim so bile izpostavljeno njih osebe. Tako ščuvanjo jo res vredno berolinskih oficijozov! Nemškemu cesarju jo malo bolje ; mrzlica ga jo pustila, a moči so mu zelo oslabelo.
V	a n g 1 o s k o j epodnej zbornici izjavil jo Fergusson, da niso bile mej papežem in vlado nikako nooficijelne razprave.
V	Barceloni na Španskem odprta je svetovna razstava. Vse vlade odposlale so tja svoje mornarico. Francija poslala je posebno močen oddelek svojega vojnega brodovja, kar vzbuja v političnih krogih brez vse potrebe nekako pozornost.
Razmere mej Grško in Turčijo so so zboljšale. Vest, da bodo poklicani grški reservisti v aktivno službo,jo izmišljena.
Brazilski cesar je na svojom potovanji v Italiji zbolel in leži v Milanu. Bolezen jo jalco nevarna.
DOPISI.
Iz Škedenjske okolice 5. maja. Dobro si zadela, cenjena nam Edinost, da si nam podala v prevodu spis slovočega italijanskega pisatelja Silvija Pellica. Take duševne hrano potrebujemo v današnjih časih ; ker so nam podajo od vboIi krajev mnogo slabih in celo pohujšljivih spisov vsakovrstne vsebine.
Spis o „človeških dolžnostih", ki nam ga je preložil g. J. Kompare, je jako poučen in blažilen, posebno za mladino, kajti dandanes se vidi, in dejanja očitno kažejo pri mladini, kakšen upliv imajo slabi spisi, in kam privedejo mladega človeka, ako se navzame duha, ki veje zdaj v različnih brošurah in slabih časnikih.
V tem spisu nam v lepej obliki kaže slavni pisatelj, kako ljubiti Boga, domovino in svojega bližnjega. Želeti je iz srca, da bi vsi, ki so čitali ta spis v podlistku, posebno pa mladina ohranili nauke, ki bi vsaj nekoliko povrnoli trud gosp. prelagatelju, ki ga je imel, da nam ga je podal v gladkej in blagoj materinščini.
Ne morem si pa kaj, da ne bi o tej priliki nekoliko omenil o našej slavni družbi sv. Mohora, ki nam baš zdaj pripravlja zopet novih knjig za 1. 1888. Uže lansko loto nam je kazalo ogromno število udov, kako krasno in veličastno raste drevo, ki so ga pred leti usadile blage roke, ki pa užo zdaj počivajo v hladnoj zemlji.
Imena: Slomšek, Robida, Janežič, Einspieler itd. bodo se ohranila v srcih Slovencev, dokler se bodo razlegala mila naša beseda po pokrajinah slovenskih.
Z velikim veseljem in nekakim ponosom lehko kažemo svetu delo, veliko delo, katero donaša uže mnogo krasnega ploda ne le med naobraženimi Slovenci, temveč tudi med preprostim narodom; kajti knjigo družbo sv. Mohora nahajaš uže zdaj v naj preprostejših kočah vsake gorske vasice, ki jih z veliko vnemo či-tajo, bistrijo si um in blažijo srce.
Posebna hvala pa gre v tem oziru gg. poverjenikom vzlasti duhovnikom, ki o vsakej priliki na propovednici ali lcci in med narodom naudušeno in nevtrudljivo preporočajo, dokazujoči veliko korist družbe. S tem pridobijo mnogo udov med preprostim ljudstvom.
Omenim naj besed tukajšnjega gosp. poverjenika J. K. ki nam je uže kmalu v začetku 1. 1. s propovednice preporočal vpisavanje v družbo sv. Mohora. Imenoval je družbo — zvezdo, milo vodnico, ki nam kaže pot v našem življenji, in kako da so moramo naobražovati, edino le na katoliško narodnoj podlagi. Da le po tej poti dospemo do cilja, kamor smo namenjeni.
Naposled želi pisec teh vrstic iz srca, in ž njim izvestno vsi udje, da bi nam slavni odbor družbo sv, Mohora zopet v koledarji zabeležil radostno poročilo: „To je največjo število udov, kar smo jih ke-daj šteli".
Domače vesti.
Občinski svei tržaški ima denes v soboto 12. t. m. javno sejo z nastopnim dnevnim redom: 1. predlog mestne delegacijo o prošnji za podaljšanje obroka za odpravo prostega pristanišča; 2. prošnja za dovoljenje posojila za zgradbo novih skladišč; 3. predlog za izvolitev dveh poslancev v Piran o priliki pvečanostij, katere pripravlja piranska občina za dvestoletnico mojstra J. Taninija; 4. objavljenje ustanovnega pisma „bratov Economo"; 5. objava poslednjih določeb Andreja Kovačiča; fi. prošnja za dovoljenje izrednega kredita za uporabo in hranjenje valjarja na par.
„Slovanska Čitalnica v Trstu" našla je za svojo prihodnjo domovanje krasne prostore v ulici dol Campanile št. 4 blizu srbsko cerkvo. Stanovanjo je v prvem nadstropji z lopo dvorano. Čitalnica se presoli tja 24. avgusta t. 1. Veseli nas, da so je slavnemu o 'boru čitalničnemu po tolikem iskanji vondor enkrat posrečilo najti primernih prostorov takemu družtvu.
Za Dolenčev spomenik so dalje darovali gg. Bavčar Fran v Selu pri Ajdovščini 50 novč.; Mihel Pressan v Trstu 50 novč; J. K. 40 novč in J. Novak 1 gld.; vkupo 2 gld. 40 novč.
Trije turisti iz Trsta darovali so podružnici „sv. Cirila in Motoda v Naklem" v nedeljo pri obisku čkocijansko jamo 1 gl. — Bog daj prav mnogo tacih obiskovalcev Skocijanskih lukenj.
Zabav;;i vlak vozi s četrtkom 10. t. m. počenši vsako nedeljo in praznik iz Trsta v Kormin in nazaj. Cene so jako znižano. Vlak se odpeljo iz Trsta ob 2,15 po poludue iu pride v Tržič ob li.23, v Ronko ob ii.35, v Zagrad ob 3.48, v Gradiško ob 3.56, v Rubijo ob 4.8, v Gorico ob 4.21, in v Kormin ob 4.53. V Trst prispe ob 11.42 zvečer.
Statistika umrlih. Od 29. aprila do 5. t. m. jo umrlo v Trstu 95 oseb in sicer 51 možkih in 44 ženskih. Po starosti jih jo bilo: 33 do 1., 15 do 5., 8
do 20., G do 30., 7 do 40., 12 do GO., in 14 do 80. leta. Lani jo umrlo v istej dobi 17 oBeb manj. Povprečno je umrlo v tednu izmed 1000 oseb 31.01."
Tržaško veteransko družtvo jo imelo v nedeljo 29. aprila svoj 9. redni občni zbor v dvorani družtva „Austria". Pred zborovanjem je bila skupna sv. maša v cerkvi novega sv. Antona, katere se je j družtvo udeležilo se zastavo in godbo. Pri službi božjej je bil navzoč rudi deželni ! namestnik baron Pretiš, njegov tajnik grof l Manzano in načelništva nekaterih tržaških j družtev. Po končanoj sv. maši jo defiliralo družtvo pred namestnikom, oddalo zastavo j v velikej vojašnici tur korakalo z godbo k občnemu zboru.
Izmed razprav omenjamo posebno letno poročilo družtvenega predstojnika, g. Viljema viteza Riickeja, kateri opozorujo v svojem govoru v prvej vrsti na bližajočo so 40-ietnico vladanja družtvenega po-! krovitelja, Nj. Veličanstva cesarja ter objavlja družtvenikom, da se bode sklicalo | družtvo o svojem času, da odloči, kako bi se ta slovesnost najvrednejše slavila. Spomina so vseh umrših častnih udov, posebno v Inomostu umršega častnega člana grofa Verzija, soutemeljitelja družtva. Nadalje objavlja, da jo družtvo za podporo bolnikov užo osnovano, poudarja dobrote, katere uživajo njega člani ter se zahvaljuje v imenu družtva kancelijskemu ravnatelju Koschatzkemu na njegovem neumornem trudu za osnutev tega družtva.
Iz poročila družtvenega blagajnika g. Colloretta posnemamo , da ima družtvo gld. 7.444'05 premoženja, akoprav je imelo v preteklom letu izredno mnogo troškov, n. pr. za podporo članov in ostalih rodbin 1288 gld., za najemnino, razne nakupnine itd. Izvestno je to lep rezultat. Račun se zatorej enoglasno odobri.
Po končanej razpravi o nekaterih notranjih zadevah zaključi predsednik zborovanje, zahvaljujoč so družtvu „Austria", da jo ustopilo zboru svojo prostore ter zakličo trikratni „živio" Nj. Veličanstvu, mej tem ko je godba zasvirala cesarsko pesen.
Omenjati nam je se, da jo vodil razprave predsednikov namestnik g. Hermann v italijanskem in Član načelništva g, Ren-čelj v slovenskem jeziku.
Po končanem zboru je bil koncert na vrtu družtva „Austria", ki jo trajal do poludne.
Delalski shod. Nemirni duhovi iz „rajha" in iz blažene deželo onkraj „velike luže" niso šo prepričani, da se domači slovenski dclalci v Trstu nikakor ne ujemajo se socialističnimi idejami, katere širijo nekatero prenapete glave mej delalskimi krogi. Vrhu vsega tega, da so so „četovodje", ki so so bajo da nadejali žeti v Trstu lovorje-vih vencev, užo pri t r o h enakih shodih neusmiljeno „blamirali", vonder so tako trdovratni, da sklicujo v nedeljo 13. t. m. novi shod v prostorih ,hotela Evropa" sč znanim pompoznim programom. Mi se za ta shod no brigamo ali z odkritosrčnim vesoljem zabeležimo, da so zdaj mejna-rodni osrečevalci objavili program samo v nemškem iu italijanskem jeziku in da bo prezrli slovenski jezik. To je naj-pametnojo, kar so mogli storiti: našega poštenega slovenskega delalca naj puste v miru. Ako hočejo rogoviliti in svoje kozle preobračati Nemci in Italijani, svobodno jim. Naša tla niso za veliko-nemško in irredentovsko seme! Prepričani smo sicer, da so tudi naši delalci za nedeljski mir na zakonitem temelji, ali vsaka stvar ima svojo meje. „Gospoda" iz „rajha" pa so bode baš zaradi tega prepričala, da ukljub vsej protekciji od neke strani pri nas nič no opravi!
Iz Gorice so nam piše 10. maja: Do-polnitvene volitvo v mostni zbor so pričele 8. t. m. V tretjem razredu zmagala je konservativna in slovenska stranka. Upati je, da te dvo stranki zmagati tudi v II. in I. razredu. V tretjem razredu bil je hud boj, da tacega še nikoli ni bilo. Ir-redenta jo po tem propadu pobita, in če propade tudi v II. in I. razredu, bodo popolnoma razbita.
Kako naj bi se odpravila bolezen pe-lagra na Goriško-Gradiškem. Kor so je nakazal s6 zakonom z dno 81. marcija t. I. za tekočo leto v odpravo pelagre znesek 20.000 gl., jo potrdilo niinisterstvo notranjih poslov program izveden po c. kr. primorskem namestništvu v Trstu v tej zadevi. Vsled tega so jo najprej ustanovil 16. aprila v Gradiški okrajni odsek, ki se ima baviti pod vodstvom in nadzorstvom c. kr. namestništva s posamičnimi deli.
Ta odsek je sestavljen tako le: c. kr. okrajni glavar gradiški kot predsednik, tamošnji okrajni zdravnik kot poročevalec in edon poslanec iz deželnega odbora; dalje
sedi v tem odseku eden občinski zdravnik, eden inženir in eden iskušen gospodar istega okrož ja, kjer jo pelagra. Te tri imenuje okrajni glavar. Naposled sU v odseku še dva župana izbrana od drugih županov tega okrožja.
Program tega odseka, ki so loči v dva dela, jo najprej ta-le: prvi del obsega vse one načrte, s katerimi se ima takoj začeti, drugi del pa one, ki se izvedo stoprav potem, ko se stvar natančneje preišče.
V	prvi oddelek spadajo:
1.	Ustanovitev krajevnih odsekov v občinah, kjer so bolni ua pelagri; teni odsekom je izvrševati naredbe in sklepe okrajnega odseka. Člani tacega odseka so: župan ali podžupan; župnik ali vikarij, duhovnik, kateremu je izročeno duševno pa-stirstvo te občine; občinski zdravnik, in v občinah, v katerih ga ni, zastopnik občinskega sveta ali tudi druge osobe po krajevnih razmerah in po potrebi.
2.	Izdajanje narodeb v odpravo vseli uzrokov te bolezni, posebno postopanje proti upotrebljevanji pokvarjene turšico ali koruze.
3.	Da so takoj začno prvotne priprave za zgradbo sušilno sobe in skladišč.
4.	razdelitev polugroznih bolnikov v dva dola; v zelo bolne in menj bolne.
5.	Da se dajo zdrava hrana, in tudi zdravila v lažjih slučajih pelagre, a paziti je dobro, da jih bolnik tudi res použijo.
V	drugi oddelek spadajo:
1.	Da se prenašajo zelo bolni na pelagri v bolnice.
2.	Da so skrbi za zdravo pitno vodo z grajenjem vodnjakov,
3.	Da se odpravijo slabe in nezdrave napravo iz prebivališč ubožnih ljudij.
4.	Da se podpolno odpravi ali vsaj omeji črezmerno uživanje žganih pijač.
Duhovske spremembe na Goriškem. Gosp. Anton Hvalica, dušni pastir v Dež-nici, imenovan jo za dekana v Št. Petru pri Gorici; g. A. Harmol, župnik v Še-breljah, za dekana v Komnu.
V	Oprtlji V Istri se jo prepetila nedavno strašna nesreča. Pastirji in pastirice imajo časi zlo navado, da si ovijojo okolo života ali okolo roko vrv, na katero jo privezana pasoča se živina. Mlada lGletna kmetska hči Ivana Visintin iz vasi Stelki je bila storila isto, menda samo da bi jej ne bilo treba neprestano držati vrvi v rokah, ker jo plela nogovico. Krava njena so namali splaši, bezlja in drvf črez drn in strn, po kamenji in grmovji ter vlači ubogo deklico za seboj, da je kmalu bila strašno razmesarjena. Celi kosi trupla ležali so po tleh mej strpičevjem in kamenjem. Tako žalostno jo končalo svojo nadeje polno življenje deklo iz same neprevidnosti.
V	Idriji bodo so dne 22. junija t. 1. slovesno razkrila spominska plošča na hiši, v katerej jo od 1. 1754—1767 stanoval Jan. Anton Scopoli, za deželo Kranjsko znamenit po svojom dolu „Flora carniolica", v znanstvenem svetu pa slaven mož. Spominsko ploščo izdelala jo po poljedelskega ministerstva nalogu in po načrtu arhitekta Roberta Mikovicsa v Gradci Ljubljanska g. Alberta Samasso slovita tovarna. Plošča jo od brona, lopo risana in izborno izdelana ter ima nastopni napis : „liane do-mum Dr. Joannes Antonius Scopoli Ca-valensus Tiroleusis insignis reruni natu-raliurn serutator, botaničen in Carniolia auc-tor MDCCLIV — MDCCLXIX numere i. r. physici fungons inhabitabit, — I. t. ministerium a rebus agrariis d. d. 1888".
SI. N.
0 zgodovinskem razvoji uprave in sodstva na Kranjskem čital je predpreteklo soboto v muzejski bralni sobi v Ljubljani vladni svetnik g. Anton Globočnik ter to šo malo obdelano tvarino razpravljal od najstarejših dob do najnovejšega časa. Mej mnogobrojnimi zanimljivimi podatki čuli smo, da jo najstarejša za Kranjsko nekdaj veljavna zakonska knjiga „Landrecht" iz 1338. leta, v slovenskem jeziku pa v muzeji hranjen rokopisni prevod, s katerim jo 1582. 1. Andrej Reci, župnik na Raki, preložil takrat veljavni „Bergrocht". Slišali smo dalje, kako jo centralna vlada polagoma pristrizala pravico kranjskih stanov, kako so so užo prod 300 leti čule pritožbo o slovenščino nezmožnih tujih uradnikih, kako globo so so prisojale pri sodiščih iu kake nagrado jo dobival rabelj za krvavo svojo delo. (»Slov. N.")
Požar jo nastal v stanovanji inženirja Rajmunda Zagorca v hiši št. 2 pri sv. Luciji. Služabnica je namreč po neopreznosti prevrnola svetilnico in goreči petrolej so je razlil po raznem pohištvu. Gasilci so bili hitro na mestu ter pogasili požar, vondor pa iznaša nastala škoda preko 100 gl.
Poskušeno samoubojstvo- 27letni E. B., stanujoč v ulici doi Forni št. 4, ki je
uže dlje časa bolan v postelji, je skočil v nedeljo G. t. m. popoludne v golej košulji z okna na ulico. Prestrašeni tniroo-gredoči so ga takoj odnesli v hišo ter pozvali zdravnike, ki ho se po natančnem preiskovanji prepričali, da se nesrečne/, ni prav nič pokvaril. Nagib poskušeneinu samoubojstvu je bolezen, na katerej B. trpi iu zaradi tega ho ga dali zdravniki prenesti v bolnico, da ostane pud stalnim nadzorstvom.
Splašen vol. Izmed Čredo dolgorogih ogerskih vol, ki so prispeli po južnej železnici v Trst, splašil se je eden ter dirjal po raznih ulicah proti ulici Lazzaretto vecchio. Prestrašeno ljudstvo je pred spla-šeno živalijo povsod bežalo in še le v ulici Šalita Promontorio so se našli srčni možje, ki so ljuto žival ustavili ter jo zvezali. Posebno junaško se jo obnašal kočijaž Ivan Sardaš, katerega je vol ua čelu zelo ranil. Druge nesreče ni bilo.
Nesreča. 91etna P. Palzer, stanujoča na Greti, je šla v nedeljo nabirat cvetlic. Ker se dolgo časa ni vrnola, šli so jo skrbni stariši iskat in našli so košarico s cvetlicami plavajočo v velikej mlaki. Takoj jih jo prešinola grozna misel, da je otrok utonil iu res se je našlo mrtvo truplo na dnu vode. Vsakdo si more misliti žalost nesrečnih starišev.
Nezgoda. V četrtek 10. t. m. proti večeru se je igral 11 letni Anton Batteani, stanujoč v ulici degli Orti št. 2., na obali Giuseppina in po nesreči padel v morje. Otrok hi se bil izvestno utopil, da mu ni prihitel na pomoč Lloydov krmar Nikola Karigotić, ki ga je spravil z veliko muko na kopno.
Policijsko. Drzen tat jo srečni v četrtek 10. t. m. v ulici Capuatio gospo Ivano S., stanujočo v ulici degli Armeni št. 12. Opazil je, da ima zlato uro in verižico in se sprotno roko jej odtrga uro ter zbeži. Na kričanje okradene gospe sto prihiteli dvo straži, kateri ste vjeli beže-čega tatu v ulici Squero vecchio. Spoznala sta ga za nevarnega dolgoprsto o/a Mihcla Ferro, težaka iz Trsta. Odvela -:a ga takoj v varno zavetje. — Kmetica Uršula Malic, stanujoča v ulici Concordia št. 351 se je sprla zaradi neznanih uzrokov z 58 letno Marijo F. ter jo z dežnikom tako silno naklostila, da je morala F. v bolnico. — Kotlarja Iv. Pahorja so zaprli, ker jo osleparil nekega gostilničarja za izdatno svoto. — Vjeli so stražniki dva postopača baš v hipu, ko sta nameravala ukrasti v velikem kanalu čoln vreden 274 gl. — Javnemu postreščoku Josipu Stublju jo ukradel v ulici Cordariuoli neznan mlad malopridnež novčarko se 7 gld. iz žepa ter utekol. — Postopača Ivana U. iz Cirknico so zaprli, ker ni imel potrebnih sredstev za hrano iu je uže znano, da ne mara delati. Odpravili ga bodo domov.
Pjesničkih djel Fra Grge Martiča sta izšla 4. in 5. zvezek. Tisek in založba „Bosanske Pošto" v Sarajevu. -- To delo, ki je prvo, ki jo pisano od bosenskega pisatelja in to v samoj Bosni, lopo napreduje. Izdanje se odlikuje s tem, da je oblika zolo povoljna in tisek jasen, kar jo posebno veliko važnosti za učečo ho mladež, da si z malim tiskom ne kvari očij.
Čast. naše čitatelje opozarjamo na današnji oglas znane tvrdke Valentin & Co. v Hamburgu o hamburškej denarnej loteriji, katera bode izvestno zanimala si. občinstvo, ker vsak lehko poskusi svojo srečo z majhnimi troški.
Tržno poročilo.
(Cono ho razumo kakor ho prodajo na debelo blago za gotov denar).
Crna od for. do far.
Kava Mocca.......100 K.	124 —	126.—
Itio bisor jako lina .	n	IU.'!.—	iUo.—
Java „ „ „ .	„	IUO.—	108,—
Santo« lina..........„	lJ0. —	92.—
„ srednja ...	„	is5.—	H7,—
Ouatenmla..........„	OS.—	lOt^—
Portoricco..........„	112.—	114.—
8an Jago do Cuba .	„	128.—	13l\—
Ceylon plant. tiua . .	„	123.—	125.—
Java Malang. zolona .	9čS. —	94.—
Campinan .....	„	—.—	—.—
liio oprana ....	„	101.—
, lina............„	1)1.—
„ Hrodnja ....	„	85.—
Cassia-lignea v zabojih . .	,,	23,—
Uacisov cvat............„	400.-
Ingber Bengal............,	21 —
Poper Singapore..........„	OH,—
Punang............„	7 i.—
Batavia............„	>>8.—
Piment Jamaika..........„	■'■().—
Petrolej ru*ki v sodili . .	100 Iv.
„ v zabojih .	,,	8.25	—. —
Olje bombažno uinorik. . .	„	I >7. —	9S.—
Locoe jedilno j. f. gar. .	„	HO.—	40.—
dalinat. s certifikat. ,	„	4M. —	4 1.—
namizno M.S.A.j.f. gar,	„	;»8.—	—. —
Aix Viorgo ....	„	(17.—	(!8. -
„ lino .....	n	154 —	65.—
Rožiči puljeSki ..........„	5.50	5.75
dalinat. s cort. . .	„	7.—	7.25
100.-93.— »7.— 29,— 420.-23.— 99.— 75.— 89.— 8L-25 -.—
Sm:kV3 puljeik-1 v sodil. .	n		—,—
„ v vencih .	n	12.—	12 50
Limoni Mesina......	zaboj	4.25	4 75
Fomeranče Hicilijanske . .	n	—. —	— .—
Kandlji l?ari I.a.....	100 K.	72.-	73.-
ilalin I.a, s cert.	w	75.—	7t>.—
Pignolli.........	M	74.-	76.—
Si Ž italij. najfineji ....	•	19.O0	20.50
„ srednji ....	n	17.50	18.50
Rangoon extra ....	•	13.75	14.-
* I.«.....		11.75	12—
11.a ....		11.-	11.25
Sultanine dobre vrati . .		33.—	35.—
Suho grazije (opaša) . . .	*	25.-	20.-
Cibebo .........	A	14.-	15.-
Slaaiki Yarmouth I.a . . .	sod	— .—	— .—
Poleaovks s redno velikosti		3-J.—	38.-
velike .....		32.—	33.-
Sladkor centrifug, v vrečah			
a eortifik. . . .	100 K.	33.50	— .—
FažolCoks.......		15.-	15.25
Mandoloni.....		12.25	12.50
Bvetlorudeči ....	it	12-50	12.75
temnorude^i ....	*	11.75	12.
bohinjski ......	n	— .—	—.—
kanarček .....	K	— .—	—■—
beli, veliki.....	n	— .—	—. —
zeleni, dolgi ....	n	11.00	11.75
„ okrogli . . .	n	—. -	— •—
metiani, ntajerski . .	n	—.—	—.—
Maslo..........	n	G0.~	90.-
Seno konjRko .......		3.21	3.75
volovsko......	n	3.93	4.04
Slama.........	n	2.94	3.57
Les . trami kub. č.....	n	— .28	—.34
Ugljevlje........	n	2.70	2.80
PRI JULIJU GRIMMU
dcžnikar, Barriera Vecchia 18
je zelo bogata zaloga dežnikov za gospe in gospode za jako nizko cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki zidani od f. 2.50. naprej.
Sprejemajo so vsakovrstni popravki za jako nizke cene.	41 —104

♦ €2
«
tuf
€
m g
UM Ž?
Nahere Auskuufr: bei P. Missler, Gsneral - ScMffs-Espediont, Eromen, Eahnhof-Stra,3S9 IT. 10.
Najnovejše
letno blago
iz prave ovčje volne
pošilja proti povzetju po jako nizkih stalnih cenah poznana reelna in solidna tvrdka
J. W. S I E G E L
BRNO Briinn.
Gospodje krojači, kateri še nimajo mojih vzorkov, ter žele razširiti krog svojih naroeiteljev v porabo jako solidnega blaga, na j se obrnejo z dopisnico zaupno name.
Dobe mojo najnovejšo zbirko vzorkov brezplačno in franko.
m
J Proti hemoroidam!
Kdor hoče čuvati svojo zdravje naj rabi,
S MENIŠKE "KROGLJICE • (Pilole dei Frati.)
v kri čisteče ni proti hemoroidam
0 U^Tkoje izdeluje P. Fonda
•	farmacista v Piranu
^^ Prepotrobne za vsakega, kat. n trpi (P na hetnoroidah, zabadanju, brezteč-nosti, glavoboiji, t r sploh veliko Hedi, ene čistijo kri in dober vspeh potrjujejo zasebna in zdravniška, spričevala. koja so priložena z podukom za porabo v.siikt-j Žkatljid v slovanskem, ■■ (n iiišitem in italijanskem jeziku, ^fc Prodajajo se po 20 nvft škatljica v JT vi+iti lekarn« h Trstu, Reki', kakor tudi Istre, Dalmacije, Goriškega in Tratita. 47—64
:
(it O 9
TVRDKA
Bernhard Ticho
Briinn, Krautmarkt 18,
(v lastnej hiši) pošilja proti povzetji:
Češljano sukno
za ostanek zi celo možko obleko, more se p-ati, fl.10 m >t. dolgo f. 3 —
Valjano volneno sukno
dvostroko Široko, za c.do obleko za gospe v barvah 10 met. f.
Tkana ovčja volna
dvostroke Široko«ti, trpežna, cela obleka 10 m»t f. 0.50
Indijski Foule
volne, dvottr ike Širok, cela obleka 10 met. f. 5.-
Francozki atlas iz volne
v vseh enostavnih barvah, tudi progast in kariran; najnovejše, dvoitrok) š rok, 10 met. f. O.SO
Črni Terno
saksonski Izvod, dvostroko širok, za celo __« bleko. 10 metrov f. 4.50
Terno veloure
dvostroko širok, čista volna, v vseh modernih barvah za celo obleko 10 met f. 1.—
Progasto blago za obleke
60 ctm široko, najnovejši vzorki, ___ _R0 met f. S5.»O
Volnati ryps
v vseh barvah. G.o ctm širok, __10 metrov f 3.HO
Dreldrath fTrožičje)
najboljša vrsta, HO cim. Široko, _10 metrov f. g«j»Q_
Aquarri blago
G0 ctm široko, najnovejši vzorki, 10 metrov f.' ».»O
Francoski Voal
10 metrov, elegantna obleka, ki se daje prati. for. Ct.—
Kosmanoški Kreton
10 metrov, za pranj , podjolna obleka for. 9 KO
Ženske košulja
iz močnega platna sčlpknmi G komadov f. :t.et>
Dom.P-8 platno
1 komad, 30 vatlov */, for: -1.»O
5.50
1 koma
80 » »/« Kiug-VVebe
boljše n- go platna s 4 širok, 30 vatlov f. (t -
Ozdravljenje plućnih bolezni
Tuberkulože, (sušice, jetikc), naduhff, zaprte 9 ipe), kroničnega bronhijalnoga katara itd
po plinovi
EXHALACIJI
(po rektalnej injekciji).
Najneverjetn^ji, skoraj n-domgljivi ideial zdravnikov je z ovim postopanjem popolnoma dosežen ! 6l> osupljivih, nepogrešivih vspehih povorć najjasnejše sledeča pisma slavnih profesorjev, koja navedemo v kratkem, toda kolik r mogoče z lastnimi besedami, In koja so bila tudi potrjena po zdrav niških listih tli- in inožemstva;
Prof. dr. 8ereeon. Po tridn^vnei pllnovej ehaiaciji po r k-talnej injekciji, izdatno pojemanje kašlja in izvržka, potem popolno prenehanje, — mrsliea, pot in hrlpavostje posve iz-ginola. — Truplo se redi vsaki teden za '/, - 1 K. Ravno tako brzo ozdravljenje tudi pri atarej, celd pri miliarnej tuber-kolozi. — Bolnik se ozdravi ter more tudi naitežjiu posel zo pet opravljati. —«
Prof. Dr Ciirnlt in prof. Vernenll Pri naduhi se nnre pol ure po plinovej exhalaciji laglje so^sti. — Ako se exhalacija pravilno rabi, se naduha ne povrne več.
Prof. Dr. Dujardln Bsaumetz : Kronični bronhialni katarh je bil podpolno ozdravljen
Prof. Frantzei in dr. Stati: Mrzliea, potkašelj se Izgubo; nastane velka lakota. — Bolnik se zredi do 5 klg.
Dr. M. Laughlin, je vporabll plinovo exhalacijo pri 30. bolnikih, koji so bili uže v najzadnjem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli.
Vsaki dan pa se množć zravniška ooroč la. o srečnim ozdravljanju, ter je razun navadenih spričeval še mnogo druzih od slavnih profesorjev. — Imamo mnotro spričeval odzravelih. C. kr. izklj. priv. stroj za plinovo exhalacljo (Rectal-Jnjector) se do-Diva z v9emi pripravami za pripravljanje plina in z popisom za vporavo za zdravnike, ter ga more rabiti tudi vsak bolnik sam ter stane gld 8 — z merilnim strojem za plin 10 gl. — proti gotovem novcu ali provi tju. Dobi se pri	1—50
Op. KARLU ALTMANN, Wien VII., Mariahilfcrstassc N. 80/A
* >
Gr. r^ioooli-i U 9 iekarju »pri Angelu«
v I.jubljnni.
Vaša želodčeva esenca, kojo sem slučajno spozna!, ozdravila me je popolnoma neprenehljive slabot-nosti Čreves in prebavnika, kakor tudi neznano mučeče trdo-telesnosti. Dolgo iskal sem loka zoper to bolezen, ki mi jo gotovo malo zadovoljnih uric v prihodnjoBti obetala; vse drugo zavživanjo lečil bilje zaman in edino le YaŠej neprecenljivej esenci so imam zahvaliti za popolno zdravjo, ter Vam ostanem, predragi gospod Piccoli, za vse dni življenja zanjo najsrčnejo udan in hvaležen. Na Dunaji. 1887.
Spiridijon Pokrajac, prof. kandidat.
Š i f o n
1 koma 1. '! 1 Vrttlov, I a f. 5.50. nuj VrSr^ f G50
Kannafas
1 kom. 30 vatlov, lila f. -i »O J_•_30^ »_rud^č . a »o
Kannafas iz niti
1 kotna', .';0 vatlov lila in rudeč for. O —
Angl Oksford
na boljši, jtiko preporočljiv, l kom id, 30 vatlov f C SO__
Oksford
s4 moro pr ti, dobra vrsta, 1 kos 30 va-lov f. 4 SO
Garnitura iz rip a
sentdjeČH iz 2 postelj nih pregrinjal in namiznega prta se svilnatimi čipkami for. 4 SO
I
Garnitura iz jute
2 namizna prta in p s eljno pogrinjalo s čit kami f. a.SO
Jute zastor
jurški vzorek; podpolni _ for 9 »O _____
Holandski opstanki preor.-p
10-12 metrov dolui ostain-k lor. :iOO
VELIKA
DENARNA LOTERIJ
500,000
kot največji dobitek v najgrečnejem slučaji ponuja velika od hamburške države zajamčena denarna loterija.
Lotoi ogrnj ć
__V4 do'g, for I «0
Konjska plahta
jako dobra. 190 ctm. dnlen, 130 ctm. široka, f. l.SO
Košulja za gosnorR lastno rinlo
bele ali barvane 1 kos I a f. 1 NO, II.a t. 1 *o _
Ženska košut e
iz šif »na in platna, fi'io pletene, 30 kom for. * SO
Tovarno skladišče suknega bla^a
Brnsko sukno
O M n-ik 8. 10 m trov /a podpolno možlto obleko f. :» 3S
Ostanki B nskega sukna
Ostanek za podp lr»o možko obliko 3.10 m-trov dolgo lor I 50
Bruf;k moderno blago
Ostanek, 3 10 metrov dolp /tv prdpolno moJko obleko f.»r S liO
Blago za površnje suknje
najfinejše vrste, za felo snknj f. H.—
Vzorki brezolačno in franco. Kar komu ni vš?Č sb sprejme brez ugo> vora na?at.
Posebno pa prem. a mark
dobit, il mark
1
26 56 106 257
2
515 839 30020 15960 100,
300000 200000 100000 90000 80000 70000 60000 55000 50000 40000 30000 15000
12000
10000
5000 3000 2 0 0 0 1500 10 0 0 500 145
n 200,150,124, 94, 67, 40, 20.
J
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab.
Najnovejša v.ilika, od visoke državne vlade v Hamburgu dovoj.ma in z vsem državnim premoženjem zajamčena dotiari a In'eriia ima 95.500 srečk, od katerih se bode 47.800 srečk, tedaj več kakor polovica, v s. dnilli rnzredih sukce sivno izŽrr bulo; za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,160.290 mark.
Prednost te denarne loterije je. da se vseh 47.800 dobitkov uže v malo mesecih in sicer v sedmih razredih gotovo izžreba.
Glavni dobitek 1. razreda znaša 50.000 mark, por'ste v II na 55.000, v III 60.000, v IV. 70.000, v V. 80.000, v VI. 90.000, v VII. HVHiitualno na 500.000, specijalno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
K udeležitvi te velike denarno loterije vabi podpisana kupčijflka tvrdka — Naro-čevalcl se prosijo naročitvi priložiti dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali posnih markah. Denar no luhko pošlji) po poštnej nakaznici. Naročitve se izvrže tudipr.iti poštnemu povzetju. — Za žrebanje I ruzreda, velja:
I cela originalna srečka av. v. f. 3.50 I polovica orig. srečke av. v. f. 1.75 I četrtina orig. srečke av. v. f, 0.90
Vsak dobi orig. srečko z drl. grbom in uradni načrt žrebanja, iz katerega se natančneje razvidi ra delitev dobitkov, čas žrebanja, uloge različnih razredov. Takoi po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno 1 sto dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ako kupcu sr. Čk ne ug;ij:i načrt Žr« bunja, jemljemo srečke pred žr> -bunjem nazu j in dotično svoto povrnemo Uradni načrti žrebanja se na željo naprej zastonj pošiljajo na ogled. Pričakujoči k novemu žrebanju mnogobrojna naročila, prosimo, da nam bo mogoče vsa i aročlla skrbno izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vse-kuko pa pred
15. majem 1883.
doposlati direktno podpisanemu hureau.
Valentin
Baiikgcscliiift
HAMBURG.
Tiskarna Dolenc v Trstu.