ILssaisfietow predlog © ¡¡BregBOvedi
v
podpiranja kom« elrsaw sprejet
itrt&hski sret ivmsa sa?®je probleme
‘sw.w im nmMsmms
V Svob. Sloveniji smo že pcnovno pisali o Skupnem evropskem trgu, SET, v katerega se jo gospodarsko in social, no povezalo 6 zahodno evropskih držav
—	Zahodna Nemčija, Belgija, Nizozemska, Francija, Luksemburg in Italija ter jim je ta povezanost doslej prinesla v zahodno evropski zgodovini doslej še nikdar dosežen gospodarski procvit. Danes je z razvojem gospodarstva tudi tesno povezan politični razvoj. Tako ta zahodno evropska gospodarska skupnost teži tudi k vedno tesnejši polit'čni povezanosti in se polagoma uresničuje sen mnogih evropskih državnikov: ZED
—	Združene evropske države.
Toda Evropo po drugi svetovni vojni deli na polovico železna zavesa, za katero se je zatekel, snuje zahrbtne zavzetje sveta, komunizem. V mrežo satelitov je -poveza^ vrsto nesrečnih narodov ter iz njih napravil najprej vojaško organizas1 jo (Varšavski pakt), sedaj pa po vzorcu zahodnega Skupnega evropskega trga, še Sveti za medsebojno gospodarsko pomoč — Komekon. V Ko. mekon je Moskva po diktatu vključila Vzhodno Nemčijo, Poljsko, češkoslovaško, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Zunanjo Mongolijo. Tako nasproti šestim državam Skupnega evrpskega trga stoji osem komunističnih držav Kome. ko-na.
Po zunanji oblikj sta si oba trga podobna, na znotraj pa različna kot noč in dan. Skupni evropski trg —■ SET: gospodarski procvit in visoka življenjska raven, EOMEKOM: pomanjkanje delovne sile, pomanjkanje najosnovnejših življenjskih potrebščin, splošno ■ nazada-1 vanje.
Hruščev,' ‘ki1 se je še pred dvema letoma’ šičokoustil, da bo Sovjetska zveza v 10 letih gospodarsko najmočnejša država na svetu, se danes začenja resno bati SET-a, ta strah pa si preganja *z napadi na SET, da je ta kriv gospodarskega propadanja KOMEKOMA SET-a &e boji pač zato, ker je ta zgrajen kot kooperativa in ne kot diktatura. Že Hitlerjevi nacisti so trobili v svet, da je pot do miru v Evropi in v svetu samo v gospodarski in politični centralizaciji — seveda pod nacist1. Komunisti trobijo v svet isto in ga skušajo doseči pod komunizmom, ki se razlikuje od nacizma samo v nekaterih malenkostih.
Toda SET in z njim skupnost osnovnih evropskih interesov uspešno deluje, komun1 stični gospodarski blok pa ne. Zahod ima sicer svoje gospodarske težave, toda nikdar v modernem času se ni zgodilo, da hi toliko prebivalstva ostalo tako zadovoljnega s svoj1 m gospodarskim. položajem za tako dolgo dobo, kakor sedaj. To pa zato, ker v demokratskem sistemu, n.a katerem je 'SET zgrajen, vsak posameznik in vsa skupnost v doglednem času procvita, medtem ko se pod okriljem sovjetskega gospodarskega isistema okorišča samo diktatorsko središče tega sistema.
ZSSR diktira cene strojem 'n surovinam, s katerimi trguje v svojem bloku na način, kakor so v prejšnjem stoletju trgovale evropske sile s svojimi kolonijami. Z nekomunist1 čnim izven-evropskim, svetom pa ZSSR s svojim blokom trguje na najbolj primitiven način in stalno povzroča zaradi ne z_ polnjevanja trgovskih pogodb veliko nezadovoljstvo pri svojih potrošnikih.
Zato se je Hruščev pred nedavnim spet hotel zateči v varstvo ZN, ko je pozval Svet, da naj bi se „kot protiutež SET-u“ ustanovila mednarodna trgovinska organizacija, „v kateri bi mogle nerazvite dežele ohraniti gospodarsko neodvisnost in se up:rati mednarodni zaroti kapitalističnih monopolov“. Hruščev je spet prišel na dan z grandiozno teorijo, ki n:ma večje praktične vrednosti od njégovih že neštetih visoko donečih teorij o svetovni razorožitvi.
Na vsak nač:n bi rad dosegel za ZSSR enakost v trgovinskih pravicah, prav tako pa Hruščev tudi računa, da bi z vključitvijo centraliziranega in diktatorskega Komekoma v svetovno, trgovinsko organizacijo povzročil zahodnemu zasebneir.-i gospodarstvu, ki se razvija in deluje na individualistični podlagi, velikanske težave: vlade,,bi morale zastopati svoje trgovce — in vsakokrat, kadar se Moskvi posreči povečati vlogo katere koli vlade in zmanj-
Ameriški senat je prejšnji teden razpravljal o Kennedyjevem zakonskem predlogu o podelitvi ameriške pomoči 4.602 milijonov dolarjev tkzv. manj razvitim državam. Po tem zakonskem osnutku je bila predvidena tudi izdatna pomoč za Jugoslavijo in Poljsko.
V ameriškem senatu, v katerem se že dalj časa javlja nezadovoljstvo z ameriške zunanjo politiko zaradi dajanja pomoči tudi državam s komunističnimi diktaturami, je proti podpiranju komumstičnih režimov ponovno nastopil demokratski senator za Ohio Fr. Laushe, sin slovenskih staršev.
Na. tokratnem zasedanju senatne zbornice je stavil predlog, naj se v Ken-nedyjev zak. osnutek o delitvi ameriške pomoči vnese določilo, po katerem
V BsiTnu je pretekli teden prišlo zaradi novih prebegov vzhodnih Nemcev na Zahod in streljanja komunistične policije do močne napetosti med sovjeti in zahodnjaki ter do izmenjave estrh protestnih not.
Opazovalci menijo, da se bližamo koncu dobe od lanske jeseni, ko je Hruščev omilil živčno vojno in da je. mogoče vsak trenutek pričakovati novega izbruha v berlinski krizi.
Ameriški strokovnjaki trdijo-,. da še ne morejo ugotoviti, kat@rb ' smer namerava -Hruščev ubrati. Toda nahaja še” pbfl’ različnimi notranjimi in zunanjimi pritiski ter bo prav zato verjetno zopet razvnel berlinski problem. Toda tudi če se boji povzročiti- novo berlinsko krizo, ker meni, da bi se mu Amerikanei in njihovi zavezniki vojaško postavili po robu, pa prav goto-vo pripravlja nov sunek protizahodne propagande v zvezi s Skupnim evropskim trge-m in sovjetskimi gospodarskima težavami v svojem bloku.
Strokovnjaki menijo, da se Hruščev nahaja pod pritiskom s tre-h strani: 1. Delegati komunističnih strank iz
je prepovedano podeljevati kakršnokoli ameriško pomoč sleherni državi, ki je pod oblastjo komunizma ali marksizma,. Lauishetcv predlog je bil v senatu sprejet z veliko večino. Zanj je glasovalo 57 senatorjev, za predlog- vlade pa samo 21 senatorjev, čeprav je senator Mansfield neposredno pred glasovanjem prebral pismo enega od zunanje,pol tič-nih svetovalcev predsednika Kenndyja McGeorge Bundy-ja, da je dosed. omejena pomoč Jugoslaviji omogočala tej državi „gc-tovo svobodo nastopanja proti Kremlju“.
Izglasovanje Laushetovega predloga o'prepovedi nadaljnega podpiranja kom. Jugoslavije in Poljske so veliki svetovni listi prinesli ha prvih straneh. Nekateri tudi s slikami' sen. Lausheta.
sovjetskih evropskih satelitov in azijske Zunanje Mongolije -so se zbrali v Moskvi za proučitev in možno izboljšanje težkega gospodarskega položaja v sovjetskem bloku. V javnost -so te težave skrilj za poziv svetovni javnosti, naj bi se .sestala mednarodna trgovska konferenca, na kateri naj bi ustanovili agencijo za razvbj svetovne trgov'ne.
2. Moskvi! je pretekli teden poslala trem zaveznikom v zahodnem Berlinu noto, v kateri jih obtožuje, da „podpirajo nevarna izzivanja“ zahodnih Berlinčanov proti komunistom v vzhodnem Berlrnu. V noti sovjeti znova grozijo z zahtevo po spremembi statusa zahodnega. Berlina, čeprav ne postavljajo časovnega roka za to spremembo.
S. Komunistična Kitajska .se zvija v krcih lakote in splošne gospodarske krize. Prav tako primanjkuje življenjskih potrebščm v satv ZSSR in njenih evropskih satelitih.
V takih in podobnih okoliščinah je doslej Hruščev še vedno skušal obrniti pozornost domačega prebivalstva navzven ter je zato povzročal težke zu-I nanjepolitične krize.
Arabski del sveta, se pravi, severna Afrika in Bližnji vzhod, sta v zadnjih letih do danes v neprestanem vrenju. Negotovost, strah pred dogodki in. bodočnostjo vladata v deželah od Maroka na zahodu pa do Turčije in Perz:je na vzhodu.
Toda to vrenje nima, po mnenju strokovnjakov, tesne zveze z živčno vojno, berlinskim problemom ali atomskimi poskusi, pač pa je trenutno življenjski- del arabskega sveta.
Primer.1:
1.	Arabski kralj Saud je neprestano zaskrbljen nad morebitnimi' zarotami svojih v Egiptu izvežhanih častnikov.
2.	Jemenski kralj Ahmed, ki se je nedavno izmotal iz federacije z Egiptom., se boji zarote svojega brata.
3.	Iraški Kassem bi dal vse za to, da bi vedel, kako bi mogel mirno vladati- sredi med svojimi pristaši in komunisti.
4.	Nova sirijska vlada, se ne čuti varno pred ai-adaljnimi 'Nasserjevimi prevratniškimi poskusi.
5.	Libanon premišljuje, kdaj se bo-zopet zahotelo Egiptu ali Siriji po- njegovem ozemlju.
6.	Jordan živi v stalnem strahu pred usodo svojega kralja, in
7.	Nas-ser išče novih poti za dvig svojega prestiža.
¡Strokovnjak' so mnenja, da je edina stvar, ki je skupna danes vsem. Arabcem — strah, strah pred' nečem. „In tisto- nekaj je — ‘krogla.“
Že pred več meseci so nekateri častniki poskušali umoriti Nasserja. Toda njegova policija je zaroto odkrila in ! pospravila zarotnike. Z odcepitvijo Si- j rije. je bil zadan Nasserjevemu prestižu 1 hud udarec. „Wahda Arabiya“ —- arah- |
ska enotnost — smatrajo nekateri arabski vodje Za edino zdravilo vseh bc-Iezni arabskega sveta. .Na dnu duše Arabci še vedno gojijo sanje o davnem arabskem imperiju iz 9. stoletja po Kr.
Leta 1958 so se -Sanje Začele uresničevati. Egipt in Sirija sta se združili, priključil se jima je še Jemen. Tri leta pozneje je ta zveza razpadla.
Nasser je doživel svoj naj hujši poraz. Po odcepu Sirije se je odločil, da se bo posvetil izključno notranji ureditvi Egipta. Odpovedal naj bi se toil sanjam o vodstvu arabskega sveta. Toda v resnici je, po m.nenju strokovnjakov samo prekinil taktiko, ciij pa mu je ostal isti: združitev arabskega sveta od Atlantika do Indije.
Postal je še občutljivejši za svoj prestiž. Strokovnjaki -trdijo, da bi vojna na Bližnjem Vzhodu takoj izbruhnila, čim bi se s sinajskega polotoka in s pasu pri- Gazi umaknili oddelki ZN, k: tam patruljirajo že o-d' marca 1957. že- leta se Nasserjevi nasprotniki v Iraku in Jordaniji sprašujejo, zakaj dovoljuje izraelskim ladjam prosto plovbo skozi tiransko ožino ,-na jugovzhodnem koncu Sinajskega polotoka, da morejo- pripluti do izraelskega pristanišča El-ath v akabskem. zalivu. Izrael danes vzdržuje pomorsko plovbo z vzhodno Afriko in Daljnim Vzhcd'om prav skozi to ožino, ki j-o- stražijo oddelki ZN.
V odgovor na ‘tozadevne napade a-manskega in bagdadskega radija Nasser kaže s prstom na oddelke ZN. Če bi -te oddelke umaknili, bi Nasser, tako menijo opazovalci, tak-oj poskušal ! preprečiti prehod izraelskim ladjam. To j pa bi no izjavah izraelskih vojaških 1 vodij pcmeni-l-o vojno na Bližnjem Vz-| hodu.
Plebiscit if Alžiru
Pretekli petek je De Gaulle v govoru po radiju in televiziji uradno objavil, da je postavil dan 1. julija t. 1. za izvedbo plebiscita v Alžiru. „Tega dne bo alžirski problem za Franc:jo v osnovi rešen. Alžir si ho odločil svojo usode-,“ je poudaril De Gaulle. „Takrat bo alžirsko prebivalstvo potrdilo evian-sko mirovno pogodbo in -si tako ustvarilo neodvisnost in sprejelo sodelovanje s Francijo-, prav tako- kakor je francoski narod v -svojem plebiscitu 8. aprila vse to potrdil.“ Da Gaulle je nadalje poudaril, da bo ustanovitev „novega Alžira“ začela novo do-bo odnosov med obema narodoma Francije in Al-
šati vlogo zasebnih podjet:j, komunisti ploskajo. Storjen je namreč nov ko. rak k uničenju svobode posameznika.
Nehote je Komekom, ki je vase vkijučil na zadnjem zasedanju v Moskvi še Zunanjo Mongolijo — Albanije ni -sprejel, Jugoslavija še ni zaprosila za sprejem — n-apravil globoko priznanje -SET-u, ko sc težke gospodarske razmere prisilile Hruščeva, da je dal dovoljenje vzhodnonemškemu komunistu Ul-brichtu, kateri je še pred petimi meseci bučno oznanjal svetu, da ne njegov rež:m trdno povezuje z ostalim sovjetskim blokom v trgovsko skupnost, da ; bo tako manj odvisen od zahodnjakov, dovoljenje, da se je ponižal in zaprosil Zahodno Nemčijo za desetletno posojilo v višini 687 milijonov dolarjev za nakup -premoga, strojev in hrane.
Ta vzhodnonemška prošnja in zviša, nje cen v ZSSR ir.c-rata imeti znotraj in zunaj sovjetskega bloka dalekonežne po. sladico: dokazujeta, da Z-SSR ne. more pomagat1, svojim satelitom, ne da bi povzročila ..resno .škodo. svojemu lastnemu gospodarstvu; dokazujeta, da si ZSSR ne more privoščiti, da bj istočasno izdelovala, maslo in topove in do. kazujeta, da noben komunist om režim, .ki se, kakor trdi, opira na ljudske množice in na njihovo željo pc boljšem, živ. Ijenju, ne more nasititi lačnih ust v svojih deželah.
žira in tako novo. poglavje v njuni zgodovini.
Naslednji dan, v soboto, pa je De Gaulle izdal dva dekreta, s katerima je uzakonil francosko, posest pomorskega oporišča v Alžiru Mers-ELKebir za nadaljnih 15 let in formalno določil 1. julij za dan plebiscita. Vse alžirsko prebivalstvo bo 1. julija moralo z ‘da’ ali ‘ne’ odgovoriti na vprašanje: „Ali hočeš, da postane Alžir neodvisna država, sodelujoča s Franojo pod pogoji, določenimi v evianski deklaraciji 19. marca 1962.“
Medtem je alžirska teroristična organizacija začela z novimi- terorističnimi izpadi proti belcem in muslimanom, ne oziraje se na poziv na smrt obso. jnega njenega drugega vodje gen. Jou. hauda, naj preneha s prelivanjem krvi.
ZAUPNICA DR. ADENAUERJU
Na zadnjem, kongresu zahodnonem. ške kršč, demokratske, stranke je b i dr. Adenauer ponovno izvoljen za predsednika stranke, ki jo vodi že- 12 let. Da bi ga pr1, delu razbremenili, so na kongresu ustvarili v stranki še novo- mesto predsednika izvršnega odbora. Na to mesto je bil izvoljen J o sef Du-fhues, katoličan, njegov pomočnik pa je pretestan-t Kai Uwe von Hassel. Na kongresu kršč. demokratske stranke se je vnovič pokazalo, da Adenauer še vedno uživa splošno zaupanje. Svojo priljubljenost je ohranil tudi podpredsed. sedpik . vlade in gospodarski minister Erhard, ki bo le verjetno Adenauerjev naslednik kot zahodno nemški kancler; ko se bp dr. Adenauer odločil za odstop. Na kongresu so strankini; - delegati odobrili dosedanjo notranjo-in-zunanjo politiko zahodnonemške vlade.
V Italiji so bile v nedeljo in ponedeljek občinske - volitve.
Po dosedanjih poročilh je Fanfani ohranil neokrnjeno -večino, ." :..
IZ TEDNA
V	Peruju so imeli v nedeljo volitve. Za mesto predsednika rapubl -ke so bili po-mem-bhejši kandidati naslednji: Fernando Belau-nde Terry kandidat Ljudske- akcije, Viktor Raul Haya de la Torre, kandidat sredinsko levičarsko usmerjene stranke APRA in bivši predsednik Manuel Odria kot kandidat Državne zveze. Največ glasov je dobil Fernando- Belaunde Terry, kandidat Ljudske akcije.
Predsednik Venezuele dr. Betancourt je 'izjavil, da bo „strl vse tiste, ki bi poskušali iz Venezuele napravi-ti sovjetskega satelita“.
V	organizaciji Odbora medameriških držav je m.oksikanski veleposlanik pri razpravi o proračunu za to medameri-ško ustanovo ostro obsodil zadržanje Amerikancev. Očital jim je, „da mislijo, da delajo vedno prav zato, ker so Ame. rikanci“. Meksikanski veleposlanik je dejal, da s to ugotovitvijo nikakor ne mara žaliti severnoameriškega "naroda. Ameriški predsednik Keiinedy temu incidentu ne posveča posebne pozornosti in bo zato ob koncu meseca odšel na večdnevni obisk v Meksiko.
De Gaiillova -vlada je dobila v parlamentu močno zaupnico za svojo politiko -glede Alžira.
Vzhed-none-mška komunistična vlada
je morala priznati, da je na njenem področju veliko pomanjkarijie mesa, mleka in m.asl-a. Zato s-o -tamošnj! listi začeli s kampanjo za zvišanje proizvodnje.
Ameriška vlada je občutno zvišala uvozne pristojbine za uvoz preprog in
Skrb za obrambo ameriškega kontinenta
Buenos Aires je te dni sedež važne mednarodne konference. Tu so zbrani v:soki letalski poveljniki ameriških držav, član e Odbora ameriških držav ter razpravljajo o ukrepih, ki jih je ‘treba nujno pedvzeti tudi .za letalsko obrambo ameriškega kontinenta. V ta namen bodo koordinirali letalsko obrambo, začeli ‘graditev strateških letal' šč ter določili vrsto letal, ki jih bodo imS-le ameriške države za skupno obrambo.
Zá normalizacijo političnega življčnja
Tkzv. -vojaški kabinet — ministri resorov Za! notranje in zunanje zadeve,
V TEDEN
steklenih plošč. S to odločitvijo je bila zlasti prizadeta Belgija, ki je to zadevo takoj sporočila Skupnemu evropskemu trgu Ta j= svojo članico takoj zaščitil s stoodstotnim zvišanjem uvoznih 'ri-stojbin za pet proizvodov ameriške in. dustrije v države Skupnega evro-p-skeg“"1 trga. Zvišanje uvoznih pristojbin se zlasti nanaša na uvoz laka, raznih barv in raznih vrst tekstilnega blaga.
Skupščina zahodno-evropske zveize predlaga ustanovitev Demokratske evropske zveze, ki naj bi nastopala v bodoče kot enakovnaderi partner s Severno Ameriko v' obrambi Evrope pred komunistično nevarnostjo. Sestavljajo naj j-o države, ki- so članice Skupnega evropskega trga in Vel. Britanija. N-o-va evropska demokratska zveza naj b' imela izvršni organ, ki bi bil neodvisen od članic Skupnega evropskega trga, direktno odgovoren bi pa bil izvoljeni skupščini. Med predlogi je tudi priporočilo, naj bi dobro preučili zakonske posledice vstopa Vel. Britanije v Skupni evropski trg, ker da lahko pride do mešanja britanskega -skupnega prava s.ko-dificirariim civilnim pravom, evropskih kontinentalnih držav.
Stiki med Titovo Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo postajajo vedno bolj prijateljski. Tako bo zadnjemu obisku sovjetskega zunanjega ministra Andreja Grom.ika v Beogradu kmalu sledil obisk sc-vjetskih parlamentarcev. -Njihov obisk bodo vrnil: Titovi poslanci, septembra thteseca bo pa prišel uradno v Jugoslavijo predsednik Zveže sovjetskih soc. republik Brežnjev, nakar mu bo Tito vrnil obisk v Moskvi v začetku leta 1963
za narodno c-brambo, za narodno gospodarstvo ter drž. tajniki, za vojsko, mornarico In letalstvo — imajo sami, . pa tudj -skupno s predsednikom, p-onov. no • razgovore in sestanke, na katerih razpravljajo c novi politični zakonodaji: novem statutu za polirične stranke ter novem vclilriem zakonu. Za tega je že gotovo, da bo slonel na proporcionalnem sistemu. Pp izjavi notr. min. delo zelo napreduje.
Za i ozdravitev narodnega gospodarstva
Vzporčdrio- s pripravo nove polit1 čne zakonodaje ministri vojaškega kabineta razpravljajo tudi o ukrepih za ozdravitev gospodarskega življenja. Da je
V tt 0‘V 1*
Iz življenja In dogajanja v Argentini
v
Sovjetske skrbi im tesmre
Neprestan f»©j za asmawne aav&úm& pravice
Vsa prizadevanja Slovencev na Koroškem še neprestano gredo za tem, da bi si priborili vsaj osnovne narod, ne pravice: da bi za svoje otroke zagotovili v šolah pouk v narodnem je-' ziku. Pa so ostali vsi dosedanji napori zamanj, kajti tudi sedanji zakon o osnovnem šolstvu na Koroškem je za slovensko narodno manjšino krivičen. In to zlasti v določilu, ki zahteva izrecno prijavo učencev za dvojezično šolo. Krivi, ca obstoja v dejstvu, da zakon krši „•osnovno vzgojno načelo glede mate-rinščine“ tako poudarja „Naš tednik-Kronika“ in popolnoma prezr€ dejstvo, da so koroški Slovenci že dolga desetletja prej prijavljali svoje otroke za pouk v slovenskem materinskem jeziku, a jih je oblast'dosledno zavračala“.
V nadaljnjih odstavkih „Naš tedn k-Kronika“ navaja iz šolske zgodovine Slovencev na Koroškem, glavne vloge, ki so bile predložene avstrijskim oblastem, od katerih so bile nekatere gladko zavrnjene, za druge pa sploh ni bila izdana nobena rešitev. Ti zanimivi podatki iz slovenske šolšk* zgodovine na Koroškem so naslednji:
1874: Tedanje osrednje društvo ko-kcroških Slovencev „Trdnjava“ vloži prošnjo'na naučno ministrstvo za uvedbo slovenščine v ljudskih šolah in ponovi nato svojo prošnjo na deželni! zbori Uspeh: zavrnjeno.
1878: Sedemindevetdeset slovenskih katehetov vloži prošnjo za slovenski pouk na osnovnih šolah in dostavlja, da otroci sicer ne morejo slediti verouku. Uspeh: zavrnjeno.
1879: Krški škof dr. Wiery ponovi prošnjo, od katehetov naslovljeno' na deželni šolski svet, na cesarsko prosvetno ministrstvo in podpre svojo vlogo z izkušnjami izza vizitae:j. Uspeh: zavrnjeno.
1882: Občani izšt. Lenarta pri 7 studencih prosijo dunajsko poslansko zbornico za slovenski pouk svojih otrok. Uspeh: zavrnjeno.
1882: Krajevni šolski svet v Glinjah želi sporazumno s šolsko občino od dež. šolskega sveta slovenski pouk v osnovni šoli. Uspeh: zavrnjeno.
1882: Občina Rc-žek Vloži prošnjo na poslansko zbornico, :stotako prosi za slovenske osnovne razhode šolska občina Kazaze Kazažani prosijo' še pri okrajnem, šolskem svetu za večje upoštevanje slovenščine. Uspeh: zavrnjeno.
1882: Krajevni šolski svet v Šmihelu prosi skupno z občinskim odborom za uvedbo slovenščine v prvih štirih letih. Od dež. šolskega sveta pride odklonilna rešitev, nakar se pritoži na ministrstvo. Uspeh priziva: zavrnjeno.
1884: Krajevni šolski svet v Pcd-gorjah želi v vlogi ha beljaški okrajni šolski svet slovenski pouk z obligatno nemščino v višjih razredih. Uspeh: za-vrnjeno.In nato rekurz na dež. šolski svet za izidom: zavrnjeno!
1889: Krajevni šolski svet v Vogr-čah :n občinski svet na Blatu zaprosita za slovenščino pri deželnem šolskem svetu in rekurirata nato pri cesarsko. kraljevskem ministrstvu na Dunaju: V Celovcu zavrnjeno, rešitve od cesar-•sarskega ministrstva še do danes ni.
1887: Krajevna šolska sveta Ledince in Podgorje vložita skupno z občino Št. Jakob na dež. šolski svet vlogo za slovenski elementarni pouk. Uspeh: zavrnjeno. šentjakobska občina ponovi svojo prošnjo leta 1888 in rekurira Teta 1891 na cesarsko ministrstvo. Uspeh z Dunaja: še do danes ni priziv rešen!
1887: Slovenski državni poslanec Hren predloži na seji državnega zbora na Dunaju prošnjo 22 občin, 34 krajevnih šolskih svetov in 1700 posestnikov za uvedbo ;slovenščine v prvih štirih letih elementarnega pouka. Zadevo preda zbornica šolskemu odboru, ki jo isto leto odgodi na poznejši čas.
1891: Slovenski poslanci' se še enkrat obrnejo na ministra Gautscha in mu razložijo šolski položaj' koroških Slovencev. V tej velezanimivi vlogi se pravi med drugim: Dež. šolski svet je v letih 1869 in 1870 v posebni okrožnici vpraševal občine, kakšne šole si želijo. Dež. protokoli leta 1874 kažejo, da se je večina šol izjavila za slovensko. nemško' šolo.
V	nedeljo, 3.maja je bila na sedežu slovenskih šolskih sester v Rimu pomembna slovesnost, katere se je udeležil novoimenovani kard. nadškof Alojzij Marella, zaščitnik in svetovalec redov, ki so razširjeni preko mej ene škofije ali dežele in imajo svoj sedež v Rimu.
V	imenu reda slov šolskih seser, ki ga je pred sto leti ustanovil škof Anten Martin Slomšek, ter je imel svojo matično hišo v Mariboru vse do začetka druge svetovne vojne, ko ga je tedanja generalna prednica č. m. Terezija Hanželič prenesla v Rim, je kard. Marello pozdravila s. Hiacinta. Slavnostni govor je imel p. Balič, hrvatski frančiškan in predsednik papeške Marijanske akademije v Rimu. V svojih izvajanjih je prikazal velik razmah reda slovenskih šolskih sester, ki se je od skromnih začetkov v Mariboru razširil najprej po vsej Sloveniji, nato pa tudi po Hrvatski in Srbiji, prestopil nato meje države in ustvarjal postojanke v Egiptu ter Severni in Južni Ameriki.
Ko je generalna prednica č. m. Terezija Hanželič, kf ima za razvoj tega reda velike zasluge, sedež reda prenesla iz Maribora v Rim, so slovenske šolske sestre tudi v Rimu nadaljevale svoje plemenito delo v novih okolnostih, lajšale so trpljenje slovenskim beguncem. Ko je č. m. Hanželič stopila v zasluženi pokoj, je bila na njeno mesto izvoljena Terezija Vidan. Pod njenim vodstvom je 1300 redovnic tega reda, ki delujejo
Od leta 1848 pa do uvedbe državnega šolskega zakona leta 1869 je veljal zakon, da se v osnovnih šolah poučuje otroke v materinskem jeziku. In to se je prvotno na Koroškem, tudi izvajalo m do tedaj ni bilo nobienih pritožb. Novi zakon pa je dal vzbujajočemu se nemškemu nacionalizmu možnost, da je pričel s smotrno germanizacijo že v prvih letih osnovnega šolstva. — Uspeh: Celovško učiteljišče je sicer dobilo profesorja slovenščine, osnovna šola sama pa je ostala slej ko prej doirjana koroškega nemškčga liberalizma.
19.	3. 1959': Novi šolski zakon uvaja po vzorcu sklepa dež. šolskega sveta iz leth 1872 tri kategorije osnovnega šolstva: nemško, dvojezično in slovensko. Izvršnih odredb tedanji šolski svet ni nikdar izdal. Tako je postal zakon področje vsesplošnega ponemčevanja otrok. Novi šolski zakon iz leta 1959 pravi tozadevno, da so izvršne odredb^ zadeva dežele, po treh letih pa zadeva državi. K'terpu pripominjamo: tri leta so minila.
Svoja zanimiva izvajanja pa uvodničar v glasilu demokratskih' Slovencev na Koroškem zaključuje z ugotovitvijo:
Glede dolžnosti prijave pa smo tudi danes istega mnenja, kot ga navaja že svoječasna vloga 1891, ki pravi: Najvišja postava vsakršne vzgoje je, da je umska in srčna izobrazba taka v verskem, nravnem in duševnem smislu mogoča samo na osnovi .maternega jezika.
med mladino na štirih koncih sveta_.
Slovenske šolske sestre v Rimu so pri svojem delu uživale vedno pomoč tudi generalnega asistenta jezuitskega reda za slovanske narode, Antona Prešerna.
Novi kardinal prot°ktor Marella se je za pozdrave šolskih sester, kakor tud) g. dr. Baliča zahvalil ,ter v odgovoru zatrjeval, da bo tudi on po vzoru svojega prednika pok. kardinala Fumasoni-Biondi-ja izkazoval redu slov. šolskih sester vso možno pomoč.
Pri slavnosti, ki se je zaključila z zahvalno pesmijo in blagoslovom v zavodski kapeli, sta bila navzoča tudi nadškof iz Zagreba ter škof iz Skopi j a.
Mednarodno sodišče v Haagu razpravlja o pritožbi Združenih narodov proti tistim državam, ki so v velikih zaostankih s plačilom svoje obveznosti a'o Združenih narodov. Prizadetih je 37 držav, ki Združenim narodom dolgujejo težke milijonske znesite dolarjev ter so zaradi tega spravili ftinačn» poslovanje svetovne 'organizacije v resno krizo( Združeni ¡narodi' predlagajo proti vsem. tistim državam, ki so v zaostanku z zneskom do višine dveletnih pristojbin odvzem pravice do glasovanja v Združenih narodih. Če bo mednarodno sodišče potrdilo to odločitev ZN, potem bodo prizadete vse komunistične države s Sovjetnko zvezo na čelu ter Franclja in Belgijo ter Južna Amerika.
SLOVESNOST PRI SLOVENSKIH ŠOLSKIH SESTRAH V RIMU
ARGENTINA
(Nadaljevanje s 1. strani)
gospodarstvo v hudi krizi, je Jasno vedno bolj. Industrija ne dela več s polno paro, zlasti v tekstilni je delavstvo hudo prizadeto, ker dela samo pol meseca. Začela se je javljati brezposelnost. Samo v ccrdo-bski provinci je brez dela že oko-li 4.000 kovinarjev,. Za ohranite^ vrednosti pesa je vlada že dobila iz Severne Amerike prvi kredit 150 milijonov dolarjev. 50 milijonov je dala ameriška državna blagajna, 100' milijonov pa Mednarodni denarni sklad. Iz ZDA pa poročajo, da bo ameriška vlada dala Argentini tudi pomoč 270 milijonov dolarjev za pobijanje slinavke v argentinski živinoreji. Ob koncu jmrja bo odšel v ZDA sam min. za gospodarstvo, inž. Alsogaray, da bo izposloval nove kredite.
Vsi napori za ozdravitev gospodarskega življenja in javne uprave sploh ne bodo nič zalegli toliko'časa, dokler ne bodo začeli veljati moralni principi tudi v javnem življenju in dokler ne bo poštenje tako v gospodarstvu, kakor v javni upravi dobilo tistega mesta, ki ga mora imeti in dokler ne bo iztrebljena korupcija in dokler ljudje ne bodo imeli več čuta do skupnosti in volje do dela ter smisla za žrtve.
To je poudarila v javni spomenici skupina uglednih argent nskih osebnosti, ki zahteva odločne ukrepe za odstranitev, tega zla. Vlada je zahtevo podpisnikov omenjene resolucije sprejela ter je prvega podpisnika te spomenice dr. Hueya naprosTa, naj kar prevzame predsedstvo preizkovalne komisije, ki naj preišče vse prijave o ne-rednostih v javni upravi.
Želja p® čimprejšnjih volitvah
Od več strani prihajajo take želje. Izpovedal jo je med drugim ¡tudi bivši argent. stalni zastopnik pri OZN dr. Mario Amadeo, ki vidi edini izhod iz sedanjega položaja v popolnem spoštovanju ustavnih določil in v čimprejšnji izvedbi volitev, ki naj državi znova daje ustavne organe. Za čimprejšnje volitve so tudi ljudski radikali. Dr. Artur Ilija iz Cordobe je to željo odločno povedal, obenem pa izrazil upanje, da bo med obema radikalnima strankama prišlo do pom.ujenja. Skorajšnje volitve zahteva tudi demokratska progresivna stranka, pravtako dr. Fron-dizijevi nepomiljivi radikali. Ti .so imeli 7. junija kongres v mestu Tandil v prov. Bs. As. Pa se ni mogel zaključiti, ker zaradi kvoruma ni mogel zasedati. Sprejel jo samo sklep, da je ugasnil mandat sed. vodstvu stranke s senat. dr. Garcio na čelu, obsodil delo in postopanje sed. vlade, proglasil, da smatra dr. Frondizija še naprej za ustavnega predsednika ter zahteva, da se m.u omogoči izvrševanje te oblasti. Na kongresu sta s odločno spoprijeli dve struji: zmerna in odločna. Obe sta predložili svojo listo članov novega vodstva stranke. Na
strani zmernih je bil kandidat za predsednika stranke bi v. guverner v prov, Bs. As. Oskar Alende, skupino odločnih pa vodi biv. notr. min. dr. Vitolo. Z njim je tud: več prejšnjih guvernerjev in ministrov. Ko so pristaši odločne skupine v strankj ugotovili, da je večina delegatov na strani Alend^ja, so zapustiti dvorano. Predsedujoči je moral zborovanje zaradi kvoruma prekiniti. Nadaljevanje je odredil za 23. t. m. v mestu Rosario, pozneje ga pa preložil na 7. julij na istem mestu.
Kdo bo novi predsednik.
To je vprašanje, ki se tudi že pojavlja v Argentini. Nekateri listi so na. povedali, da bo pri novih predsedniških volitvah prišlo do političnih sporazumov med sorodnimi političnimi skupinam.:. Nekatere skupine bi rade imele za novega predsednika biv. predsednika po osvobodilni revoluciji generala Aram-buruja. Bil bi naj tisti mož, ki bj Ar. gent:no spravil v pravo in urejeno demokratsko življenje. Zopet drugi pa omenjajo možnost, da se kot predsedniški kandidat pojavi tudi biv. general Bengoa, ki bi zlasti potegnil za seboj nacionalistično usmerjene skupine, če bo prvi ali drugi íes predsedniški kandidat, danes še nijgotcvo, gotovo pa je, da se bo pojavil Ifmalu.
Argentna v žalosti
V gornje politično in gospodarsko življenje je v ponedeljek kmalu po osmi uri zjutraj udarilo' strahotno sporočilo radijskih postaj. V južnozahodnem. delu Bs. Airesa je na križ:šču ul. Lacarra in Žel, Belgrano zavozila velika ¡Diesel lokomotiva s šestimi osebnimi vagoni: v šolski omnibus, s katerim se je vozilo v otroški vrtec in šolo 110 ctrok' v starosti od 3—12 let. Ogromna lokomotiva je omnibus pretrgala na dvoje in en del potiskala pred sabo. še 100 metrov.. Nastala je strahotna morija nedolžnih bit:j. Prizor je bil tako grozen, da ga, ni mogoče popisati. Rezultat: Na. mestu je ostalo pod zvitim železom 39 trupelc pobitih ;n strašno razmesarjenih otrok. Ubita sta bila tudi učiteljica in šofer, ki je vozT omnibus. Število žrtev pa še ni zaključeno, ker jé med ostalimi otroki še veliko težko ranjenih. Nekatere družine so pri nesreči izgubile vse otrok.. Zlasti dve sta bili hudo prizadeti. Vsaka je izgubila po 4 otroke.
Nesreča je vzbudi la splošno žalovanje. Ranjene otroke je obiskal predsednik republike ■ dr. Guido, prav tako kardinal Caggiano. Pogreb nesrečnir •otrok, ki so našli tako grozno smrt, je bil nedopovedljivo turoben. Udeležilo se ga je nad 200.000 ljudi. Pogrebne obrede je izvršil kard. Caggiano, navzoč je bil prosvetni minister* buenosaireški župan in druge odlične osebnosti.
Do nesreče je prišlo zaradi goste megle ih zaradi brezvestnosti uslužbencev..
kAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAJ
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
v	v
Iz političnega življenja jugoslovanske
emigracije
Srbi v Hrvaltiski
je naslov članku, ki ga je objavil v pariški politični reviji „Savremenik“ in v kanadskem „Hrvatskem glasu“ dr. Branko Pešelj, prvak Hrvatske seljačke stranke. Kakor prejšnji dr. Pešljevi članki, s katerimi je posegal v problem hrvatsko-srbskih odnosov, je tudi ta vzbudil v hrvatski in srbski polit, emi-gaciji pozornost ter je znova razgibal duhove na obeh straneh.
V članku dr. Pešelj najprej ugotavlja, da je po ljudskem štetju iz leta 1953 v sed. LR Hrvatski 588-000 Srbov, t. j. okoli 14,5%, kar je precej manj, kakor jih je bilo poprej v Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji pred prvo svetovno vojno, ko jih je bilo 28% ali pa v Banovini Hrvatski leta 1939, ko jih Se bilo ok. 18%. Dr. Pešelj pravi, da je bilo ok. 18%.
Na zmanjšanje števila srbskega prebivalstva v Hrvatski sta vplivali dve okolnosti: od Hrvatske, Slavonije in Dalmacije so odpadli obrobni deli (Vzhodni Srem, Boka Kotorska) z velikim Odstotkom srbskega življa, po drugi svet. vojni so pa bili Hrvatski priključeni povsen.i hrvatski kraji kot del Istre in Jadranski otoki.
Da bi prišli vsaj do nekakih objektivnih sklepov, je po mnenju dr. Pešlja potrebno najprej preučiti splošni položaj Srbov na Hrvatskem, zatem, pa navesti dejstva, ki jih morajo Hrvati priznati, če žele biti objektivni in tretjič navesti dejstva, ki jih morajo priznati
Srbi. Zlasti tisti, ki žive v Hrvatski, če se hočejo pravilno lotiti ureditve srbsko-hrvatskih odnosov.
V nad. izvajanjih dr. Pešelj navaja podatke o naseljevanju Srbov po hrvat-skih krajih. Niso bil: to sami Srbi, ampak so bili med njimi tudi Vlahi, Cincarji in Grki. Srbska pravoslavna cerkev pa je v vseh vzbudila srbsko narodno zavest. Tako so Srbi na Hrvatskem od začetka XX. stoletja deloma javno, deloma tajno delali' na združitvi s Srbijo, meoziraje se na to kakšne poglede imajo na to Hrvati. Po sporazumu med Hrvati in Srbi leta 1939 so po dr. Pešlju Srbi prvič spoznali, da niso glavni činilcj v reševanju hrvatsko. srbskih zadev; vendar je „velik del“ Srbov na Hrvatskem Banovino Hrvat-sko sprejel „kot svojo oblast in normalno rešitev za dosego političnih in gospodarskih ciljev“. Nastanek Neodvisne države Hrvatske je žal prekinil Ipblitiko sodelovanja Hrvatov in Srbov na Hrvatskem in državo spremenil zaradi kriminalno nore politike Paveličeve vlade v krvavo bojišče obračunavanja hrvatskih in srbskih ekstremistov". Komunisti so to znali zelo dobro izkoristiti in so zbrali okoli sebe večino Srbov iz Hrvatske, ki so pred ustaši bežali v gozdove, da so si rešili življenje. Zato so ti Srbi na Hrvatskem po končam vojni avtomatsko zasedli važne položaje v hrvatski vladi in upravi brez ozira na to' ali so bili člani kom. stranke ali so pa pozneje vanjo vstopili. Dr. Pešelj dalje pove, da je bilo na zahtevo Srbov na
Hrvatskem nato v htfvatsko ustavo vneseno določilo, da imajo na Hrvatskem •Srbi enake pravice kot Hrvati, kar smatra .za žalitev za Hrvate, ker ustava sama vsebuje določilo, da so pred zakonom vsi enaki in uživajo vse narodnosti enake pravice- S tem. pa vseeno še ni rešeno povsem vprašanje odnosov med Srbi in Hrvati. Dr. Pešelj je mnenja, da je stvar mogoče popraviti, toda zato je nujno, da tako Hr vati, kakor Srbi, zlasti tisti, ki žive v Hrvatski priznajo nekaj načel in tista dejstva, ki jih ni mogoče spreminjati brez škode enih in drugih.
Hrvati morajo po dr. Pešlju priznati ta ¡načela:
„1. Da so pravoslavci na Hrvatskem Srbi, se pravi, da so živ del srbskega naroda. Brez ozira na zgodovinski razvoj je nesporno dejstvo, da se velika večina pravoslavnega elementa v Hrvatski sedaj smatra za Srbe in ne želi biti nič drugega kot del srbskega naroda. Zato pa vsi poskusi, d'a bi jih •brez pritiska ali s silo spremenili v neke pravoslavne Hrvate, Vlahe ali podobno, ne samo, da ne morejo uspeti, ampak ustvarjajo takoj močno proti-reakcijo vsega srbstva.
2.	Hrvati morajo priznati, da imajo Srbi v Hrvatski brez ozira na njihovo število ali odstotek v vsem javnem življenju Hrvatske iste pravice kot Hrvati. Te pravice jim. pripadajo in morajo biti zajamčene ne samo na osnovi načel demokratskega reda, ampak tudi zaradi dejstva, da Srbi v Hrvatski niso •narodna manjšina, ampak da skupno s Hrvati tvorijo politično, gospodarsko in •Socialno en narod na področju Hrvatske.
3.	Hrvati morajo razumeti, da Srbi v Hrvatski ne morejo in tudi ne želijo prekiniti svoje kulturne zveze z Beo-
gradom. iii ostalimi deli srbskega na-; roda in, se tudi me žele izločiti iz srbske pravoslavne Cerkve. Zato Hrvati ne smejo nikdar voditi take politike in izdajati take predpise, ki bi Srbe v Hrvatski oddaljevali od njihove kulturne in verske skupnosti z ostalimi Srbi, ki žive izven mej Hrvatske. Taka politika, bili srno njene priče v času trajanja NDH, ne vodi nikamor. Ustvarja samo ostro reakcijo Srbov, s tem jih pa samo oddaljuje od Hrvatske kot njihove domovine.“
Srbi pa morajo po dr. Pešlju priznati tale načela:
„1. Srbi morajo uvideti, da so v resnici neznatna številčna manjšina v Hrvatski in kljub temu, da so del političnega naroda Hrvatske ne morejo kot Srbi v javnem življenju imeti več pravic in številnejše položaje, kakor jim pa pripada po njihovi relativni moči.
2.	Srbi v Hrvatski morajo sprejeti Hvatsko brez vsake omejitve kot svojo edino domovino in morajo na osnovi tega iskreno in lojalno sodelovati na političnem, gospodarskem in socialnem napredku Hrvatske brez razlike na to, če se v gotovem, trenutku koristi Hrvatske ne strinjajo s koristmi Srbije ali Srbov izven Hrvatske. Srbi v Hrvatski ne morejo igrati vloge avantgarde srbskega političnega ekspanzionizma in velesrbskih tendenc in koristi. Z drugimi besedami: Srbi v Hrvatski ne morejo izsiljevati Hrvatov s svojim političnim naslonom na Beograd, am.pak morajo uvideti, da se srbsko-hrvatski spor mora in more rešiti sam!» naravnost med Zagrebom in Beogradom, kot dvema osnovnima partnerjema sporazuma brez ozira na posebni položaj Srbov v Hrvatski ali Hrvatov v srbskih krajih.
3.	Srbi v Hrvatski morajo uvideti, da je v njihovi koristi, da Hrvatska, v kateri žive, postane politično čim. močnejša, gospodarsko in socialno pa čim bolj napredna. Kmetu, delavcu, trgovcu ali uradniku Srbu v Korenici, Pa-kracu ali Kninu, sta politično, posebno pa še gospodarsko in socialno bližja Zagreb in Split, kakor pa Beograd in Niš. Zato je v njihovi koristi, da sodelujejo lojalno s Hrvati v Zagrebu in Splitu, ne pa, da se politično vežejo z Beogradom in izvršujejo njegove naloge in navodila.“
Končno morajo po dr. Pešlju Srbi v Hrvatski tudi sprevideti, „da je ureditev njihovih odnosov in sodelovanje s Hrvati notranja stvar Hrvatslke in je ni mogoče' reševati pod pritiskom, in mešanjem vsega srbstva v ta problem. Takšna intervencija ne ustvarja samo nemogoče odnose med Hrvati in Srbi v Hrvatski, am.pak tudi med Hrvati in Srbi sploh.
Svoja izvajanja in razmišljanja pa zaključuje z ugotovitvijo, „da je prepričan, da je na osnovi zgoraj navedenih načel, katere bi morali sprejeti vsi dobronamerni Hrvati in Srbi, mogoče uspešno in mirno rešiti vse probleme odnosov med Hrvati in Srbi v Hrvatski brez ozira na končno obliko in obstoj državne skupnosti Hrvatov in Srbov. če pri vseh teh dejanjskih ugotovitvah ne bo prevladal zdrav razum v reševanju toth problemov, ampak sovraštvo, zagrizenost in megalomanske težnje, tedaj je povsem gotovo, da bodo ekstremni elementi tako pri Hrvatih, kakor pri Srbih znova imeli priložnost za medsebojno’ obračunavanje s puško in nožem, kakor se je to v nedavni preteklosti že dogajalo“,

Italijanska založba Scraseia v Calta-nisetti na Siciliji je izdala 454 strani Obsegajočo Antologijo povojne jugošlo. slovanske književnsti In likovne umetnosti. Antologijo je uredil in pripravil Ciril Zlobec s pomočjo sodelavcev za hrvatskc, srbsko in makedonsko literaturo. Od slovenskih pripovednikov so zastopani samo trije in sicer Ciril Kosmač, Janez Petre in Beno Zupančič, od dramatikov Dominik Smole, od slov. pesnikov pa naslednji: Matej Bor, Kajetan Kovič, Lojze Krakar, Peter Levec, Janez Menart, Ivan Minatti, Tene Pavček, Veno Taufer, Jože Udovič, Cene Vipotnik, Dane Zajc in Ciril Zlobec. V likovnem delu antologije, kateremu je napisal uvod Zoran Krž šnik, so objavljene reprodukcije šestih slikarjev iz Jugoslavije, od katerih so trije Slovenci (Božidar Jakac, Franc0 Mihelič in Vladimir Makuc). To je tem pomembnejše, ker sc izbor likovnih del napravili Italijani sami iz mnogo večjega števila umetnin slovenskih, hrvaltskih :n 'srbskih likovnih umetnikov, ki so jih imeli na izb:ro. — Po izdanju Antologije povojne jugoslovanske književnosti in likovne umetnosti bo pri založbi Einaudi v kratkem izšel tudi izbor poezije slovenskih, hrvatskih,1 srbskih in makedonskih pesnikov.
Dne 25. maja so po vsej državi slavili 70-ietnico nosilca komunistične diktature v Jugoslaviji, maršala Tita. S sredstvi niso niti malo varčevali, samo, da so slavnosti dosegle čimvečje obsege in sijaj. Tega dne so iz vseh krajev države prišle v Beograd mladinske štafete. L:sti so objavili dolge članke o
Zadnje čase rojake v Argentini zelo bega trenutni gospodarski položaj in pa vrednost denarja. Kdor pa pomisli, da je v zadnjih 18 mesecih obtok denarja narastel samo za 10 odstotkov, vrednost dolarja v pesih pa do 40 odstotkov, bo razumel, da sedanjim pretiranim cenam dolarja in blaga v obilni meri pomaga špekulacija. Saj se zaradi tako majhnega povečanja obtoka denarja zelo čuti pomanjkanje gotovine in zato je danes gospodar situacije tisti, ki ima denar, ne pa oni, ki im,a blago, pa ga ne more prodati.
Če torej v sedanjih razmerah velja kakšen nasvet, je tale: Kupuj samo t'-Ste stvari, ki jih v r°snici potrebuješ, za stvari pa, ki jih ne potrebuješ, pa zelo dobro premisli, ali se nakup izplača ali ne. Kot primer naj ti služi jedilno olje, ki še danes ni doseglo tiste cene, do katere je prišlo v špekulaciji pred 3. leti.
Če imaš pa skrbi, kako bi naložil svoj denar, pa vprašaj pr: PROMET-u, ki skoro že deset let posreduje rojakom naložbe denarja. Naložb je namreč več vrst in odgovarjajo v pogledu odpovednega roka različnim potrebam. Posvet pri PROMET-u pa nič ne stane. PROMETvS. R. L., 25 de Mayo 533 3.p.
Buenos Aires, T. E. 31-6435.
Titu. V .njih so .opisovali' potek njegovega življenja in dela v koto. partiji, mod komunistično revolucijo in po njej. Poveličevanje ni poznalo meja.
V	mariborskem Elektrogospodar-
skem šolskem centru je, obiskovalo 16 študentov-štipendistov iz Kenije, Severne Rodezije in Ruande-Urundija trimesečni tečaj iz slovenščine. Po končanem tečaju v Mariboru bodo šolanje nadaljevaT, še po drugih šolskih zavodih v Sloveniji.	/
Slovenijo je I. 1961 obiskalo 822.000 turistov. Od tega števila je bilo domačih gostov 622.000 in 200.000 inozemski. Slap pri Savici je obiskalo 33.486 gostov. Od tega 7705 inozemcev, med katerimi je bilo največ Angležev. Od vsega turističnega prometa v Sloveniji zavzema ljubljanski okraj 20%. V ljubljanskem okraju je bilo lani med domačimi :zlatniki največ gostov iz Slovenije (88%), tem slede gostje iz Hr~ vatske in Srbije (35%), za njimi pridejo Bosanci in Hercegovci s 7%, na zadnjem mestu so Makedonci in Črnogorci s 5%. Med inczero.ci je leta 1961 obiskalo Ljubljano največ Avstrijcev in Italijanov, za n.j:mi so bili Nemci iz Zahodne Nemčije, Francozi in Amerikan-ci. V vsem je bilo lani v ljubljanskem okraju 175.009 turistov. Domačih 119.000 in 55.000 inozemcev. Vseh nočitev je bilo leta 1961 v Sloveniji 2,900.000, od tega števila jih odpade na ljubljanski okraj 270.000.
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Proslava 1. obletnice obstoja odseka SFZ v San Martinu v nedeljo 10. t. m. je z uprizoritvijo dr. Česrikove Po. godbe lepo uspela.Poročilo o prireditvi bomo objavili v prihodnji številki. Osebne novice
Družinska sreča. V družini Janeza Peršuha in njegove žene ge. Zore, roj. Bajlec, se je 1. junija rodil sinek Andrej. Srečni družini naše čest’tke.
t Frančiška Jereb. Iz domovine je prispela žalostna novica, da je 1. juni-,ja t. 1. zahrbtna bolezen prekinila nit življenja blagi slcvens.k' ženi in materi gospe Frančišk1 Jereb, roj. Krmelj. K zadnjemu počitku so jo položil; na farnem pokopališču v Polhovem gradcu pri Ljubljani.
Kako je bila priljubljena, ‘je pokazal njen pogreb; njena gostoljubnost je bila splošno znana. Vse svoje	vi jen j je
je posvetila vzgoji svojih otrok v vernem slovenskem duhu. Ko je izbruhnila komunistična revolucija je s ponosom gledala na svoje štiri sinove, ko so šli v borbo prot' brezbožnemu komunizmu. Komunisti so jc zaradi tega sovražili. Po koncu vojne je ostala sama; a junaška žena ni omahovala. V veri v Boga je vztrajala, dokler je Bog ni rešil hudega trpljenja.
V	mestu Mendozi žaluje za njo hčerka Ivanka z družino; v domovini hčerka Mar’ja; v Torontu, Kanada, pa sinovi Janez, Jože, Franc in Lojze z družinami. Vsem naše iskreno sožalje.
,t Neža Ilribai-. V Lonrdesu je umrla v soboto, 9. junija, v viso-ki starosti ga-Neža Hribar. K zadnjemu počitku so
fi
Od ha M9lato do Zfiile, od Sr, Eorronca
v
do Soee
Pismo Ameriški domovini, Katoliškemu glasu; Našemu tedniku, Demokraciji in
Mislim
I.
Lansko leto je Slovence v Argentini obiskal župn:k Vinko Zaletel s Koroškega. Ni bil to navaden obisk s sprejemi, pojedinami, običajnimi akademijami in podobnim. Bilo je srečanje z domovino, z njeno zibelko, bil je pozdrav Koroške bratom tostran morja.
Gospod Vinko je obiskal tudi slovenske šolske tečaje v Vel. Buenos Airesu. Ni jih malo: Ramos Mejia, Lanus, San Martin, Moron, Florida, San Justo, pa San Femando in Hurlingham, pa še drugi. Skupno je letos okrog 700 otrok od 5. do 14. leta starosti. Enkrat na teden se zbero, kakor pač razmere dopuščajo, poslušajo krščanski nauk v slovenkem jeziku, se uče slovenske slovnice in zgodovine naših dedov in očetov pa zemljepisa naših rodnih krajev.
Težko je mlademu človeku dopovedal, kaj so gore, kaj sneg, reke in potočki, kozolci in zvonenje na paši. To so pojmi, ki jih v zemljah na tujem ne poznajo. Malo pripomorejo slike, pa pripovedovanje in opisovanje: nič otipljivega ni. To se je spremenilo, ko je gospod Vinko kazal iskioptične slike v barvah; v otrokih je zazvenelo, zadišale «o naše gorske rože, švignile v nebo drobne cerkvice, žuboreli so potoki in po vseh dvoranah se je razlila modra voda naših jezer. Z mladimi so uživali 6tarejš: in laže jim je bilo povedati, kaj je domovina in kakšna je,.
Gcspod Vinko je prišel tudi v mo-ronski tečaj. Otroci so ga pozdravili in mu izročili lep pergament s podpisi — celo čitljivimi — vseh udeležencev tečaja, pergament, na katerem, pozdravljajo slovenske otroke na Koroškem, Gospod Vinko je pergament odnesel s seboj .in ga zdaj verjetno med enim ali drugim predavanjem pokaže.
Čitljivo podpisana imena na pergamentu pa so vzbudila prva pisma koroških otrok svojim bratcem in sestram po krvi v Argentiri.
Kaj pišejo?
Franci iz Dobrave Ludviku v Bs. Aires
Jaz sem dobil od našega dobrega gospoda župnika Tvoj naslov, ker so hoditi pri Vas v Južni Ameriki. Naš gospod Zaletel kažejo včasih slike iz Južne Amerike. Jaz imam daleč v šo-
lo.	Pri nas v šoli je 54 šolarjev. Jaz grem že 4. leto v šolo. Pri nas je že padel sneg. Sedaj ga ni več. Kmalu bo zima, se je že veselim. Poletje je bilo vroče. Moji stari imajo posestvo 10 ha. Imamo štiri krave, pet svinj in še manjše živali. Imam dve sestri, brata pa ne, a si ga tako želim. Me-! ni gre dobro v šoli, se lahko učim. j Moji dve sestri gresta tudi v šolo.
Prosim Te, da mi pišeš nazaj, kako je v Ameriki, kaj se v šoti < učite.
LR Slovenija j,e bila prva od ostalih republik v državi, ki je izdala zakon o naravnih zdravilnih sredstvih in narav, nih zdraviliščih. Februarja meseca letošnjega leta so pa z odlokom izvršnega sveta proglasil kraje Rogaška Slatina, Slatina Radenci, Laško, Rimske toplice, Dobrna, Dolenjske toplice in šmarješke toplice za zdraviliške kraje. Vsa ta zdravilišča morajo v času šestih mesecev izdelati urbanistične načrte. Obisk slovenskih zdraviliških krajev je iz leta v leto večji. Od leta 1957 se je število gostov povečalo od 461.000 na 700.000 v letu 1961. Največ obiskovalcev je imela Rogaška Slatina.
Umrli so. V Ljubljani: Stane Renko, direktor hotela Slon, Frančiška Vinšek, roj. Kvas, šivilja, Ivana Žnidaršič, up., Gabrijela Klebel, roj, Gabrijelčič, Štefan Bonta, upok., Karel Oblak, invalid, Rudi Anderwald, upok., Angela Care, roj. Bogovič, Julka Žagar, roj/ Nagode, Anton Artač, upok., Josipina Jelenc, roj. Tomšič, Berta Garden, roj. Derea-ni in Franc Črepinšek, računovodja v p. v Celju, Ivana Sedej na Verdu pri Vrhniki, Martin Polajnar v Koblarjih, Ivan Rozman v M rni peči, Janko Vojvoda v Bohinski Bistrici, Majda Starod, roj. Zajc v Topolšici, Jakob Šušteršič na Vrhniki, Franc Vanič, biv. pos. in gost. v Vdmu-Krškem, Marija Levec, roj-Lcgar na Verdu, Helena Brezovec, roj. Mihelčič, v Škofljici, Franc Čop, upok. v Črnomlju, Adolf Habič v Mengšu, Ana Slokan, roj. špajzer v Hrastniku, Franc Lojk v Idriji, Janko Kremžar, upok. v Pne val j ah in Mihael Židan, upok. v Mengšu.	,
ARGENTINI
jo položili v ponedeljek, dne 11. junija na pokopališču v San Marfnu. Naj počiva v miru!
SAN JUSTO
Dekliški odsek Našega doma
Kakor je že bilo objavljeno v prejšnji številki našega tednika, smo se preteklo nedeljo zbrala sanjuška dekleta, da si 'organiziramo svoj lastni krožek, ki naj nas druži, zbira in ohranja zavedne slovenske mladenke.
Žq na tem prvem sestanku smo izbrale odbor, ki naj bi uresničeval začrtana pota. Odbor je naslednji: pred-sedrnca Barbka Maček, podpredsednica Slavka Mehle, tajnica Alenka Jenko, blagajničarka Marija Žgajner, gospodinja Mici Juhant, šport. ref. Anica Mehle in Pavla Kovač, kult. ref. Majda Tomažin in Nežka Marolt, ref. za petje Marija Tomažin.
Zanimanje za prvi sestanek in udeležba na 'njem. je bila velika, zato pričakujemo za v bodoče še mnogo dobre volje za uresničevanje naših skupnih idealov.
BERAZATEGUI
-Slovenski dom v Berazategui bo priredi! v nedeljo, 24. junija spominsko proslavo žrtev vojne in komunistične revolucije, —■ Ob 16. uri bo maša v farnj cerkvi v Villa España, nato pa domobranska proslava v Slov. domu. Lepo vabljeni.
prof. osip Šest umrl
22. maja je P» daljši bolezni na Golniku umrl profesor Osip šest. Tako se je glasilo sporočilo iz domovine.
Življenjepis pokojnika je v kratkem tale: Rojen je bil v Metliki 23. junija 1893. Že dvajsetletnega je pritegnil gledališki oder, nato pa zajel vrtinec prve svetovne vojne. Moral je na fronto, kjer je padel v rusko ujetništvo. Tc mu je med drugim dalo priliko, da se je srečal ..s HudcžestVeniki. Ko se je po vojni vrnil domov, se je ves posvetil Slovenskemu narodnemu gledališču. Dolgo dobo je bil vodilni režiser slovenske drame in opere, ves čas svojega udejstvovanji pa med vodilnimi osebnostmi odrskega ustvarjanja v slovenski prestol:«-
Opisati kratko njegovo delo, ni lahko, ker se je udejstvoval rta več področjih. Saj je bil režiser v drami in
operi, publicist, vzgojitelj igralskega naraščaja, prevajalec dramskih del itd. Kot režiser bo ostal nepozaben v stvaritvah Shakespearejevih del. Izkazal pa se je mojstra tud: v režijah Shawa, Mcliera, Strindberga in drugih velikih avtorjev. Kako pa je cenil slovenska dramska dela, dokazuje dejstvo, da je režiral skoro vsega Cankarja, Župančičevo in Ncvačanovo Veroniko Deseri-ško, Golijeve mladinske igre in vrsto drugih. Vsega skupaj je zrežiral nad 40 domačih dramskih del.
V teh skromnih besedah je samo nakazano vel ko delo, ki ga je opravil za Slovensko narodno gledališče in za slovensko dramsko umetnost sploh pokojni Osip Šest. Bil je namreč posredno učitelj tudi mnogim požrtvovalnim prosvetnim delavcem po Sloveniji; ki so z uprizarjanjem dramskih del na podeželska odrih dvigali splošno raven kulture našega naroda. Saj so porabili ti režiserji in vodje naših odrov vsako prilike, da bo šli v ljubljansko dramo gledat predstave, ki jih je režiral Osip Šest in se učit na njegovih stvaritvah.
Dokler smo bili v domovini, smo vedeli, da je naša dramska umetnost na lepi višini in slovenski poklicni dramski igralci priznani umetniki. Ko pa smo prišli v svet, smo še bolj začeli ceniti •to, kar smo imeli. Ko smo videli igralske stvaritve pri drugih narodih, smo s^ spomnili naše Marije Vere, Milana gkrbinška, Levarja, šaričeve, Lipaha, |
Wis tu h teden ena
PESEM
Silvin Sardenko
Zvoni.
A hiše božje
nikjer ne vidijo oči.
Dehti.
po rožni sreči.
A sreče od nikoder ni.
Šumi.
pod starim mlinom.
A mlin stoji že leto, dni.
Daneša, Kralja, Cesarja in drugih, še bolj smo jih začeli ceniti. O Osipu Še-stu kot režiserju pa velja prav tisto, kakor o mnogih drugih ustvarjalcih: Iz ljubezni do domovine so ji posvetili vse .svoje sposobnosti in talente ter jih ni izvabila tujina s svojo slave in udobjem. Zato jim bodimo še bolj hvaležni!
SLOVENCI PO SVETO
ZDRUŽENE DRŽAVE
Slovbnski šoli pri slovenskih farah sv. Vida in Marije Vnebovzete v Clevelandu sta maja meseca priredili lepo pripravljeni materinski proslavi. V fari sv. Vida je bila 13. maja. Spored prireditve je obsegal pevske in recitacijske točke, ki so jih slovenski otroci lepo podali', Materinska proslava pri fari Marije Vnebovzete je bila tudi istega dne. Prav tako so se tudi tu slovenski otroci lepo postavili s svojim odrskim nastopom, za kar imajo zaslugo Rudi Knez, Marinka Petričeva, Ivan Rigler in drugi.
Zadnji koncert slovenskega cerkvenega pevskega zbora pri fari sv. Janeza v Milwaukee, kjer je bil pred smrtjo župnik pok. msgr. Gabrovšek, sedaj pa jo vodi p. Klavdij Okorn, je pričal, da slovenski narodni in umetni pesmi posvečajo vso pozornost tudi rojaki v tem velikem ameriškem mestu. Koncert je bil 29. aprila ter je bil lepo obiskan. Na njem. so nastopili mešani, moški in otroški zbor. Zbor vodi' vsa leta pevovodja Ernest Majhenič.
ŠAH
Poleg velikega kvalifikacijskega turnirja je Naš dom v San Juistu organiziral I. mladinski šahovski turnir, ki ima dvojni namen, vzbuditi med mladina zanimanje do te lepe kraljevske igre, ki plemeniti duha in pridobivanje pošolske mladine v slovensko okolje. Ker je ta turnir, ki ,se je pričel v nedeljo, 3. junija, verjetno prvi take vrste v zgodovini zamejskih Slovencev, mu bomo sledili z velikim zanimanjem. Prijavilo Se je 11 mladcev, kateri igrajo šah za njihovo starost že nadpovprečno. Na začetku turnirja so jim bila razložena mednarodna pravila. Prvak bo prejel prehodni pokal, drugi pa ¡spominsko medaljo. Po odigranem, tretjem kolu je stanje takole:
1.	Kosančič Franci 4 in pol točke;
2.	Oven Janez 3 in pol točke;
3.	Urbanija Janez 3 točke;
4.	Žgajnar Marijan 3 točke;
5- Oven Tomaž 2 in nol točke;
6.	Oven Janko 2 točki;
7.	Filipič Andrej 2 točki;
I 8. Modic Franci 1 in pol točke;
9. Juhant Janez 1 točka;
10.	Tekavec vgust 0 točk;
I 11. Mastnak Tone 0 točk.
Tilka iz Vogrč Jelicj v Buenos Aires
Lepe pozdrave Ti pošilja prvikrat Tilka. Upam, da si zdrava, vesela in pridna učenka. Jaz ti naznanim, da imamo enonadstropno šolo in dva razreda. Jaz hodim v drugi razred — peto leto in imamo učitelja. Prvi razred ima učiteljico. Dvakrat na teden pridejo naš gospod župnik. Tudi ročno delo imamo enkrat na teden. Sedaj je že pozni jesenski čas, je že precej mrzlo. S pašo in delom zunaj smo morali končati. Sedaj nam bo več časa ostalo za nas, za naše učenje in za zabavo. Malo sem Ti že povedala o nas, če Te bo zanimalo moje delo in pisanje, bom pa drugič še več napisala. Prosim za odgovor. Lepe pozdrave od Tilke.,
Pepka iz Vogrč Marik/ v Buenos Aires
Lepe pozdrave iz ’daljne Koroške Ti pošilja Pepka. Naš gospod župnik so nam dali naslove od vas in so nam o vas pripovedovali in nam v slikah pokazali vaše kraje in vaše razmere.
Kako daleč imaš Ti v šolo in v cerkev? Jaz imam samo pet minut v šolo in v cerkev. Pri nas se začenja sedaj zima. Ko pade sneg se tudi sankamo.
Veselim se le sv. Miklavža, ki pride vsako leto v farno dvorano. Tam nas obdaruje z darili, poredne pa še parkelj malo postraši.
Upam, da mi boš kmalu pisala. Jaz se že veselim. Še enkrat lep pozdrav od Pepke.
Prvi pismen: stiki med mladim.; so vzpostavljeni. Ob prejemu teh prvih pozdravov so se naši fantički in dekletca zganili. „Tudi jaz bom pisal, a naslova nimam,“ „ali bo še kako pismo prišlo?“ „kdaj bo spet gospod župnik pri-) šel?“ — tako so deževala vprašanja in sklepi, ko smo se pri zemljepisni uri pogovarjali. O naših rekah, planinah, mestih in trgih, pa o bratih za mejami današnje Slovenije znotraj današnje Jugoslavije.
Beseda je dala besedo, misli so se vrstile in uvrščale ter se danes razgrinjajo med bralci Svobodne Slovenije po1 Buenos Airesu in Argentini sploh: nekoč bo doma zasijala svoboda. Kdaj, ne vemo. Morda je sedanja generacija ne bo dočakala. Dočakati pa jo morajo rodovi za nami. Tem rodovom bo ob ponovnem rojevanju svobode v naši domovin; težko, ako ne bodo nikjer najdi zagovornikov: saj niso bili vsi Slovenci komunisti, saj riso bili prostovoljno za železno zaveso, na strani Moskve in Pekinga v velikem spopadu mrzle (— in morda tud: vroče) vojske med svobodo in tranijo. Na to silno slabo karto, da tako rečemo, biti znotraj ko-munističneega tabora, bo položena ne samo ena karta, arr.ak več, vseh naših1 sosedov: večina njih bo imela same ase,; same adute, same taroke. Mi bomo =?pet golih rok stali sredi svetovne zgo. dov:he. Narediti moramo torej vsaj nekaj! Povežimo mladino za mejami domovine z domovino onstran morij, da si v istih usodnih dneh, ki bodo prišli, ne bodo tujci, ampak enako čuteč: in misleči bratje, prežeti z eno samo idejo:
svobodo zedinjeni Sloveniji hočemo priboriti !
Drzna, če ne morda celo predrzna je ta misel danes, ko šele začenjamo. A začeti je treba. Tako, kakor je nekoč menda Buharin zapisal: Več s: moramo upati, več drzniti! Tega je morda štirideset let — in danes
Na delo torej! Posamezniki in naš svobodnj tisk. Ne gre samo za pisma na Koroško, ampak tud: na Goriško in Tržaško, za pisma iz Kanade in Avstralije, iz Amerike in Francije ter Anglije v zamejska področja in rodni grudi.
Preden bi prihodnjič enkrat objavili prva pisma „neznanim prijateljem na Koroškem, Goriškem, Tržaškem“, bi radi poudarili samo en droben primer:
Stric enega (izmed bu:eniosairešk:'h dopisnikov dela v Sloveniji nekje ob severni meji. Zdaj ima počitnice pred seboj. In še! bo na Koroško. Tam bo stopil v dom v Vogrčah in bo dejal: „Jaz sem stric od tistega, ki mu je Vaš otrok pisal v Buenos Aires.“ Potem bodo sedli za mizo in se bodo pogovorili kakor znanci, prijatelji. In stric se bo vrnil domov, v svoj delovni kraj, v svoj rodni kraj, pa bo povedal: sem. 'bil na Koroškem pri Slovencih, ki jih je moj (a) nečak(inja) našel(a). Tisti emigrantje tam v Ameriki so se spomnili, da bi si otroci med seboj dopisovali. Zdaj si pišejo redno, si izmenjujejo slike, pošiljajo znamke, razgledice, pripovedujejo o šoli in zraven upajo, da bodo, ko bodo zaslužili prve denarce, mogli priti na počitnice na slovensko Koroško, na naše Goriško, na naše Tržaško. Tako vidite, tisti emigrantje ob robu naše republike gradijo svobodno Slovenijo.

PO ŠPORTNEM SVETU
VII. svetovno nogometno prvenstvo —
Pokal Jules Rimet
Bilo je pričakovati, da se bo Jugoslavija uvrstila v četrt finale. Nihče pa ni pričakoval, da bo kar s 5:0 premagala Kolumbijo, ki je nekaj dni prej iztrgala Sovjetski zvezi eno točko. Toda tekma s Kolumbijo je bda za jugoslovanske nogometaše prava igrača. V 'Rancagui ni uspelo Argentini premagati Madžarske, ki se ni posebno trudila, kajti z neodločenim, rezultatom ji je bil zagotovljen vstop v četrtfinale. Argentina je ves čas na vsak način hotela zabiti gol, toda Madžari so se uspešno branili. Tekma se je končala z neodločenim 0:0. Tako je Argentincem ostalo samo še majhno upanje, da bi Bolgari premagali Angleže. Po računih je b'la Anglija napram Bolgarom velik favorit Toda tudi ta tekma se je končala brez gola, Anglija se je z istim številom točk, kot Argentina (3), a boljšim, količnikom uVmtila v finale. Tekm’ med Italijo in išvico ter Mehiko in ČsR so bile čisto formalne. Italija je premagala. Švico s 3:0; izpadli pa sta obe, Mehika pa ČSR s 3:1, a je 6SR že imela zagotovljeno uvrstitev. Nemčija je porazila Č:le ,s 2:0.
Po odigranih tekmah v osminj finala se v nadaljnje tekmovanje uvrstile: 1. sk.: ZSSR in Jugoslavija, 2. sk.: Nemčija in čile, 3. sk.: Brazd in ČSR, 4. ,sk.: Madžarska in Anglija.
V	nedeljo so bile odigrane tekme;
četrtfinala: V Arici: čile in ZSSR 2:1; Santiago: Jugoslavija in Nemčija 2:0; Vina del Mar: Brazil in Anglija 3:1; Rancagua:	ČSSR in Madžarska 1:0.
Presenečeni torej ni manjkalo, kajti edino Brazil je bil favorit in je zmagal-
Z zmago nad Nemč*’jo se je Jugoslavija uvrstila v četrtfinale in s tem dosegla že uspeh iz leta 1930, ko je v Montevideu na svetovnem prvenstvu osvojila 3. mesto. Poleg tega. je tudi poravnala račune iz prvenstev leta 1954' v Švici in 1958 na Švedskem, ko jo^ je' ravno Nemč’ja v osmini finala izločila z 2:0 in 1:0. Kritiki pišejo, da je verjetno bil nemški načrt igrati neodločeno prvih 90 minut, nato pa s svojo fiz čno pripravljenostjo premarrati Jugoslavijo v podaljšku. Toda Radakovičev gol v 43- minuti drugega polčasa je prekrižal načrte. Presenečenje je pripravilo tud' čilsko moštvo, ki je premagalo ZSSR. Sovjetski kapitan se pritožuje —_ podobno kot argentinski •—■ da igralci niso izpolnili njegovih navodil. Kaj pa Če jih niso mogli? Madžari so igrali dosti bolje kot Čehi, toda junak dneva je bil češki vratar Schroif.
V	četrtfinalu še bodo pomer li Jugoslavija : ČSR in Brazil : čile. Zmagovalca obeh tekem bosta potem igrala za prvo in drugo mesto, premaganca pa za tretje in četrto.
OBVESTILA
IV. kutudni večer SKA bo v soboto
16.	t. m. ob 7 zvečer v dvorani Bullrich, Sarandi 61. Predaval bo dr- P. Krajnik: Edinost krščanstva in bodočnost sveta.
Ustanovni občni zbor moronskega odseka ŠFZ bo v nedeljo, 17. junija ob 15,30 na Pristavi v Castelarju.
Članski sestanek v Slovenskem domu v San Martinu bo v nedeljo, dne
17.	junija ob 10 v prostorih doma. Vabimo vse člane in članice, da se tega važnega sestanka gotovo udeleže.
Društvo Slovenska vas priredi v nedelje, 17. junija, ob 3 popoldne v svoji društveni dvorani spominsko proslavo v počastitev padlih žrtev protikomunistične revolucije. Lepo vabljeni. Društvo Slovenska vas.
Maša za pok. Marijana Likozarja
v slovenski kapeli bo na željo njegovega sina v slovenski kapeli, Ramón Falcón 4158 dne 20. junija ob 8 zjutraj in ne 16., kot je bilo že napovedano. Zedinjena Slovenija.
Sv. maša zadušnica za umrlim Leo.
poldom Madonom se bo darovala po naročilu Slovenskega doma v San Martinu dne 21. junija ob pol 9 v farni cerkvi
V dneh, ko kdo omahuje zaradi žrtev, naj se spomni, koliko so neusmiljeno mučeni slovenski junaki žrtvovali za domovino. Zato se jih bomo sporn. n;Ji s hvaležnostjo na četrtem, rednem prosvetnem večeru v soboto, 23. junija, cb sedmih zvečer v Slomškovem domu.
Naš doni sporc-ča, da se bo'šivalni in krojni tečaj začel v četrtek, 28. junija, ob 6 zvečer v prostorih Našega doma. Vse, ki se zanimajo prisrčno vabljene!
Naš dom v San Justu že danes vabj vse rojake na koline, ki bodo v prostorih Našega doma v San Justu, Hipólito Irigoyen 2756.
OB 20. OBLETNICI PRVE VAŠKE STRAŽE NAXŠT. JOŠTU in ob
20. OBLETNICI TRPLJENJA PO KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH
prireja. Kulturni odsek Našega doma v San Justu
v nedeljo, 24. junija,, cb 10 v svojih prostorih
Spominski dan
na katerem bosta govorila gg. Rudolf Smersu in Ivan Korošec. Na ta spo. m.inski dan vabimo zlasti našo mladino, da bo enkrat za vselej na jasnem, da nam ni dajal tujec orožja v roke, pač pa smo ga sami potegnili' iz skrivališč.
Posebej vabimo vse šentjošeane in vse, ki so kjer koli trpeli v koncentracijskih taboriščih
ŽENINI
NEVESTE!
Z novim pohištvom, v novo življenje!
‘ “Los Andes’” — Radovan Soban
Blanco Encalaba 261 Villa Madero
Nedelja, 24. junija 1962 Začetek ob 12.
Slovenski dom v Slivenski vasi, kjer bodo slovenske
KOLINE
pristne domače krvavice in pečenice ter svinjska pečenka-Prijetna zabava
Sodeluje vaška godba, ŠKRJANČKI Bližnje in daljne, staro in mlado vabi odbor
Sociedad de Fomento Villa Eslovena
JAVNI NOTAR
Francisco Ratíl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642
T. E. 35-8827
Buenos Aires
Vsem znancem in prijateljem naznanjamo, da je 1. junija 1.1. po hudem trpljenju, s tolažTi sv. vere, v Gospodu zaspala na svojem domu v Polhovem gradcu naša ljuba mama, stara mama in tašča, gospa
FRANČIŠKA JEREB, roj. KRMELJ
Za njo žalujejo:
Hčerki Ivanka, por. Trobec, Marija, por. Završnik; sinovi Janeza Joža, Franc' in Lojze; zeta, snahe, vnuki in vnukinje.
Polhov gradeč, Mendoza, Toronto.

ZAHVALA
Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki so prišli kropit in molit za pokoj duše našega očeta, kakor tudi vsem darovalcem cvetja in vsem tistim, ki so nam kakorkoli pomagali in nas tolažili ob tako hudem udarcu, Posebej se zahvaljujemo č. g. Jankotu Merniku, ki je pripravil očeta za vstop v večnost, opravil zanj pogrebno sv. mašo in se poslovil ob odprtem grobu cd dragega nam očeta. Ista zahvala gre č. g. Janezu Kalanu, za njegovo asistenco pri pogrebu. Vsem Bog plačaj!
Žalujoča Tcmaževičeva družina
T. V. APARATE še po stari ceni nudi
Prav tako pa tudi vse ostalo za dom.
Cerrito 2245 Lcmas del Mirador
ESLGVENIA LÍBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire*,
T. E. 69-9503
Argentina
o.
oZ ¡n
S¡a
§gs
U(tO
«
FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775
TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209
Naročnina Svobodne Slovenij* za leto 19G2: za Argentino $ 530.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev
¡Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado» Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
f
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je dne 31. maja 1962 umrla v 81. letu starosti naša draga mama,, stara mama in babica, gospa	t -s
KLARA HRAST, roj. O EN ČIČ
doma iz Borjane na Primorskem.
K zadnjemu počHku smo jo položili dne 1- junija na pokopališču v Lomas de Zamora.
Za njo žalujejo:
V	Argentini hčpri: vdova Jožefa z družino in Marija, por. Sabotič z družino ter sinova Stanko in Anton z družino;
V	domovini pa sinova: Franc in Miha z družinama,
hčer Tilka, por. Menič z družino ter vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo.	/
Buenos Aires, Córdoba, Bcrjana.
gg
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da nas je dne 5. junija t. 1. za vedno zapustil in odšel po plačilo k Vsemogočnemu naš oče
JOŽE TOMAŽEVIC
doma iz Kamne gorice na Gorenjskem.
K zadnjemu počitku ,smo ga položili 6. junija na novem sanju-škem pokopališču Villegas. ...
Za njim. žalujejo:
V	Argentini1: žena Marija; hčere: Marija z družino, Francka, Tončka in Ivanka ter sinovi: Anton z družino, Lovrenc, Jože in Francelj;
V	domovini pa: sestra Marija z družino.
Buenos Aires, Kamna gorice, 7. junija 1962.
Vsem članom zadruge Naš dom, z. z o. z. San Justo, sporočamo žalostno novico, da je 5. junija 1902 umrl naš član, gospod
JOŽE TOMAŽEVIC
Priporočamo ga v molitev!
Naš dom, z. z o. •>{., San Justo

IVAN PREGELJ
Otroci
Za trenotek presahne beseda ženi, vzhahlja nato živeje, srd’to in bolno: „Meniš, da ne izvem ? Vse izvem, le nič se ne 'boj, kaj počenjaš okoli, česa da so ti v Voljčjem v vino vlili pa si pSl, fej, trikrat, in se mi boste res obrnili tisti dve žlici, ki sem ju prej zajela, si pil in se še hvalil, da je bilo premalo. Pa kako si v greznico... o ta moj Bog, da m.i mora biti brat, da mi tu v čedni hiši sedi in da ga trpim za mizo in moram prenašat’, pa se mi graja od nog do glave, kakor da je pasji, ta krava, ta pujs, ta bic neumni, ki kgplje pijače ne sme videti, da že ne strapa... Kaj? Ni li res? Eno vsaj ovrzi, da je krivična! Da se morda nisi res ustil Podtrezjem, da boš od zadaj lepše ne orglice zagodel, kakor drugi na usta,' da te e kač bojiš, pa zato v buko plezaš, ko te prime, pa česa bi še Jozue ne bil mogel pridržati, čeprav je sonce ustavil...“
„Zlodjeyi jez’hi!“ zakipi bolno ma-hedravj človek. „Vse prav, vse .res. Zinem, Bog mi je priča, da ne mislim slabega. Prekleti ljudje! če sem še lepši, saj ir o speljejo, potem pa lovijo besedo, razglašajo in vlačijo po ust h. Ježeš, Marija! Zato pa, zato je ne srečam več žive duše na svetu, ne pozdravim Več trezno ,pa pametno, pa da se .mi ne bi smejali v obraz, Že prav! Pojdem! Katra, ljuba moja sestra, še
to. eno sramoto ti bom naredil, kar na-'
■" .... : .'j.fr	.	- v;	«H;
son ca
ravnost povem. Obesil se bom in sem si tud’.1 tisto drevo že ogledal. Nič se ne boj. Me ne boste našli. Naj se potem smejejo vsi, jagri, Judež in birič, še naš fajmošter tudi, ki sem mu za ljubo zdravje gosenico pogoltnil! Grem! Adijo vsi skupaj pa zdravi' ostanite.“ Hoče res iti pa ga ustavi Katra z močno besedo:
„Trap!“
Mež stoji, jeclja zmedeno, ne ve, kam bi pogledal, gre mu na jok.
,,Saj ir.’ ni obstanka več...“
Pa se zruši na klop in usahne kot »prazna vreča in se stresa v krčevitem joku, brblja vmes, bruha motne vzkl'-ke, pljune srdito, išče nečesa pri sebi in nG najde.
„Teta!“ spregovori tedaj proseče Marija. Vstala je in stopila k. ženi. Dijaki so z očmi in dušo na njenem obrazu, ki je prečudno dobra in lepa.
„Smili se ti,“ zareži teta hripavo-„Je-Ii, prav vreden je! še pobožaj ga, otroka takega.“ Pe se vzdigne burno in je strašno resna:
„Tja stopi,“ pokaže na shrambo, „pa mu malo nalij iz cilarice v frakelj. Boš videla. Ne bo mu še steklo po grlu, že se bo režal in smejal in ti burke uganjaj. Glisto ti bo v usta nesel, če mu boš dala še za požirek.“
Molči. Nato dijakom:
„Le oglejte si ga, fantje! Takega ne premorejo drugod. Čez štirideset let
mu je, pa je tolik, da ga ima vsak cucek za norca.“
Bratu:
„Vstani, pa v obraz mi glej!“
In ko ga meri od nog do glave, pa vidi Pptifarko v sliki, s spremenjenim glasom v stran:
„Fej, candra. Pljunem!“
Pa spet bratu posmehljivo, zateglo: „Le počemu si prišel? Ali sem te vabila? Da si denarja prinesel, si dejal? Bi le rada vedela, odkod? Si res? Na račun, je-li, za dolgove, ki sem .jih poravnala za teboj Le ne boj se, saj jih ne bom več, preklicanec tj tak.“ Možr j’e vstal, pristopil k mizi, segel k sebi in položil molče nekaj bank pred se: žena šteje z očm’, a se ne dotakne. „To si pa premoženje prihranil!“ „Premoženja še ne,“ ima Peter spet svoj mirni izraz, „a vsaj za pesmi bo, da jih nazaj dobim-“
„Pesmi? Kaj je rekel?“ ostrmi teta. Preden doume, se je Marija stegnila na polico pb citre in jih položila ujcu na m’zo. Hlastno plane mož po godalu. Marija pa pogovarja teto, ki jo je kar privzdignilo.
„Nikar, teta! Naj zabrenka. To ni grdo. Že tako dolgo ga nismo slišali. Teta, lej te, saj js zdaj lep in dober.“ In k ujcu:
„Jelite, Peter? Boste pokazali, če še kaj znate.“
„Iž vaje sem,“ odgovori ujec, sedi in uglaša. Z nasršenimi obrvmi se je vdala mati Katra. Marija je prisedla h godcu. Dijaki z glavami kar vkup na moža in citre. Vidijo igro godčevih
prstov, kako tipljejo in dramijo skrit») slast razpete žice in jo dražijo v tresljaj. Ne umejo. Marija ume, je ženska; vidi, da ima ujec lepe roke in lepe prste. Zgubljen nasmeh ji je na ustna!). Prav v te ustne se zdajci godec be-' dasto zahahlja, prime s prsti in igra. Strune jočejo, Mrmraje se ujemo dijakom usta v pesem:
Kadar boš na rajžo šel, pridi mj povedat, da ti bom pomagala ponkeljček zavezat...
Pa se je kar na mah ozračje v izbi uvedrilo in ubrisalo kakor po nevihti, še pravkar je bil smešen in otročji človek, zdajci je zrastel kakor da jo častitljiv h’šni oče, drag in cenjen prijatelj hiš»n:'. Pesem., ki mu vre izpod prstov, ko skrivnostno okorno snujejo v strunah, ir.u je poplemenitila obraz in dušo. Vsak po svoje uživajo dijaki, kar trudno se vdaja dekle Marja. Teti Katri se razvezuje obličje. Ni hotela, pa je po sili tako obrnila glavo, da more bolje ujemati z ušesom. Hlapec pa dekla stojita v vratih, zunaj na okno pa se je vzpel nekdo sosedovih...
„Trap!“ zamrmra teta Katra-Jn se trudno vzdigne. Gre v shrambo pa prinese na mizo domačega hruševca. Celo sama nalije godcu. Ko pa vidi, kako so mu sredi pCsir,; ušle žejne cči na pijačo, se obrne rezko, »stoji,-premišlja. Poklice svojega študenta Franceta:
„Pojdva!“
Pa je fantu žal pesmi in Marijine dehteče bližine- A žena ‘ne vidi, sili proseče:
„Če greš rad, France.“
In ko sta v veži: ijiče» ti ni hudo, da gode, pa ga slišal ne boš. Da se bova kaj pogovorila, France.“
„Pa se dajva, botra,“ se vda dijak. Pozna ji navado. Na samem ga hoče imeti. Da mu bo denarja v roko stisnila pa se jezila, da prihaja vedno manj v Scpote.
In žena vede fanta počasi in molče mimo lazov in njiv v macesnov log bližnjega Sopota. Tam sede v prisojno svetli senci, mu pokaže ob sebi in ga ujame ljubeče za roko:
„Spravi, kar spravi, moj fant!“
In ko mu jo nerodno radi njene darežljivosti:
„Rasteš, galjot! Da beš imel za kak konček klobase, zdaj ko si na vakancah. Nu, ali nisem rekla, da spravil“
Pa mu isama z obema rokama nese desriico v žep. Nato še nasmeje:
„Jeli, sem huda? Prava pomejniška mati.“
Pa so je oči »’n ves obraz ena sama brezmejna dobrota, trpka in toga, kot vonj damačega roženkravta...
Nekaj časa je zamišljeno molčala. Ko je spet spregovorila, bi je dijak ne bil spoznal po glasu, da je ni iir.el v soncu in luči pred seboj, še tako je osuplo pogledal, ko je dvign’1 oči z nje. riih udelanih in š prvimi starostnimi pegami pokritih rok v obraz. Ali je res teta Katra, ali ni neka druga, neka mila in mlada, vse sam zgoščen vonj domačega reženkravta. ■
(Nadaljevanje prihodnjič.)