Posamezna Številka V20 K. Poštnina plaiana v gotovini. Šlev. 142. v UdDIM V sofiofo dne 25. jonlla 1921. Leio XLIX. »SLOVENEC« velja po pošti na t«a strani Jugoslavije la v LJubljani: ■a oelo leto naprej, K 2iO-— sa pol leta * .. „ 120 — ■a Četrt lete „ .. „ BO-— sa en mesec „ ,. „ 20-— la lnosemstvo celoletno K fffr ■ s Sobotna izdala: == Za oelo leto.....K 40 — ■a inozemstvo ... „ 55 — Inserati: Bnoitolpna petltvrsta (M mm Uroka In 8 mm visoka «U nje prostor) ta enkrat ... po K 0*— podana tU. .'". p« K 8-— Pri večjem naročila popnst Hajmanjšt oflUa 5«/flmm KIS. Izhaja vsak dan Izvzemtl ponedeljka in dneva po pra*» mika ob S. ari ijatuj. HSJf" Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi itev. 6/m. Rokopisi ae ne vračajo; nefrankirana plBms se ne sprejemajo. Dredn. telet. štv. 50, upravn. Stv. 328. Političen list za slovenski narod. Upravn je v Kopitarjevi al. 8. — Račan poitne hran. i|abijsnske it. 850 sa naročnino ia it. 349 sa oglase, avstr. ia čeike 24.797, ogr. 28.511, bosn.-hero, 758«. Pred koncem. Gospoda med seboj, - Pogoji zemljoratinikov, - Spor med ministrom Jankovi« In banom fir. Tomljenovičem. — Pretres o muslimanskih zahtevali. Dr. F. L. Važna naloga. Po Sloveniji se bodo vršili okrajni katoliški shodi. Naj bo nam, ki na teh shodih ne bomo prišli do besede, dovoljeno, da izrazimo svoje želje vsaj pismeno. Mi stojimo v početku kulturnega boja. Ustava je udarila temelje za zakone, ki bodo nam otežkočili občevanje s sv. Očetom, stavili naše prižnice pod policijsko kontrolo ter uvedli fakultativno udeležbo pri poučevanju katoliškega nauka v šolah. Razven teh zakonov se nam obeta tudi nov šolski zakon, ki bo v gotovih šolah in od gotovih razredov navzgor sploh eliminiral veronauk, in zakon, s katerim bo država cerkvi odrekla zaščito vršenja verskih aktov. Brez zakonov pa se že danes vrši kulturna borba, da se cerkvenim avtonomijam na teritoriju bivše Ogrske odvzema jo konfesionalne šole in pretvarjajo v državne, da se financielno sabotirajo bogoslovna vseučilišča za sekularni in redovni kler in da se šolski mladini s silo uceplja duh protiverskih organizacij. Naša cerkev v novi državi ne uživa in ne bo uživala nikakega varstva, ampak nasprotno. Temu dejstvu je treba odkrito pogledati v oči in s tem voditi račun. Proti temu, da se katoliška vera potiska iz šol in iz javnega življenja, se moralno boriti in se bomo borili. Toda sporedno s to borbo moramo storiti vse, da se katoliška vera še bolj globoko zasidra v družini. jNajvažnejša celica človeške Idružbe je družina. Ako bodo družine nositeljice globokega verskega prepričanja, se bo kulturna borba skrhala najbolj in najprej ob tej skali, Ako bo katehet potisnjen iz šole, bodo morali člani družine prevzeti njegovo nalogo. Kakor nekdaj, bo morala zopet mati učiti otroka ne samo praktično življenje po veri, ampak tudi verske nauke, pomagati pa ji morajo starejši otroci in osobito še oče s svojo avtoriteto. Laični apostolat postaja vsak dan v naši družbi bolj potreben, a nikjer se ne da tako lahko in tako uspešno vršiti kakor v dobri krščanski družini. Za to mora biti naše prizadevanje, da naše katoliške družine pripravimo za velikansko nalogo, ki jo terjajo od nje bodoči časi v naši državi. Prva in najvažnejša uloga pripada pri tem delu cerkvi sami. S svojimi nadnaravnimi sredstvi nam more in mora ustvariti svete družine. Vse cerkvene organizacije morajo služiti temu namenu in kjer jih ni, se morajo ustvariti ali pa nanovo peživeti. Vsaka dieceza in večkrat tudi vsak okraj ima svoj poseben tip cerkvenih družb, zato nam ni treba iskati novih tipov niti stremeti za tem, da organiziramo vse po enem kopitu. Omne tulit punetum, a vendar bi omenjali predvsem organizacijo Svete družine. Družine dajejo ton človeškemu društvu, zato skrbimo, da bodo naše družine dobre, plemenite, svete. Ne pozabimo pa tudi, da se bo dala cela socialna preobrazba človeške družbe v krščanskem smislu izvršiti samo tedaj, ako se bo že v družinah začela socialna šola. Zato imajo tudi naše katoliške prosvetne organizacije napram družini izredno važno nalogo. Duh in razumevanje krščanskega dela se mora zanesti že v družine, samo tako bo imelo naše socialno delo tudi uspeha. Ljubezen do bližnjega, dolžnosti do človeške družbe, naloge moža in žene v javnosti, za vse to se da nerazruš-Ijiv temeljni kamen položiti le z izobrazbo družine. Prosvetna društva imajo v tem oziru široko in hvaležno polje za svoje delovanje. Svete in socialno izobražene družine naj nam bodo vzor, za kojim moramo s svojim delom stremitil VažRB dogodki na faškem? Praga, 24. jun. sčas« javlja, da odpotuje odsek petorice, takozvana »petka< jutri ali pojutrišnjem k predsedniku Ma-saryku na Capri, ker so gotovi državni posli tako nujni, da jih ni mogoče odlašati, in da je neobhodno potrebna predsednikova navzočnost. Belgrad, 24. junija. (Izv.) Današnja seja konstituante se je začela ob 10. uri dopoldne. Glavni govornik je bil demokrat dr. Roje, ki je pa imel prav malo poslušalcev. Pred njim sta govorila še dva radikalna govmika. Zanimanje za konstituanto je popolnoma popustilo, in je odšlo zadnje dni tudi veliko število poslancev, ki pripadajo vladnim strankam, domov. Vlada pošilja dan za dnem brzojavke na svoje pristaše, naj se pravočasno vrnejo vsaj do končnega glasovanja. Belgrad, 24. junija. (Izv.) Zemljorad-niški klub je imel danes burno sejo, na kateri so sklepali, ali naj glasujejo za ustavo ali ne. Prišli so do zaključka, da bo klub glasoval le tedaj za ustavo, ako vlada izpolni minimum zsmljoradniških zahtev. Zemljoradniški klub zahteva: 1. da se izločijo iz ustave vse odredbe glede agrarne reforme, ki naprotujejo zemljo-radniškemu programu in 2. da naredbo o redu in radu sprejmejo soglasno vse stranke. Te svoje zahteve je klub danes predložil ministrskemu predsedniku Pašiču. Vlada je v veliki stiski. Ako ustreže zem-ljoradnikom, se bodo zopet pobunili muslimani. Belgrad, 24. junija. (Izv.) Takoj po po-vratku ministra v demisiji dr. Velizarja Jankoviča iz Pariza je predsednik vlade Pašič pozval Jankoviča k sebi in mu pri- ZasSopniki C@rkv& pri Pa !i€u. Belgrad, 24. junija. Predsednik ministrskega sveta g. Pašič je včeraj sprejel v avdijenci g. Antona Akšamoviča, djakov-skega škofa in dr. Dionizija Nyaradija, apostolskega administratorja škofije kri-ževaške. Pariz, 24. junija. Vsi grški listi zatrjujejo, da se zavezniški predlog glede poravnave turško-grškega spora ne more sprejeti ako vsebuje pogoj, da mora Grčija izprazniti Smirno. Spor mecS sovjjeSS in Japonci. Nauen, 24. jun. Za vrhovnega poveljnika v Vladivostoku jo bil izvoljen general Semenov. Po vesti iz Revala je naznanila sovjetska vlada, da se nahaja z Japonsko v vojnem stanju, ker so Japonci kljub določbam mirovne pogodbe iz leta 1905 zasedli nekatere točke v vzhodni Sibiriji, pri čemer so jim pomagali tudi pro-tirevolucionarji. govarjal, naj svojo demisijo prekliče. Veli-zar Jankovič je bil pripravljen Pašičevi želji ugoditi pod pogojem, da takoj odstopi ban dr. Tomljenovič. Belgrad, 24. junija. Dr. Velizar Jankovič in dr. Kumanudi sta se razgovarjala o priliki svojega bivanja v Parizu tudi o investicijskem posojilu za promet. Kakor doznavajo, prihaja pri tem v poštev pred vsem Morganova skupina. Pogoji tega posojila so tajni. Belgrad, 24. jun. Danes dopoldne se je v ministrskem kabinetu vršila konferenca z cdposlsnci vseh klubov. Razpravljalo se je o predlogu muslimanov glede razdelitve Bočne. Muslimani predlagajo, naj se organizirajo okraji v Bosni in Hercegovini tako kakor oblasti, ter zahtevajo, naj bi sc smelo več teh oblasti spojiti v eno samo tedaj, ako to sklenejo z dvotretjinsko večino skupščine tistih oblasti, ki se hočejo spojiti. Muslimanske občine ali srezi naj bi se priiklcpile drugim oblastim samo tedaj, ako bi na to pristalo predsedništvo njihovih samoupravnih o-blasti. O tem muslimanskem predlogu se je vnela živahna debata, ali predlog je bil odklonjen. Nato so mujsJknani ob enajstih odšli v klub, kjer so izdelali novo stilizacijo, o kateri se pa doslej še nc ve, kakšna da je. Kova ©fenzSvsa angiorslie vBade? Pariz, 24. junija. Kakor javlja »Petit Parisien«, sodijo poučeni turški krogi, da se bosta v kratkem združili angorska in ca-rigrajska vlada in da bodo kemalisti zopet začeli z ofenzivo. OpfsvnSzem boljievikov. Moskva, 24. jun. Na kongresu tretje internacionale je Sinovjev otvoril razpravo z govorom, v katerem je razpravljal o revolucionarnem gibanju po vsem svetu. Dejal je, da gospodarska kriza v Evropi vedno bolj narašča. Od zadnjega kongresa se je komunistično gibanje zelo razširilo. Zaupniki revolucionarnih strokovnih organizacij bodo kmalu tudi Francoze pridobili zase. Na Češkem je že 400.000 komunistov. Navidezni poraz komunistov v Italiji se bo kmalu izravnal. Angleški in ameriški komunisti so se združili. Sinovjev je svoj govor konča! s posebnimi pozdravi odposlancem bližnjega in daljnega vzhoda. ffarofrita »Slovenca'I Sfa pristni shod 0 Union! Danes zvečer ob 8. uri se vrši v veliki dvorani hotela »Union« JT PROTESTNI SHOD /»c zoper nasilje Kasinovereinovcev. Vsi na shod! Vsi na shoid! i r i——" Volitve na Koroškem. Iz Celovca se nam poroča: Volivna borba je končana. Bila je huda. Slovenci nismo dosegli zaželjenega uspeha, ker nismo prodrli s kandidatom za narodni svet, v kar nam je manjkalo samo par sto glasov. Dosegli smo pa lepo število 9863 glasov. V volivnem okrožju na Zg. Koroškem tudi za deželni zbor nismo prodrli. Količnik jc znašal 2859, dobili smo pa samo 2484 glasov. V spodnjekoroškem volivnem okraju za deželni zbor smo pa prodrli z dvema kandidatoma. Količnik je znašal 3094, slovenska stranka je pa dobila 7386 glasov, V narodni svet so izvoljeni: 4 socialni demokratje. 2 krščanska socialca, 2 bau-ernbundovca in 1 vsenemec. V deželni zbor so izvoljeni: 2 Slovenca: Ferdi-nandKraiger iz ŠtebnavPod-juni, in Vinko Poljanec, župnik v Škocijanu, 19 socialistov, 8 krščanskih socialcev, 9 bauernbundovcev in 4 vsenemci. Slovenci so se nasploŠno držali krepko, Zal da jih je precej glasovalo s socialisti, pri katerih iščejo rešitve in njihovih glasov širša javnost ne bo štela za slovenske. Tudi krščanski socialci so se zelo trudili, da bi ujeli slovenske glasove, pa so le tupatam od Slovencev dobili nekaj glaisov, kakor n. pr. na Djekšah 31, slov, gospodarska stranka. 121, v Grebinju kršč. soc. 41, vsencmci 48, socialisti 167, bauern-bundovci 2x7, komunisti 131, Slovenci 213. V Bistrici na Žili so dobili kršč. socialci 35, slov. gosp. stranka samo 11 glasov. Tudi v Bilčavsu so dobili kršč. soc. 34, vsencmci 1, bauernbundovci 34, soc, nič, slov. gosp. stranka pa 233 glasov. Nasploš-no pa se mora reči, da so Slovenci, če izvzamemo socialiste, držali disciplino, čeravno so izdali krščanski socialci slovenski volivni oklic, katerega duševni oče ni daleč od tednika »Glas pravice«. En mandat smo s tem izgubili, ker nismo na Zg. Koroškem vsled tega dosegli količnika. Poljsko - litovsko vprašanje. Zvoza narodov se peča te dni s polj-sko-litovskim vprašanjem, ki se vleče že od leta 1918. sem. Litovci so na vsak način dosegli, da so velesile pripravljene priznati neodvisnost Litve, pač pa so Litovci morali v svojem lastnem interesu odnehati v tolik©, da od svoje strani priznajo potrebe neke tesnejše zveze s Poljsko, če ne v obliki federacije, pa vsaj v obliki zveze dveh neodvisnih držav, ki naj bi bila stalna in se predvsem izražala v defenzivni vojaški konvenciji ter skupni gospodarski politiki. Hymans, zastopnik Belgije v Zveri narodov, je izdelal tozadevni načrt, ki se zdaj pretresa. Ta načrt jc splošno zanimiv in ga zato v kratkih obrisih tu podajamo. Poljska prizna neodvisnost Litve, Lrt-va prizna neodvisnost Poljske. Meja med obema poteka po Curzonovi črti do Njt-mana, potem po njegovem toku do Druz-kenikov, mimo Store, Rude, Vola, potem zopet ob Njemanu do tam, kjer se izliva vanj Bcrczina, in se združi končno z ru-skopoljsko mejno črto, kakor je določena o riški pogodbi. Litva sama se organizira ot federacija iz avtonomnih kantonov ko-venskega in vilnskega po švicarskem vzoru, glavno mesto pa bodi Vilna. Končno se vsem manjšinam priznajo njihove narodne pravice, litovski in poljski jezik pa naj bosta oiicielna uradna jezika po celi državi. Kar se pa tiče zveznega razmerja do poljske republike, pa Hymansov načrt določa: Skupni zunanjepolitični svet, ki sestoji iz tre]) »eAtopnikov litovske in treii Zastopniki angleških dominijonov, ki zborujejo tc dni v Londonu, bedo brez dvoma sprožili vprašanje popolne administrativne neodvisnosti od centra. Angleška vlada temu tudi ne misli ugovarjati in Lloyd George je v prvi seji konference dominijonov sam poudaril, da se ne pro-tivi niti temu, da naj bodo dominijoni zastopani po svojih poslanikih pri inozemskih državah. Skupne zunanjepolitične zadeve se bodo najbrž prijateljsko reševale v skupnih imperijskih konferencah, kar pa se tiče notranje politike, zahtevajo dominioni, da se imenujejo guvernerji, ki pa ne bodo predstavitelji centralne vlade v kolonijah, ampak le reprezentanti kralja, imenovani na predlog dominijonov, Westminstrski parlament ne bo reševal nobene zadeve, ki se tiče dominijonov in minister za kolonije bo postal nepotreben, Britanska imperija postane nekak sindikat neodvisnih držav, nekaj, česar po dosedanjih državnopravnih formulah sploh ni mogoče opredeliti. Rešitev tega vprašanja pa bo šla zaenkrat gladko le, kar se tiče Avstralije, Kanade, Nove Zelandije in Južne Afrike; velike težave pa bo prizadelo vprašanje indske, egiptske in irske ustave. Indija je med vojsko dala Angliji 1,000.000 vojakov in 500 milijonov funtov šterlingov posojila, nima pa še danes parlamenta, ampak le nekak ustavni svet od podkralja imenovanih delegatov. V Irski vlada najgrozovitejši vladni teror, Egipt pa teži za popolno neodvisnostjo in stoji pod vplivom kemalistične propagande. Mogoče, da zastopniki angleških dominijonov to stvar na konferenci sprožijo, za Indijo in Egipt je to gotovo. Zanimivo je, da francoska javnost ob tej priliki disku-tira vprašanje decentralizacije Francije, ki da glasom »Petit Journal« ječi pod težo centralistične uprave, »katera tlači vsako iniciativo«. Lloyd George je zelo dalekoviden državnik, ki se ne ustavlja naravnemu razvoju stvari, ker bi sicer britanska svetovna država razpadla, tako pa postane lahko »svobodna asociacija narodov«, kakor jo je v svojem otvoritvenem govoru sam označil. zastopnikov poljske vlade, bo proučeval vprašanja skupnega značaja in obema vladama o njih poročal. Oba državna zbora, litovski in poljski, bosta izvolila vsak svojo delegacijo po enakem številu na obeh straneh, katera bo v skupnih sejah sklepala o aktih zunanje politike, ki so obema državama skupni in potrebujejo zakonodajne sankcije. Ti sklepi podležijo končni ratifikaciji obeh državnih zborov, (Ta sistem je posnet po bivšem avstro-ogrskem.) Sklene se stalna defenzivna vojaška pogodba. Kdaj je dan slučaj skupne obrambe, določi skupni zunanjepolitični svet. V slučaju nesoglasja odloči obojestransko že preje skupno z Zvezo narodov določeni razsodnik. Gospodarska konvencija predvideva skupni gospodarski svet šesterih članov po principu paritetičnega zastopstva; obe državi priznata druga drugi ugodnosti, ki gredo delj nego je to običajno po principu »najbolj favorizirane nacije« in imata pravico skupno gospodarsko politiko urejevati po vsakokratnih potrebah celo tako daleč, da lahko uvedeta isto denarno vrednoto, če bi bilo treba; sicer pa funkcionira ta komisija po istih načelih kakor zunanjepolitična in se je v slučajih nesoglasja obračati na razsodnika. Ker imajo litovski delegati drug načrt, ki predvideva veliko bolj rahlo unijo s Poljsko, poljski delegati pa zopet svoje-a, bo to vprašanje Zvezi narodov priza-evalo veliko truda in utegne postati predmet razprav vrhovnega sveta zaveznikov, ako poljski in litovski delegati ne pristanejo na Hymansovo rešitev. Hgrarma r&fisraia o lib2ralni siuZ&i. Pri nas ubijajo naši vladajoči krogi v ljudstvu sistematično čut za pravičnost in enakopravnost. Ljudstvo mora pri tem, kar vidi in čuti, priti do prepričanja, da za pretežni del prebivalstva ni pravice, ni enakopravnosti, ni gospodarske svobode. Ne vlada več zakon, gospoduje politična strast. Poročali smo že, kako so se trije zaupniki agrarne direkcije v Žužemberku postavili v službo liberalnih samostojnežev in izvrševali njihovo voljo. Pri delitvi zemlje se niso ozirali na potrebo ljudstva; tudi ne na predpise naredb in na določila svojega pooblastila. Jemali so zemljo potrebnim in jo delili bogatinom. Liberalni samostojneži so hoteli nazorno pokazati in dokazati, da za ljudstvo ne velja zakon in naredba, pristaši naše stranke naj bi čutili, da so odvisni od milosti in strankarske zagrizenosti liberalne klike, kateri pomaga državna oblast sama teptati zakon. Ljudstvo se je pritožilo na ravnatelja agrarne direkcije in zahtevalo svojo pravico. Dokazi proti krivičnosti treh famoz-nih strokovnjakov in zaupnikov agrarne direkcije so bili tako jasni in očividni, da se jim ravnatelj sam ni mogel ustavljati. Obljubil je, da pojde sam na lice mesta in hoče sam zadevo pravično rešiti. In resnično prišel je in se tudi sam postavil v slerlbo krivice, nepostavnosti in strankarske uslužnosti. Konstatiramo, da je takoj ob svojem prihodu zašel v posvete notarja Carlija in ostal ves čas v njegovi družbi, torej v družbi človeka, ki je edini kriv vsega razpora in strankarske razpaljeno-sti, ki je zavladala v Žužemberku. On neti vse spore, on razpihuje strankarske strasti, on je kriv vsega sovraštva, ki se je polastilo duhov. In ta človek je bil svetovalec in spremljevalec ravnatelja agrarne reforme, dr. Lukana. Ali se naj potem čudimo, če »nepristranski« in »nestrankarski« ravnatelj agrarne direkcije, g. dr, Lukan, ni imel poguma, da bi popravil krivico, ki so jo ljudstvu napravili njegovi zaupniki? Izjavil je, da on ne more razveljaviti svojih lastnih odredb, priti mora odposlanec iz Belgrada, ki bo šele končnoveljavno razsojal G. dr. Lukan se je postavil torej v pozo »nedolžnega« Pilata, ki si v svojem »nadstrankarstvu« umiva roke. G, dr. Lukan, mi pa konstatiramo sledeče: Trije vaši odposlanci so prekoračili obseg svojega poblastila. Preberite vendar še enkrat svoj lastni odlok in to, če hočete biti mož, moško priznajte, Vaši zaupniki so imeli nalog, da se sami na licu mesta po-uče o položaju, povprašajo ljudstvo in potem samolastno o vsem odločajo. Vaši zaupniki so pa uveljavili to, kar so sklenili liberalni samostojneži. Pristavljamo, da so bili vsi trije liberalni samostojneži, ki so jih vaši zaupniki pritegnili, na odlokih teh treh famoznih zaupnikov sami direktno interesirani, Sami sebi so delili zemljo, in ti trije odposlanci g. Lukana so prikimali. In sedaj pravi g. dr, Lukan, da svojih ukrepov ne more sam popravljati, za to mora klicati Belgrad na pomoč. Če bi Vi, g. dr. Lukan, imeli nekaj več pravnega čuta, bi svoje zaupnike prijeli pošteno za ušesa in jim s šibo zakona dokazali, da so teptr.li zakon in odredbo svojega mandata. To bi storil pravičen človek, ki mu je pravica in ljudstvo pri srcu in kateri se ne mara vkloniti strankarski strasti. Ljudstvo je vsled odlokov agrarnih poverjenikov za letos prišlo ob svoje pravice. Preden pride belgrajski razsodnik, bo minilo leto, in sneg bo pobelil polja in travnike. Oni, ki so po krivici prišli do rtmlje, bodo pa mirno vživali letošnji sad. Invalidi in očetje številnih družin bodo morali prijeti za popetno palico. Konstatiramo še sledeče: G. dr. Lukan je potrdil do prihoda belgraj-skega odposlanca zemlio in vžitek onim, katerim so njegovi odposlanci očividno krivično, ker preko svojega pooblastila, oddelili zemljo. Prosili so ga, naj ostane do prihoda belgrajskega odposlanca v veljavi razdelitev, kakor jo je izvršil agrarni odbor in se je prvotno tudi dr. Lukanu zdela pravična. Očividno krivico je g. dr. Lukan povzdignil do veljave, ker je to volja strrvnkarjev, odredbo agrarnega odbora pa, ki jo je sam priznal za pravično, je zavrgel, ker so tako hoteli strastni sovražniki ljudstva. — Gospodje, le ubijajte v ljudstvu zaupanje v pravico, potem se pa nikar ne pritožujte, če hodi ljudstvo v svojem obupu svojo pot. Potftfin* novice. -f- Razme'itev na Gorenjskem. Posl. Brodar je v zadevi razmejitve na Gorenjskem, kjer imajo Italijani še vedno zasedene kraje, ki po rapallski pogodbi pripadajo Jugoslaviji, stavil na ministrskega predsednika N. Pašiča pismeno vprašanje, ali mu je znano, da Italijani ne kažejo nič volje zasustiti dotične kraje, kar bi pocenilo nenaravno mejo in škodo za našo državo v strategičnem oziru? Ali hoče podvzeti potrebne korake, da se meja določi tako, kakor jo predvideva rapallska pogodba in korist naše države? + Koliko »obznan« imamo? »Obzna-ne« rastejo pod policajdemokratskim režimom, kakor gobe po dežju. Prva »Obznana« je bila naperjena proti komunistom. Druga »Obznana« je bila izdana proti zemljerad-niški stranki v Bosni in Hercegovini ter za-branjuje govoriti in agitirati proti kupčiji, katera se ;e izvršila med vlado in turškimi begi. Vlada je dala begom za zemljo, ki jo morajo prepustiti po agrarni reformi kmetom, preko milijardo krcn, a begovski turški poslanci morajo za to glasovati za centralistično ustavo. Tretja »Obznana« je na- menjena za slovensko ljudstvo, da bi ne kritiziralo izdajstva samostojnežev in nečednih dejanj policajdemokratov. In sedaj se nam obeta četrta »Obznana«, ki je pripravljena za komuniste, za radičevce in za delavce, kadar bi se hoteli s štrajkom boriti za svoj vsakdanji kruh. »Obznan« je torej že toliko, da jih bomo morali večkrat re-kapitulirati, da katere ne pozabimo, a da obenem tudi ne pozabimo, s kako manijo nastopajo samostojneži in policajdemokrati ne z zakoni, ampak s policijskimi odredbami proti pojavom nezadovoljnosti v lastni državi. -j- Socialisti za centralistično ustavo? Da so socialistični volivci proti centralistični ustavi, je znano. Ni pa še jasno, kako da bodo glasovali socialistični poslanci. Resolucija izvrševalnega odbora JSDS, sklenjena 20. junija v Celju, ugotavlja, da z ozirom na sklepe mariborskega kongresa ni noben član strankine dele-a c i j e mislil na vstop v vlado, da pa se o vršilo delo strankine delegacije v konstituanti po »strogo stvarnih vidikih«. Kakšni pa so ti stvarni vidiki? »Naprejev« uvodnik z dne 23, t, m. jih navaja: 1. Nevarnost je, da vlada ne dobi 211 glasov, potrebnih za sprejetje ustave — 212 šteje število vseh vladnih poslancev — ako kateri poslanec zboli ali je sicer odsoten. 2. Še večja nevarnost so muslimani, ker jim raste apetit. 3. Zato bo pa morda vse delo (centralistov) v konstituanti zastonj. 4. Socialisti pa hočejo v državi normalne razmere. 5. Opozicija ne bi mogla dati državi ustave, Ako je nemogoče najti »rednjo pot in pritegniti na ta način stranke z levice (socialiste) bliže na desno, se bo spremenila vladna kviza v državno krizo. 6. Vlada s? je v najhujši zagati zatekla tudi k socialistom. Zaključnk: Zato pa se socialisti ne veselijo sedanjih težav in delajo račun brez krčmarja tisti, ki bi hoteli slovenske socialiste vklepati v kake bloke (to je: protivladne blokr;. In belgrajska »Pravda« z dne 24. t. m, poroča, da so slovenski socialisti voljni, da z ustavo spre-čijo »rušenje države«. — Priroojdunaj, pa še naj kdo poreče, da je g, Anton Kristan slab diplomat in da je postal ničla v socialistični stranki! Kmalu bo bolj »državotvoren« kakor demokratje. Država je v nevarnosti, ako se ne sprejme centralistična ustavo, proti kateri so Hrvatje in Slovenci! Država se ruši, ako ne bo pokopana avtonomija? Stvarni razlogi, kaj ne? Kristan ne bo dobil samo uprave Frideri-kovih posestev, ampak na njegov social-patriotizem mu bo g. Pašič pripel še orden sv. Save 1. klase. + Klerikalna »nestrpnost«. Kakor znano, so svojčas djakovačkega škofa Ak-šamoviča liberalni listi silno napadali. Sedaj pa pravijo srbski listi, da je škof Akša-movič ob priliki birmovanja v Vinkovcih posetil tudi pravoslavno cerkev in v njej jako lepo in pomirljivo govoril »u narod-nom i vjerskom pravcu, što se sveukupnog gradjanstva na bolje dojmilo.« — Slovenski liberalni listi bodo seveda o tem molčali kot grob! + Angleška pomorska politika. »Dai-ly Ne-vvs« poroča, da namerava angleška vest vnder na vem, če je use tu res, kar ta uni puved&L Janez t }\ZG%^ XIX. Ud flečkajnarske cerkve sm šou gor preke sudni, pa videni tam na vogle ena cela ramunda Idi, ke sa stegval uratove in bral »Jutr« na zide. »Kua pa more bt spet notr, de Idi tku nase uleče kokr magnet? Pa ni mende spet kašna »Obznana« vn dana, ke naklada Slu-vencem še kašn puujstren kontumac, sm s mislu sam pr seb, pa sm se še jest ustavu in začev brat. No, pa ud kašnga kontuma-ca h sreč ni blu nč notr; ne ud tacga nava-dnga, kokr vela za pse, pa tud ud pu- ujstrenga, kokr je za Sluvence, ne. Ampak ud pulca demukratarskega patrijotizma in tiste pasje punižnast in prliznenast na zgori in nasramne ušabnast na zdoli, pa tulk, de se je kar cedil dol pu zide in de je bla ud ne že cela luža na tleh. En čas sm brau in brau, kar naenkat me pa začne tku čudn zvijat pu čeveh in uručina me je začela kuhat pa mraz spre-letavat in želodec se m je tov kar naukul-innaukul ubrnt. Zraven m je pa pršov ud slabost tku en čudn švmdl, da sm se mogu kar na zid naslont de nism ukul padu. Scer mam jest hedu dobr želodec. Še tist kruh, ke nas je mestna aprovizacija med vojska iz nim trahterala, m ga ni mogu puferderbat. Če ni drgač še pušrekane drotštifte prenese za fruštek, ampak tega prlizvajna, klečeplaztva in tega nagraužen usiliuga patrijotizma, kokr ga pulcajdemu-kratari ukul punujaja, kokr Kučevari pu-maranče in totlne, nak, tega pa moj želodec na more prenest. Že tekta med vojska, ke se je »Sluvensk Narud« en ceu teden kregu sam iz saba, al se prau ta mlad cesaric, ke nas je pršia u Iblana ubiskat, Žita, Cita al Sita, se m je tku graužal, de sm mogu jt u špetav, de sa m želodec vn spum-pal. Na, zdej pa spet! Kdu u pa tu prene-su! Tu b mogu mt ja štrausu želodec, pa b se mu še preubrnu. K sm tku slonu pr zide, bled, kokr de b me kdu iz kreda namazu in luviu sapa, Kazine tajnik JDS gospod Majcen, ki mu je g. Bitenc samo kimal. Demokratje so •ponudili narodnim socialistom in socialdemokratom milostno štiri mandate, enajst so jih pa zahtevali za sebe. Zastopniki NSS so predlagali, da preide imetje »Kasinovereina« v last ljubljanske občine. Ker je g. Majcen to odklonil, so predlagali, naj preide imetje »Kasinovereina« v last Jugosiovenske Matice, Tudi to je demokratski zastopnik odklonil z izgovorom, da Jugoslovenska Matica ne daje garancij, da bode ostala nadstrankarska. Za včerajšnji občni zbor so se demokratje pripravili. Vladni upravitelj g. Bitenc je sicer sprejel številne prijave za članstvo društva, dasiravno se je zopet skrival, da ga baie tudi deželni predsednik ni mogel takoj najti in so ga po dolgem iskanju našli v — tajništvu JDS, toda kljub prijavi niso dobili izkaznic ne ti, ki so se pred prvim občnim zborom prijavili, ne oni, ki so se prijavili pred drugim občnim zborom. Policije je bilo v Narodnem domu toliko, da se je je kar trlo in g. pol, komisar Kokalj se je očividno zavedal svoje naloge, da mora varovati Kazino za JDS, V malo dvorano Narodnega doma, kjer se je vršil občni zbor, policija ni pustila nobenega, kdor se ni izkazal z legitimacijo g. Bi-tenca. Kot nadzornika policije sta funkcionirala dva reditelja J. D. S. in tajnik demokratske stranke Majcen, ki je kontroliral pri vhodu v dvorano, kdo da ima izkaznico. G. polic, komisar Kokalj mu je pri tem »demokratskem« poslu zvesto asi-6tiral. Upravitelj g. Bitenc je otvoril obč. zbor z izjavo, da je edina točka dnevnega reda glasovanje. Gospod Juvan je zahtevali besedo, ki pa mu je g. Bitenc ni podelil, vsled česar je nastala v dvorani od strani opozicije velika rabuka. G. Juvan je izjavil, da to ni nikak obč. zbor, ampak golo nasilstvo J. D. S, Slišali so se jalko krepki klici, ki J. D, S, niso v posebno čast. Opozicija se vsded tega nasilstva ni udeležila glasovanja. Glasovali so samo demokratje. Od 279 glasovalnih upravičencev, ki pa niso bili vsi navzoči, je glasovalo samo 119 demokratov. Demokratje so izglasovali sledeči odbor: 1. Janko Bleivveis, 2. Dr, Ivan Bole, 3, Fran Kavčič, 4. Dr. Pavel Avramovič, 5, Dr. Albert Kramer, 6, Ing. Janko Mač-kovšek, 7, Ravn, Anton Ju;g, 8. Dr. Danilo Majaron, 9. Rasto Pustoslemšek, 10, Dr. Dinikio Puc, 11. Fran Golob, 12. Dr. Josip Klepec, 13'. Dr. Mirko Vratovič, 14. Dr. Ivan Lah, 15. Dr. Fran Novak. Opozicija je sprejela poročilo o izidu volitev z viharnim protestom. Nato je g. Bitenc takoj zaključil obč. zbor. Ob viharnem pritrjevanju opozicije je izjavil urednik Smodej, da obč. zbor ni bil pravilno sklican in da v imenu somišljenikov SLS.ne priznava veljavnosti obč. zbora in izida volitve, ker so imele vse priprave Za obč. zbor, kakor tudi sklicanje obč, zbora izključno strankarsko obiležje. Zunaj dvorane je čakala velika množica, ki je hotela na obč, zbor, pa je tajnik demokratske stranke in policija nista pustila v dvorano, ker je g. Bitenc reser-viral izkaznice samo za demokratsko fra-k&rijo. Množica je bila silno ogorčena in se je bilo bati, da pride do spopadov. Slišali so se neprestano klici, kakor: »tu je pravi obč. zbor, dol z demokratskim nasil-stvom.« G. Juvan je pozval množico, da se mirno razide in med burnim pritrjevanjem množice je ugotovil, da se je v dvorani izvršilo od strani J. D. S. nasilstvo, kakor pri Slovencih ni v navadi. Naznanil je, da se vrši danes zvečer ob 8. uri protestni shod proti temu nasilstvu. Po burnem prerekanju z nekaterimi ognjevit ejšimi demokrati se je nato množica mirno razšla. Katoliški shod v braniti. Naznanja se, da dne 3. julija v Kranju ne bo katol. shoda, ampak bo samo orlovski tabor. A. Koblar, dekan. Olivne n®wice* Novi proračun. — Ureditev duhovniških plač. Belgrad, 24. jun. Vprašanje novega proračuna se zdi, da se je zopet povrnilo v prvotno fazo. Kakor se je že javilo, je bil proračun v glavnih konturah že gotov, samo še nekaj oddelkov je bilo treba pregledati, pa bi se bil proračun predložil v splošno revizijo. Predvčerajšnjem pa so vse državne oblasti predložile nove zahteve po povišanju predvidenih nakazil. Ministrstvo za promet, čigar proračun je bil že določen s poldrugo milijardo dinarjev, se je znižal na 800 milijonov dinarjev ter so bile odbite vse zahteve po nakazilih za popravo in graditev novih objektov, ker se bo za to uporabilo posebno intvesticijsko posojilo. Pomočnik prometnega ministra Jelič se zopet pogaja s komisijo za sestavo proračuna. Tudi ministrstvo za vere je zahtevalo, naj bi dobivali duhovniki ravno tako plačo, kakor jo dobivajo državni uradniki. Finančni minister ni mogel ugoditi tej zahtevi, ker stvar še ni zakonito določena. Ministrstvo za vere pa vseeno vztraja pri svoji zahtevi. — Krško ob Savi. Povodom volitve župana v Krškem, ki se je vršila 19. t. m., je »Slov. Narod« z dne 22. t. m. prinesel vest, da v sedanjem obč, odboru ni nobenega pristaša SLS. Gotovo je poročevalec te notice bil tako prežet zmage ob volitvi, da ni opazil 13 odbornikov, ki so izraziti pristaši SLS, Vsekako se pa temu ni čuditi, saj je bil za župana izvoljen SKS, Franc Cesar (Zesser), posestnik in trgovec v Krškem, ki je še danes popolnoma nemškega mišljenja, je tedaj po 44 letih v Krškem zopet župan Nemec, vsi svetovalci pa so pristaši JDS in SKS. — Višji šolski svet. Nadaljevanje poročila o seji višjega šolskega sveta priobčimo jutri. — Zanimiva ugotovitev. V veleizdaj-nišltem procesu proti dr. Šuflaju in tovarišem so poskušali dognati med drugim tudi to, kdo je pomagal Aglaji' Frankovi, soprogi dr. Franka, da je mogla pobegniti iz naše države. Ugotovili so, da jo je oprostila francoska misija, kateri je napravila velike usluge. — Poziv maturantom na gimnaziji v Kranju leta 1906, Ker vsled vojne dobe nismo mogli obhajati 10 letnice, bomo proslavili 15 letnico tekom letošnjih velikih počitnic. Namerava se prirediti v drugi polovici avgusta ali začetkom septembra dopoldne sestanek v Kranju, popoldne pa izlet na Šmarjetno goro. Radi določitve dneva in sporeda prosim, da mi pošlje vsakdo svoj naslov in stavi predloge. Odločila bo večina. — Josip Gogala, nadzornik in ravnatelj, Ljubljana. — Priklopitev občine Rožengrund okolišu poštnega urada Sv. Ana v Slovenskih goricah. S 1. julijem t. 1. se izloči občina Rožengrund, pol. okraj Maribor, iz okoliša poštnega urada Zgornji Cmurek ter priklopi okolišu poštnega urada Sv. Ana v Slovenskih goricah. — »Modrost nad vse modrosti«. Ker je občinski odbor v. Šmarjeti sklenil, da se zaseže že itak majhno stanovanje organisto-vo za občinsko pisarno, se je organist radi Jest berem »Sluvenca«, berem »Nou Čas«, pa nism še nekol kej tacga notr narajmu, de b Idi kej slabga učil---« »Kdu pa prau, de u »Sluvence .ve-liki Kranj« na ta način, da so veliki deli občine Stražišče priklopijo mestni občini Kranj, katera plača za to odškodnine 100 tisoč kron, bi lahko mislil, da se je to izvršilo po sporazumnem dogovoru obeh občin. Kaj še! Nnhče ni vprašal občinskega odbora Stražišče, ne prebivalcev vasi Gor. Sava, ali so zadovoljni s to preureditvijo in kakšno odškodnino zahtevajo. Oboje je določila deželna vlada na zahtevo občine Kranj, oziroma župana Cirila Pire, ki je želel te spremembe največ iz ozirov na gotove interese. Županstvo Stražišče je zvedelo za to spremembo še le iz časopisov. Stražiška občina bo, ako je to res, vsled tega znatno oškodovana. Že sedaj je težko shajala, kako bo sedaj mogla spolnovati svoje naloge, ako se ji odtrga davčno najmočnejši del? Odškodnina 100.000 K niti od daleč ne odgovarja vrednosti izgubljene davčne moči. Tako nasilno postopanje je nezaslišano, toda se vjema popolnoma s sistemom ,ki vlada sedaj v Belgradu in v Ljubljani. Piačaj — kmet in delavec ter molči — mestna gospoda ima prednost! Govori so pa še nekaj drugega. Namreč, da je ta preureditev občinskih meja v korist Kranju — nagrada, katero je obljubil dr. Žerjav, ako kranjski mestni očetje izvolijo odločnega demokratskega župana in če glasujejo za »Veliko Srbijo«. Pravijo, da je obljubljena pridnim občinskim očetom kranjskim še druga nagrada, namreč večja denarna podpora za »Mestno hranilnico«, ki ima nad 3 milijone vojnega posojila! — Brat »Sokol« alias minister Pucelj je posetil zadnjo sokolsko prireditev v Kočevju. — Batine zopet na dnevnem redu. Pred nedavnim časom se je vršila v Ze-munu na mestnem magistratu razprava proti dvema meščanoma vsled motenja javnega miru. Med razpravo je prihrumei v dvorano kapetan Branko Mihajlovič in pričel oba obtoženca klofutati, na kar ju je policijski uradnik obsodil še na 8 dnevni zapor, ki sta ga pa bila oproščena pod pogojem, da o stvari molčita. — »Mentalf-tet obznane«!... — »Glas dalmatinskih akademičara«, tako je naslov daljšemu dopisu v »Jugoslaviji«, ki pa ni od nikogar podpisan. V tem dopisu se odgovarja na faMa, ki smo jih navedli v našem listu glede vedenja gotovih dalm. akademikov, ki so s svojimi nastopi ob raznih prilikah zbudili v javnosti prepričanje, da so angažirani od gotovih krogov za vse demonstracije in razgrajanja. Ker smo proti vsakemu terorju in nasilju, smo ob takih prilikah obsojali vedenje teh gospodov in navajali smo samo dejstva. Dejstvo je, da so mnogi dalm, akademiki na shodu v Unionu, pričeli razgrajati in so tudi zunaj žvižgali za udeleženci; dejstvo^je tudi, da je približno 15 dalm. akademikov ob priliki proslave 10 letnice Šentpeterskega Orla sedeč v kavarni »Zvezda« žvižgalo za vsakim Orlom in Orlico i. t. d. Za nas in za vsakega objektivnega opazovalca je to dokaz neaka-demskega ponašanja, s katerim se ruši ugled akadem. omladine in zato se čudimo, da vzorni dalm. akademiki, ki jih je gotovo prav mnogo, ne najdejo niti najmanjše besede obsodbe teh ljudi. Glede »črnih uspomena« pa povdarjamo, da poznamo prav dobro dalmatinsko javnost, 'kij se bo prav lepo zahvalila tem ljudem, ki na ta način postavljajo sebe in indi-rekino tudi svoje rojake v prav čudno luč. Bili smo prvi, ki smo pozdravili prihod dalmatinskih bratov v slovensko presto-lico, kajti poznamo jih kot inteligentne in marljive in zato smo jih epozorili na te elemente, ki jim jemljejo ugled, da sami z njimi obračunajo iu jih eliminirajo iz svoje družbe. — Otvoritev privatnega brzojavnega in telefonskega prometa na evakuiranem ozemlja Dalmacije. Na evakuiranem ozemlju Dalmacije se je otvoril privatni brzojav. promet še pri teh-le uradih: Rogoznica, Tijesno, Skradin, Šibenik, Primoštcn, Zir-je, Zlarin, Belina, Bekovttc, Zlosela, Vodice, Šeputine, Krapanj, Murter in Stankova^ ter telefonski promet z Benkovcem in Šibe-nilcom. — Podružnica »Kola jugoslovenskih sester v Kranju« proslavi Vidovdan s prireditvijo kresne noči na Greiserjevem vrtu na Primskovem. Pričetek ob 6. uri zvečer. Darila v prid Kola in v kritje stroškov dobrodošla. K obilni udeležbi vabi odbor, _ Pri'll'1fAnJ IniAtri \7 r- i «»4 r* 1 - Jmk W«t»»vu| i" . vy t * • V V.VU ILA; Ulic 23. t. m. so neznani tatovi vlomili v podružnično cerkev na Viču. Vdrli so skozi okno, ki so ga razbili in odnesli vse prte, več svečnikov in drugih stvari. • ~7 8 P?,*'0- Imenovani »o: Za poštarja poštna oficianta Albin Leitgeb pri poštnem uradu v l oplieah pri Novem mestu, Gabrijel Marušič pri postnem uradu v 2ireh in poštni aspirant Pavel /ak pri postnem uradu v Breznu. — Podeljena ie odpravim!« služba: V Nemški Loki odpravniku Ivanu Meditzu, v Gomilskein poštni odpravnici uabnjeli Iločevarjovi in v Lucah pri Ljubnem poštni pomočnici Marici Pustoslemškovi. — Premeščeni so: Poštni oficial Julij Kuštrin iz Maribora v Ljubljano, poštar Vincene Ločičnik i/, Pil-stanja v Mnrr.berk, poštni adjunkt Viktor Zagor-sky z Jesenic na Gorenjskem v Maribor, poštna oficianta Maks Ploš iz Prevalja v Maribor in Srečko Sfaut iz Ljubljane v Maribor, poštna ad-junktinjn Matilda Krisperjeva iz Celja v Šmarje pri Jelšah, poštno oficinntko Anica Bergantova iz ■Mokronoga v Konjice, Suzana Kogojeva' iz Konjie v Celje, Marija Lončarjeva od računskega oddelka postnega m brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani k poštnemu uradu Ljubljana 1 in Rafaela Baljlč n Zidanega mosta v Sarajevo, pisarniška oficiantka Silv.ja Hrdličkova od poštnega ravnateljstva v Ljubljani k poštnemu ravnateljstvu Split in postni poduradnik Anton Zadravec od gospodarskega urada poštnega in brzojavnega ravnateljstva k poštnemu uradu Ljubljana 1. — Poštni službi 30 se odpovedali: Poštna praktikantn Miroslav Kvas m Rihard Batistič pri poštnom uradu Ljubljana 1, poštna oficiantka Julka Dergančeva pri poštnem uradu Ljubljana 1 in pisarniški oficiant Albert Kolman pri gospodarskem urndu poštnega ravnateljstva v Ljubljani. — Začasno sta upokojena: brzojavni adjunkt Ivan Bogataj pri vzdrževalnem odseku v Ljubljani in poštna oficiantka Anica Zupančičeva pri pošlnem uradu v Kranju. — Slu-zabne pogodbe so odvezani: Odpravniki Mariia Mursova v Cvenu, Anton Hočevar v Uomilskem in Anton Pustoslemšek v Lučah pri Ljubnem — Umrla je poštna oficianlka Antonije Kolaričeva v Ptuju. — Voselica gasilnega društva v Borovnici se je radi jako neugodnega vremena preložila na 29. junija t. j. na praznik sv. Petra in Pavla. Spored isti. K obilni udeležbi vabi odbor. (k) — Opustitev poštnih nabiralnir Mestinje 111 Lcmberg trg ter uvedba selske službe pri poštnem uradu Podplat. S 15. junijem t. 1. ste prenehali poslovati poštni nabiralnici Mestinje in Lem-berg trg. S 16. junijem t. 1. so se zato začele dostavljati poštne pošiljke po selskem pismonoSu v te-le krajo: Sp. Kostrivnica, Zg. Kostrivnica, Brezje, Podlurn, Sp. Gabrnik, Zg. Gabrnik, Lem-berg trg, Mestinje, Kačji dol in Kamna gorica. — Pogreša se Gustav Drufovka, rojen 1. 1883 v Vipavi. Služil je pri 97. pp. 6. stot. L. 1914 je bil v Karpatih vjet. Leta 1919 je bil v Čebelinskem mestu. Pozneje se ni več oglasil. Prosi se, ako ve kdo od vračajočih se vjetnikov kaj o njem, naj to blagovoli sporočiti na naslov Ivana Čuk, Ljubljana, Sv. Petra nasip 59, pritličje. Stroški se povrnejo. š Tržne cene v Mariboru. Na današnji svinjski sejm so prignali 144 prešičev. Cene: 1 kg žive teže za pitane prešiče 24 do 26 K, za polpitane 26 K, mladiči od 6 do 8 tednov po 200 do 600 K, po 3 mesece 600 do 800 K, po 6 mesecev 900 do 1000 K. š Velika poneverba v Mariboru. Špe-diciiska tvrdka je sprejela pred nekaj meseci v svojo službo absolventa trgovske akademije Rudolfa Vrečkola. Mesečne plače je imel 800 kron (!). Kljub mali začetni-ški plači mu je tvrdka poverila inkaso pri Južni železnici in pri strankah. Ta položaj je Vrečko izkoristil in poneveril je tekom 2 mesecev nad 41.000 kron. Vrhtega je prodal 300 kg sladkorja iz tvrdkinih skladišč v, vrednosti nad 19,000 kron. Denar je v lahkomiselni družbi zapravil. Poneverbam je prišel slučajno na sled ravnatelj Kejžar. Včeraj je stal mladi človek pred poroto, ki ga je na veliko začudenje občinstva oprostila češ da je kot mlad in neizkušen človek podlegel skušnjavi. š Nesreča v kurilnici Južne železnice. V kurilnici Južne železnice je odletel Albertu Kaiserju pri popravljanju kolesa železni drobec tako nesrečno v oko, da mu je oko izteklo. š Velika tatinska družba v Borecih. Takoj po prevratu se je pojavila v okolici Ljutomera velika tatinska družba, ki je oškodovala mnogo kmetov za velike vsote. Danes so bili obsojeni člani te lepe družbe in sicer Ivančič Alojzij na dva in pol leta, Domanjko Alojzij na 18 mesecev, Misjak Anton na 18 meseeev, Sušek Filip na 5 mesecev, Novak Franc na 10 mesecev in Miillhelner Rudolf na 2 leti ječe. ce. lj Odličen gost v Ljubljani. V Ljubljani se mudi že več dni odličen Anglež g. Whar-ton, podravnatelj svetovno znane knjižnice »British Museum«-a, Ogledal si je temeljito našo licejsko knjižnico in se jako laskavo izrazil o naših bogatih knjižnih zakladih in 0 Y.zo™em redu, ki vlada v naši licejski knjižnici. To svojo sodbo je povedal tudi g. grofu Begouenu, s katerim se je v ljubljanski licejski knjižnici seznanil. lj Gospodinjska šola na liceju priredi jutri v soboto, dne 25. t. m. v igralnici Mladike razstavo kuhinjskih izdelkov, ki bo otvorjena od 10. do 18. ure. Ob 18. uri je zaključek in so prirejena jedila in pecivo cenjenemu občinstvu proti povrnitvi efektivnih stroškov na razpolago. _ Vsi šolstvu naklonjeni krogi, starši gojenk, prijatelji, znanci itd. so iskreno vabljeni. lj Odkritje Vcrovšek—Borštnikovega spomenika. Pododbor Udruženja gledaliških igralcev Silo v Ljubljani je razposlal le dni vsem kulturnim društvom in korpo-racijam vabila za prijavo udeležbe ob priliki odkritja spomenikov prvakoma slo-venske gledališke umetnosti Verovšku in Borštniku. V slučaju, da je bil kdo pomotoma izpuščen, prosi Udruženje gledal, igralcev naj se mu isto oprosti in naj vsakdo, komur je na tem, da prisostvuje odkritju, naznani to najpozneje do srede, 29. t. m. Udruženju gledaliških igralcev v Ljubljani, da bo tako mogoča še pravočasna porazdelitev posameznih društev. lj Konzulat Češkoslovaške Republike v Ljubljani se po končanem ciklu predavanj zahvaljuje javno kar najtopleje gospodom: dr. P. Pestotniku, dr. I. Lahu, prof. I. Vavpotiču za nenavadno požrtvovalnost, s katero so prevzeli predavanje. Čisti dobiček v znesku 3380.60 Kj je bil izročen pripravljalnemu komiteju Češkoslo-vaško-Jugoslovanske Lige v Ljubljani. lj Dijaške gospodinje imajo v soboto 25. t. m. popoldne ob treh sestanek pri Fa-bijaniju, »Krekov trg«. lj Dober svet obiskovalcem gostilne pod Rožnikom. Kogar zanese ob lepih ju-trih noga pod Rožnik k Čadu na kavo, naj si kupi svežo žemljo v mestu za eno krono,, ker pri Čadu ti zaračuna natakarica staro dve kroni. Svežega kruha namreč tam ne dobiš pred 10. uro, od starega pa moraš plačati 100 odstotno »ležarinoc. 'Ali bi ne bila umestna tudi proti oderuhom kaka »Obznana«? lj Tedenski zdravstveni izkaz mestne občine ljubljanske za čas od 12. do 18. junija izkazuje: 11 možkih in 14 ženskih novorojenčkov, skupaj 25, med temi 3 mrtvorojeni. Umrlo je v tem času 18 možkih in 8 ženskih oseb, skupaj 26 oseb, med njimi 15 tujcev. Od nalezljivih bolezni sta bila prijavljena en slučaj škrlatinke in pa en slučaj griže. li Gremiju trgovcev v Ljubljani dolgujejo nekateri njegovi člani še znatne prispevke na članarini in dokladah za leto 1919. 1920 in 1921. Vse te zaostanke more iztirjati gremij v smislu pravi in obrtnega reda upravnim potom, to je po mestnem magistratu. Ta pa sme po naredbi centralne vlade pobirati od vsakega opomina 4 vinarje, od izvršitve 4 vin. in od prodaje 2 vin. od krone. Ker je gremij zaostanke za leto 1919 oddal magistratu v iztirjanje, za leto 1920 in 1921 pa bo to storil prihodnji teden, pozivlje gremij vse svoje člane, da svoje zaostanke takoj poravnajo v gremijalni pisarni Gradišče, 17.-I., da ne bodo imeli nepotrebnih stroškov. — Načelnik. lj Umrli so v Ljubljani: Božo Luštek, sin polic, agenta, 14 let. — Hilarij Lah, begunec, 69 let. — Martin Cetniški, kočarjev sin, 17 let. — Apolonija Mak, delavka, 39 let. — Ivan Stare, elektrik, 43 let. — Ivan Zupan, premogar, 40 let. — Cvetisla-va Traven, kurjačeva hči, 2 meseca. — Urban Bernot, kočar, 54 let. — Ana Zupančič, užitkarica, 50 let. — Matilda Fitz-Gerald, zasebnica, 60 let. — Marjana Curk, kretničarjeva žena, 55 let. — Marija Jera-la, hišnica, 64 let. — Jakob Strnad, posestnik, 54 let. — Leopold Goričan, novorojenec, 2 uri. — Anton Peklenk, mizarjev sin, 5 tednov. — Josipina Strnad, hči žel. sprevodnika, 4 leta. — Vekoslav Štembal, po-strežničin sin, 2 leti. — Luka Kmet, užit-kar, hiralec, 83 let. lj Zadruga urarjev, zlatarjeT, optikov, gra-verjev in pasarjev sklicuje izredni občni zbor na dne 3. julija t. 1. ob 9. uri dopoldne v dvorani št. 5 desnega parterja državne obrtne šole na Aškerca cesti št. 9 in vljudno vabi k mnogobrojni udeležbi člane in nečlane iz Slovenije. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Določitev zadružnega prispevka. 4. Razprava radi udeležitve velesemnja. — Nočelstvo. ij Zaletela se je domača grlica od mladičev z Mestnega trga 3 proti gradu in Staremu trgu. Kdor jo ujame in vrne, dobi primerno nagrado. " Ljubljanski veliki smml Podaljšani rok za prijave razstavnikov poteče dne 25. junija. Potem se začne z dodelitvijo prostorov, pri čemer se bo Sejmski urad kolikor mogoče oziral na želje posameznikov. Razstavišče je že planirano in se gradi betonski temelj za stavbe. Poslopje sejmskega urada, kakor tudi stavba, kjer bo za časa velikega semnja nastanjen brzojav, telefon in pošta, bo zidano in bo kmalu dograjeno. Ravno-tako tudi hitro napreduje delo vrhnih stavb, ki se gradi drugod, pa se kasneje preneso na razstavišče in tam sestavijo. Stranke, ki postavijo lastne paviljone, sc pozivljejo, da takoj začno s pripravami, da bodo pravočasno gotovi. Zelo neugoden vtis bi napravilo, ako bi stranke dovažale svoje vzorce na razstavišče, ko se je veliki semenj že pričel; poleg tega bi dovažanje in prevažanje blaga oviralo poset-taike sejmišča. Razstavniki se ponovno opozarjajo, da Sejmski urad napravlja za stranke napisne table samo z navedbo imena in sadeža izložnilca in tekočo številko. Ako si stranka želi napisne table s popolnim naslovom in označbo proizvodov v več jezikih, naj si jo da napraviti sama. Vendar smejo biti te table pritrjene le v notranjosti najetega prostora. Na sejmskem prostoru bodo postavljene posebne velike table, kjer razstavniki proti odškodnini lahko nalepljajo reklamne plakate. Zaradi tega naj se vsak založnik poslužuje tega sredstva reklame v kolikor mogoče izdatni meri. S tiskanjem sejmskega kataloga se bo pričelo, čim bo dodelitev prostorov gotova in bo Sejmski urad imel tudi druge potrebne podatke na razpolago. Prosveta. pr Slovenska Matica je ravnokar izdala kot Izredni izdaji dve knjigi in sicer: 1. F. S. Finž-gar: »Razvalina življenja«, ljudska drama. — 2. Pavel Golia: »Pesmi o zlatolaskah«. Obe knjigi sta na prodaj v matični pisarni na Kongresnem trgu štev! 7, II. nadstr. od treh do petih popoldne. — Cena broširanima knjigama je 24 K, vezanima pa 30 K za izvod. Člani, ki so članarino za tekoče leto že poravnali, ftpbe pp en i«vo4 broširanih knjuj Četrtino, po en izvod vezanih knjig pa petino ceneje. — Redne publikacije za tekoče leto, 4 po številu se tiskajo in bodo kmalu gotove. pr Občni zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Redni občni zbor naše Glasbene Matice se vrši v ponedeljek, dne 11. julija 1921 ob 8. uri zvečer v dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika, blagajnika' in pregledovalcev računov. 3. Sprememba pravil. 4. Volitev; odbora. 5. Slučajnosti. — pr Interna produkcija gojencev šolo Glasbene Matice se vrši v soboto, dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne v dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici. K tej interni produkciji vabi ravnateljstvo najvljudneje stariše gojencev. pr Slikarska šola »Probuda« na tehn. sr. šoli v Ljubljani. Vodstvo \e šole nam poroča, da se redni pouk konča dne 1. julija s končno javno razstavo, ki se otvori dne 2. julija in traja do vštetega 3. julija od 10.—16. ure v poslopju tehn. sr. šole. Vstopnina prosta. — Ker je pa g. vlad. svetnik šubic še dalje dovolil za celi mesec julij šolske prostore, se bo poučevalo še naprej, pa samo 7. risanjem in slikanjem portreta ter pokrajine, dalje draperiia (kostimi, narodua noša) in narodna ornamentika. S tem bo gotovo mnogim ustreženo, ki se do sedaj niso mogli vdeležiti. Sprejemajo se gospodje kakor dame in naj se blagovolijo takoj priglasiti pri vodstvu šole g. akad. slikarju Franju Sterletu na tehniški sr. šoli. — Drugo leto se šola zopet otvori s točnim šolskim programom in t. vsemi akadeiničnimi predavanji. pr Najnovejše smeri v umetnosti. Boljše-viški moskovski »Novij Put« poroča o umetnosti v sovjetski Rusiji. Tu izvemo marsikaj zanimivih stvari. »Gledališka umetnost se kljub vsej gospodarski mizeriji intenzivno goji. Tu obstojata dve smeri. Ena teži za tem, da se gledališče kot tako sploh odpravi in »spoji popolnoma z življenjem«. (Tega odkritosrčno rečeno, ne razumemo). »Druga smer gre za tem, da se pozornost osredotočuje na zunanje dejanje v nasprotju z notranjim razvojem:'. Tu se polaga največja važnost na gesto, na igralce in nihove tvorilne možnosti in na dekoracije. Zanimivo je, da se v tem gledišču med drugim igra znani skoziinskozi katoliški misterij francoskega pisatelja Claudela »Veselo oznanjenje«. — Kar se tiče slikarstva, je ena struja za to, da se ^slikarstvo kot samostojna veja kulturnega življenja sploh uniči in spoji z življenjem« (tudi to je precej nerazumljivo), druga pa je za to, da se ohrani Najnovejša šola v slkarstvu se zove suprematizczn, ki je reakcija na kubizem. Suprematizem ne upodablja več realnih predmetov, na čemer sloni kubizem, in se tudi odreka vsaki prostornosti. Na tem polju se odlikujeta zlasti Malijevič in Li-zickij. Rodzenko pa slika tako, da se zdi, kakor da b se vpodobljeni predmeti bližali in oddaljevali. — V kiparstvu je najbolj zanimiv načrt za spomenik internacio-nali, ki ga je napravil Tatlin. Spomenik predstavlja tri ogromne kubuse, ki so postavljeni drug na drugega v obliki spiralne linije in so izdelani iz jekla in stekla. — Kar se tiče pesništva in literature, pa vlada strašno pomanjkanje knjig, tako da se morajo dela razširjati v rokopisu. pr Poezija Rabindranath Tagora. Znani indski pesnik je postal zdaj v nekaterih krogih Evrope moderen. Mnogi, kateri hrepene za »preporodom duše«, se udajajo kultu Rabindranath Tagora in njegove poezije. Spričo tega je važno vedeti, kaj sodi o njem resna kritika, ki presoja tega pesnika ne samo s stališča pesniške sile, ki je v Rabindranath Tagori re3 izvanredna, marveč tudi z ozirom na njegov sveiovni nazor. Tagore je panteist. Bog zanj ni osebno nadsvetovno bitje, Bog je zanj vse vesoljstvo in vse vesoljstvo je Bog. V tem oziru je Tagorov panteizem naravnost naiven in ne zdrži kritike. Tudi je napačno misliti, da je Tagore kak tipičen predstavitelj indske vzhodne modrosti, ampak je njegov svetovni nazor mešanica najrazličnejših motivov, celo zapadno-krščanskili. Tagorov nazor ni zdrav; kot vzgojitelj je naravnost nevaren. Njegove misli opajajo in omamljajo, ne navdajajo človeka z delovno energijo, marveč s pasivno sanjavostjo. Kot učitelj Tagore ne more zapadu ničesar nuditi. Kar je dobrega v njem, to niti ocl-daleč ne dosega krščanske življenjske modrosti in mistike. pr Pavel Golia: Pesmi o zlatolaskah. Izdala Slov. Matica, csna broš. 24 K. — Golia je sicer zakasnel, toda zelo krepek poganjek Župančičevega vpliva. Bolj pesnik filozofiranja, ki se bori s tvarino, nego oblikujoč in ugnetajoč pesnik gledanja. Vedno mu zabriše plastičnost njegovih verzov iriselni refleks, toda tudi tu ga problem ljubezni v raznih odsevih in problem življenja v raznovrstnih odjekih samo bolj vznemirjajo, kakor silijo do razglabljanja. Pretežno zveni iz njegovih verzov pesem o moški nestalni, usodepolni ljubezni in ženski vdanosti. Golia ne rešuje življenjskih vprašanj dogmatično, v blesku enotnega filozofskega nazora, temveč grabi življenske utrinke v hipu, kakor bi skladal mozaik. Njegova osebnost stoji jasno v njegovih verzih, toda enotna slika to ni. Najboljše so njegove pesmi tam, kjer je čisto lirično razpoloženje, kjer samo odgrinja mističnost bivanja, ves tajin-stveni odnos ljubečih src. V reševanju magdalenskega problema, pa ni prišel daleč. Od Dostojevskega cela vrsta do Jeru-zalemovke je že pisala z enakimi zaključki, a močnejšimi črkami o opustošenju zlorabljenih src. Poln, čisto samonikel izraz je v zbirki bolj redek, toda dokazuje Golijevo vero v umetnost. Formalno bi Golia imel opraviti z Levstikom radi rim, ako bi ta še živel. Komur je za lahko li-ričnost in zabrisano, bolj sanjarsko občuteno nogo plastično gledano mističnost, bolj pri vrhu nakazano nego do zadnjih groz preživeto življensko skrivnost, bo to knjigo z veseljem prebral, velikih umetniških iznenadenj sicer ne bo doživel. pr »Mladost«. Katoliški omladinski pokret na Hrvatskem, ki je za celokupno katoliško akcijo pač največjega pomena, je dobil končno svoje glasilo »Mladosk, katerega prva številka je izšla s sledečo vsebino: K suncu. — Junački mladiči. — Gradski i seoski mladič. — Škola i mladost — Privatno vlasništvo. — Zdravo lijelo — zdrava duša. — Klas od Lovre Katiča. — Dva zumbula, narodna pjesma. — 1'ametna djevojka, narodna pjesma. — Bolest Ive tamburaša, narodna pjesma. — Lijep momak. — lz života i svijeta: Grob, kojega ne emijenio zaboraviti. — Iz jedue 150 god. stare knjige. — Na Sto mora pa?ili naš momak, da bude zdrav i jedar. — Dobra štampa i knjige. — što jo nova po svijetu. — Daleki razgovori. — Stvaranje novog državnog zakona. — Odgoj bez vjere. — Sokol. — Organizacija: Naš pokret. — Dopisi: >Kačiča«, iz Makarske, iz Selnilta, iz Požege. — Šala i razbibriga. List bo izhajal vsakega prvega v mesecu in stane celoletno 20 kron. Denar se pošilja na upravo »Mladosti«, Zagreb, Kaptol, 27. — Z ozirom na važnost, ki jo zavzema list, smo prepričani, da bo tudi med Slovenci našel obilo naročnikov. Iskreno pozdravljamo novega boritelja za pravično katoliško stvar in ga najtopleje priporočamo! pr »Hrvatska Prosvjeta«. Vsebina 7. številke: K. Krstič: S mora. — Dr. Juretič: Socialno ekonomski problemi ustava. — K. Krstič: Hteo bih. — M Matulič: Ujedinjenje Njemačke. — L. Katič: Dioklecian v Solinu. — K. Krstič: Uspo-mena. — Dr. V. Deželič: Naše mete i putovi. — S. O.: V protulelna jutra. — Sudeta: Što če meni? — Djeca. — M. Sakič: Zatreperila zvijezda. —> Pregledi. Socialni vestnik. Sovjetski socialni učni sistem. Iz bolj-š e v i š k i h listov iz Moskve posnemamo sledeče zanimive podatke: Sovjetska vlada se zelo prizadeva, da po celi državi organizira kurze, na katerih bi se inteligentni delavci izobrazili za upravno kariero po brezštevilnih sovjetskih uradih in komisijah. Vzor take šole je takozvana univerza v čast Sverdlova (umrli komunistični voditelj) v Moskvi. Zanimivo ie, kaj se tam vse učijo. Podlaga je seveda filozofija, ki se pa pri komunistih omejuje na pouk v osnovnih pojmih kozmogonife (Kant-I aplaceva teorija, razne teorije o materiji itd.) in razvoj organične materije (darvinizem). Smer komunstičnega socialnega pouka je s ten\ jasno naznačena. Potem sledi historični mate-rial!zem, nauk o razredih, razvoj družb, zgodovina cvilizacije v zvezi z gospodarsko strukturo človeške drubže, teorija kapitalističnih družb, buržoazna država, finančni kapital in imperializem ter svetovna vojna kot konec meščanske družbe in polom kapitalizma. Sledi z godovina internacionale in priprava na svetovno revolucijo. Obstojajo še posebni kurzi o diktaturi proletariata, sovjetski ustavi in zgodovini komunistične stranke. Razun tega se predava gospodarska geografija Rusije, komunistična načela v agrarni politiki, zadružništvo, narodno vpr. ".anje, ljudska izobrazba. To se naj zdaj uči tudi po provincijah. Vsa tva-rina se more obdelati v 138—450 urah. Manjka pa učnih moči. Zato se organizirajo učitelji iz najboljših absolventov sverdlovske univerze, razen tega bodo poučevali v posameznih krajih 'okalni borci za revolucijo, ki razpolagajo y praktičnimi izkušnjami. — Kakor se viai, je učna snov zelo enostranska in popolnoma v materialističnem duhu. UžiteBlsiU v&stnik. Društvo vpokojecega učiteljstva je imelo svoj osmi občni zbor dne 8. junija t. 1. Iz tajnikovega poročila posnemamo, da se je društvo celo leto trudilo za izboljšanje našega gmotnega stanja in je odbor storil, kolikor je bilo ie v njegovi moči. — Odbor je imel opraviti tudi 7 razdelitvijo milostne podpore, katero je. društvo v jeseni prejelo od ministrstva za socialno politiko. S solzami v očeh so se vdove in sirote zahvaljevale odboru za darilo, ki je znašalo večkrat nad tisoč kron. — Kot dobrotnika društvu se je skazal tudi ljubljanski magistrat, ki je v Ljubljani bivajočim članom parkrat dal goriva po znižani ceni. Hvala mu! Med letom so umrli trije člani po katerih so dobili sorodniki 738 kron pogrebne podpore. Pristopilo jih je v društvo 13, med temi 6 iz Murske Sobote, nekaj jih je bilo črtanih. Pravih članov je 128, podpornih 18, ki so res hvalevredno podpirali društvo. Blagajnik S. P. je poročal o društvenih dohodkih in stroških. Prejemkov je bilo 2487.55 K, izdatkov pa 1697.50 K, prebitek znaša torej 790.05 K. Obe poročili sta se vzeli na znanje. — Na podlagi pravil §§ 5 a in 10 c predlaga blagajnik, da se zviša prispevek 2.00 K na 1 in pol dinarja ali 6 kron, pristopnina 1 K pa na 5 dinarjev. Novi člani v društvo se sprejemajo tekom enega leta potem, ko so stopili v pokoj in še niso prestopili 70. leto starosti. Novi odbor je ta-le: Lokar Ivan, predsednik; Puncah Sini., podpredsednik in blagajnik, Breznik Mart., tajnik, Gantar Ivan., tajnikov namestnik, Ma-rout Minka, namestnica blagajnika, Javoršek Ant., odbornik, Kavčič Fran, odbornik. Pregledovalca računov sta: B. Krener in J. Benedek. S. P. Katoliški vestnik. c Slovesno blagoslovljcnje novih jeklenih zvonov se vrši v nedeljo, dne 26. junija 1921 pri priljublieni božji poti sv. Roka v Dravi jah. Zvonovi so teJki 1333 kg, 1016 kg in 835 kg. Začetek slovesnosti ob 1. uri popoldne. Zvonovi se začasno tako pripravijo, da se bo takoj po cerkveni slovesnosti nanje potrkavalo. c Plače katoliškemu duhovništvu t Nemčiji se povoljno urede. Kakor se izve iz parlamentarnih krogov v Berolinu, se izplačajo katoliškim župnikom temeljne plače 10. nemškega plačilnega razreda na osnovi postave od 17. decembra 1920. leta. Ker za to ne zadostuje 41 in pol milijonov mark, kakor jih v to svrho predvideva državni proračun, se bo načel podporni fond, kakor to določa § 5. iste postave. Do 1. oktobra tega leta se sestavi kataster, kakor je to določeno v plačilnem redu, ki se je med cerkvijo iu državo sporazumno sklenil. V deželah, ki so okupirane po zaveznikih, se takozvana zasedbena dokiada takoj izplača. Tako v svobodomiselni državi. c Zanimiva cerkvena slavnost v Amreiki. Za nas Slovence zanimiva cerkvena slavnost se je vršila 24. maja v mestu Shakopee (država Minesota v Sev Ameriki). Ta dan je obhajal 25 letnico mašnišlva dekan Matija Šavs. Slovesnost v cerkvi in zunai cerkve ie pokazala, kako ameriško ljudstvo ceni dobrega slovenskega duhovnika. Še le četrto leto deluje dekan Šavs v Shakopee, pa je svojo župnijo že na zunaj in znotraj prenovil; krasen spomenik njegovega deia je veličastno prenovljena žup-na cerkev. Pri 25 letnici dekana Šavsa je bilo tudi več slovenskih duhovnikov, naših znancev, župniki Bajec, Božja, Jager, Misija, Ogu-lin, Rant, Šifrer, Trobec in profesorja dr. Gruden in dr. Seliškar. Veselimo se dela, ki ga tako uspešno vrše naši vrii rojaki v Ameriki. OrEovska vestnik. Orlovsko okrožje pri D. M. v Polju vabi k javni telovadbi, ki sc vrši dne 26. junija 1921 v Št. Jakobu ob Savi ob pol 4. uri na prostoru g. Zajca, p. d. pri Baščctu. Po telovadbi velika vrtna veselica, šaliiva pošta, srečolov, petje in prosta zabava. Pri vsej prireditvi svira bratska orlovska godba od D. M. v Polju. Vstopnina: sedež na telo-vadišču 3 din., stojišče na telovadišču 2 din. Vstop, niče so veljavne tudi za veselico in naj se vidna nosijo. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Turistika In šport. Črna prst 1844 m. Prijateljem planin naznanjamo, da je pristop na Črno prst zopet omogočen in sicer po poti iz Bohinj-ske Bistrice mimo neoskrbovane Orožnove koče (žrtev vojne) in mimo Malnerjeve koče 1343 m. Le-ta poslednja koča se otvori v nedeljo, dne 26. t. m. in jo bo oskrboval O. o. SPD. — Istega dne bodo otvorjene tudi vse Triglavske koče. Gospodarstvo. BORZA. Dunaj, 24. junija. (Izv.) Devize: Pešta 269, Berlin 960, Italija 32.85, London 25.86, Newyork 690, Pariz 55, Praga 933, ZUrich 116, Bukarešt 1062.50, Sofija 770, Zagreb 461.50, Varšava 44.50. Curih, 24. junija. (Izv.) Devize: Pešta 230, Berlin 825, Italija 28.05, London 22.18, Newyork 592, Pariz 47.85, Praga 8.30, Dunaj 1.10, Bukarešt 9.20, Zagreb 4 05. Zagreb, 24. junija. (Izv.) Devize: Pešta 58, Berlin 207—207.25, Italija 716—720, London 550 do 558, Newyork kabel 146, Newvork ček 144, Pariz 11.78, Praga 201, Dunaj 21.70-21.76, ZUrich 24.73, Napoleondori 467. — Valute: nem. marke 212, i tal. lire 710—712, dolarji 141.25, francoski franki 11.60, turške lire 30—38. g Cune na Angleškem so bile dne 30. aprila t 1. 128 odstotkov nad normalom julija 1914, 1. junija pa le še 119 odstotkov, torej so kljub rudarskemu štrajku padle v enem mesecu za 9 točk. Pocenila so se posebno živila, osobito mleko in surovo maslo. Kako veseli bi bili naši konsumenti sličnih poročil! Zanimivo je, da je kaj takega mogoče na Angleškem, kjer se morajo uvažati živila za večino prebivalstva, ka.;ti kot je pred kratkim izjavil znani brodarski magnat lord Inch-cappe, bi Angleška z lastnim pridelkom mogla preživljati le 15 milijonov ljudi, torej približno le eno tretjino svojih jirebivalcev. Mogoče je pa to radi tega, ker so cene pomorskega transporta silno padle, nas sta pa londonska in rapallska pogodba žalibog odrezali od morja ter nam onemogočili direkten stik s svetovnim trgom. g Ceno v Ameriki, kot smo že poročali, v zadnjem času zelo padajo. V maju 1. 1920 so bile na splošno 272 odstotkov nad onimi leta 1913. — Volna je. ob višku stala 309 odstotkov, bombaž 326 odstotkov, svila 454 odstotkov nad normalom leta 1913. Toda v 6 mescih je svila padla od 454 odstotkov na 150 odstotkov, volna v 9 mesecih od 263 odstotkov na 116 odstotkov, bombaž pa v U mesecih od 326 odstotkov na 87 odstotkov. Okoli srede tekočega meseca (junija) je bombaž vsled zastoja angleške tekstilne industrije notiral niže kot v predvojskinem času, volna je bila le 12 odstotkov in svila 65 odstotkov dražja kot pred vojsko. In vendar, kako draga je obleka še vedno pri nas! Vobče so bile cene v Ameriki koncem aprila le 54 odstotkov nad normalom leta 1913. Jeklo je bilo začetkom maja 51 odstotkov ceneje kot julija 1917, vendar pa še vedno 63 o lsfe)tkov nad normalom leta 1913. Vendar vkljub vsemu temu zunanja trgovina zastaja vsled'visokega kur-za dolarja. g Cene petroleja na svetovnem trgu tudi žs padajo, in sicer radi tega, ker posebno v Ameriki produkcija presega konsum, oziroma izvoz. Meseca avgusta leta 1919 se je konstatiralo veliko pomanjkanje, ki je potisnilo cene navzgor. Toda zvišalo se je tudi proizvajanje in marca lanskega leta se je pokazala že nadprodukcija, ki je znašala okrog 1 i tri četrtine milj. sodčkov (barrels) po 40 galon (galona pribl. 4 litre) na mesec. Januarja t. 1. je pa znašal preostanek, ki ga konsum in pa eksport nista mogla prevzeti, že 8 milijonov sodčkov na mesec. g Ameriške železnice so v zadnjem času znižale plače vseh nastavljencev za 12 odstotkov ter tudi drugače izkušajo skrčiti svoje izdatke. Na drugi strani pa nočejo ničesar slišati o znižanju tarifov, kar bi brez dvoma ugodno vplivalo na razvoj železniškega prometa. Karakteristično za ameriške prometne razmere je dejstvo, da je začetkom t. m. še vedno bilo nezaposlenih okoli 420 tisoč železniških vozov. g Promet skozi Sneški prekop za lansko leto izkazuje 4009 ladij, oziroma 17,574.600 ton. Na prvem mestu je bila seveda Velika Britanija z 2359 ladjami oz. 10,838.800 tonami. Znana družba P. in O. (Peninsular in Oriental) sama izkazuje okoli 2 milijona ton preometa. Na drugem mestu je bila po narodnosti japonska tonaža (358 ladij, ozv pribl. poldrug milijon ton), jasno izražajoč važno vlogo, ki jo bo imela Japonska pri reševanju vzhodnega vprašanja. Tretje, oz. četrto mesto sta zavzemali Nizozemska in Francoska. g Važno za obrtnike! Izšla je 6. številka obrtniškega glasila »Jugoslovanski Obrtnik«, katerega vsebina je v izvlečku sledeča: V članku »Dobrote centralizma« jasno uvidevamo, kam nas je in kam nas bo pripeljal tako oboževan centralizem. Podaja nam posamezne slike in dogodljaje, iz katerih more vsakdo izprevideti in sklepati, da je edina rešitev obrtništva v kolikor mogoče široko zasnovani avtonomiji. — »Miška se je vjela« je očiten dokaz današnjega zavoženega sistema glede ugotovitve posameznih obrtnikov z ozirom na višino davkov. Da se takim plačanim ali neplačanim skrivnim poizvedovateljem včasih ponesreči in da so vjamejo, dasi prebrisani, tudi v navaden čevelj ubogega čevljarja, nam priča omenjeni članek. — Prijateljem naše domače ljudske umetnosti pa priporočamo stvaren in globoko zasnovani članek izpod peresa znanega g. prof. Volavška. Objavljena ie tudi znamenita interpelacija naših poslancev na ministra financ kot predsednika gospodarskega sveta in na ministra za poljedelstvo in socialno politiko. — Sledi še več krajših člankov, vsi vredni, da bi jih vsak obrtnik pazno prečital. Ne bi smelo biti obrtnika, ki ne bi bil naročen na zgoraj omenjeno glasilo, in ki stane na leto samo K 24.—. Naroča se pri uredništvu »Jugoslovanskega Obrtnika«, Pražakova ulica 3. g Izplačevanje premij za bone. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: »Gospod finančni minister jo z odločbo z dne 5. junija 1921. D. br. 5725 odredil: 1. V bodoče naj se izplačujejo premije za kronske bone, vplačane v času od 15. meja do 15. junija 1919, samo na podlagi spiskov, ki jih je prejela generalna direkcija državnih dolgov od bank, ki so posredovale podpisovanje kronskih bonov, in če so boni v spiskih označeni kot boni s pravico do premije. 2. Naknadno naj se izplačajo premije za vse bone, ki so bili že izplačani brez premije, Če imetniki dokažejo, da so bili boni vplačani v času od 15. maja do 15. junija 1919. Izplačilo po točki 2. naj se izvrši samo po nalogu generalne direkcije držav, dolgov. Vplačana delniška glavnica K 30,000.000. Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. SLOVENSKA BRMKH Telefon št. 567. -- Čekovni račun 12,205. LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, nasproti »MESTNEMU DOMU". Izvršuje vse bančne posle ===== najkulantneje. Izpililo se je zlato verižico, ua pokrovu J. Z. od Frančiškanskega mostu do južnega kolodvora. Pošten najditelj naj jo izroči upravi „Slovenca" kjer dobi tudi nagrado. Prvovrsten mzor szea ksk iK.oy dler, Ljubljana Sodna ul. ll. Za manjše iupnišfie v lepem kraju se išče pri- nnonmlinjil sekaj delana prosta jJUjjJUUilljU. poiju. Ponudbe in zahtevano plačo na uprav, lista pod št. 2247. [jrjjplijrn vešča slovenskega in nem-UblibljiLUt Skega ježlka, sprejme za čas počitnic v katoliški družini na Hrvaškem mesto domače vzgojiteljice in je lahko tudi pomoč gospodinji pri kuhanju. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St.2226. Vflipnpr 1{1 ima vso ostalo pri stariših, (UJbllbb) se sprejme takoj za čevljarsko obrt. Kje, pove uprava lista pod št. 2198. JOSIP (5REBENŠEK Slikar in pleskar, za stavbe in pohištvo Kranj, Rožna ul. 63. se priporoča si. občinstvu za vsa v to stroko spad. dela. prameni mkovrsfoe živali kot veverice, psi, kanarčki, dobri pevci. Fran GioboCnik, trgov, potnik Kresnice. ClannvaniD za tak°i ali 3 septem- kMUUUlUUjC brom proti dobremu plačilu išče akademik. Ponudbe na upravo pod »Vojvodinec « Pnhi^tVfl Se P°P°lnotna novo iz oreho-1 UlilOliU vega lesa se radi selitve za polovično ceno proda. — Poizve se pri upravi .Slovenca* pod št. 2239. Naprodaj je dobro ohranjen še malo rabljeni KOSilDl SlTOj Sp^rfan Mlheičič valjčni mlin Studa pri Dom-ialah. 2C0S EleRtromonterje ki znajo samostojno delati pri uličnih na peijavah, sprejme mestno poglavarstvo lanjaluka v Bosni. — Ponudbe z za htevo plače na poglavarstvo. 2236 Slroj za cementni M z lepimi vzorci, kompleten, se proda na Glincah št. 37 (TrlbuC). 2189 Vila na Bledu fino opremljenih sob, vsaka s svojim vhodom, s kuhinjo, ledenico, veliko kletjo in 4 kabineti za posle i. t. d. z vso opravo, posodo in finim čolnom vred se proda. Naslov se izve v upravništvu »Slovenca" pod št. 2183. Na sianovanje in n« a«? se sprejmejo mlajše deklice boljših rodbin. Ravnotam se sprejmeta za takoj dve gospodični na dobro domačo hrano. Kje, pove uprava lista pod št. 2174. ZS pleskarska io Brska riplaiinina IVAN BRICELJ, Dunajska IICIUVlliLD cesta 16, se priproča. - izvršitev točna, cene zmerne. Proda se nova rnaHna Cflha orehov kompletna OPUtUU SUlJO, masiven les. Ogleda se v Božni ulici štev S. Proda se kompletna mlinska naprava s 6. kamni in stopami. Kje, pove uprava Slovenca pod St. 2264. Pozor kolarji! En vagon jesenovega iesa izžaganega različne mere takoj za rabo Ima naprodaj Uatija Kozamernik, Dobrova št. 33 pri Ljubljani. 2500 tuc. sukanca znamke .VIGOGNft* št. 24, 30, 36 beli in št. 30, 36, 50 črni se proda najvišjemu ponudniku. Proda se tudi v 2 ali 3 množinah. — Ponudbe na upravo lista pod Sukanec 22. 3. cm pianmo dobro ohranjen se proda. Naslov pove uprava lista pod št. 2224. Hiše, vile, posestva kdor jih želi kupiti v Zagrebu, Hrvatski, Slavoniji, Primorju, naj se s polnim za-dnanjem obrne na naslov Ante Delak, Zagreb, Ga jeva 34. Župni urad na Vinici razpisuje službo ot*ganista Dohodki so: mesečno K 300., prispevek za stanovanje, Štolnina mesečno okrog K 100 nekaj prostovoljne Mre o sv. Treh kraljih. Prednost ima obrtnik. m Več NI za pleskanje železniških mostov sprejme tvrdka Josip Jug, Rimska cesta 16, Ljubljana. priden, zanesljiv, vajen koni se takoj sprejme. Hrana in stanovanje v 'J hiši. Plača dobra. Ponudbe na: Ljubljana poštni predal 79 Filip Pečenko zaloga pletenin-galanterlje. Lastni uvoz. Ljubljana - Turjaški trg Prodam STAVBNO PARCELO z mizarsko delavnico. Kje, pove uprava Slovenca pod št. 2234. Prodam popolnoma nov kompleten ©tekte©m©to3r 4. ko o j. s. vrtilni tok 220 Volt, 1430 obra-tov. Kdo pove uprava pod št. 2262. OPEKA" zidna, lepa, tolčena na roko, se prodaja po dnevnih cenah pri V. Mdller Zagorjo ob Savi. ŠlVRUfil STROJI najboljši in po nizki ceni ravno došli. Kupci! Nezamudite ugodne prilike. Se priporočava Rebolj & Jazbec, trgovina Kranj. Slavnemu občinstvu priporočam svoje čevlj. delavnico. Sprejmem nova dela in tudi-popravila. ti os .p Salamon, Erjavčeva c. 2. naprodaj. Več se poizve pri Fran Vrisovca, kovač, Bohoričeva nI. 6, Ljubljana. ■B8ai9ziiinaaiis«aBRBS3iKi!i;nBa 13981 m z vrtom in stavbiščem na Domobranski cesti štev. 7. v Ljubljani v dobrem stanju, v pritličju in v I. nadstropju po dvoje stanovanj, stanovanje tudi v kleti, v I. nadstropju parketna tla, stranišče z izplako-vsnjem, hiša kanatizirana ter do leta 1925 davka prosta, se proda dne 27. junija 1921 ob 9 uri dopoldne potom prostovoljne sodne dražbe v pisarni notarja elr. Kuhar a, Kolodvorska ul.ca 3., &.«u&ijana. Skupna stavbna vrednost stavbišča (432 ma), vrta (534 m2) in poslopja 202 (m') ter železne in lesene ograie K 645.030. Izklicna cena 500.000 K. Dražbeni pogoji so na vpogled pri not. dr. Kuharju Velika zaBoga: dvokolesa, otroški vozički, šivalni In razni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejme se v popolno popravo, za emajlir.z ognjem in po-nlklanje: dvokolesa, otr. vozički, Siv. in re-z nI stroji in deli. Meh. del. Karlovska c. 4. hlodov Prevzamem večjo množino za tako|§nJe rezanje proti plačilu pod ugodnimi pogoji na svoji Jagi. Ivan Šiška, parketna tovarna in parna žaga v Ljubljani, Metelkova ulica 4. Spalna soba fino težko delo in nekaj druge oprave je naprodaj na Ollncah št. 37. (Tribuč). Dobi se Sv. Petra cesta štev. 79. led i vabi na svoj redni občni zbor ki bo v nedeljo, dna 26. t. m. ob 8. nii zjutraj v hranilničnih prostorih. Dnevni red; a) čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; b) poročilo načelstva in nadzorstva; c) rač. zaključek za 1. 1920; d) volitev načelstva in nadzorstva; e) slučajnosti. Odbor. Proda se enonadslropea Hiša skoraj nova, vodovod v hiši, pripravna za vsakega obrtnika ali tudi za Ame-rikanca, stoji zraven dveh tovarn na ljubljanskem predmestju. Pismene ponudbe na upravo „Slov.M pod »BlSa«. Malinovec sladek in pristen razpošilja najceneje Industrija sadnih Izdelkov v Selnici ob Dravi. Iv. Šare in drugi nudi zidno in zarezano strešno opeko ročno in strojno delo. Unloa" pivovarne večje število se proda po ugodni ceni pod notranjo vrednostjo. Samo pismene ponudbe pod,Union' na upravo tega lista. Proda se iz tukajšnje kleti: 1200 litrov rizlinga 12-4 močan, 17 letnik za v boltilke, 1600 kg kakao, 600 vreč od kave in riža. Pismena vprašanja pod »Zelo poceni 21« npravi Usta. Bukovo ogl)e Prodam 10 vagonov bukovega oglja. Ravnotam se sprejme na samico zanesljiv Žagar za takojSnji nastop. Ponudbe prosi: Josip Pla ikar, Ljubljana, Dolenjska c št. 5. V Ebenu št. 19, pošta Kočevska Roka v Jugoslaviji se proda takoj enonad-stropna vila, pripravna za gostilno in obrt, ima 5 sob 2 Kuhinji nekaj pohištva s kompl. posteljami, hlev, sadni vrt z dobrim sadiem, senjak, 2 senožeti, 2 njivi, 1 gozdič, dobro kapnico. Vprašati pri lastniku L Grabner-jn, Celovec, Sahnhofstiasse 47 ali pri okr. gozdarju S ti. Li.e! z v Ebenn, pošta Kočsvska-Re-ica pri katerem naj se kupci predogledom oglase. — Posredovalci izključeni. Arhitekt in mestni stavbenik VILJEM TREO Ljubljana, Gosposvetska c. 10 Telefon interurb. št. 103. Ustanovljeno 1. 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune. E (Holzstab-gewebe) za strope in stene izdelujem z najmodernejšimi stroji ter dobavljam takoj v vsaki množini najceneje Jos. R. Puh, Ljubljana, Gradaška ul. 22. Telefon 513. "N pooblaščeni borzni mefetar, ZAGREB, Sv. Doli 19. Posreduje pri nakupu in prodaji državuib in vrednostnih papirjev izplačilih in čekih na zunanje trge in tujem denarju Telefon: 6—69. Brzojavni naslov: Vučkov, Zagreb. R. SMIELO WSK1 siaviienik ■ LjUBLjlll Rimska cesta SL2. Nudi se doHro žgana opeka prvovrstne kakovosti do mm cenah. ■ BBRSI]IIIIII1II1IB1II1Q ■ ■ ta H a a H U n a B B H U ■ ta a lana s lOOO kron nagrade tistemu, ki preskrbi v Ljubljani ali na periferiji mirni stranki brez otrok stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in prltiklinaml. Ponudbe pod »Mirna stranka 2219. na upravo lista. OBROKE Harmoniji, violine in vso glasbene po-, rebščine. S.runo na debelo in diobne, MIuhz Ireznik, bivši učitelj Gtasbono Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana. Pozor! Proda se obstoječe iz 3 stavb. Poizve se v Božni dolini St. 150. pri LjubljanL Klobuke m slamnike vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Stolrn poŠta in železniJka postaja Domžale pri Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka Kovačevič i Tršan v Prešernovi ulici št. ti, kjer se sprejema v sredo in soboto. sladno kavo, kavine konser-ve s sladkorjem kavine konser-ve brez slad-1 korja in marmelado nudi po najnižji j ceni in v vsaki množini mm družili! »TRIGLAV" i tovarna hranil v Stnarci pri Kamniku, i Kupuje tudi tozadevne surovine.1 š4@kfro2®hrsi£aa tovarna družba z o. z. LfabSjana, Dunafskac.75 izvršuje: Transformatorje, in motorje, stikalne naprave in aparato. POPRAVLJA: vse vrste Elektr. strojev in aparatov GsneraSno zastopstvo svetovne tvrdke Dunajska cesta St. 13, LjubSjsna. šivalni stroji Izborna konstrukcijam elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1.1867. Vezenje poučuje brezplačno. Sfrogi „Httl.ERM Ceniki zastonj in franko. 2z prul2a fsgarn: , iSfvrla, iftaiiffsijarsd. E Tovarne eEekMčnSh kablov in elektrone iice. VEL5KA ZALOS5A: Motorjev, kablov, vrvice in izolirane cevi. Tel. 142 in 230. Poštni prodal 144. Ml«, posžgsise, stesaice, ščurki n »ia 6;ola.zaa mora poginiti, ako porabljate mom nmliolio prel«ku5unn in sploino hvalioua, sredstva, kot proti poljskim in lii§nim mišim li 18. r.n podgano h. io; ™ j.inrke posebno mounu vrsta K SO; tinktura za atenioe K 15-muoovaloo moljev II lu in so; ... naolt proti mrčei som It 10 in 20; mattilo pron uSem Dri ljudeh 'v? ~ za uSl Pri živini 6.-».; pra. sok KO. nii v olMolil in .,arilu K 10 in 80; tin-It tur a proti m;'čosu ur uaflju in zoienjaai (unioov. rastiui) 1'msek proti mravljam K10 1 oSlijapo povzetju Zavod Bft oksport M. Jiinker, Petrinj3ka ul. 3. Zagreb 39. Trgovcem pri vočjfiin odjemu popust. mesini tssars3—fr—7/—7/—7/——7/ZZ7'—»—7Z^r~7/—7/—7/—7/—7/-~7/—7/—7/—7/~m Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I (začasno v prostorih Zadružne zveze). Podružnice: DJiLKOVO, MRRIBOR, SOMBOR, SPLIT. Ekspozitura: BLED. - Interesna skupnost z Vseopčo Za-natlijsko banko Zagreb in njeno podružnico v Karlovcu. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. Ravnokar In z najnovejšim matorlalom opremljena fine, lahke, strok, delo z lesenimi petima ali usnjatimi, izdeluje po meri K* Florjan«« čevlj. mojster Mestni Dom. (poprej Vzajemno podporno društvo) 13 LJ Sili LIHIH I, HOSlfiRESM TRS 19, poleg nunske cerkoe obrestuje hranilne vloge po čistih Gornje Izdeluje vsakovrstne tiskovine za urade, vojaške oblasti, notarje, trgovce ln obrtnike, društva In zasobnlke. •• Tiske knjige, brošure In časopise. --Umetniške tiskovine In barvotiske vseh vrst. -- Postrežba strogo solidna In po konkurenčnih oenah. — Proračuni In vzorci črk brezplačno na razpolago. --Lastna knjigoveznica izvršuje vsa v knjlgoveško stroko spadajoča dela. Lastna i:delovaln!ca Stampiljk Iz kavčuk a. vzorce in strokovne rizbe po meri ali brez mere izdeluje najhitreje K. Blatnik, čevlj. mojster SKOFJfl ul. 13. Ljubljana. NajveCja zaloga klavirjev in pianinov _ v LjubljanL Tvrdka J. DOLENC, IgMp T Ljubljana, Hii&erieva w T ulica Stev. 5, priporoča za nakup najboljše inštrumente Izvrstnih tovaren po najsolidnejšlh nizkih cenah. p?3 Za hranilne vloge jamčijo člani z jamstveno gSaonfCD 3,30a.«0a H ter zakladi v znesku G00.000 H. 88 Fosojila na zemljišča, osebni kredit (menice, tekoči račun), na zaznambo službenih prejemkov i. t. d. | Prodaja srečk držaune razredne loterije. w Raznovrstne stole, politirane, vrtne za-■ B klopne stole, vrtne mize, hrastove in bu- kove deščice ima vedno v zalogi Ciril Primožič, mizarstvo in parkete LJUBLJANA, Trnovski pristan 1. ia. splitski se dobi pri tvrdki — Mihael Omahen, Višnjagora v vsaki množini po nalnižj* konkurenčni ceni. Takojšnja dobava, sveže blago, dobavno na razne postaje franco. Ljubljana 3, Mestni trg 23. pieomatiko Miri-LOP - RF.ITHOFFER - HUT£i2iršSQH priporoča IGN. VOK, Ljubljana, Sodna nlica št. 7 Majvečja zaloga ur, zlatnine in sre-brnine. Lastna proioltolirana tovarna ur v Švici. če rabite Siv. Stroje za rodbinsko ln obrtno rabo, Igle olie, ter posamezne dele. Istotam vse potrebščine za šivilje kro ače ln čevljarje ter vse galanterijsko blaa;o na drobno in uebelo Cene solidne! Postrežba točna (prej AUSTRO-AMERIK ANA) ] Trat - Amaolku ^^ff^S^rte J mesečno. — Pojasn la in prodaja voznih listkov. J Bim©m Km®tak za pode. »MBRAKL«. Emajlni lak. »MERA&L«. Branotlne. Ceniki se začasno ne razpošiljata S FOLNOGUMIJAšTi OBROGl za tovorne avtomobile za kolesa in avtomobile 2ašairag©sto predvojna kakovosti ičaeSosa^r.a tr^eSr.ost! Tovsrna: Bratislava • PetrSaZka. Prodajalna: Parametri •Summiindustrie, Wien VK; Neubau^asse 7. najceneje. Mamon godeno in negodeno v vsaki množini kupi Mehanična vrvarna, tsrilnica in prcdilnica Anton ŠinkoVee, igranj mGfosupI Ponudbe je nasloviti na tovarno v Grosuplju. LJUBLJANI! Gosposvetska cestr. 14, R. RHNZ1NGER Z™'*™ Špedicija, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče, podjetje za prevažanje blaga južne železnice. za kuhanje žgsnia od 20, 30, 35, 50, 60, 70, 90 i 98 litrov kakor tudi bakreni kotli za perilo in mali bakreni kotliči ter medeni kotliči za sneg dobe se pri ,METJILLUM' d. d. za promet železa, kovin in tehničnih proizvodov. ZAGREB, ILICA Stev. 134 Zahtevajte ceuike. Vsake vrste laneno prejo dobite v poljubnih množinah pri Mehanični vrvarni, terilnici ln predilnici Anton Šinkovec, I^anj* Grosuplje. Vprašanja je nasloviti na tovarno v Grosuplju. v pravih juta-vrečah ter ostali gradbeni materijal po nitklh ceneh razpošilja promptno GRADIVO", Z&ar.EB, Trenkova C, Telefon: 11-27. Brzojavi; .GRADIVO' Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj Uubllana, Maribor, Metkovič, Opatija Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji Jugoslovanski tiskarn* v Ljubljani, Odgovorni urednik Mihael Moškerc v LjubljanL Izdaia konzorcij »Slovenca«; STran 9, 5UOVENEC, Hne 25. junija T921". Štev. 142,