Posamezne Številke* K avadne Din —"75, ob nedeljah Din 1'—.
.TABOB* MM« mmk imm, nmmm
Md«I)( la pran&M; «b V. wi i > aacfačaj-
i MSMaaje** <hu ter etan«
p* poiti D K>*—» n kw D lfr —,	m	4aa
■% M mln-iie P nraN pa ih|MW>.
M—žm m pri yw «XAI mmiaog. j«Ki»ib
dhv-v <
Poffailni ttadiuneisM Ceise G^nasnj® Sfev. sji« “TSO
Naslov
mn;
P oianena Stevflkes Navadna Din —SJS, ob nedeljah Din lv^
UREDNIŠTVO . ^ « Mai. *. )llržu f-T» «1. M ^ L. dm^
•trojM*. Tdl«fM jotcnob- it 2^ UPRAVA m n>W> * hrfnil.it
<***.«, p*i!£rj-tmI
i-a 24- - SHS p«t>>UM u— o ,iei
N« or»aw, tam +■■■> m m ■1» - - ..
Maribor, nedelja 18. aprila 1926.
Leto: VII. — Številka: 87.
Vlada manjšine
Nov klub radičevskih disidentov. —Kateri poslanci so Šli za Nikičem in
Šuperino.
Političen položaj
Maribor. 17. aprila.
. Kai-smo včeraj napisali o novi vladi, drži. Njena življenjska doba bo kratka Jn Svetozar Pribičevič jo je pravilno krstil ^»muha enodnevnica«. Kajti položaj se ni cisto nič razčistil, pač pa so se radiji Prepričali, da so se grdo ušteli. Računali so namreč da bosta Nikič in Šu-perina razcepila HSS in potegnila za sa-£° najmanj 20 poslancev. Upali so, da se »o tudi davidovičevska sitranka začela ®®Piti. Ti nerealni računi so bili napačni. ■Kazen enega ali dveh poslancev ne pojde noben radičevec za Nikičem in Šuperino. žato radikali že groze, da bodo Nikiča in šuperino odpustili in restavrirali prejšnjo vlado. To kaže, v kako zagato so zašli s svojimi poskusi in kakšno neprebavljivo Kaso so si zvarili.
Stjapan Radič je bil pol ure pri kralju * Poslovilni avdijenci. Po avdijenci je prejel novinarje in jim govoril na dolgo široko o Uzunovičevi izjavi. Dejal je, Je trenutno poglavitna reč: boj korup-;!J1- Tudi Uzunovie je zoper korupcijo, nuna pa dovolj poguma. Korupcija se Je » naši državi tako razpasla, da .io je tretja-zgrabiti pri koreninah in izruvati. Rafalna stranka mora propasti, če se ne P° odločno oprijela čiščenja v lastnih vrstah, Korupcijonis-te jc treba vreči iz Javnega življenja..
. To, kar je povedal Stj. Radič, Je v Rjavnem res. Korupcija nas vse davi in tu “jv radikalni stranki se leže koruptivna *°lazen. Toda ta naša »aždaja« slovi že jjolgo in jo Radič že zdavnaj pozna. Niso tehtnosti očitki, zakaj je toliko časa J^Jasal z bojem proti nji in zakaj se je ve-Zal * radikali?
. I ravijo, da se tudi SLS ponuja v vla-k”1 čeprav stvar ni preveč verjetna, ka-. r™li se ji iz drugih‘razlogov mudi na odvi Samostojni demokrati e odločno .Uklanjajo sedanjo vlado. ^ ker je vsaka "f^mbinacija v teh nerazčiščenih razmerah ™sa i2 kart. ki jo mora celo rahel sunek Podreti.
*» CURifi (Avala). 17. aprila. (Izvirno), "eograd 9.12. Pariz. 17.35, London 25,18, ■Nevvork 518.125, Milan 20.84. Berlin Varšava 57. Praga 15.35, Dunaj ’ Rndapest 0.00725, Bukarest 2.11. s°'l)a 3.75.
Dnevna kronika
nviT*J^falilca Marija v Marijanskih Laz-
p'poročajo nam: V netek dne 9. t. m. "iutlr, i n 30 Pnsoela v Marijanske Lazny zdra . vanska kraljica Marija, da se lilču* v naiodličnejšem češkem zdravilke? ^ nadzorstvom prvovrstnega pra-s»ria /travnika, univerzitetnega profe-<}v0r ,“r- Mladjejovskega. Spremljata jo °sca<3ii ^aTna Madžičeva in major Vel*ko .Prihod naše kraljice je izzval nosti, 3an»nanje v vsej češkoslovaški jav goste ^!edysem Pa v tisku, ki je visoke Posebno6^* z izčrpnimi informacijami. PaliŠču Zanimanjc pa je zavladalo v ko-kot naii83!^16™’ ^ -!e	davna	znano
vaiic te »republikansko-demokratsko«, Veličan -KU Pa *e Prebivalstvo sprejelo Nj. ko da r ° s Prisrčnim navdušenjem, ta-Dak da mcsto in okolica nista tuja, am-Prijettm Počuti ravno tako dobro in __ cL”®kor v lepi domovini.
Odbor 2?,ne,,ik padlim Jugoslovanom. — tovni voiniI>0sta,vitev spomenika v sve-5roglas v ua^im Jugoslovanom je izdal ^eSkoOAr, atwcm opozarja, da je na Ščih pou^.?,-'u tleh na 340tih pokopali-bor predla	Jugoslovanov.	Od-
°nih ki cTEa\ ^'a ^ posmrtni ostanki ^teziii P0,^oPani na Moravskem ali v tam	v	Olomuc in da se jim
feražal ^ , »*to,>cin spomenik, ki bi naj Hi za ilVale?nost borcem, ki so se boba baiJ IdeaJe kaikor Čehi. Spomenik z«rajen 5« koncem iunija t. J-
BEOGRAD, 17. aprila. Politična javnost posveča vso pozornost sejam dveh najmočnejših parlamentarnih skupin, namreč seji HSS (22. t. m. v Zagrebu) in seji razširjenega odbora radikalne stranke (25. t. m. v Beogradu). Od rezultata teh dveh sej zavisi usoda sedanje Uzunovi^eve vlade. Parlamentarna kronika beleži za vladno staje sila zanimivo notico; namreč konstituiranje takozvanega parlamentarnega kluba HSS, kateremu
Radič v Zagrebu
ZAGREB, 17. aprila. Ob 10. uri dopoldne je prispel vodja hrvatske se-ljačke stranke Stj. Radič v Zagreb. Na kolodvoru ga je sprejelo okrog 50 oseb, med njimi 10 zagrebških novinarjev, ki jih je pozdravil prav prisrčno in jim izjavil, da je sestavil bivši trgovinski minister dr. Krajač komisijo, koje naloga je bila, da dožene in izsledi vse korupcijoniste. Ugotovilo sc je, da je bilo v knjigah Slaveqske banke črtanih več postavk v korist Rade Pašiča. Nadalje je Izjavil, da je bil en protokol, ki ga je sestavila komisija, izročen kralju, dočim je drugi na varnem mestu, dva pa sta v trgovinskem ministrstvu. Zatrjeval je, da se prične najostrejša borba proti korupciji. Dr. Nikiča je imenoval žeparjem in dostavil, da bi bil vsak žepar celo užaljen, če bi se Nikina imenovalo njegovim kolegom. Obljubil je, da bo kmalu prišla nova vlada na krmilo in sicer že pred 5. majem. Napadel je notranjega ministra Božo Maksimovima in mu očital, da je glavni povzročitelj korupcije. Radič se je odpeljal na svoj dom in povabil za popoldan novinarje, češ da jim bo dal važne in senzaci-jonelne podatke o korupciji, ki vlada v Beogradu.
pripadata ministra dr. Nikič- in Šupe-rina ter 5 poslancev: Tomaž Kovačevi6, Stjepan Klajič, Ivan Cardarovac, Ivan Batmaga in dr. Ivan Lončare-vič. Za klubskega predsednika je izvoljen Tomaž Kovačevi6, a za tajnika dr. Ivan Lončarevič. Kakor se dozna-va, bodo h klubu pristopili še štirje člani, tako da bo štel 11 članov. Vlada Uzunoviča razpolaga sedaj le s 151 člani in je še vedno v manjšini.
Skladatelj Anton Foerster t
LJUBLJANA, 17. aprila. Danes zjutraj ob 7. uri je umrl v Novem mestu komponist Anton Foerster v starosti 88 let. Podlegel je pljučnici. Pokojnik je bil rojen 1. 1837. na Češkem in odšel 1. 1865. iz domovine v Dalmacijo in nato v Ljubljano. L. 1909. se je preselil v Novo mesto, kjer je živel do konca svojega življenja. Foerster je na glasbenem polju mnogo deloval in velja za reformatorja slovenske .cerkvene glasbe in je znan po svojem delu »Gorenjski slavček«.
Smernice romunske zunanje politike
BEOGRAD, 17. aprila. Današnja »Politika« poroča iz Bukarešte, da je dal romunski zunanji minister inozemskim poročevalec kratek ekspoze o romunski zunanji politiki nove vlade. Povdaril je, da je glavni princip romunske zunanje politike, ohranitev status quo in konsolidacija miru v vsej Evropi. Izrazil je veselje nad tem, da je prišlo do zopetne obnovitve pogodbe s Poljsko, kar omogoča pristop Poljske v Malo antanto. Romunija bo sklenila tudi zvezno pogodbo z Italijo. Glede razmerja z Rusijo pa je povdaril, da bi se Romunija z Rusijo pogajala, če privoli Rusija v združitev Besarabije z Romunijo, sicer so kakršnokoli pogajanja izključena.
Mariborske vesti
Še malo odgovora — oa konec
In necessario miitas, in diibils libertas, in omnibus charitas.
Sv. Auigustin (v katoliški Sloveniji neznano).
»Slovenec« bi rad polemiziral z nami o verski doslednosti in nedoslednosti, pri tem pa trga naše stavke in razbija njihov celotni smisel. Poznamo to sofistično šolo že od nekdaj; najlepše je o modrijanih te sorte povedal katoliški duh Blaise Pascal v »Les Provinciales«.
Izobraženi krogi so nedoslednil Zakaj »Slovenec« ne pove. da je tudi duhovščin na nedosledna? Zakaj so tekom skoraj 2000 letnega obstoja krščanstva izhajale vse herezije, shizme in druge zmote iz duhovščine? ■ Zato, ker jc cerkev živela vedno od nedoslednosti in je bila dosledna le v nedoslednosti, ne pa v krščanskem duhu.
Problem zmote in resnice ni krščanski problem temveč občečloveški. Od indijskih mislecev, ki so pisali iJpanishade pa do modernega Bergsona ali Einsteina so si najboljši in največji duhovi vseh časov, narodov in ver stavili vprašanje o resnici. In ti. doktrinar votlook — vprašnmo z Župančičem — meniš, da si Jo ujel. kakor zajca v zajuko? Resnica je ena. toda naših ortnr^.rvv nasproti r>4 jo tisoče. dnUer
Maribor, 17. aprila.
ne bo verstvo s filozofijo in znanostjo vred postalo matematika. Prav radi tega zahtevamo mi svobodomisleci popolno prostost iskanja resnice. Lahko se kdo odloči za to. da nadde vso resnico v katoliških dogmati. ki imajo večnostni značaj, ker se naslanjajo na večne probleme, la-Iko pa jo išče tud5 v ateizmu, torej v sami negaciji.. Ali ne gre. da nam cerkev kaj šiloma vblja v glavo, da se polašča politične moči. da s terorjem ustvarja hinavce. lažnjivce in nasilneže, kakor jih je imela katoliška cerkev nešteto in ki sc Še danes skrivajo tudi v vrstah njene duhovščine.
Iz vsega jc videti, da bi »Slovenčev« apologet želel najhujši kulturni boj. Kar vidi se mu. s kako siastio se njegov fanatizem pase na taki doslednosti. Ali — ljudje so danes hudimano materialistični in se jim sploh ne ljubi, da bi se prekljali radi filozofičnih in verskih tez, antitez hipotez in sintez. Danes imamo gospodarske in socialne boje in fanatikom raznih miselnih struj se velika vtčina ljudi smeje. Stavimo, da si tudi jugoslov. episkotpat ne želi v naši versko heterogeni državi kulturnega boja, ker sl ga ne želi noben količkaj trezen človek. »Slovenčev« apologet bi ga hotel imeti, stavimo, da le pod pogojem, da bi bila posvetna moč na strani katoliške duhovščine in da bi potem svobodomislece v božjem imenu nategnili in jili preprčaval z argumenti je-če, pnšk in drugih modernih pripomočkov M ičt>nižka gloriia — če bi vodili
kulturni boj kulturni boljševiki — menda gg. okoli »Slovenca« ne bi preveč mikala, —
O sancta simplicLtas! — je rekel Hus starki, ki je prinesla poleno na njegovo grmado, v kateri je gorel radi »resnice«. Naj nam bo dovoljeno, da s tem rekom zaključimo polemiko, ki je čisto brezplodna. »Če »Slovenec« vidi v našem nagla-šanju tolerance nasproti vsem miselnim strujam, verovanjem, prepričanjem i. t. d. nedoslednost, prosto mu. Mi smo že zdavnaj spoznali v vsem njegovem krščanstvu veliko nedoslednost. To nam zadostuje.
Tosca. Gostovanje Mitrovičevih
To opero, ki je doživela v lanski sezoni 9 predstav, je naštudiral nanovo kot gost — dirigent g. Mitrovič iz Zagreba. V naslovni vlogi smo imeli spet med nami go Mitrovičevo, ki je žela za svojo lepo kreacijo novo priznanje. Utrdila in pomnožila je takorekoč svoj stari sloves. Svoj obsežni glasovni materijal ima danes že v popolnejši oblasti, dokaz da deluje umetnica neumorno na lastni izpopolnitvi. Za molitev v drugem dejanju, katero je s tako globoko občutnostjo podala, smo ji posebno hvaležni. Deležna je bila prisrčnega aolavza že ob vstopu na oder in ta se je stopnjeval od dejanja do dejanja. Kot slikar Cavaradosi je nastopil prvič g. Burja. Pel je uprav elegantno in njegov liriški glasovni materijal je prišel do veljave tudi v tej vlogi. Na pridobitvi te operne moči je gledališču čestitati. Za svoja predavanja je žel gosp. Burja prisrčno pohvalo. G. Govorov; (kot policijski načelnik Scarpia) se isto-tako poglablja in izpopolnjuje; živel je uprav v svoji vlogi. G. Kovič (kot begunec Angelotti) je nastopil prvič v tej vlogi. Zasluži posebno priznanje. Vidno se je zavzel za svojo partijo ter dokazal, da si more tudi glasovno pomagati. Gosp. Urvalek (kot birič Spoletta) ima,lepo tehniško rutino. Izborno je karaktiriziral premetenega lisjaka. V maski je bil pravi dobro pogoden in vse njegove kretnje so bile preštudirane. G. O k s a n s k i je bil tipičen cerkovnik. J c to ena najboljših njegovih vlog. G. Lobnik (orožnik), Š a n p e r 1 (ječar) in gdč. L u b e j e v a so ugodno absolvirali svoje majhne vloge. Zbor in orkester sta izvršila svojo nalogo z vnemo in za naše razmere uprav vzorno. Obe predstavi sta pač bili spet pod srečno zvezdo, ter sta tudi topot dosegli uspeli, katerega smo pri-ter sta dseeli uspeh, katerega smo pričakovali. O zanimanju publike govori zraven obojekrati nabito polnega gledališča še dejstvo, da je bilo točno ob osmi uri vse na svojih mestih in^da je vladalo nekako slavnostno razpoloženje. G. dirigent Mitrovič je bil deležen prisrčnih ovacij že ob vsiv*»u, kakor po poedinili dejanjih. Ne bomo pretiravali, če trdimo, da vidimo v tem na eni strani jasno izraženo spoštovanje in hvaležnost naše gledališke publike, na drugi strani pa tudi edino željo, imeti to umetniško^ dvojico 9pet kot stalno angaževani moči našega gledališča.	H.	D.
Obini zbor Francoskega krožka
Sijoči se jc vršil v prostorih moškega učiteljišča redni občni zbor tukajšnjega Cercle francais. Občnega zbora se je u* deležilo zadostno število članov. Otvori-la ga je predsednica gospa M a i s t r ov a* soproga generala, ki že več let načeluje društvu. V svojem nagovoru se je zahvalila vsem. ki so podpirali krožek s_ svojim delovanjem; mimo ge Grasellijeve ki vodi blagajno in vneto aranžira krož-kove prireditve, sta posvetila društvu mnogo časa in truda tajnik g. prof. G a-spari n in knjižničar g. prof. dr. K o t-n i k. Dalje je izrekla predsednica hvalo francoski vladi, ki je pozorno podpirala naš krožek na nemško-slovanski mujj, francoskemu konzulu v Zagrebu v sen«, prof. g. Mar te lu, ravnateljici * Vesne« in ravnateljema gg. dr. To min š eku in Pircu za ljubeznivo prepustitev; prostorov.
MOŠKO SUKNO
v bogati izbiri, kupite najceneje pri
F. MASTEK, MARIBOR, GLAVNI TRG 16
Nato je tajnik g. prof. G a s p a r i n poročal o krožkoveni delovanju v minulem poslovnem letu. Čitalnica je odprta oh oondelfkih, sredah in petkih, vendar bi bilo želeti da hi bila boljše obiskana. Časten uspeh zaznamujejo društvene prireditve, ki kažejo ugled in počasno naraščanje francoske kulture v našem mestu Prof. Marte! je priredil tekom leta troje lepih predavanj: o francoskih pesnikih, o vplivu francoske žene na umetnost in Tuniziji; prvih dvoje predavanj je bilo združenih tudi z deklamacijami, petjem in izr o ter nato s čajanko. Vrhu tega je predavala v čitalnici gospa M i l o v a n o videva o svojih Sipominih na Tunisijo. Francoski kurzi nazadujejo. L. 1923. jih je obiskovalo 191, 1, 1924 — 99 in 1. 1925 zgolj 39 oseb, d asi je Šolnina tudi sedaj .vrlo nizka — 40 Din ua mesec. Poglavitna naloga v novem poslovnem letu bodi: poživeti zanimanje za kurze, ker se ž njimi ustvarja kader prijateljev krožka in francoske kulture sploh. Poseben pomen imajo otroški kurzi, ki jih vodi ca M i-r o v i č in ki se lepo razvijajo. 'Poseca jih 36 učencev in učenk v starosti od do 12 let. Odbor je pridno delal, vendar pa je treba iskati novih sredstev, da se poživi zanimanje za francoski krožek. — Prvotno navdušenje se je po stari slovenski navadi razblinilo; prijatelji francoskega naroda, njega kulture in jezika so dolžni, ,da vstopijo v krožkove vrste, ker je Cercle edina reprezentanca teh stremljenj v našem mestu.
Blagajničarka ga Graselliieva je poročala o stanju blagajne. Krožkove finance so nekoliko trpele radi padca fran ka. Blagajna izkazuje 5378 Din prebitka in posebej še v frankih 3500 fr. Finančno stanje je tedaj razmeroma ugodno.
Zanimivo poročilo je podal knjižničar g. dr. Kotnik. Knjižnica Franc, krožka se je tekom zaključenega poslovnega leta pomnožila za 221 novih knijig, ki jih je .večinoma prejela kot darila: 106 jih je poslala francoska vlada. 85 pa Francoski institut v Ljubljani, ostale je krožek kupil. L'iiisko leto je knjižnica vzrasla le za 121 zvezkov. Skupaj šteje sedaj knjižnica »Franc, krožka« 1006 zvezkov; za Maribor častno število. V čitalnici so bili doslej na razpolago 4 dnevniki in 16 revij poslej• bosta 2 ^dnevnika- in 13 revij. Med revijami so sami krasni produkti francoske . grafike, znanstvene, umetniške in ženske revije, ki morajo zanimati slehernega, ki količkaj razume francoski. Izposojenih je bilo 1280 knjig, na mesec tedaj okrog 100 knjig, kar priča o dokaj živahni frekvenci. Najrajši so se eitali novejši pisatelji, med njimi zlasti Zola, Anafcole France, Mauipasant. Bcnoit in drugi, če vzamemo, da predstavlja vsaka knjiga povprečno vrednost 40 Din, je knjižnica .vredna okros: 40.000 Din.
Vsa poročila so bila sprejeta s priznanjem. Nato so bili izvoljeni znova v odbor razen onih odbornikov, ki še jim ni potekla v pravilih določena doba, gg. inž. Fii.hr er (podpredsednik) ga Gr a selil i j e v a. prof. Gašperin, Janko G o r-šič in V. Kunst, za preglednika računov pa gg. sodni sv. Janko Sem e c in inž. Janko Kukovec.
Med slučajnostmi se je obravnavalo Vprašanje, kako poživeti zanimanje' za društvo, o čigar nacionalni in kulturni važnosti za Maribor ni diskusije. Sklenilo se je, da se bodo Cerclova stremljenja bolj propagirala v listih in tudi osebno, s posebno pozornostjo pa se bo gojila družabnost. Tako se bo priredil tekom maja Izlet v okolico s piknikom. Navdušeno je bil sprejet predlog, da organizira Čercle za prihodnje leto izlet v Pariz. Odboru ise je poverilo, da ga začne že sedaj srno-treno pripravljati. Glede obiska v čitalnici se je povdarilo, da ni treba, da bi vsak obiskovalce znal govoriti francosko; saj so že ilustrirane revije same na sebi vredn«;, da si jih vsakdo ogleda. ČJnuarina (znaša letos in tudi prihodnje leto 30 Din.
Želimo Cerclu francais kar največ u-speha, njegovo koristno in častno delo pa bomo po svojih močeh podpirali in seznanjali ž njim našo javnost.
bolniki jo čutijo. Gorko solnce siplje tudi njim tolažbe. Ne rasto samo nove cvetke v travi; tudi v človeških srcih poganjajo Temu poganjajo skromne vijolice nadej, onemu bohotne vrtnice ljubezni. Težko njemu, ki čuti tudi sedaj zimo in led v notranjosti. Starci prihajajo na' solnce, — rezervirani sicer, kajti ne zaupajo preveč mesecu, ki ima črko »r« — in opazujejo z očmi. ki so videli že mnogo spomladi brsteče kostanje in zelene breze, pa se spogledavaio med sabo. kakor da bi hoteli
reci:
Pomladanski
Maribor, 16. aprila.
Koga«e bi mikalo, na zrak in na solnce. pod vedro nebo in v zelenečo, prirodo? Vesele dneve imamo. April je proti priSa-KOvanju miren in prijazen; najbrže so se prejšnji meseci dovoli »iztresli« in sc april ne zave svojih slovitih muh. Toplo solnce Bas bosrati z žarki od jutra do večera: rsajk zarek je vreden cekina... Pomla-
se ČUlti tlld' "a ulici, ptripanje mesta je živahnejše; ljudem se jerejo z obrazov spomladanski odsevi, iludo zagrenel mora biti Človek, ki ga ne n vznemirilo veliko kvašenjc v prirodi. S tt* bi obcufH ysai ene radosti več. Še
Zopet ena. pomlad. Zadnja?
Tudi njim bo pomladansko solnce na sejalo semen v srce. In vzklile bodo nade je. Lepo je življenje, dokler lahko človek veruje vanj in pričakuje od njega vsaj skromnih darov. Ali kdo ve, kedaj padejo njegove slane in zamore cvetlice upa v srcu. In zazija človeku nasproti krut o-braz prirode, ki tir ja odkupnino za življenje: smrt in razpad!
Najsrečnejši so vedno otroci, ki so v svoji naivni brezbrižnosti podobni pticam, ki čivkajo v drevju in nič ne vedo ne za krutosti prirode ne za težko odkupnino smrti. Pomlad je čas otroškega paradiža. Koliko sc jih poganja po parku in posega po rožicah onstran okraj, zakaj —kaj je bližjega otroškemu občutju kot cvetlica? A njihovo solnčno veselje pozna samo en oblak. Kakor koklja posvari piščance, če se bliža jastreb, posvare matere svoje malčke na trati: — Straža, straža!
Grozepoln bav-bav, ki pa včasi ni tako strog, kakor so strogi predipisi. Meščani čutijo težnjo po prirodi in otoci jo čutijo najbolj. Ali v samem mestu je priroda stisnjena in ponarejena. Kaj bi bilo, če bi v parku zavladala ipopolna svoboda? Matere, ki dovoljujejo otrokom njihov sicer naraven užitek, nimajo socialnega čuta. Park s cvetlicami vred ne more rabiti enemu ali desetim otrokom, ampak tisočem. Vsi imajo pravico*, da tu občutijo lepoto prirode — četudi v izumetničeni in neznatni obliki.
No. pa ni vse tako rožnato spomladi, kakor se komu zdi. Le pojdite po ulici: nenadoma zabredete v meglo prahu, ki ga dvigajo avtomobili in vozovi. Tu se spomnite grozečega »Menel-tekeJ-faksi-na«, ki ga je zapisal v našem listu naš higijenik.
— Ne namakajo dovolj cest — slišiš iz vrst penzijonistov, ki zmerom kritizirajo take reči.
— To vam je Narodni blok!
— Tudi socialisti niso bili drugačni.
— Meni Lieber, aueh in der Friedens-zeit war so...
Tako se prerešetavajo komunalno-po-litična vprašanja na gorkem solncu. med zelenečimi kostanji, pod sinjim nebom — in čas gre in ljudje se menjavajo.
Toda to še ni vse. Zdajci slišiš od nekod:
- Ali že veste, da so Radiča vrgli iz vlade?
— Kaj pa bo zdaj?
Eden skomigne z rameni, drugi se ta-
jinstveno muza. On ve nekaj. Bog ve, kaj bp. —
Vsekakor bo zopet nekomu dobro. — Srečaš na ulici »narodnega voditelja«, ki inia sedaj konjunkturo. Obraz mu sije: cj, brihtna glava, razume politiko. Pozna se mu, da razume. In še ne pogleda te. Prav je imel. da je šel s to čredo. Lahko bi bil zajadral v kako drugo stranko, — prepričanje nastopi šele po sprejemu — ali j vražja« pamet je v njem. Spozna se, pa je...
A radičevci. ki .so izgubili igro. sc zbirajo v skupinah in razpravljajo »o situaciji«. Pa ravno zdaj jim je beograjska vihra razdrla hišo. Prav sedaj so brez strehe ...
Medtem pa. sije solnce in vsem ir se smeje glupim skrbem, ki rojijo človeku po glavi in napihnjenim veličinam, ki igrajo svoje smešne vloge, meneč, da imajo drugi pred njimi zares tak rešpekt kot oni pred sabo. Smeje se nebo in veseli dnevi gredo mimo nas in človek je v njih zgolj neznatna mravlja, ki se trudi na svoji poti...
Nedelja ir Mariboru
Dopoldan:
Ob 11. ur?.
Rokometna tekma ISSK Maribor:
Ob y* 19. In H 21. uri.
Apolo kino »Pikantna afera«. Grajski kino »Ljubosumnost«. Ob 20. uri.
Narodno gledališče »Grofica rica«.
Ob 21, uri.
Koncert v »Veliki kavarni« »Evropi«.
Ma-
rn
m Izza kulis mariborske radikallje. G
dr. Fero M u M e r uam je poslal na našo notico »Izza kulis mariborske radikalije« natisnjeno v »Taboru* z dne 11. t. m. št 81 sledeči popravek: »Ni res, da sem jaz v svojem govoru na mestnem shodu radi kalne stranke dne 7. aprila 1926 v Mariboru primerjal »Tabor« z jedilnim listom Ravnotako ni res, da bi bil trdil, da mora SDS izginiti s površja. Takih trditev svojem govoru niti dobesedno niti smiselno nisem izrekel. Dr. Fero Miiller, I odvetnik v Mariboru«.
m Peti večer pedagoškega tedna. Sno-či je predaval strokovni učitelj g. Anton Skala o duševno zaostalih otrocih. Nie-srovo mnogo obetajoče predavanje je iz polnilo vse pričakovanje in je v polni meri zadovoljilo številne hvaležne slušatelje. Predavatelj je obširno opisal vplive, ki po vz roča jo duševno zaostalost: pole«: de-dičnosti pijančevanje staršev, bolezni itd, vzroke biološkega in socialnega značaja. Govoril je o vzgoji takih otrok in obravnaval na podlagi lastnih izkušenj vpraša-nje, kaj bi bilo treba pri nas storiti, da bi se vzgoja duševno zaostalih otrok izpopolnila po načinu naprednejših držav. — Predavanje g. Skale je bilo do konca zanimivo za slehernega slušatelja, ki je do bil ž njim marsikak nov pogled v skrivnosti otroške duše in marsikak dober mi gliaj za praktično rodbinsko življenje. — Nocoj bo zadnji večer pedagoškega tedna. Kakor smo že sporočil, bo predaval zagrebški vseučiliščni profesor dr. Ramiro Bujas o izbiri poklicov. Predavanje enega izmed redkih strokovnjakov te vrste bi moralo privabiti posebno širok krog slušateljev; stariši so prav glede izbire poklicev svojim sinovom in hčeram navadno slabi in pristranski svetovalci. V Ameriki in tudi v nekaterih naprednih evropskih deželah obstoje posebne posvetovalnice, na katerih se znanstveno pre iščejo posameznikove duševne zmožnosti. Kako drugače bi bilo med ljudmi, če bi se vsak posvetil poklicu, za katerega ima dovolj umskih, telesnih in moralnih sposobnosti in če bi vsako družabno funkciio izvrševali le sposoben človek! Zagrebški strokovnjak za eksperimentalno psihologijo bo povedal slušateljem veliko novega.^ zato smo uverjeni, da bo nocojšnji večer časten zaključek pedagoškega tedna.
m Predavanje slavnega učenjaka v Ljudski univerzi vzbuja mnogo pozornosti. Doslej je Ljudska univerza povabila pred mariborsko občinstvo le nekatere ljubljanske vseučiliščne profesorje, posih-mal bodo razen njih in domačih predavateljev predavali od časa do časa tudi znanstveniki in književniki iz drugih dežel, kar je docela pravilno, ker taka predavanja samo koristijo našemu izobra-ženstvu in so hkrati na čast našemu mestu in posebej še slovenski kulturi v njem. Kakor smo že sporočili, bo predaval v četrtek dne 22. t. m. dunajski vseuč. prof. g. dr. Strzygowski o izvoru in razvoju arijske umetnosti. Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike. — Naslednjega večera, v petek dne 23. t. m pa bo koncert mariborskemu občinstvu že znanega pianista g. K r o e m e r j a in violinskega virtuoza g. M i c h 1 a. Na sporedu so francoski skladatelji in h koncu Rus Čajkovskij. Priporočamo, da si zanrmanci ob pravem času rezervirajo vstopnice.
m Zaključno sobno streljanje na dobitke priredi glavna podružnica Slov. lovskega društva v Mariboru v četrtek dne 22. t. m. ob 20. uri v dvorani gostilne Pečnik na Rotovškem trgu. Člani in po njih uoeljani gostje dobrodošli.
m Vse najemnike opozarjamo, da se vrši jutri dopoldan ob 10. uri v Gotzo-v? dvorani velik protestni shod. Pridite vsi!
m Družabni večer z godbo eventuelno plesom priredi Gospodarsko in politično
TSK Merkur (prvenstvena) Ljudski društvo za magdalenski okraj v soboto vrt.	17. aprila ob 20. uri v gostilni »Korotan«
Frankooanova ulica.
in Občni zbor društva tobačnih trafikantov za mariborsko oblast se ic vršil v Mariboru dne 11. aprila t. I. v restavraciji Kosovo z običajnim dnevnim redom. Predsednik Franc Geč ie pozdravil navzoče zborovalce in delegata celjskih trafikantov tov. Finžger-
Radio koncert kavarna »Evropa«. Poplfdan:
Ob 14. uri.
Nogometna tekma ISSK Maribor rez.: TSK Merkur rez.
Ob 16. uri.
SK Ptui : SK Svoboda prvenstvena.
ja. Zalivali! se dr. Ravniku glede intervencij v Beogradu ter uredništvom časopisov, ki so podpirali društvo z objavami dopisov in notic. Poročal je, da se vrši ravno ta an t. j. 11- L m-kongres trafikantov kr. SHS v Novem Sadu. ki ima nalogo, da izvede organizacijo vseh trafikantov v državi, kar je socijalno in gospodarsko važnega ponlena. Obžaloval je, da društvo ua. ta kongres ni moglo poslati delegatov, ker je za kongres prepozno izvedelo-Po poročilih ostalih funkci.ionarjev se ie izvolil za leto 1926 sledeči novi od-< bor; Predsednik Geč Franc, podpredsednik Gnuš Miloš, tajnik Ko p in a Franc, blagajnik Golež Anton, odborniki Belle Franc, Bračko Bogomir, Niefergal Rudolf, Smogov c Lovro in Jakop Karol. Namestniki :	Strauss Amalija in
W e i s s Marija. Pregledniki: H a u P t* man Filip in Renčelj Štefan. Pri slučajnosti se je javilo več govornikov, ki so govorili o društvenih zadevah.
m Za ubogega tuberkuloznega delavca
z dvema otrokoma je poslal naši redakciji g. Jakob Zadravec v Središču .100 Din* Srčna hvala in v posnemanje!
m Vojaška godba ne bo jutri svirala V! parku, ker je službeno zaposlena.
m Revni invalid lepo prosi usmiljena srca za milo pomoč. Sedaj po 1 letu §eiri dobil stalno službo kot mlinar v Ptuju, ker pa mi primanjkuje denarja za selitev* vljudno prosim dobrotnike za denarno podporo, da se lahko ob pravom času prc' selim. Ker me vagon veliko stane, prosim pomoči da pridem do zaželjene službe in do 'kruha za se in svoje revne otročičke« ki so v veliki bedi in pomanjkanju. Da* rove sprejema uprava našega lista.
m II. velika dobrodelna tombola nižjih poštnih uslužbencev. V nedeljo, dne 9. maja t. i. priredi krajevna skupina nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev ob 15. uri na Glavne trgu veliko dobrodelno tombolo. V slučaju slabega vremena sc preloži na nedeljo, dne 16. maja t. I. — Vsaka tablica stanc 2 Din 50 p. Tablice prodajajo vsi pismonoši in trafike. Dobitki' sledeči: pet tombol; deset petin, petindvajset četrtirtk, 100 terno in 150 amb. Tombole so: 1 tombola: pohištvo (spalna soba); 2. tombola: Singer šivalni stroj; 3. tombola: zlata moška ura. »Alpina«; 4. tombola- moško kolo, »Neger«; 5. tombola: 4 metre bukovih drv. Nihče naj ne zamudi te ugodne prilike, vsak naj poskusi svojo srečo. Cisti dobiček je namenjen bolnim in podpore potrebnim poštnim uslužbencem, njih vdovam in sirotam-m Načelstvo Kovinarske obrtne zadrli' ge naznanja vsem svojim članom in pripadnikom. da se vrše pomočniške preizkušnje za II. četrtletje 1926 koncem junij®
1.1. Vsi tisti vajenci, katerim poteče učna doba najkasneje do 30. junija 1926. kakor tudi oni pomočniki, ki še niso položili pomočniškega izpita, sc poživljajo, da pred' Ioze lastnoročne prošnje,za pripust k prC' izkušnji, opremljene s potrebnimi listinami kot spričevalo učnega mojstra, odpustnica^ obrtno nadaljevalne šole delavska knuzica itd., najkasneje do 25. maja 1926 zadružnemu načelstvu. Prepozno vložc' ne prošnje ne pridejo v poštev. Pogrebne tiskovine se dobe pri zadružnem načelstvu proti plačilu nabavnih stroškov nied uradnimi urami.
m Mestna Orjuna Maribor priredi v soboto dne 17. aprila 1.1. v veliki dvorani Na nodnega doma dobrodelni večer v prid odpuščenim trboveljskim rudarjem in njihovim rodbinam. K obiln' udeležbi vabi odbor.	733
m Čebelarska podružnica za Marib°C In okolico ima svoj prvi letošnji mesečni sestanek v nedeljo 18. aprila 1926 ob J* 3-uri popoldan pri čebelniaku gospe Doba) v Počehovi (v bližini Jeričevega vinotoča). Obravnavalo sc-bo pomladno prcglf dovanje čcbelnih ljudstev teoretično ,J1 praktično. Pridite vsi! Odhod iz Maribora skupno ob 'A2. uri od Glavnega kolodvora. — Predsednik.
m Kavarna »Evropa«. Dnevno radjo-koncert, ob nedeljah in praznikih tudi dopoldne.	TJ.
m Vinotoč pri g. RoubiČeku v Kainnjg otvorien.	7Dv
m P. it. občinstvo opozarjamo na da' našnii oglas kavarne »Fvropa«.
"	....	večcm>
m Panes nedelja jutranji in
koncert
lepe?!
v hotelu Halbwid1. Pri vremenu jutranji koncert ua vrftf.
■iV^Marffiora. 3se i& akrila 792«;
»T ISO« u'-
Sfrafl 8.
Zasebni nameščenci
Konflikt med trgovskim ^remijem in nameščenci.
(Iz vrst privatnih, nameščencev.*)
Trgovski grem« je na svojem občnem zboru proti vsem prejšnjim običajem in ,zakonskim določbam sklenil podaljšati delovni čas v trgovinah od 8 ut na-10 in celo na 11 mr. ne da bi bili popreje o tem obvestil nameščence ali se vsaj z njimi ■pogajal. Tudi se namerava Odpraviti kar 9 'praznikov v letu.: Ker gre v tem slučaju za temeljne' pravice priv. nameščencev, K' .so,si jih po dolgih bojih težko, izvoje-•-.VaiL je razumljivo, da se jih’ ne puste iz-trsratj brez vsakega odpora, samo radi dobička trgovcem na ljubo. Gremij ni Smatral za vredno obvestiti nameščence
0 nameravanem podaljšanju delovnega čaša. ali.pa vsaj v medsebojnem'sporazumu potom pogajani mirno poravnati *aaeVo. kakor p.redpis-tiic-to zakon in obi-
Sedaj so zastopniki gremija .smatrali za pravilno v zapovedujoči obliki zahtevati na shodu pomočnikov odobritev nji-novih zahtev. Šlj so dalje, stav ili pomoč-"*°rti.riož na vrat in grozili z odpovedjo Kolektivne pogodbe, v slučaju, da tte sprejmejo,njihovih žalitev. Sedaj je jasno, W se naj iščejo krivci, če prenehajo to~ opevani »dobri odnošaji« med trgovci in pomočniki. Iz ooteka pomočni-. Sr,ega zbora tudi jasno sledi, da so se tr-govci zadelali proti vsem argumentom. 1X11 res kakor oni trde. da prebivalstvo ne more kupovati, ker so trgovine premalo casa oaprte, nesro ono ne kupuje, ker je "rez denarja. Dajte delavcem in uradni-Koni boljše nln.ee. potem bodo. krili svoje Potrebe tudi pri Burnem dolu v trgovina.]. — -Pa tudi rri odpravi praznikov nameravajo napraviti dober zaslužek in Odpraviti 9 starih praznikov ndi uvedbe
1 državnih praznikov. Torej trikrat toijko; Vsak pošteno misleči človek mo-i a priznati, da taka namera precej preko-
ae; vsak redni meščanski zaslužek. Končno
Pa nameravajo z vstvarjanjem razli-
111 e d nameščenci pomočniškega zbora lnx njihovimi ostalimi tovariši privj name-
f-oievati najlepše uspehe, ko niso bili notni samo v. svojih vrstah, nego so eno-'J0 nastopali tudi z vsem ostalim delavstvom. — f;nte.
..	|	Shod	zasebnih	nameščencev.	—
i.. torek, dije■ 20. .aprila 1.1. se vrši letoš-vi1. občni zbor društva privatnih name-;'$eiv'Cev’ P^ražnica Maribor. Prav po-^ one važnosti je razgovor o podaljšanju sJ^ega časa. ki ga nameravajo trgovci i molasitno imet)jati. Pokazalo se bo tedaj, So nastavljenci dovolj zreli braniti svo-
y * Objavljamo >leo* pojasnilo k zadnjič _ nasellv listu obelodanjeni izjavi trgov-,ie,V	javnost	o stališču obeh slo-
v• Pravilno informirana. Samo ob sebi sn	je	v takih socialnih na-
Vse° ^ stališče lista, ki je namenjen em lojem; nevtralno. — TJred.
je pravice, ali pa naj bodo še nadalje obsojeni na brez pome mbnost. Tu gre za pravico soodločevanja pri osnovnih zadevah priv. nameščencev.. Največja kriza je za nami in zato je čas, da se nastavljenci zopet zavejo svoje moči, kajti poedinec ne pomeni nič naipram materijelni premoči službodajalcev, združeni nameščenci ■pa'so sila, ki bo v slučaju potrebe.uspešno branila svoje najsvetejše pravice. Vabljeni so tedaj vsi tovariši in tovarišice, — tudi neorganizirani. — da se shoda v torek zanesljivo udeleže. — Ente;
QbiInsk*,dayŠj9ne m doklade'; v,;;:
Veliki-vžupan mariborske oblasti je. z veljavnostjo 1.. a/p rila 1926 odobril proračun vmesene občine:Maribor,' ki,ima sedaj prayicoi; pobirati sledeče občinske doklade,' samostojne naklade' in davščine:
1.	100 (sto)% doklado na zemljiški davek,
2. 40 (štirideset)doklado na hišni najemninski davek,
3. 100 (sto)%' doklado na kontingcito-vano in nekontingentovano pridobili n o, na pridobitno po drugem poglavju, na pla-čarino in krošnjar ibo;
4. 100 (sf?o)% doklado na rentnino: od občinskih doklad pod 1. do 4. so izvzeti oni direktni davki, ki so po zakonu prosti avtonomnih doklad;
5. 400 (štiristo) % doklada "na drž. trošarino od vina in vinskega mošta; ta do-kladni odstotek velja le do morebitne spremembe izmere državne trošarine;
6. Samostojna obč. doklada na sadjevec od vsakega potočenega hi po 5 Din;
7. Samostojna občinska naklada na pivo od potočenega hi po 60 Din;
8. a) Samostojna občinska naklada na navadno žganje od hektoliterske stopnje .alkohola po 200 Din; b) Samostojna občinska naklada na poslajeno žganje, in likerje od vsakega litra po 20 Din;. ’
9. Samostojna občinska; naklada od vsake steklenice .šampanjca po 25 Din;
10. a) 20 (dvajset) % gostašcina od najemninskega, donosa hjš; vb) 12 (dvanajst) %■ vodovodna naklada in c) 5 (pet)-% kanalska pristojbiiva.;,
11. 30 (trideset)% davščina, na prenočišča . pod pogoji, .navedenimi v naredbi pokrajinskega, namestnika za• Slovenijo od 16. marca 1922 Un lista št. 76/28 odnosno v naredbi bivše dež. vlade od .30. maja 1921 Ur. lista št 189/71;
12. Davščina na vozila po naredbah celokupne dež. vlade za Slovenijo od 30. maja 1921 Ur. lista št. 188/71 s spremembami po naredbi pokrajinskega namestnika za Slovenijo dd 22. maja 1922 Ur. ljsta. št. 165/59 in z delno spremembo §4 »izmera davka« prvo navedene naredbe v točki III. »tovorni avtomobili« po naredbi pokrajinskega namestnika za Slovenijo od 31. marca 1923 Ur lista štev. 154/33;
Umuncteenova polama sraSna fedia
	
'7;:	>
* V C'	
h ,;. ;> ’.£/•:	’■ * vi
	
	
Zračna ladja, s katero bo odplula Amundsenova eksroedicija na severni tečaj. je že prispela v Leningrad. Naša slika nam prikazuje zrakoalov pred usidra-niem na Letališču v Pulhamu, ki je bilo
sila otežkočeno in je uspelo šele po 2 in pol urnem naoornem manevriranju. O drznem poletu, ki bo. kaikor zatrjuje Amundsen sigurno usoel. smo že poročali in ga bomo sledili še naprej.
13. Davščina na ponočni obisk gostiln, kavam in barov kakor tudi igranje z kvartarni po 1 Din (odnosno s poviškom 2 Din) za osebo-po določilih naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo od 22. maja 1922 Ur. lista št. 166/59;
14. 20 (dvajset)% občinsko davščino na razkošje po naredbi pokrajinskega namestnika za Slovenijo od 8. decembra
1921 Ur. list št. 346/150;
15. 12 (dvanajst)% enotni veselični davek od vsake vstopnice enako kakor v letih .1922 in 1923 po naredbi pok-r.. namestnika za Slovenijo od 20 februarja
1922 Ur. 1. št. 44/18 in
16. Davščino od prirastka na vrednost nepremičnin po naredbi pokr. namestika za Sloveijo od 31. marca 1923 Ur. lista 158/36.	:
Socialni boSi Kislega človeka
Maribor, 17. aprila.
Jutri se bodo vršila širom naše države najemniška protestna zborovanja. Sigurno imajo najemniki dovolj vzrokov, da lahko protestirajo. Hišni posestniki razvijajo zase vedno večjo propagando in trde, da je v interesu države, družbe in kdove česa še, da se jim izročijo najemniki na milost in nemilost. Govori se. da jim bo vlada — vprašanje je le, katera in kakšna vlada bo na krmilu tam okoli oktobra — ustrcgla^v polni meri in ukinila najemniško zaščito. Mi sicer dvomimo, da bi si hotela katerakoli vlada naprtiti tako odgovornost, vendar pa ne izključujemo te možnosti in — kaikor vidimo — je ne izključujejo niti najemniške organizacije. Kako se postopa z najemniki, priča že sedanja praksa, ko se v vseh mestih mečejo na cesto številne rodbine, ki žive od dela v mestu in ki jim taka deložacija iz-podreže s težavo ustvarjeno ekzistenco. Zakaj teoretično imajo pač praVico do novega stanovanja, ali praktično ga ne dobe in si mo-rajo pomagati kakor znajo, dru žba ali država jim navadno ne pomore. Takih tihih tragedij je že zdaj veliko, a neprimerno več bi jih bilo. če bi se odpravila najemniška zaščita. Danes se mnoga stanovanja v nezaščitenih hišah pretvarjajo v dobičkanosne poslovne lokale, ker posestnik ne gleda na svoje poslopje 's' kakimi sentimentalnimi ali socialnimi čustvi, temveč hoče predvsem zaslužiti in samo zaslužiti. Če se gre k temu cilju rnagari preko grobov, kaj je dandanašnji komu mar, ko je denar naš malik?! Nanovo zgrajene hiše. ki pa jih je še vedno zelo malo, ker privatniki ne zidajo, dasi imajo pri novih hišah čisto proste roke, se vseljujejo dobro situirani ljudje, tudi taki, ki hočejo živeti v mestu le zavoljo udobnosti. Država ne zida drugod kot v Beogradu. pač pa drugod še zasebnikom odjeda stanovanja. Država bi hotela, da b! zidala razna podjetja, ali ona sama, ki je najbogatejša in največji socilni faktor, se zidanju stanovanj izogiblje. Tako nastaja obupen, položaj za one, ki morajo iz teh ali onih razlogov zapustiti sedanja stanovanja; neprimerno hujša borba za streho
; »3 &aše preteklosti
y ‘ • v’ * * '
£ ^ ° a J o. a i; - j. n S t u d e n i s k i s a m o-
tta	J« že v razvalini v bližini
taf p -en*e Konjice.v Konjiških go-' '-r-rikeiv pa je še precej dobro ohra-v «n\ baje žo celo cerkovnik stanuje vil Por?šeaem delu samostana. U«tano-ICo ea -'e Trangavee grof Otokar VIII. žctll^ J« na lo-vu utrujen vsedel v go-Srez- pdpofcittou je prilbežal od psov nai.0gl1;ioni zajec in iisikal v grofovem zaščite. V opomini je dal grof u na tem mestu s.amos.tan zajčje-
•»-»isr-
»lOtit
^udenjo0 v Sfcudeiinee, največkrat pa iz tnostana V Konjice, toirej iz enega sa-in V ^™gega. Bili .so veliik.i lični
. ki še obstoji dandanes, siti ^ prezidavi. Pa go morali no-iz JCojiji > - ^daniki težka bremena
'»‘•'»oji jn	'•••uijfejja.	r>iu so vfiiiKi imsra
naj 'i»aiZj- n°'s'loeni	je strogo zažugalo,
so PrčaVv°i-(*a ’so	ne Po tore. In res
remena skrajno pre-zate« S°	ceK'*® slabo in le
Možnosti n„So v8© nujne potrebščine po ferepka-možeila*a'<!- .^o, pa sta nesla dva pttidehic v jr11^ drosrih pritrjen zaboj iz Ji «arQ0®(an mn^lice> iz nunskega v Zaj-J.r®menom'.. ' lejko sta sopla pod hudim (ia- s	, yepkrat postavila zaboj r.a
f kraj ^	Seve, pot i,z kraja
^ braoav.n' C'a' 'n takrat še zelo slaba ^ta ob «olii ,Pa- daljša povrh. Pa ne-i'av sn0l,- .cn 1,0 »uši .in se zprodii nekaj, ■z su58mf na Čadež izza davnih dnL prijati von^.-T jo.jela
^'ibuiatn ^a-Prmis, kaj bo, kaj bo, te v 7n,K ^ ^rudna i>otniika — posoda se Ju strla, gotovo je bilo tvano
ali kaj, joj nama.! Eden postavi i-oko, u-jame cnrek, povohne in poknisi. Tekoči na je bila topla, iu slana. Kaj naj to-po-meni1? vzklikne začuden, osnpel »van-derc*k«. Izgubljena sva, ječa najn eaka! Jaz ne grem domov! .Ta« tudi ne, odvrne prestrašen tovariš. Beživa v tu?-j5 • kraj! Vendar poglejma prej, kaj je v zabojn in kaj sva naredila.- Rečeno, storjeno. Pmvi seže v žep po pipee in naporno zadene rahljati pokrovne žrebeljčke, drugi trdno tišči zaboj k tlom, da se ne prevrne. Po piveteku par minut je delo končano, pokrov se dvigne in oj čudo:	la
zalbajo blišči jo kot zvezda dan-ica žarno lepe oči mlade devojke nune, kipečega življenja... Koleni je imela k sebi priviti d.n bila je napol otrpla, kajpada se med potjo ni upala zganiti, da ne povzroči sumnega. šuma. Moža sta skoro padla v omedlevico liki čuvarji Kristusovega groba ob weličayuem vstajenju. Mislila sta na Lazarja, spomnila se mladenča v Najimu, le to nista tipala hnis-liti, da je v zaboju nnina. živa priča, kaj sta storila, neizprosen tožitelj! Strmela sta. kot paglavec. Čigair oko postave zats-ačt pri tatvini strdi. Nobeden sii ni upal besedice ziniti, niti zganiti še. Zgane pa se dražestna nuna: le težko se izkopica iz zaboja, pogladi nagubano obleko, se pohlevno nakloni in reče z niilim 2;la!sorii: Hvaljen Jezus! Niti »Amen« nista spravila potnika od strahu na dan. Nuna nadaljuje: Odpuščeno vama je in obljubim' da vaju ne iizdam, ako bosta «nala tudi vidva molčati. V znak, da obljube dane vez velja, stisne vsakemu roko in se vgnjeadi nazaj v zabojček. Popotnika pa. sita, previdno zat.vorivži zaboj, vsa srečna na-l-l^ala Pot s ‘(sladkim tovorom — v Zajčji samostan. Molčali so vsi trije dokler ni eden ponotnik v poznih letjh ne-
kje v tujini vendar povedal o »Studeni-ško-Konjiških« čudežih.
Resnica o vurberškem gradu. Na strmem bregu levo Drave nekako v sredi daljine med Mariborom in Ptujem sitoji še dobro ohranjen grad Vurberk kot čuvar srednjeveške minulosti. Tu so se odigravali živahni dogodki med vse oblastnimi grofi vitezi. Marsikatera veseloigra; pa tudi tragedija je vbeležena v grajski kroniki. Že ne vem prav, ali viisi v dvorani ali na hodniiku slika, ki predočuje tragičen zaključek igre med dvema kvartopircema grofoma. Ogledal sem si jo v dijaških časih, ko setn slišal o njej. V izgubi si potapljajoči igralec — lastnik grada — obupno reže obraz, držeč zadnjo karto v roki koliko se spominjam karo devetko; vidi, da je za njega visoka igra brezpogojno izgubljena. Stavila sta vsak svoj grad z višem posestvom. Vurberški gospod i,me je postransko — je zaigral grad Vurberk, k,i je dobil isti. večer novega gospoda. Nasprotni kvartopirec, zavedajoč se dobljene zmage, sicer upa nosno dviga.glavo in žairi oči, a. z obraza se mu Sita nekak strah pred nesrečno usodo njegovega podleglega tovariša to nais spominjajo sočutja pravega viteza. Da, ti vitezi so znali življenje greniti in sladiti.
V u r b e a- š k i vodnjak. Tik ob gradu \ urberk vrh visokega hriba je vodnjak, ki nikdar ne usabne. Hrani »e s podno (tajsko) vodo reke Drave. Seveda jo zeml ja dobro precedi ali filtrira.. Voda se vidi na dnu le kot jasna pika, dasi je premer studenca zgoraj pair metrov velik. \ lil sem vodo v vodnjak in šele po veeih sekundah se je slišal odjek pljuska na vodno površje. Bilo je poleti budi suši. Pripoveduj o s© tole.* Ni
bilo dobiti pri gradu nobene vode. Bil pa je na gradu kaznjenec, obsojen v, dosmrtno ječo. Pa mu reče grof: Ako mi izkoplješ studenec, ki bo dajal gradu dovolj vode, dobiš svobodo in kmetijo. Nesrečnež je šel na delo, dobil dodeljeno pomožno osobje, kopal je kopal leta iu leta, a studenec je ostal sub. Ko pa je dokopal do vštric dravske struge iu še malo nižje, so se odprli v vodnjak vir-čkiMn vode je bilo odslej vedno dovolj. Mojster kopač pa je prejel plačilo po grofovi obljubi.
Boč in B a 1 u n j ač a. Marsikateri zanimiv prirodni kotiček krije v sebi starinake mičnosti, ki bi utegnite tudi arheologa in etnologa presenečeno zgibati. Pa je od rok, včasih se nekaj sliši o njem, pa se pozabi, nikdo se ne briga, ker ne leži slučajno na prometni žili naših turistov. Balunjača, podzemska jama. na južnem rebru očaka Boča v verigi Maceljskega srorovja, ki se vleče od Celja mimo Poljčan na Hrvaško. Balunjača. Že ko sem nosil šolsko torbico k Sv. Križu na Slatini, slišal sem o njej. Mati so mi pripovedovali, da so našlJ ljudje v tej bočni votlimi razno posodo iz ilovice itd. Da so stanovali v njej v silno starih časih ljudje, ko še nso zmald »puvata« hiš. Kdo se bo prvi žrtvoval in preiskal ali se še da rešiti kaka prazgo dovinska vrednota? Vse premalo še poznamo naše kraje in njih prirodn. »skrivnosti«. Sploh je Boč, — pa Donačka gora — vreden večje pozornosti hribolazcev. Na Donački gori se še dobro pozna sled rimi janakega sve-tišča boginje Ju no. Globoko južno ob* nožje Boča pa je polno -»kislih vrelcev« ki so rodili že svetovno znano zdravilišče in letovišče Rogaško Slatino,
»IIm otetnfl* m s«Wli razmerah tMN«t tedaj, te M Mftni posestniki zago-<pwteffi neomejeno nad najemniki. Cele kategorije lfonJi bi morale zapustiti stano-umo radi tega. k®" ne bi zmogle te. UW» }e reči: Nai pa se jim Vuwmmtv mezde, naj bolj delajo, da bodo jert »utam Danes lenuiharijo samo ti-sfi, ki so s krvavih valov vojne splavali * kakim kapitalom ali ki so si prejšnje ka-jjfttaJe pomnoži«; druge že sam življenjski ftoj sili na delo. Toda venomer se po-vdarja, da naše gospodarsko življenje hiša; da je povsod kriza, da gospodarske razmere ne prenesejo nikakega zvišanja mezd in plač. Breme izenačenja najemnine s medvojno denarno relacijo — in to hočejo hišni posestniki —bo nujno padlo na šibke, ne pa na močne. Malemu človeka se bo zloslutno oglasil znameniti Hamletov rek: Biti ali ne biti!
Nihče ne dvomi, da imajo tudi hišni posestniki mnogo razlogov za se. Zakaj bt se drug kapital obrestoval veliko bolite fcert oni, ki je naložen v hiši? Zakaj bi mor«! biti hišni posestnik nekaka socialna pariia. ki mora trpeti, da najemniki žive od njega kakor paraziti? Ali pri teh argumentih ne smemo pozabiti niti za trenutek dejstva, da mi vsi še vedno plačujemo vojne stroške, d« se posledice o-gromnih družabnih potresov še vedno maščujejo na vseh nas. Vprašamo: ali državni in zasebni nameščenec, delavec, ptaatdi. znanstvenik i. t. d. dobi za svoje delo tisto plačo kot bi jo dobil pred vojno? Ne. Dovolj je pogledati indeks cen fin vidimo, da mi vsi, ki ddamo tako kot U dela« v normalnih razmerah (ki bi bije, Če ne bi bila vojna), dobivamo za te svoje energije znatno manjšo odškodnino. Naši dohodki (govorimo v imenu večine, srečni posamezniki so izvzeti) so nižji kot ja M pred vojno ekzistenčni minimum, cene pa »o znatno višje kot so bile takrat. Kupna moč denarja, ki ga dobimo z& delo, je nesorazmerna obstoječim cenam. Zato se slabše hranimo in oblačimo, skratka: odplačujemo vojne in povojne posledice. Odplačujejo jih tudi hišni posestniki, ki so prišli pod izjemne zakone te so prikrajšani na svojih pravicah. — Vprašanje je le: kdo je socialno šibkejši te ledo ima večino? Ne govori se o krl-rfci. temveč o tem, katero zlo je večje. Krivic« je oboje, ali največje zlo bi bilo, te bt se udarilo po šibkejših. Kajti večina oofli, ki imajo v mestih hiše, so »beatl posskterttes«. ki jim ne prede trda v življenju. Mali rentierji, ki so nekoč živeli Od hit, pa so itak k smrti obsojen stan, te! Sp kapitalizem sam uničuje.
Zakaj bt morali mali ljudje Še bolj stradati in hoditi Se bolj razcapani, da bi m radostilo hišnim posestnikom? Posta-vfmo tako: X. Y. bi zaslužil pred vojno 200 K. Tam, kjer sedaj stanuje, bi plačal pred vojno — kot je videti iz najemniške knjige mesečno 30 K. Ostalo bi mu tedaj tn hrano in druge potrebščine 170 K. Danes služi 3000 Din. Po novem bi hišni pMee&itk zahteval za stanovanje mesrč-nUi 1000 Din. Osialo bi :r,u torej 2000 Din, Sedaj pa vzemi spoštovani čitatelj, svta-SnCk v roke in — če se še spominjaš predvojnih cen — izračunaj, koliko je nekoč dobil za 170 K — in koliko dobi sedaj za 2000 Din. AH je prav. da dobi hišni posestnik teh 1000 Din in kdo je pravzaprav parazit? No, parazit je država, ker hišni posestnik od zvišan« najemnine nima ve-tiloo: mrfvnč mu vzame država, nekaj pa Se oMHna. Toda na mesto da bi se hišni posestniki borili za znižanje najemu inskega davka, se bore proti najemniku, ki naj W jim plačal najemnino v zlati valuti, rrmdtsm ko se njemu — hrbtenici naroda ** plačuje delo gldboko pod zlato valuto.
Najemniški boj je tipično socialen boj natega te-sa. Tu sta trčila najemnik-pro-hstttrec (duševni ali telesni, vseeno) in ftptter, ki hoče živeti od svojega kapitala, ki testo nW ni sad njegovega dela, mamč sad srečnih okolščin. Vendar je te te člen v verigi socialnih problemov In natemnIškega problema ne bo mogoče reji« posebej. Tudi najemnik se bo — kakor M kaže — moral vrniti h kapitalistične-«ite prtneiptj, dokler država sloni na njem. AH to te sme reči, da ni nikjer zapisano, ■m M mora« socialno šibki odplačevati Vfm* posledice, socialno močnejši pa bi 0nr smeli prezentlrati svoje račune v zlati paštet. Zlato valute sem in tja in potem medsebojni račun!	B.
/poit
SSK Maribor : TSK Merkur. Jutri se! bo vršila ob 11. uri na igrišču 1SSK Maribor prva bazenska prvenstvena tekma med najmočnejšima družinama Maribora, ISSK Mariborom in TSK Merkurjem. Tekma obeta nuditi višek športnega užitka spomladanskih prvenstvenih bazenskih tekmovanj v Mariboru.
Vagner najboljši branilec v Mariboru, Član ISSK Maribora je Še vedno bolan. Želimo mu, da čim preje okreva, da bo lahko zopet uspešno nastopal za svoje barve.
»LIDA
fumnCa limonad« Idaalna pljata
Narodno stodalH!«
%mrmttTOkv.
Sobote, 17. aprtte ob 20. uri »Sadovi pro-Ab. A. (Kuponi).
Nedelja, 18. aprila ob 20. uri »Grofica Ma-. rkau ab B (drugič) kuponi). Ponedeljek, 19. aprila. Zaprto, forek, 20. aprila ob 20. url »Sadovi pro-. ašatU ab- B. (kuponi). Zadnjič y sezoni.
: Postava rezerve ISSK Maribor
proti rezervi SK Merkur za dne 18. t. m. Kovačič, Tomac, Burjan, Turino, Korošec, Laznička star., Simončič, Brumen, Kirbiš, Bertoncelj, Špitzer; rezervi Starc, Laznička ml. Vsi navedeni igralci morajo biti točno M ure pred začetkom tekme v garderobi. Za četek tekme točno ob 14. uri.
Tajnik.
: Cross country. Ptuj-Št. Vid. Agilni SK Ptuj priredi jutri popoldan ob
14.	uri tek na približno 6 km dolgi progi. Razen SK Ptuja se bo teka udeležil tudi ISSK Maribor.
: Kolesarsko društvo »Perun« v Mariboru, priredi v nedeljo 18. t. m. prvi spomladanski izlet v Slovensko Bistrico. _ Odhod iz Maribora točno ob 13. uri izpred Narodnega doma. Vsi člani društva se pozivaio. da se izleta točno in sigurno udeleže. Z izletom ie združena tudi ustanovitev kolesarskega odseka v Slovenski Bistrici. V slučaju slabega vremena se izlet ne bo vrš«.
Kino
»GRAJSKI KINO«.
predvaja jako zanimiv film »Ljubosumnost«, v katerem rešujeta prav mojstrsko svoii ulogi Lya de Putti in Werner Krauss. ter dokazujeta, da sta dorastla vsem ulogam od tragično resnih pa do najbolj humorističnih, Film nam prikazuje strahote in trpljenja neosnovane ljubosumnosti. »On« ji sledi korak za korakom, zalezuje jo na vseh »skrivnih« potih in sliši nekje, kako se neko dete poslovi od nje — ji pravi »mati«. — Imam jo torej, si misli — in jo zgrabi v besnem ljubosumju za vrat. Toda prav hitro postane krotek in pade pred ženo na kolena, kajti spoznal je. da ie dete posledica nepremišljenega koraka njegovih mladostnih let. Spokorjeno poklekne pred soprogo, a ona mu velikodušno odpusti »moto in krivice, ki ji je prizadejal. Film je res izborno posrečen in nam slika prav resnično zgodbico v vrvenju velikomestnega življenja. Lya de Putti in Kra/uss sta toliki filmski avtoriteti, da bi bilo odveč priporočati poset tega prvovrstnega filma.
»APOtO KINO«
predvaja 5dejansko jako zanimivo »Pikantno alero«. Vivian Gibson v vlogi male knjižničarke, ki jo poroči bogat tvor-nlčar, a se ne more uživoti v novonastale njej povsem tuje razmere. Igra nepre-kosljivo naravno in žanje za zdrav, ji prirojen humor obilo priznanja. Film je poln pestrih intrig in toli zabaven, da bi bilo v resnici škoda prezreti to dovtipov ln zdravega humorja polno kino predstavo.
društvo delavcev v Mariboru, občinski urad Tezno in Helfried Rosmanith. Po 400 Din: Občinski urad Studenci. Po 357 Din:. Zbirka g. Ivana Krajnika v kurilnici drž. žel. v Mariboru. Po 300 Din: občina Krčevina. zbirka ge Lojzke Hrastnikove, u-čiteljicc v Zgornji Poljskavi in mestna hranilnica v Brežicah. Po 250 Din: H. Potoschnigg in županstvo občine Pobrežje. Po 235 Din: zbirka meščanske šole v Vojniku pri Celiu, Po 228 Din: I. drž. dekliška mešč. šola v Mariboru. Po 205 Din: zbirka uradništva carinarnice v Mariboru. Po 200 Din: občina Limbuš, obina Ruše in Eng. Devetak. Po 130 Din: zbirka osnovne' šole v Cankovi, po uprav, g. K. Kočarju. Po 120 Din: inžen. podof. škola krala Petra v Mariboru in Ludcvit Raizner. Po 105 Din: zbirka g. Ferda Ka-risa v Mariboru. Po 100 Din: g. Kočič za glavno tab. zalogo, Franc Travisan, Al. Horvat. Mar. kr. zavod, Matija Golob, A, Puc. občina Bistrica, dr. med. Zirngast, dr. Mir. Ploj in Rado Meznarič. Po 96 Din zbirka oskrbovalne sestre PTL. Po 85 Din: zbirka deške mešč. šole v Mariboru. Po 72 Din: osnovna šola Mrtjanci po uprav. Dug. Čepregi. Po 60 Din: komanda marib. vojnog kruga. 50 Din: zbirka drž. osnovne šole Sv. Marko niže Ptuja,
II.	meščan, dekil. šole v Mariboru. J. Robič, Lina Robič, Ivan Robič. Srečko Robič. R. Herzog, S. Pandic, gosp. Alberti, Ludvik Rotner. Vinko Bregant; Viktor Nedog. Ivan Kovač, H. Vrstovšek. Rozalija Mulec. Iv. Ondi, Anton Perko in Mijodrag Jankovič. Po 40 Din: A. Jamnik. Po 37 Din: 32. arteler. nuk. Po 30 Din: Alojz Laliainer. gost Pelz, Br. Rozband, osnovna šola v Stoprcah po upr. St, Črnigoju. 25 Din: gostilna Laufer. Po 20 Din: drž. mešč. šola v Ptuju. Fr. Hohnec, M. Slavinec, g. Rozman, Josefinc Jebiš, . A. Bračič. Anton Godec. Ivan Rat. Sumenjak in Ivan Dobnik. Po 10 Din: Marija Verlič. Rajko Bien, August Gusel, Julija Berce. Fr. Govenig. g. Anderlich: gost. Turk, Babšek, Pd. Marin; Janez Rotner*. M. Krajnc, Josef Lipnik, Mici Lešnik. Anton Glaser in Peter Supančlč.
Odbor proti tub. lige se vsem 'darovalcem in prijateljem najiskreneje zahvaljuje za dragoceno pomoč. Zlasti omenja požrtvovalnost šol in učiteljev, ki so spoznali potrebo akcije PTL med njimi pred vsem. g. uprav. Stanka Vičiča, ki je v svojem neznatnem okolišu Marija v Puščavi nabral prek 1500 Din.
Gradbeni sklad
Protltuberkulozne lige
Zbiranje za gradbeni sklad PTL se pridno nadaljuje na področju cele oblasti in beleži že jako lepe uspehe, tako glede materijala kakor glede denarnih prispevkov. Doslei so sc prijaznemu vabilu odzvati sledeči zasebniki oziroma korporacijo: Po 3000 Din: Posojilnica v Mariboru. Po 2500 Din: mestni magistrat v Mariboru (ponovno). Po 2000 Din: damski komite v Konuicah (podrcbnejS podatki se objavijo, ker so predložene Sele nabiralne pole, g. soprog vi. svet. in sresk. pogfav. g. Trstenjaka, g. notarja Jereba fn gosp« sopr. komisarja ModrcteČa). Po 1500 Din: Aug. LSschnig. Po 1100 Din: zbirka ge Line Robičeve, soproge K. PeL R. &*»*» v Limbušu. Po 1000 Dht: marib. slaven, žensko društvo ta zMrka drž. mešč. šole v Ptuju. Po 780 Din; prva zbirka g. Mije dr. Jagodltev« y Slov. Bistrici. Po 500 Din: železarna Mo*«, tesnilna ter po.**-
Prijave za letošnji velesejem
od 26. junija do 5. julija 1926
Zanimanje naše industrije, trgovine in obrti za letošnji Ljubljanski velesejem je večje kot lanstko leto. Vzroki so razni, glavni pa sigurno ugodnejši termin. Pričetek šolskih počitnic pa omogoča tudi veliko večji obisk kupcev. Oni zamorejo zvezati trgovsko potovanje na velesejem s svojim počitniškim potovanjem z rodbinami v naše divne kraje. Zlasti trgovci iz južnih krajev naše države pozdravljajo letošnji sejmski termin.
Že po dosedanjih prijavah obeta biti razstava vzorcev zelo pestra: Najrazličnejši aparati, armature, automobili. barve, bdokrajnski narodni izdelki, foičevni-ki, biserna dela, bižuterija, blagajne, bombažni izdelki, bonboni, celuloza, cement, cerkvene potrebščine, cvetličarstvo, čaj, čevlji, čokolada', dušik, elektrodi, elektromotorji in materijah farmacevtični proizvodi, galanterija, glasbila, glavniki, glinasti izdelki, gnojila, gospodarski stroji in potrebščine, guhmi, igrače, jekleni predmeti, kakao, kamnoseštvo, karbid, karton in kartonažni Izdelki, kava in primesi, kemični izdelki, klntrgični aparatu klišeji, klobuki, knjige, knjigoveškl izdelki, kolar-ski izdelki, kolesa, konfekcija konoplja, konzerve, kose, košarstvo, kovčeki, kovi-nasti izdelki, kozmetična sredstva, kožuhovina. laki, les in lesni izdelki, likerji, lokomobile, makaroni, manufaktura, masti, metle, milo, mlekarske potrebščine, rmmicija, nakit, naramnice, odeje, ognje-gasne jjotrebščimc, okovje, alja, opeka, orožje, papir, parafin, peči, perilo, pile, pisarniške potrebščine, platneni izdelki, pletenine, pločevinasti Izdelki, plinske naprave, plombe, phutavina, posoda, predivo, pregraniaJa, preja, preproge, radio, rezbarije. rute, sesalke, sir, slamniki, sodi, sadni sold, soli, steklenina, stroji najraz-novTstnejši. šaanotni izdelki, ščetarski izdelki« škrilj. Sportine potrebščine, štampiljke, tapetnSki izdelki, tehtnice, tehnični materija!, tekstilno blago; testenine, tkanine, trakovi, transmisije, trikotaža, turbine, ure, usnje, verige, vijaki, volna, anozovi vrvorslki izdelki, zamaški, zastori, aobotrelbd, zrcala, zvonovi, žage, žarnice, železnina, žica, žoge itd.
Dovolj bo vzorcev, dovolj ponudbe, v najrazmovrstnejših, strokah. Tudi najbolj razvajeni kupec se bo zamogel, popolnoma zadovoljili.
-mila
XUsoda slavne igralke. Pariški . Jisb-poročajo: Blizu Mouliii Rougc v Parizu stoji starka, ki se tesno' Zavija v-topel sliavvl in prodaja razglednice s slikami nekdanjih in sedanjih slavnih -igralk. ---Starka je La Goncue, nekdaj > sloveča pariška igralka in ena najpriljubljenc.iših . l>lesalk v Moiriin Rouge. V mnogih plesiščih vise še sedaj njene slike.izga. tistih časov, ki io kažejo mlado, lepo in žapQ-. ljivo, medatem ko na njeni živi postavi zc zdavnaj ni več teh lastnosti in uboga starka, gubastih in izžetih lic. vdrtih ori. in sključenega obraza živi odf.tega,, !n0’ *• daja slike svojih nekdanjih'vrstnic, in. .sc-: danjih naslednic. La Gonlcfi'ima za.sabo . burno preteklost; njen nemiren temperament io je izvabil iz gledališča in je postala lastnica menažerije, nato krotilka ievov in slednjič brezjx)incmbna cirkuška prikazen, ki jo je starost zapodila med berače...
X Najpomembnejša stvar avstrijskega prezidenta. Mihael Hainiscb. prezident avstrijske zvezne republike, ki mu je listava pustila zgolj reprezentanco republike brez vsakršnili drugih pravic, je šel baje nekega dne po prometni dunajski u-lici in je izgubil žepni robec. Gospod, ki je šel za njim. ga je pobral in ga prijazno vrnil prezidentu. Hainisch se je smehljaj« zahvalil in dejal: »Vrnili ste mi mojo najpomembnejšo stvar«. Začudeni najditell ni razumel, kako to, da polaga prezident toliko važnost na navadni žepni robec. — Prezident je razbral začudenje svojega Dunajčana in je rekel: »Glejte, to je edina stvar, v katero sme avstrijski preži* dent vtikati svoj nos.«
□Duuuuumuuua o txajoaDrxoxG
Ali ste ie član Vodnikove družbe!
Priglasite se takoj pri poverjeniku!
□ O rim'ii mi ii innrfi
Avtomobiski humor
Ford v anekdotah.
Osel sreča Fordov avtomobil in ga vpraša: »Kad si ti«? — Avto odgovori: »Jaz sem avtomobil.« —- »No, če si ti avtomobil, potem sem jaz konj« — odvrne osel.
m
/
Henri Ford se je peljal jz Detroita M Michigan. Med potjo sreča Fordov avto« ki je imel defekt. Ustavi svoj avto in u-služno pristopi ter popravi napaka. Lastnik .popravljenega avtomobila mu ponud! dva dolarja, toda Forda se zahvali. »Le obdržite denar«. — »Vzemite vendar«, -j »Hvala ne po-trebujem«. »Za božjo voljo! čemu se pa potem vozite v Fordu?
m
Monter in avtotehnik išče službe pr! Šefu neke garaže. Šef zahteva izpričevala, toda monter je brez dokumentov, vendar skuša šefa prepričati, o svojih sposobnostih s trditvijo, da je tako vešč, da spozna vsak motor po ropotanju. Zave-| žejo mu oči in prvi motor zdrdra. Monteffj pravi: Rolls Royce.. — Druigl motor: Peu* geut. — Tretji: Renauld. — V tem pa pri' leti čez cesto razjarjena mačka ki so i‘ otroci navezali na rep nekoliko praznih konzervnih škatlic, ki so strašno ropotale. Monter pomisli in reče zmagoslavno! To je Ford.
M	>’
Nekemu farmerju je strašen tornaSo snel pločevinasto streho s skednja. »Mogoče mi bo Ford dal zanjo pet dolarjev« zanj je še vendar uporabna,« si je mislil farmor in poslal Fordu v dobrobit zmečkano pločevino. Čez Štiri tedne dobi presenečeni fanner popolnoma nov Fordov avto in pismo: »Vračam vam repariran avtomobil in vas prosimo, da nam blago** hotno sporočite, kako se je nesreča praV" zapravi pripetila.«
'•
Novoporočenca sta odpotovala v Fordove mavtu na ženitovanjsko potovanje Vos dan sta se vozila v odskakujočem in drgetajočem vozilu, a zvečer sta wtru' jena počivala v neki vasi. Naslednje^* dne je avtomobil vozil tako mirno in ne čutno, da je mlada žena začudeno vpisala: »Povej mi, čemu vozimo danes ta* mirno«? — »Motor sem snel« — ji 510 prog odgovori hladno.
Šofer Fordovega avtomobila leži karoserijo in išče defekt. Ob istem ca* r privozi mimo drug avto in obstoji, a srn začudeno gleda v prahu se valjajoces j kolego. — »Povej mi vendar,«. pr»vj.pveg šofer, ki si ni vedel pomagati, »aiI 7. ti kaj o Fordovih strojili?« — * .jT^vi-govori 'drugi šofer — nekai dobrih •.
COV«.
I
tmiftiinHtfi sobo in kuhinio PillS s pritiklinami dobi. kdor odkopi pohištvo za eno sob«. Naslov v oprati.
76 0_____________
lajhna Hišici
prodni. Stanovanje takoj na rizpoltgo. Naslov r upr ari.
761
mvM zaauifl m tako
zaneiljiva, kakor je »alajranje tndi malih vlog la zidani« malih stanovanj pri kreditni io »tavbni zadrngi »Mojasir1-. Ratovlki trg.	"70
Vztrajne Palma-kaučuk pete in podplati so naprav ljeni iz najboljše surovine, varujejo Vaše obuvalo, so trikrat trpežnejši kot usnje in Vam omogočajo elastično hojo. Ni raskošje, ampak neobhodna potreba i, ....	vsakega	človeka.	2fi8
V MaribonC&ic'!'«. apriTa. T93§?
Siran 'S.
Iz življenia in sveta
Na daljnjem severu
Švedski raziskovalec Šteti Bergman ie nedavno izdal bogato ilustrirano delo ‘»Vulkani, medvedje in nomadi«. V knjigi opisuje dogodovSčine in opazovanja na triletnem potovanju po Kamčatki. Njegovi zapiski so izredno zanimivi, zato podajamo v naslednjem prevod opisa raziskovalčevega obiska v iurti (mo-nadski šotorovi vasi) plemena Kotja-kov.	Ured.
Pot je vodila preko z mecešnoiri pibgozde-^ Planote in v določenem Jasu smb prispeli * forti Korakov. ki smo jih namfcrivili obiskati. Daleč od jurte je ras Ho grmičevje in s° Postali sila pozorni in razdraženi, kajti *7 Wmičev\e je oživelo. Spremenilo se je v ribajočo se. čredo severnih jelenov, ki so jin Čutili in zagledali. Pripravili so se za ^Dad in lajali neprestano. Nisem upal zaukazati starta, ker sem bil prepričan, da jih «liub naporu ne bom mogel zadržati.
Bili so žejni krvi kakor volkovi. Ks sem ' končno spustil, so zdrčali kakor sani pre-^ snega in planili na čredo. Niti glasu niso
3li od sebe. Zaviral sem, kolikor se je dalo sneg je v vrtincih pršil okrog nas. Tod« ®lc ni pomagalo. Korjaki, ki so stali pred jur-
1«
se vtaborili. Vse hišne gospodinje so imele pri sebi Jesene zaboje iz katerih so polagonii. jemale v cunje zavite skodelice za čaj. ki so jih postavile na veliko leseno desko in napolnile s čajem. Najina gospodinja je za naiu določene skodelice očistila z umazanim šopom mahu.
Med tem ko smo sedeli pri čaju, smo imeli priliko občudovati neko umetnost, pred katero bi tudi naši cestni potepuhi morali kapitulirati. Možje so bili namreč izborni mojstri v pljuvanju. Med krafnljartjfim se ti j« lahko pripetilo, da je masten pljunek prifr-čal mimo tvojih uSes ali Čainfc posode v smeri proti ognju. St.relti pi se pri tem niso prav nič liaprerali.
Vsi Korjaki. možki kakor ženske, so nosili s sabo z biseri okrašene tobačne doze. iz ko-iih so cesto jemali primerne količine tobaka in jih dajali v usta. Ker pa je tobak za nje jako dragocen, so tako varčliivi, da ga nikdar ne izpljunejo, temveč ga, ko so Se nazvečil), vzamejo iz ust in vtaknejo za uho, kakor pri nas svinčnik; čez nekaj trenutkov pa ga pri-čno zopet žvečiti. Čestokrat sem tudi opazil, da so matere ponujale svojim mladoletnim hčerkam tobak.
Po čajanki sem prosil Akeja, da mi proda jelena za pse, kar je takoj storil. Jelena so
jjj	v	_	11/1 ^ 11 n ts ti povi
’ o zc	ujeli nekaj jelenov in niso hoteli, daj tjoniaginj njeli.	ga	vrgli na tla, mu zvezali no-
Jm splašili plen. Trije so drveli proti nam, ce ga zakla)i. Dva Korjaka sta ga odrla ... 1	lasami;	ko	smo	se približali jele- jn razrezaia na deset delov. Na notranji strani
kože se je nahajalo nebroj ličink nekega mrčesa (severni	obad), ki leže poleti	jajca poa
kožo jelenov.	Te	ličinke, podobne	črvom, so
Korjaki takoj pobrali in jih z užitkom povžili, pri čemer so zatrjevali, da so ravno tako dobre kakor moji bonboni. Nato so čredo jelenov odgnali nazaj v gore, a mi smo se vrnili v jurto, kamor so nas povabili h kosilu.
Korjaki kuhajo meso le malo časa. V šotor postavijo veliko leseno posodo, v kateri je meso, ki se prijetno kadi. Vsak si odreže oa mesa primeren komad, ki je še popolnoma trd in surov. Kadar Korjak zagrize v nekuhano meso. se mu po bradi pocedi jelenja kri. Da nismo bili lačni kot psi, gotovo nebi mogli vživati take hrane. Toda človek se pr!_ vsemu. Nekaj dni kasneje smo že % lahkoto prenesli sicer zopern okus po surovem mesu. ne da bi se nam ustavljalo v grlu.
,,0>n na kakih 50 metrov, sta bila prva dva 5sa v zanjkah, ostali pa so se prckotalilt a kup in sani so obtičale kakor vkopan«..
so priskočili Korjaki in odvezali razdra-žene pse.
Mir«o smo lahko pozdravili pred jurto zbra-e ^Prijatelje« (tako pravijo Korjaki in Lamuti akemu, ki ga nagovore, kar ima isti po-6n kot v slovenščini). Bili so presenetljivo fazani in so se radi raztrganih kožuhov vetra ožganih indijanskih obrazov do-®Va'i izredno divji. Nekaj žena m otrok jo Prišlo iz jurte.
■g troci so bili skoraj črni od umazanosti, a R.ne nič snažnejše; vse žene so bile Roloji''6 in lasje so jim viseli v dveh kitah pre-!arrlen- Možje so bili obriti po glavah. Vsi Sq jako vljudni in gostoljubni. » p"as v jurto in nam ponudili čaja.
U redno smo vstopili v jurto, smo si mora-^°Kledati korjaško čredo severnih jelenov, Jih i"6 bi,° iako zatlimiv0- Po mojem mnenju i*o i *)'I° ve£ tisoč’ a gospodar je trdil, da ■j t Polovico črede prignali z gora. Ti jeleni :»ei<S° bili nekoliko manjši in so imeli tem-| j° d'ako kot jeleni Lamutov.	1
je ie bila znatno večja od lamutske, ka> i j ‘lo sklepati že po velikem številu sani.
smo med kožuhovinastinii zavesami C'”'0:'* in smo oslepljeni od snega in rablli precej časa, da smo se v pol-» jT11 ^zgledali.
l(UhVa Velika bakrena kotla, v katerih so st te*ki kosi mesa, sta visela na verigah °Rnjem. Nekaj starejših žena je sedelo fca|g0f!n*u 'n strugalo kože; to kar so odstr-
*° Pridno tlačile v usta. Bile so takt;
Ameriko so odkrili Kitajci
Kitajci hočejo vzeti slavo odkritelja Amerike.
Ameriko so odkrili Kitajci — tako pravi vodja kitajskega informacijskega livada v Parizu — in sicer že 1. 456. pred Kristo vini rojstvom. Pet budističnih duhovnov je 3250 milj vzhodno od kitajske obale zadelo na »velikanski otok'-. Opis potovanja in otoka dokazuje (po mnenju kitajskega raziskovalca), da je otok bil a-meriški kontinent, — ki so ga tiazvali -'Fon Chang«. Ponovno'je ta kontinent po-setil budističen duhoven Hui Š^n 1. 499. — Kraj, kjer je pristal, ni znan. vendar pa je v Mehiki jako udomačena pripoVedba. o • Hajpekohi«. ki ni bil nihče druži, kakor ta duhoven, ki ie prišel v dolgem oblačilu na »otok* in učil nov6 vero in novo filozofijo. Vodja informacijskega 1 urada trdi tudi, da so bili prvi španski raziskovalci, ki so prispeli v Mehiko iii Južno^ Ameriko, sila presenečeni nad sličnostjo tamkajšnje arhitekture z ono na daljnem vzhodu. Neko božanstvo Actckov ima na pr. slonovo glavo in izvira po njegovem mnenju edino iz Azije. Poleg tega pa jev Koloradu ohranjenih v ustnem izročilu nebroj pristnih kitajskih pravljic, v. kraju Palenque v Mehiki pa ie ohranjena tudi na kitajski način sedeča figura Bude.
Ameriški
Mož, ki 36 let ni zapusti! svoje ladje.
V zakotni Vasi Wivenhoe v grofiji Esseks je umrl amerikanski čudak B a-yard B r o w n, ki je 36 let živel na krovu neke luksuzne jahte, ne da bi bil stopil vsa ta leta na kopno. L. 1800. je odšel Brown. takratni bankir v Ne\vyorku, z ameriškega kontinenta in odplul s svojo ladjo na Angleško. 25 let je bil usidran v nekem ribiškem kraju. Pred vojno sc je izkazal čestokrat jako radodarnega. Vaščanom je večkrat, če so se približali njegovi ladiji. metal koščke premoga zavite v bankovce. Včasih pa jih ie pbsipal s premogom. ki ni bil zavit v bankovce, a so mu vaščani vendar radi dovolili tako šalo. Novinarji so ga čestokrat posečali, toda izvedeli niso ničesar. NevezanMn nesmiselni stavki g. Browna niso nič'izda-
li. Ko ]e izbruiwiila vojna, je dobil Brov/r. od admiralitete ukaz. da zapusti luko. Odplul ie nekaj kilometrov od vasi in sc zot pet usidral, en da bi prestopi! kopno( Nedavno pa so našli čudaka, ki ni prosil nobene zdravniške pomoči, mrtvega na krovu jahte. Umrl je v starosti 74-tih let..
U'4 - j 'i
Kal « Mariboru is-1, gabimo in naldamo 'z
V časti od 1. do 2S.’febr. so bili najde- •" ni in. ohranjeni pri kr. policijskem ko-misari ja tu v Mariboru s-lrde^i prcrfin?H: 1 mali' rfraf. malh zne?«k denarja, rocra-torbica, žepn-i robec in zrcalo, 1 del uhana. 1 rujava. listnica z ."■O para., 1 znesfk denarja., 2 telovnika, ] žepni robec in • mali zne-ek denarja, mali zHe??k'denarja. mali znesek denarja.
Ob istem času so «e našli pri vlakih in bili oddani postajenacelniku glavne-ga. kolodiTOira v Mariboru: 3 šali. 10 palic. 8 dežnikov, 1 papirnata vreča:,slad- v kor, kava, otročja obleka, 1 zavitek: '1 moška .»rajea in ovratnik 1 par galoš. 1 čepica, 1 škatlja: platno i škarje, 1 Zenska •ura. 1 podglavnik, 2 lonca, 4 kraivatif, . bič, 1 črna usnjata ženska torbica s P.ot-rtini in rojstnim listom iz Belgije. 1 zavitek: ženska ročna dela in 1 učna knji-ga. 1 par ženskih rokavic, 2 ženska kip- " buka, 1 zaivitck: 1 ženska ruta, in 1 par nogavic, 2 zavitka papirja, 1 par ženskih volnenih rokavic, 1 vreča: perilo, suknja/ 3 klobuk in čevljarsko orodje, t prazna rouia. ko«?.ra\ 1 leseni kovček, J..... sveder, 1 zavoj: obleka in zidarsko o-rotlje, 1 seisalka za kolo, 1 zavitek: peri,-lo_ 1 nahrbtnik.	,	.,	s
V tem čaeu so. bili zgubi jeni i-nluk. polic. kouiiiSari jatu prisrlašeni: 1 črna lakasta. denarnica im mali znesek denarja, črnk denarnica z malini zneskom denarja, žel- lespt. na ime Jul. Gašpar, zpstav-ni list ibroj .320-10, rujava zhniska -ukn.ia. zlasti obesek z 2 sl.ikf.mi. zlata. žensk«,; ovalna ura. «. črnin p^-om, zlata'zapost'-nien. 1 ročna tprlbdca. znesek denairja >n 'ključi, i-ujava ' fl®harnicn in 3*1 i Bin, zastavni list 2K08T. 1 modri predpasnik/z •belimi rižapji. rumena denarnica, z •W'v\' Din, delav. leši.t. in razne li-tin.c,.,70 l>'n,
1 črna 'boa z 4 repi.
    —.. ^
0sta.Zane. da se }e moja soproga zgražala. V Pa je v koči gomazelo vse polno Sih 'l'*1, kosmatih psov in umazanih, pohma-'iies,	0troci so se igrali s psi in s knsi
ljeni ' e sem se zbal, da jih bomo dobili
Kliuh opo^an kosilo, tek ^ v temu» da smo bili sila lačni, nam je y Pošel.
na	na?ega Šotora smo se vsedlt
trebnlm in	Pogoščeni z neobhodno po-
»e izostan3*6111' v 4alci'' s*u^a^ih nikakot Videli d ^Jalt0 nas razvese1ilo, ko smo J?"»«»,, j*.ki ne jedo poleg čaja, kajti ^•inenrii f6’.!^0 nekl izgleda njihov kruli. Korj^ 6 nC^e ’e 1,i'0 dejstvo, da so bili >11021; „ PJeve« Prijazni, radi česar mi nismo
CT'svoie posode-
^ali, d'a an,2adali }n Lamuti so nas prepri "ikdar 'e ^0riaki od rojstva pa do smrti ^ o #^£te-	« se ,
*lesfamen d	sti te trditve, sem bil toliko
*crijatpii ’ f, sem vprašal svojega gostitelja Wi«&-*kela’ £e ie res, da se nikdar ne
u,lein n«	re5’	Uil	iimuai	ut
v i,r„j ,?a Tni odvrnil, da se to dogaja Crelnida Vr -• Slu£aiil11 ec ie n- Pr- P° lctl SSv®ži nnt PC"la’ sl Korjak v kaki reki Se' n\ , raz- »Toda to ni nič čudnega, ^ej __ .r.a, nlkdar ne umijejo — je dejal h‘ ‘	,	moral videti Kamčadale z za
.	oh	1	•	viueti	ivaincaaaic	z	za*
lih t e’ • .Cr ^lran^° Pse s »kislo« (lososi, '	6	Ul,*, '1 °p'*.c*° v iamo, da prično gniti), a
alo pri rok? vil, jo primeio kar z ro-eKa nefbi Korjak nikdar storil!«
Sv '•
> ZatrdiI Prijatelj Akej.
ie
1
zhCli-Va'Ci ^Urte z °troci mladimi psi rali v Akelevern šotoru, v koiem smo
Teika SetaEska nesreča v Angliji
Iz Londona poročajo. cJa se je na aerodromu v HenIowu pripetila strašna letalska nesreča, ki je kakor pravijo, naj večja nesreča te vršite po svetovni vojni. Aparat Wickers Vimy, na katerem so se vozili avijatiki Savey, Fermain. Simmo ids in Young, se je dvignil v zrak. da bi se avijatiki vadili manipulirati s padali. — Osem padal je bilo uspešno spuščenih na tla in Lavey se jc odločil, da se spusti na tla in vzame s sabo še a vi jat ik a, Dubbsa. Ko se .ie Wickers približeval tlom, se je dvignil z aerodroma aparat avro in se zaletel vanj. Zapletel s ejc v, spodnji del aparata. Aba sta se obrnila iz višine 30 do 60 metov padlla na tla. Nezgoda se je pripetila v višini, ki ne bi bila usodepobia za avijatike, da se ni vnel bencin. Vsi, k so videli nesrečo, pripovedujejo, da se je bencin vnel takoj, ko sta aeroplatia tr čila. Bencin je vzplamtel in plamen je dosegel višino 60 metrov. Vsi piloti so popolnoma zgoreli.
100 dni brez sočnea
Minulega leta je bila iz Moskve odposlana na Novajo Zemljo ekspedicija bro-ječa 13 oseb, ki so imele nalogo, raziskovati in vršiti študije in opazovanja ter pripravljati in urejevati radio postajo. — Pred nekaj dnevi je prispela z Novaje Zemlje vest. da so člani ekspedicije že vso zimo odrezani od sveta, a so kljub temu živi. Začetkom jeseni jim je močna burja odnesla v morje vse kurivo. Člani ekspedicije so bili prisiljeni, izpostavljaje svoje življenje, reševati iz vode gorivo in ga spravljati na varno obalo. Polarna noč je trajala na otoku točno 100 dni. Teh sto dni so se kolonisti le trudoma 'borili s smrtjo, ki jih je ves $as zasledovala. Celo. kadar je bil čas spanja, so morali bedeti, da so se ubranili v svojih zavetiščih polarnih medvedov. 7. februarja se jezo; pet prikazak) solnem, ki so ga udeleženci ekspedicije videli zadnjikrait 7. novembra Solnčni vzhod so začasni prebivalci zaledenelega otoka 'pozdravili z navdušenim klici hi z upanjem na prijetnejše bivanje Kolonisrti so v redni .poročevalski zvezi z Moskvo trotom radija. .
Inteligentna gospodična z
mtSft.-Sol.iko ixi>br»zbo, zn*-njem slov., nem. in srbskega jezika, diplomirana nudllla i dobro prakso ▼ II niUtski »traki, i#li primerne tluibe. Najraje kot pomočnica pri zdravniku. Ponudb« aa upravo .Tabora* p«d .Zanesljiva 35“..	748
StnH&i TIZM sp
na z* koloaijo, tudi posamezno na prodaj. Ponudba: Kradita* in stavbna isdruffa Mojmir*, Rotovški trg. 7*2
Prosta slanov3Bia”;S
»obi * vrtam, alektriko, r na j«m. VpraiaU ,Uarstan“. Ro tavSki trp 1. Istotam na razpolago tudi »obe, lokali, zamena stanavanj.	767
ba na upravo pod
762
.Voiiiek*.
—	■ “	’■ se sprejma.jo pri
  m Davorin Johan
in druROvi, Maribor, Tatten baehova ul. 2.	766
Kratek glasoflr
.(Stutz
_	Hupial)
poceni na”prodaj. EiaspiaUr-java uliea 26.	773
kropilnica s."V“
Zinanor, Aleksandrova c. 45 755
Na prodaj SKoK?,:
uti Siug»-A*ito, Dravska ul. 8. 776
vsak dan sveže po 2 Din (varščina za steklenico 6 Din) se doBi v trgovini Prve Mariborske mlekarne
Adolf Bemhard, Koroška cesta 10
Preprodajalci, kavarne, gostilne, delikatesne 750	trgovine	in	dr. dobijo primeren popust
Zahtevajte povsod >TABOR<?
Meljski hrib
MSCMEUN
 STOCK.a
S!r*n 9
V	tfnff	nn>^	^
z vedrim In veselim licem
prtCeolA vsako pranje prt kalercim se uporabijo
milo »Gazela"
Bru* trada. hJUro in SemelJUo učinkuje to priznano m,,°- Vtak Hsoči kos po vrhuiega
milo.
vsebuje
pravi zlalnlk.
NaMl ga boste tudi VI, oko boste kupovali le to male res pravo gospodinjsko mUo.
Pohištvo!
vsakovrstno moderno, po najnižjih cenah, tudi na obroke, nudi in vabi na ugled ŠERCER IN DRUG, mizarstvo in zaloga pohištva Vetrinjska ul. 8, dvorišče. 359
Oset
Narodni dem Štajerska klet Prve vrstni vin* in hrana Znižane cen«. Kegljišče. 724
Mčfe knže naivišii dnevni ceni Josip BOSENBERG, Slovanska nlic« 1	734
Tsplfniška Ir mharska
dela n ivs in ponravila se solidao in poceni izvršujsio. S« prip ro^a za narož la tapet ništvo in mizarstvo Jagodič <fe Saj Ir o zaloea p'hitiva Maribor. Rotovški trg 3	769
Ha tlMlfai je h’rmon|j (5 re
ts** H« l"I"! gistrov) najboljle firm« K«hn-Praga. Harm«nij j« »• skorgj nov in cena jako nizka! Nahaja r Gregorčičevi si. ]2, I. nadstr., desno
! — Frankenhausen
In*. Sola za avto in stro j apr»dbo, elektrotehniko. Posebni oddelki z» pol jedel, stroja in zrakoplovno tehn.
PROMETIOZJIVDDZB PREMOG D.D. V UUBLJflll!
prodaja premog iz SIOVBHZKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov s« domačo vporabo kakor tudi za in-enstri|ska podjetja hi razpečava na debelo
INOUMSKI PRBMOO IN KOKS vsaka vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslo. vaikt in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovalkt pramog, črni premog in briketa
Naslov	159
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V LJUBLJANI
MlkioiMem cesta 15/L
Potovalne kovčke, kasete
damske torbice, gamaše, nahrbtniki in razne tomarske izdelke v veliki izbiri .priporoča
IVAN KRAVOS
Aleksandrova cesta 13.
Slav ar n a
Raška kapela 'rstc Jaz-kandam
zamorcem Ur. Tom in 'njegovo soprogo Mrs. Tom Zelo originalno. Začetek ob 20 */, uri. Samo 1 teden.
Tatra ptomobili
Najboljša kakovostna znamka, najcenejši poroti, najpri-prostejše uporabljanje. — Brez vodnega niadilca. vrstno prsmnouie strmine, eleganten. trpe • Izvanredno dober. Operostn —-vožnia ne utru]I avto ne skače. Avto za razkazovanje je ravnokar pr P
Pojasnila daje zastopnik
A. Stoinschegg - Rogaška Slatina
Tieovsm on
V MARIBORU
Velika pomladanska prodaja se pričn« od i. aprila do a5. aprila p° vSC oddelkih v
TRGOVSKIM DOMU
Prodajalo se bode vse modno vo neno blago, moško sukno, za ^ obleke, kamgarn, koverscoat »• • ’ Svileno blago v nad 3OO novomo^^ barvah. Pralno blago, poldelen,***j brik, plavina, (druck) zefir, najnovej pomladanski vzorci.
KARO MODA
v volni, kotonu, zefirju, polsviu svili, nad 5OO novih lepih uzorc« • Platno, šifon, robci i. t. d. ter vrste blago po že znano niški ce Pogled na velikansko razstavo mlad“ nudi vsakemu prijeten spod11 na veletrgovino
TRGOVSKI DOM
V MARIBORU. ^
Vinotoč S00K
ZDRA V/UŠČE ROGAŠKA SLATINA
umi. 1.11 n m........ —	 •	.	1	jesi
Najlepše In najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. Svetovnoznanl zdrs'
Vilni vrelci:
S T YRIA "
Dirkati!	Športniki! motociklisti, avtomobilisti!
ako hočete, da Vam motor čim dalje deluje — Vaše olje za mazanje motorjev je
GHR60VLE mOBILOIl
prodaja *e po priporočnem kazalu- za vsaki tip avtomobiljev in motorjev odgovarjajoče olje pri
DIVJAK & GUSTINČIČ
MARIBOR
SUnl trg 17 — Tattenbachova ni. 17
Postaja za olje odprta vsako aed«i|o la praznik.
TEM P EL"
Mobiloil
Mdttk AtrtfmrimJt
„DONAT“
Zdravljenje v*eh želodčnih In črevesnih bolezni, bolezni srce, ledvic in jetaf*
SEZONA: MAJ — SEP TEMPER.
Cene zmerne. V pred- in po sezoni znsten popust. Koncertira vojaška godba. NajvtŽj* udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne.
Zahtevajte prospekte!
Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatin*-
^□RaRCMaBCMDROBDBaaDaaBCnRDBaRdHPRDROHDHDHOHCIRnRDHDRaRpB1
Cene Michelin pnevmatike so se zelo znižal«. Pred nakupom pnevmatike za avtomobile, motorna in navadna dvokolesa zahtevajte najnovejši cenik samo pri Stokistu	764
DIVJAK & GUŠTIN?!^
MARIBOR
Glavni trg št. 17 Tat(cnbachova ulica št. *
Ukupljene pnevmatike *• montiralo breipmč*0'
IlekAicmN * Maetborn. predstavnik: Stanko D • t • 1 a, r* rnatelj.
RMdrirolki .VafcoeJa-r 8p)«dl«* o^Tinar.
Urednik Božidar Borko. aovAnar. IadajataJl; BLajmord* T«4 v MbrUmr«.