NEDIN STERAD:
Volk in pes.
Basen.                                               V1-
TA/^^^-^-^N^ il je mrzel zitnski dan.
flj&F^f      |            O^e volk je stnrčal v svoiem hrlogu. mladiči
I   jL         I     '5il &0 skakali od mraza in se prekuccvali, cla po-
l/^\       /J      zabijo na Klad. Ves dan niso dobili nobene lirane.
_________       ilasiravno se ie vrnil oče volk šele poziki v iutro
I,   \        /         iz vasi. Kamor je skrivno hodil na lov.
l\  I       /   /             Mati volkulja je zbudila očeta in ga prosila, naj
f\\ \   7 /       Iireskrbi vsaj nekaj za mladiče.
(s\)J_LZ/^             Počasi je stapal volk proti vasi. Sredi pota jc
/ /V^/*11 -*\S   sreoal rejetiCKa psa, ki se je valjal po snesru. l—f ^*^-——^           »ITober večer, gospnski pes! Tebi se gotovo nc
sodi l\udo. ker si tako rejen in zadovolien. Moja družina pa je laC-na. in ne vetn, kie bi dobil košček nicsa, da ne lmgiiieitio vsi lakote.«
».   283   • —
»Iiiiaiu dobrega gnspodarja,« je odgovoril pes, »ki skrbi zame, da se mi godi ilobro in nie ne zebe!«
»Kdo pa je tvoj gospodar?«
»Dober človek, ki ima vsega zadcsti. Nas jc pet, in za vse skrbi, kakor za. svoje prijatelje.«
»Res, dober človek mora biti Ivoj gospodar! Imcj se dobro in lahko noč!«
Zamišljcn sc je vrnil volk v gozd in r.rcmišlial, kako hi prišel do tega ttospodarja, ki taiko imenitno skrbi za svoje pse. — Pozno ponoči se je vrnil, cdliilel proti vasi in tiho zlezel v hlev pasiega gospodarja. Zavohal ie izvrstno vcčerjo. Kar se oglasi pes-čuvaj in z lajanjem pri-vabi lilapce. Živina v hlevu se je vznemiiila, konji so rczgetali. kravc rnukalc iti tcliček, ki sta je napaidel volk. jc zajokal tako usmiljeno, da sc ie zbudil pes in pričel laiati.
Hlapci so napadli volka z mctikaini. vilanii, Korjačami in dru^iMi orodjem ter ga lako natolkli, da je komaj ušel iz hleva<. — Potolčcn in žalosteu se ie vrnil ixe volk v svcj brlog, k'fer so ga pričakovali mla-diči z materjo, stiskajoči se od lakote in mraza.
»Jojme sirotnika!« je godrnjal in si lizal mršavvc in s krvjo oškrop-Ijeno telo. »Kako hudobni so ljudje, ki jih je pes tako polivahl!..
Iznuičen od udarcev in gladu je potolažil družino in zasmrčal v kotu.
Drugo iuiro je srečal zopet psa in mu potožil o liudobnosti njeg<;vega gospodarja.
»Stric volk,* mu je odtrovoril liitro pes, »motiš se, silno niotiš! Moj gospodar fe prav dober in jako skrbi zame. Se\-eda on mi vrača s tem moje službovanle in zvestobo, Noč in dan inii služim zvesto in čuvain njegovo liišo. Zato me iina rad kot svojega prijatclja. Ti si pa prišel k njeniu kakor tal in razbojnik in ne kot zvest služabnik v njegovo službo! Hotel si mu škodovati in ukrasti živjno, ki preskrbuje rijega in njegovo družino z živežem.«
»Ali naj umrem jaz in moji otroci lakote?« se je zakremžil volk in zatulil, da so se mu videla vsa rebra.
»Če bi bil pošten in koristen Ijudem, bi se ti gotovo dobro godilo,« ga je poučil pes. »Tako pa moraš stradati in trpeti. Le cb poštenem delu in zvestem službovauju bi se ti bolje godilo!«
»Saj me nihče noLe sprcjeli v službo!« je zgodrnjal volk.
»Ker le vsi poznajo, da si škodljiv, požrešen in hinavski!«
Jczcn se je obrnil volk in odšel v gozd. Pes pa ie vesel fAlhitel k svoiemu gospodarju.
Zimsko veselje.