JULIJ 17 F Alekslj 18 S Kamil + © 19 N 7. pobink. 20 P Hieronim 21 T Praksed 22 S Maria Maprd. 28 6 Apolinar 24 P Kristina C 25 S Jakob, apoat. 28 N 8. pobink. f 27 P KriStof, muč. 28 T Victor 29 S Marta 30 C Julita, dev. 81 P Ignacij Lojol. + PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage/ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 143. CHICAGO, ILL., TOREK, 21. JULIJA — TUESDAY, JULY 21, 1936 letnik (vol.) xlv, Plameni splošne revolucije zajeli Španijo. — Preurejen nastop fašistov povzročil izjalovljenje popolnega uspehi ha. — V Moroko so voditelji upora pridobili tujezem-sko legijo, ki se bori proti vladnim četam. NA POMOČ FARMARJEM Madrid, Španija.—Voditelji protilevičarskega gibanja v Španiji, katerega levičarji nazivajo za fašizem, ki se na Španskem razvija v svoji posebni obliki in deluje za povrat monarhistov na vlado, so zasnovali po vseh važnih mestih in krajih Španije, kakor tudi v kolonijah v Moroko splošni upor. V ta namen so uti-hotapljali že mesece orožje in na skrivnem oboroževali svoje pristaše. Vladna policija je prišla temu gibanju na sled predno je bil določen čas za izbruh revolucije in to je pokvarilo organiziran načrt upora. Splošni upor bi se imel začeti zadnjo nedeljo in po vseh krajih na enkrat. Vsled nastopa vladne policije, ki je začela s preiskavo že začetkoma zadnjega tedna pa je bilo treba DETR01TSK! ŠKOF IZJAVLJA "Jaž ne smatram predsednica za komunista...'' — izjavlja škof Gallagher, pred odhodom v Rim. * New York, N. Y. — Detroit-ski škof Mihael Gallagher je tik pred odhodom na parnik, s katerim je v soboto odpotoval v Rim, izjavil časnikarjem, da ne gre radi Rev. Father Coughlina v Rim, kakor to nekateri ugibajo in da o njem ^ploh ne bo nikjer govoril, razun, če bo posebej vora Father Coughlina, ki ga je imel pred konvencijo Townsen-hiteti in tako so po enih krajih dovcev v Clevelandu, v katerem je Father Coughlin imenoval Skoro 670,000 farmarskih družin prizadetih vsled suše po s^evernozapadnih državah. Rapid City, S. D. — Polje delski tajnik Tugwell objavlja vest, da je administracija odločila obširno pomoč prizadetim farmarskim državam vsled suše. V North in South Dakoti, v Ne-braski, Kansasu, Coloradi, Mon-tani, Wyomingu in Minnesoti je nad 670,000 farmarskih družin hudo prizadetih vsled letošnje suše, ki potrebujejo takojšnjo pomoč. Obenem izjavlja Tug-well, da je administracija najela poklicne irigacijske veščake, ki bodo v vseh omenjenih državah proučili načine, po katerih bi b;-vprašan o tem. Glede ostrega go- 'lo mogoče irigirati (namakati) farmarske distrikte po sličnih načinih, kakor se irigira mnoge STAVKARSKI IZGREDI Camden, N. J. — Do ljutega pretepa je prišlo v petek zvečer pred tovarno RCA, ko je skupina stavkarjev napadla s kamenjem avtobuse, kateri so vozili stavko-kaze. Ranjenh je bilo kak ducat oseb, med njimi tudi trije policisti. Stavkarji so oblegali tovarno skozi celi dan in stavkoka-zi so bili izpuščeni ven skozi izhode, ki se drugače ne uporabljajo. KRIŽEM SVETA GDANJ POD DIKTATURO Nazijec Greiser razglasil diktatorske odredbe nad prostim mestom in okolico. Gdanj, Gdansko. — Prosto mesto Gdanj (Danzing), ki je pod varstvom in direktno u-pravo Društva narodov, je v soboto zgubilo svojo svobodo in Iz Jugoslav!)«, i Panika pod kozolcem na Ljubljanskem polju, pod katerega se je zateklo pred nevihto več ljudi, a ga je silna nevihta porušila. — Radi klobuka bi kmalu prišel ob življenje. — Smrtna kosa in drugo. izbruhnili nemiri že v četrtek ponoči, v petek in soboto. Vladni organi so hitro prekinili vse telefonske in brzojavne zveze med raznimi kraji in vsled tega ni bita Roditeljem puča več mogoče diktirati in izvesti ^notnega nastopa in tako so se več ali manj vsi načrti upornikov izjalovili vsaj v glavnih mestih in središčih Španije. Upor pa seveda še ni zadušen. V soboto je vlada pokrila vse deželo z najstrožjo cenzuro in za istinito dejansko stanje v Španiji zunanji svet še prav malo ve, ali pa le samo to, kar dovoli vladna cenzura v svet. V Moroko, v španskih kolonijah se je voditeljem puča posrečilo pridobiti v več krajih na svojo stran tujezemsko legijo, kate-ra se bori ob strani upornikov Proti vladnim četam. Vsled tega Se je pučistom posrečilo v Moro-ko dobiti pod kontrolo več važnih mest. Zadnja poročila pravijo, da je vlada poslala v Moroko vojno broddvje in ojačenja proti pučistom. Vladna letala pa so v soboto in nedeljo metala bombe na Upornike. V Madridu je vsled teh zmešnjav bila prisiljena vlada, ki ji je načeloval Casares Qui roga, rezignirati. Formirala pa se je takoj nova vlada, ki je načelu je dosedanji predsednik parlamenta Diego Martinez Barrios, tudi listaš levičarske stranke. V spopadih je dosedaj zgubilo življenje nekaj nad 30 ljudi, več sto pa je ranjenih. -o- Nemčija kritizira če- hoslovaško Berlin, Nemčija. — V glasilu Zunanjega ministerstva je kon-Cem preteklega tedna izšel članek, v katerem se napada in žigosa čehoslovaška vlada, češ, da Povzroča nove komplikacije v Evropi, ko se je položaj nekoliko umiril s sklepom prijateljstva ^ed Nemčijo in Avstrijo. Predat kritiziranja je zlasti kredit, ga je dala Češka rumunski vladi za graditev strategične že-eznice, katera ima vezati obe dr-'ave in po kateri se bodo lahko fepeljavale sovjetske čete v slu-gf.JU vojne med Nemčijo in Ru-•l0- Tukajšnji ki-ogi z napetost- predsednika Roosevelta lažnjiv-cem in varalicam, je škof izjavil to le: "Ni resnica, da sem kedaj karal Father Coughlina, rekel pa sem, da je uporabil malo premočan jezik in pa da bi bil lahko malo boljši diplomat." Škof ni pri sestanku s časnikarji niti enkrat omenil, da se ne strinja z Fathrom Coughli-nom glede njegovega boja proti predsedniku. Izjavil pa je jasno: "Jaz ne mislim, da je Predsednik komunist, kakor nekateri pravijo, da je, ali, da je fašist. Njemu se je le dalo široko moč in oblast v nujnih in kritičnih časih." kraje po drugih državah. -o- ZAHTEVAJO POČITNICE ZA WPA DELAVCE New York, N. Y. _ Tukajšnje delavske unije so vložile pri federalnem okrožnem sodišču par tožb, s katerimi skušajo vlado prisiliti, da bo dala delavcem na WPA počitnice, in sicer po j 26 dni na leto s plačo. Izražajo se, da so ti delavci, kakor hitro so bili vzeti z relifa, enake vrste delavci kakor vsi drugi in da zato tudi potrebujejo počitnice. -o-- POLICISTU PRIPELJAL BANDITA Chicago, 111. — Na križišču Lake Shore dr. in Grace st. je policist prihitel k nekemu avto- — Moskva, Rusija. — Obravnava se je pričela pretekli petek proti trinajstim osebam zaradi železniške nesreče, ki se je pripetila 22. junija blizu mesta Čita in v katerih je bilo 51 oseb ubitih. Neki vlak je zavozil v drugi vlak, ki je stal na progi. — Tokio, Japonska. — Objavljen je bil pretekli teden petletni vladni program za ojačenje mornarice, za katfe-rega se bo porabil znesek nad pol miljarde dolarjev. Zgraditi se nameravajo najmanj dve veliki bojni ladji in ojačiti mornariška zračna sila. — Varšava, Poljska. — Nad deset tisoč Poljakov, med njimi tudi število socijalistov, je pretekli petek vprizorilo demonstracije, v katerih so po-vdarjali pravice Poljske nad mestom Gdansk. Obenem so svarili Nemce, nai drže roke proč od tega mesta. -o-- Pod razvalinami Ljubljana, 2. julija. — Nenadna nevihta, ki je z viharjem in nalivom okrog 15. zaplesala nad.Ljubljano in oko-prostost, ko je nazijski vodja jiic0; je na ljubljanskem polju, večine gdanjskega senata, izdal 'med mestom in Sv. Križem, |stroge diktatorske odredbe. Sti- .povzročila katastrofo,ki je pori glavne točke teh odredb so: ieg gmotne škode prizadejala Razpust vseh organizacij, ki o- jmnožici ljudi mnogo grenkega gražajo državne interese; zabra- ;strahu, obenlem pa je ugrabila njena je vsaka revizija policij-življenje neki bedni neznanki, skih odredb od strani sodišč, ali |Bijzu križišča Linhartove in političnih organizacij; prepove- 'gmartinSke ceste imajo šolske duje se judovsko ritualno ubija- 'sestre iz Marijanišča precej-nje za hrano; in trimesečni pro- gen kos sveta. Tu se je popol-težirani zapor za osebe, ki so ne- ',}ne znašla večja skupina hlap-varne javnemu miru. jcev jn dekel iz zavoda pod S temi odredbami je takorekoč vodstvom dveh sester, da ure-ubita vsa prostost v dosedaj pro-Ide na travnikih in njivah, kar stem mednarodnem mestu je ob tem letnem času treba. Gdanj, ki tvori izhod na morje Ko je nebo zagrnil nič dobre-P olj ski državi. Gdanj ima sicer ga obetajoč oblak in so se pri-riemško večino, takoj za Nemci čele padati prve težke kaplje, mobilu, iz katerega je voznik za-V vodilnih krogih sedanje ad- kHcal> da Je napaden. Voznik je ministracije pa prevladuje mnenje, da je najbolje napade Father Coughlina na predsednika Roosevelta popolnoma ignorirati. Eden izmed odličnih uradnikov kabineta je izjavil, da z besedami, s katerimi je napadel govornik Px*edsednika, si govornik kuje najboljše orožje proti samemu sebi. bil neki zdravnik, katerega je neki mladi bandit s pištolo prisilil, da ga je vzel na vozilo. Pri are taciji, ki se je izvršila na ome pa je največja skupina Poljska. Društvo narodov upravlja mesto pod predpisih versaillske mirovne pogodbe. Sean Lester, rodom Irec, je upravni mednarodni komisar postavljen od Društva narodov. Prebivalstvo ima svojo za- so se delavci in delavke tekli pod velik kozolec ob cesti. Tam se je medtem nabrala že precej številna druščina ljudi, ki so se pravkar vračali s pokopališča, njim pa se je' pridružila še skupina ciganov, ter jo sestre vzele s seboj, a nihče je ni vprašal, kdo je in odkod. -o-- v smrtni nevarnosti Maribor. — Na postajo v Slovenski Bistrici se je pripeljala skupina fantov rekru-tov, ki so se odpravljali v vojsko. Fantje so bili dobre volje, pripeljali so s seboj polno ple-tenko, ki so jo za slovo od civila še naglo izpraznili in postali so prešerni. Metali so si na peronu klobuke s pušelci z glave. Pri tem je neki fant zagnal klobuk Alojza Bergle-za med tračnice. Berglez je skočil za klobukom, v tistem hipu pa je že prihrumel vlak v postajo ter zavozil po tiru, na katerem se je nahajal Berglez. Fantje so obstali kar otrpli, ko so videli, da strmi Berglez kakor prikovan v bliskovito naglo bližajoči se vlak, ki ga bo zdaj in zdaj povozil. V tem hipu se je junaško izkazal službujoči uradnik na postaji. Zagnal se je proti fantu, ki je stal na progi, ga v enem trenutku zagrabil za lastno državno zbornico, ki dela jki imajo svoj popotni voziček zakone in odločbe o vseh važnih ,nekje tam blizu, pa so ga njenem križišču, se je izkazalo, da pištola ni bila prava, marveč le igrača. AVSTRALIJA POMNOŽI VOJAŠTVO Melbourne, Avstralija. — Vlada je izdelala načrte, da se pomnoži število državnih miličnikov na 35,000. Nadaljnje potrebne prostovoljce se namerava pri- j vabiti v vojaško službo z zvišanjem plač in izboljšanjem živ "lii vso močjo potegnil k sebi, da sta se oba . i —, ' T",V[opotekla. Šivi na suknjiču so zadevah. Nemška večina pa je strahu pred neurjem prav tako I hregj5ali rešeno pa je bilo nazijsko prežeta in vodja zborni- zavlekli pod streho. življenje. V zadnjem hipu je Hkratu z gosto ploho, ki se'pri§la pomoč) ker bi bila sicer je ulila, je potegnil čez polje lo.komotiva Berzgleza gotovo tudi oster, močan veter, pa ni 'povozila. bilo čuda, da se je kozolec, kil ce je znani Greiser, ki je pred par dnevi tako ošabno nastopil pred Ligo narodov. Podpira ga uradna Nemčija finančno in mo-ralno.Greiser je fanatični pristaš Hitlerja i njegovega nacizma. -o- List "Am. Slovenec" je lastnina katoliških Slovencev \ \meriki. Kdor podpira katoli- PODRŽAVLJENJE VOJNE INDUSTRIJE Pariz, Francija. — Tukajšnja vlada je napravila nadaljni ve. lik korak v svojih reformah, ko je pretekli petek poslanska zbornica z veliko večino glasov odločila, da se postavijo pod državno last vsa industrijska podjetja, ki izdelujejo municijo in druge vojne potrebščine. Predlog ima iti še v senat, kjer se pričakuje enaka odobritev pred zaključkom zasedanja zbornic. Po izdelanem načrtu se nameravajo nekatere tovarne popolnoma prevzeti od države, dočim bo nad drugimi vodila država samo svojo kontrolo. V obeh slučajih pa bodo šli dobički iz izdelovanja vojnega materijala v državno blagajno. jo pričakujejo, kam se boste v novi grupaciji velesil obrnili obe drugi državi male antante, Jugoslavija in Rumunija, ali se boste zvezali z Nemčijo, ali z Rusijo. Čehoslovaška je že v ruskem taboru. NAZIJSKI TERORIZEM Cleve, Nemčija. — V Petru-sheimu blizu holandske meje je nemško državno sodišče obsodilo 17 frančiškanskih bratov v zapor radi tihotapljenja denarja in blaga preko nemških mej, pravi poročilo. Vse skupaj pa ni to ničesar drugega, kakor nazijska gonja proti katoliškim redovom in organizacijam. Z takim postopanje si dajejo nazijci najslabše spričevalo pred svetom. -o- NAROČIL IZKOPAVANJE NOVIH VODNJAKOV Pierre, So. Dak. — Poljedelski podtajnik Tugwell je pretekli teden prispel v te kraje, da si ogleda opustošenje in škodo, povzročeno od dolgotrajne suše in vročine. Videl je pri tem obupen položaj Indijancev v tukajšnjih rezervacijah. Izsušena je namreč večina vrelcev, kateri so Indijance zalagali z vodo, da zdaj temu prebivalstvu, katerih je okrog 20,000, pretijo bolezni, ker mora uporabljati nesnažno vodo. Tugwell je odredil, da se mora brez vsakega obotavljanja dobiti potrebni denar, da bo lahko vlada takoj pričela z vrtanjem za nove vrelce. lj en j skih razmer. Število vojaštva ob času mobilizacije se je določilo na 200,000 mož. .le pač že v dobršni meri odslužil svoj vek, pričel majati v svojih sklepovih. Bilo je treba samo še malo krepkejšega sunka in s strašnim pokom se je tramovje s streho vred zrušilo ski list "Am. Slovenca," pod jna ntesrečne ljudi, ki so bili pira katoliške Slovence v Ame- jna ta način bridko ogoljufa- • ni za pričakovano zavetje. _____________. Sreča v nesreči je bila, da sta jbila pod kozolcem dva zvrha-jna vozova sena, ki sta ruševine vsaj do neke mere zadržala. A razdejanje je vendarle bilo katastrofalno. Stanovanjski voz ciganov je zdrobilo do PREJELA ČASTNO PROMOCIJO Poškodbe Ko je žena delavca Elizabeta Podlesnik iz Celja šla domov, je na "neznan način na cesti padla in se močno pobila. — Martin Juvan, dninar z jjubnega pri Celju je brusil koso. Nenadoma ^nu je roka spodletela in se je prav nevarno vrezal v roko. Oba sta morala iskati pomoči v bolnici. Smrtna kosa Ogrski kardinal Seredi in angleški zunanji minister Eden, ko sta bila nedavno na britanski univerzi v Oxfordu častno promovirana. , , V Ljubljani je umrla Fran- kraja, skoraj vsi ljudje, ki sočjška Medved, rojena Kralj, bih pod kozolcem, so dobili upokojenka tobačne lažje poškodbe ali pa so prestali mnogo paničnega strahu, neko delavko pa je ogrodje kozolca tako zmrvilo, da ji najbrž ne bo mogoče več rešiti življenja. V dva avtomobila so vzeli vso družbo iz Marijanišča in jol odpeljali domov, v tretjega pa so naložili nezavestno delavko, ki je imela glav0 skoraj povsem zmečkano in strt prsni koš, in pa sestro Velimi-ro Jurkovičevo, ki je imela si-jcer lažje rane po nogah, a je obenem dobila tudi živčni napad. Obe ranjenki so odpeljali na kirurški oddelek, kjer so sestri nudili prvo pomoč, za nesrečno delavko Pa najbrže ni več rešitve. Posebej tragično je še dejstvo, da nihče ne ve njene identitete. Opoldne se je bila zglasila v Marijani-šču in zaprosila za malo kosila. Da bi hrano odslužila, so tovarne. Mariboru je umrl Jože Štrakl, skladiščnik drž. železnic star 63 let. — V Novem mestu je umrla Minka Žefra-nova, rojena Sitar iz Gotne vasi pri Novem mestu. o- Strela Z Vranskega poročajo, da je v neko hišo v Brodeh udarila Strela in razdrla dimnik, užgala pa ni. Pač pa je pokvarila električno napeljavo, oziroma električne varovanke, da je bila cela vas v temi. -o- Jubilej petja Na Jesenicah na Gorenjskem je pred kratkim obhajala Minca Tančarjeva pomemben jubilej, to je 60 letnico odkar poje na cerkvenem ko-ru. Na praznik Sv. R. Telesa leta 1876 je na koru prvič nastopila in ostala zvesta pevka vse do danes. amerikansk! slovenec Torek, 21. julija 1936 ^merikanski Slovenec fjrvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. UaUnovljm teta ISSIi Izhaja vsak dan raz on nadel], pone-|eJ<*ov in dnevov po praznikik Izdaja in tiskaj EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprav« J 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 J* Naročnina! ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 f.'a celo leto Za pol leta _ £a četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto__$6.00 Za pol leta__3.00 Za četrt leta__1.75 ^Posamezna številka _____- 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerhsu, Established 1WJL. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday!. Published byl EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office! 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription] For one year- For half a year _ For three months _ _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year __. $6-00 For half a year ., „ , 3.00 For three months ---1-75 Single copy---- 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoilani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ared-ništvo ne vrača.______, Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ Spreobračanje. Zadnjič je nekdo v New Yorku nekaj zapisal, da se med nami amerikanskimi Slovenci le vrši tudi neko spreobračanje. Ne vem, kako bi sodil, nekaj mora biti na tem, ker je celo g. Molek nekaj zapisal o nekem takem spreobračanju, in dodal svoj komentar, ki pa nobenega ne bo ostrašil, ako vzame spreobračenje, kakor se mora vzeti, z vso resnobo, ko človek voli pota sv ojega življenja. Do trideset let brez — srca, po trideset letih brez — glave, vrlo dobro je povedal tisti holandski državnik. Srce lahko vara, glava bi pa ne smela, ker gre za najresnejšo zadevo, ki se ne da premagati s kakim prešernim baha-njem, pri čemur smo pa posebno mi Slovenci mojstri, ampak za se prav klaverni mojstri. ,VEM5^JUs^ j. M. Trunk: Dva Rusa Nedavno od tega je umrl učenjak Pavlov, ki je slovel prav po vsem svetu. Zadnjič je umrl tudi Gorki, pisatelj dolgih let in enako poznan po vsem svetu. To sta bila dva pristna slovanska Rusa. Kolikor so sedanji Sovjeti res — ruski, ne spada serfi, Sovjeti so v Rusiji in so na oblasti in ti Sovjeti so oba ta Rusa vrlo počastili po smVti, počastili močno Pavlova, še bolj pa so počastiti Gorkija. To so suha dejstva Gorkij je bil sovjetski popolnoma tudi po duhu, toraj ves njih, Pavlova so Sovjeti gledali bolj po strani, dolgo vsaj, pozneje so se menda spametovali in se zanj zanimali, ampak po duhu Pavlov ni bil sovjetski, ker je tudi pri vesoljni povodnji v ruskem naziranju ostal stari Rus, ohranil vero svojih očetov, obdržal svojega Boga. Ne znan-stvo, učenost, odkritja, preiskave, niti v začetku vrlo sovražni Sovjeti Pavlovu niso vzeli — Boga. Gorkij je bil ves sovjetski po duhu že preden je bilo kakih Sovjetov. Vse to pa je Pavlova in Gorkijeva lastna in osebna zadeva, nihče se ne more mešati v take zadeve, in vsaj pri pavlovu se končno niti Sovjeti niso mešali, kar naj jim bo zapisano v čast. Tudi slovesnosti pri pogrebih so O.K., prav da so Sovjeti počastili oba ta Rusa. Iz slovanskega narodnega stališča smo enako lahko ponosni na oba ta Rusa, na Pavlova kot velikega učenjaka, na Gorkija kot pisatelja. Drugo nas na njih ne zanima kot na dveh Rusih. Pa je le tudi nekaj zanimivega na teh dveh Rusih. Pavlov z vero na Boga, Gorkij brez Boga, ateist, nihilist. Cisto iz človeškega stališča nas zanimata. Gorkij je delal, recimo za prosveto, svobodo, pravico, menda tudi za — resnico, menda in subjetivno je moral on biti o tem prepričan. Zdaj je mrtev. Svršeno, končano. Tudi Pavlov je delal, veliko naredil, znanstveno delal, ne le pisateljsko. Zdaj je mrtev. Ako je bil Gorkij na pravem, je končano, vse je končano, tudi mrtvaško slavlje je minilo, nekaj pepela je ostalo, to bodo kazali in to je vse, vse drugo je prešlo v — dim, ako je bil Gorkij na pravem. Enako je pa šlo vse v dim tudi pri Pavlovu, ako je bil Gorkij na pravem. Prej je bil vsaj duševno Pavlov na desnem, Gorkij na levem, nista si bila enaka, prav nasprotna sta si bila, zdaj bi bilo vse — enako, ako je Gorkij na pravem. Kaj pa, če je na pravem — Pavlov? Zastavim le vprašanje, odgovor si poišči sam. Vrlo zanimiva sta ta dva Rusa, še bolj zanimiv je tudi odgovor, ki popolnoma zadene — resnico, ne morda le — resnice, kakršno ko hoče človek čez "Rav" katerega pa nisi posebno vesel, krov precej streliva. Še isti dan,n*k"- - Usidrali smo se dobro smo nadaljevali vožnjo proti San Pedro, Calif., kjer je poslej naš dom, ali pristan, v katerem je zasidrano še drugo pacifiško brodovje. Podnebje je krasno in ker štiri leta so vsekako dolga. Vendar se odločiš da greš, ker obljube so krasne in te mičejo, zato upaš, da menda ne bo tako hudo. Najprej te vtaknejo v bližnjo mornariško kasarno za štiri mesece. Tukaj se naučiš potrebnega reda in nekaj vojaške discipline. Večji del dneva prebijaš na telovadišču s puško na rami, poslušajoč godbo, ki je zelo potrebna pri korakanju. Poleg tega so še atletični sestanki in krasna kopalna obala, tekme med voji, pri katerih tek-! Po enotedenskem počitku smo mujejo za čafet in poseben pra- pričeli z vežbanjem posadke za por. — Učiti se je treba veslati, streljanje na daljavo. Za te va-plavati in treba se je naučiti je odplujemo na široko morje v spoznavati službo na morju. Po- ponedeljek in se v petek popol-leg tega so še večni pregledi in dne vrnemo; preko noči se vsi-pa straženje. — Tukaj se kaj dramo ob kakem otoku jqžne kmalu naučiš biti dekla in peri- Californije. — Na teh kratkih ca, poleg tega si pa tudi sam se- izletih imamo posebne vaje, da bi še za krojača. vsak mornar ve, kaj mu je sto- uro daleč ven na morju blizu panamskega prekopa. Ob vsaki priliki ki se nam je nudila, smo šli tudi na razgled, da vidimo kaj nudi tukajšnja pokrajina poseb- tudi okolica zelo lepo razvita. Tu- jnega- Mesto Balboa, je lično me-kaj se ni težko privaditi, je do- sto- Vse hiše st°Je na koIih ali Volj zabave in v lepem mestecu lPodstavkih, radi preobile vlage. Long Beach, je zimsko letovišče, jTukaj zel° obil° dežuje. Ameri-znano po celi Ameriki. Še bolj jška posest Je močno utrjena in znamenito pa postaja v poletnih obljudena z vojaki ki lepo žive mesecih, ker je lepo obrežje in v velikih domovih, kjer imajo vso moderno postrežbo. Ostali Amerikanci pa imajo druga različna dela v državnih uradih. — Republika Panama je tropična dežela. Neobdelana zemlja je močvirnata in' zarastla ž bujnim rastlinstvom med katerim se igrajo divje mačke, opice, kače in zmajem podobne pošasti. Najbolj krasne pernate ptice se vidijo tukaj. Tudi krt živi tukaj. Ti dnevi še precej hitro mine- viti v resnem »lučaju.'Glavno je j Domačini so temno žolte polti, priprava za boj in napad: "O- majhne rasti, kraju primerno genj, karambol, beg z ladje, na {oblečeni in se žive od pridelave pomoč, k požaru, mož raz kr6v, j kokosovih orehov, banan, anana- jo, ker ti stoji pred očmi kratek dopust, katerega dobiš predno se podaš na svojo postojanko. Povratek je seveda težji, ker težko se je podati na ponovno in še težjo preizkušnjo. Komaj si dospel, se ves omamljen na vesele urice ki si jih preživel na dopustu, se že znajdeš med samimi znanimi obrazi v kasarni, izkrcavanje za bojevanje na suhem v pehotnem in topničar-skem načinu." Te vaje se morajo vršiti z mrzlično naglico, vendar premišljeno, kar potrebuje mnogo vaje. V prvih dneh meseca marca kjer se zbirajo šumno in smeja- smo poskusili streljati na dalja- J. M. Trunk: Anekdota Znani Upton Sinclair in Louis Adamič sta se srečala menda v Pasadeni. Meško ie napisal imenitno novelo: "O človeku, ki se vrača". To nima opravka s kako politiko, ampak socializem ima, in Adamič je menda malo podregal Sinclaira, da ie prešel med demokrate, (lasi je prej rinil Adamiča med socialiste. Adamič ie menda dejal: "Danps sem jaz boljši socialist in kako bi bilo, če bi jaz začel s spreobračanjem". Sinclaira je menda rešila iz zadrege žena, ki je rekla: "Upton je še vedno socialist". Spreobračanje . . vrlo zanimiva zadeva. Ne mislim na kako politično spreobračanje, ker stvar sega, ako se vzame v pravem pomenu besede, globokeje, v večnost sega kako pravo- spreobračanje. Jan Toorop, ki je umrl 1. 1929 kot veren katoličan, in je prizndn največji moderen umetnik v Holandiji, je bil v mladosti kakor ognjenik: pagan, ateist, socialist, strasteij socialist, in je moral pihati kašo. Glava pa se mu je pozneje umirila, spreobrnil ne je, če tako hočete. Neki holandski državnik je zapisal ob ti priliki: "Kdor še nima trideset let, pa ni socialist, je brez srca; ampak, kdor je nad trideset let, pa je še socialist, nima glave." je. Toda, le kratko traja ta, na videz nered, kajti drugi dan je že ,vse v redu. Najprej je potem pregled, če ima vsak vse svoje stvari v redu in na pravem mestu. Tukaj tudi prestanejo vsake vaje, tako zunaj.na prostem, kot v orožarni. Kot bi bilo naročeno, je vsako noč snežilo in imeli smo tedaj veliko dela s čiščenjem in sna-ženjem cest in hodnikov; vedno več, kot smo ga bili zmožni zmagovati. — V štirinajstih dnevih je bil naš transport v redu in s vo. Osem krogel izmed 84 je zadelo tarčo na daljavo 25 milj. So to 14 palčni topovi. Pet palčne baterije so imele boljšo srečo in ravno tako strojnice kalibra 50. Več pozornosti pa dajo streljanju na bližino in vsako leto razpišejo lepe nagrade za sto odstotno pogoditev v tarče. V mesecu septembru bomo imeli poizkus in vežbanje.. V mesecu maju smo se pripravili za naše bojne igre ob Panami, katere so se pričele koncem meseca in trajale do 6. junija. nosebnim "Pullman" vlakom smo j Na teh vajah je skoro vse popol-se odpeljali v Bremerton, Wash, (»oma tako kot v vojnem času, le sov (pineapple) in drugega tro-pičnega sadja. 2ive pa v malih hišicah, ki so pokrite z dolgo travo. Zelo se zanimajo, za politiko, kot je razvidno iz številnih letakov, ki so nabiti vse križem po zunanjosti hišic. Njihova govorica je španščina. Glavno mesto Panama, je umazano in zanemarjeno. Ima pa veliko stavbenih zanimivosti še iz časa morskih roparjev. — Kljub vsej vročini in tropskemu dežju je kaj hitro minil čas za povratek v najljubši kraj domači. — Ce bi bilo dovoljeno, bi prvi dan, ko smo prispeli v San Pedro, Calif., po šesttedenskem odhodu, bi naj-brže niti deset mož vse posadke ne ostalo na ladji. Na razpolago smo pa imeli dovolj časa za zabavo vse do konca junija. Sedaj smo pa zopet na potu in sicer proti zahodu, na Havajsko otočje. Dne 4. julija smo prisostvo- vali povorki v proslavo neodvisnosti v San Francisco, California. Tako gre čas naprej pri nas. Dela imamo vedno dovolj. Ob prostem času je pa tudi vse vre-jeno za potrebno razvedrilo. Imamo godbe, premikajoče slike, radio, knjige, časopise in razne atletske zabave in vaje. Nikoli ni dolgčas, ko se enkrat privadiš življenju na teh plavajočih samostanih. Tukaj sta še dva druga slovenska fanta: Anton Klu-ne, iz Chisholma, Minn, in pa Raymund Korbar iz Witt, Indiana, s katerimi se včasih skupaj pogovorimo in razvedrimo. Oba pošiljata pozdrave vsem čitate-ljem Amerikanskega Slovenca. Tako rojaki in čitatelji, sem vam na kratko napisal, kako se živi v službi Strica Sama na morju. — Pozdrav do prihodnjič. Joseph J. Nanut -o- ZBOROVANJE STAVBIN-SKEGA DRUŠTVA North Chicago, III. Slovensko Stavbinsko in Posojilno društvo (North Shore Building & Loan Association) je zaklučilo 30 aprila, 1936, 15 letno delovanje med rojaki v Wau-kegan in North Chicago. Ni naš namen opisovati kaj je to društvo te^om zadnjih 15 let storilo v gospodarskem in finančnem oziru za naš slovenski narod. Reči moramo le, da potom tega društva je bilo veliko trdo prisluženega denarja, bodisi posameznikov, ali lokalnih podpornih društev obvarovano pred izgubo, bodisi da bi bil izgubljen potom zaprtih bank, ali potom drugih vabljivih investicijah, katere so med to depresijo propadle. Pri našem podjetju je dobil vsakdo pošteno vsaki cent ki je njemu pripadal s 3% obresti, obrestno mero katero so.banke plačevale v .najboljših časih. Res je depresija uničila marsikoga, tako tudi našim ljudem ni prizanesla'iri sem in" tja je kdo onemogel pod bremenem depresije bodisi je porabil vse prihranke katere je imel, ali ni zmogel posestvo ohraniti, in vsled tega je njegovo posestvo prevzelo društvo. Glavno letno zborovanje delničarjev se bo vršilo v soboto 25. julija, 1936 ob pol osmih (7:30) zvečer v Slovenskem Narod. Domu, na lOti cesti in McAlister ave. Dolžnost vsakega delničarja ali delničarke je, se tega glavnega zborovanja udeležiti. Res je neprikladno v tej vročini hoditi na zborovanje, pa pridite vse eno. Žrtvujte nekoliko vašega prostega časa in pridite na zborovanje, ker vam bode na tem zborovanju razloženo natanko poslovanje v preteklem letu. Te dni vam je bilo po pošti na dom poslano "Naznanilo in Pooblastilo" (Proxy) za to zborovanje. Na teh proxy je zapisano vaše ime, naslov, kakor tudi številke vaših delnic. Preglejte te številke natančno, in ako zapazite kako pomoto, prosimo, da nam to naznanite, da se popravi. Ta proxy prinesite s seboj na zborovanje, ker se bote ž njim registrirali in dobili volilne list- ke. Na ta način se prihrani veliko časa in listanja po knjigah, da se ugotovi vaše delnice. V slučaju, da se iz katerikoli vzroka ne morete udeležiti zborovanja, potem izročite proxy kateremu uradniku ali drugemu delničarju, ki se bo udeležil seje. Morate pa pravilno svoje ime podpisati, kakor tudi ime onega, ki mu boste izročili proxy in ki vas bo zastopal. To je zelo važno. Na pritožbe zadnjih par let, da kje posamezniki dobijo imena in naslove delničarjev ter jih potem nadlegujejo za proxy, odgovarjamo, da iz urada se take tajnosti ne izda pod nobenim pogojem in nihče ni dobil nobene informacije. Naj omenimo še, da vsak delničar ima. pravico prositi za proxy, kakor je tudi vsakega delničarja prosta volja, proxy izročiti ali odkloniti. Kakor je bilo že omenjeno, proxy so vam bili po pošti poslani na dom. V slučaju da ste se med letom preselili, vprašajte za vaše pismo tam kjer ste prej imeli naslov, ker smo ga poslali tja, kjer smo imeli naslove. V slučaju da niste pisma prejeli, prosimo, da se zglasite v uradu tajnika ter se vam novi izda. Prosimo toraj, pridite vsi na zborovanje, ako pa ni mogoče se udeLežiti se, pa izročite proxy kakor že preje omenjeno. To prosimo pa radi tega, ker, ako ni nad polovico delničarjev zastopanih, bodisi osebno ali s pooblastilom, se zborovanje ne more vršiti in se mora novo zborovanje sklicati, kar pa vzame precej časa in denarja. Toraj je vaša dolžnost se zborovanja udeležiti; kakor gori omenjeno. Vsled glavnega letnega zborovanja bo urad zaprt v soboto cel večer. Odprt pa bo v petek zvečer ob navadni uri, in v soboto pa le do 4. ure popoldne. Prosimo, upoštevajte to. S pozdravom, North Shore Building & Loan Association Math Ivanetich, Sec'y. •-O- RASTLINE V PUŠČAVI Naravoslovec dr. Reichert, ki deluje ta čas na vseučilišču v Jeruzalemu, poroča o zanimivih odkritjih, ki jih je napravil v azijskih in afriških puščavah, ki 80 jih smatrali doslej za popolnoma brez vegetacije, mnogo rastlin. Gre pred vsem za majhno, liga j u podobno rastlino, ki pokriva pesek in ki je prav tako siva, tako da so jo doslej smatrali samo za pesek. ZLATO V RUSIJI Ogromna zlata najdišča v o-kraj u Jaksovsky bodo po mnenju i strokovnjakov igrale veliko vlogo v svetovnem gospodarstvu. V imenovanem okraju so namreč odkrita \olika zlata polja, ki bodo izreriuj dobičkanosna; primerjajo Tih z zlatimi rudniki ; Južne Afrike. Vprav zdaj, ob za-'etku druge petletke, je za Sov-jete ta r.ajdla velike važnosti, zakaj poslej se bo Sovjetska unija povsem odtrgala od svetovne zlate produkcije. -o- Katoliška društva, naročajte svoje tiskovine od katoliške tiskarne "A. S." TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (74) (Metropolitan Newspaper Servicb/ Napisal t Edgar Rice Burroughs 'L nenavadno močnim vzklikom se je visoko gori v strmem bregu oglasil Tommy Welsh in opozoril Tarzana, naj se pazi sovražnika za njegovim hrbtom. Tarzan se je naglo obrnil in obenem zagi?'uxl za puško. Ravno se je pripravil, da udari napadalca, kateri se je pa naglo obrnil in zbežal. Tarzan ie ostal sam. Kakor samotni lev sredi pota, tako ie ostal Tarzan sam sredi naselja svojih sovražnikov, medtem ko so se oni poskrili. Tedaj so je zopet oglasil Tommy Welsh in zaklieal Tarzanu. "Pridi sem gori, prijatelj!" Tarzan je dvignil glavo in zapazil Tommyja. "Počakaj nekoliko," mu je zaklieal Tarzan. Po teh besedah se je Tarzan spustil v tek, preskočil ograjo naselja in stekel k Tommy Welshu. Razbojniki so bili že prevt-i prcsiraleni, da bi j?a ustavljali na tej poti k prosjtosti. Ko je bil enkrat skozi ograjo, ji Tarzan zavil k Tommyju, ki ga je čakal in ko sta se sestala, sta si krepko stisnila roke. "Strojna puška, kakor vidim, ima tudi svoje zmožnosti," nagovori po kratkem pozdravu Tari;an prijatelja Wel-sha. "Imeli so te že precej v kleičah," odgovori Tommy. — "Mislil sem jim uiti, pa — kar najlep&e se ti zahvalim za pomoč. Sedaj sem prepričan, da me bodo zasledovali. Pa tudi ti si v nevar iiogti:" ar. Torek, 21. julija 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8. 5Ei. KLASJE IN PABERKI z evangelijske njive P. Aleksander Urankar. ČETRTA NEDE LJA V JULIJU Prevečkrat velja v našem življenju rečenica: "Munclus vult decipi, ergo decipiatur." Svet hoče biti goljufan, torej ga le pridno goljufaj. Goljufije je po svetu neizmerno dosti. Goljufija je v visoki in ubogi hiši doma. Torej je tudi ta prilika v današnjem evangeliju o goljufivem hišniku prav iz življenja vzeta. Prefrigan hišnik je bil, da je prišel na to posrečeno misel: Sprejeli me bodo tisti, ki sem jim z goljufijo pomagal, ko me gospodar nažene. Svet lahko goljufaš, Boga goljufati ne moreš. Svet nima tisočerih oči in vsevednosti, da bi videl v skrite kraje, kjer tajniki račune prenarejujejo, tudi ne more vselej bančnim goljufivcem na prste stopiti. Bog je vseviden in vseveden. Še misel goljufije mu je razodeta kakor na dlani. Misliš, da Boga goljufaš, da ti ne bo mogel do kože, če mu račun duhovnega življenja, po-narejuješ s svojim slabim zgledom in hinavskim, zunanjim izpolnjevanjem njegovih zapovedi. Ko nas je kralj klical k vojakom in smo morali priseči, da mu bomo udani na morju, pod vodo, v zraku in na zemlji, je marsikateri vojak držal figo,-desno'dvigal k prisegi, z levo pa si vse mogoče izgovarjal, češ, kakor hitro pride kaj navzkriž, me ta prisega ne drži. Bog vidi vsako roko, ki se v figo sklepa, pa čeprav je še tako skrita. Bog vidi najtemnejšo noč. Ve kaj se skriva v najtiš-jem kotičku srca. Zatorej je vsako varanje Boga največja nespa-met. Ljudi lahko varaš, Boga ne "««waš varati. Kdor misli, da va-ra Boga, vara le samega sebe. Ob krstu sem po botru prisegel zvestobo Kristusu, ob birmi sem bil znova potrjen v vojaka, pri prvi sv. spovedi sem priznal, da sem grešnik, le od Boga in njegove milosti odvisen, pri sv. obhajilu, prvem in vseh naslednjih, sem bil posvečen za božje, boguudano življenje. Kaj sem vendar še tako smešen, da si Vsemogoče izgovarjam in mislim, da je Bog, kakor sosed Janez, ki viš za dobro ped, ne da bi spoznal. Da je Bog kakor groce-rist, ki ti je dal preveč drobiža nazaj, pa ni opazil in sem drobiž zapravil. Da je Bog kakor neprevidni oče, ki vsepovsod postavlja denar, da otrok njegov podleže skušnjavi in novčič u-krade, ne da bi oče sploh poraj-tal. Kdor ima Boga za slepca, bo lepo uro ob sodbi zvedel, da Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme. Ne igrajmo se z božjim molkom in potrpljenjem. Četudi Bog vselej takoj ne udari, je dobro zapisan v njegovem spominu vsak naš grešni korak. Bog čaka in je strpljiv do skrajnosti. Čaka našega izpreobrnjenja. Čakal je doslej, samo on ve, če bo še čakaj naprej. Morda je že zadnji čas, da se mlačnosti odpove-mo in damo duši, kar ji gre. Ne igrajmo se s .talenti, ki nam jih je dal. Božji darovi niso božične igračke, ki smo jih otroci dobili za praznike. Vsakemu je dana služba, vsak mora biti na svojem mestu izpolnjevavec božje namere. Ni Bog noben analfabet, ki bi ne znal brati vrstice, ki jih pišemo v knjigi življenja. Ne igrajmo se s svojim namenom, ki ga na zemlji imamo. Človek je tukaj, da Boga spoznava in Boga časti in ljubi. Samo ta namen nam je ustisnil v čelo in dal duši pečat človeškega dostojanstva. Brez tega namena, bi bili zgolj živali. Kdor temu namenu ne živi, samega sebe goljufa, ne Boga. Bog vse vidi, vidi tvoje črne misli, ki begajo po mlakuži in močvirju neugnanosti, vidi tvoje nespametne želje, ki jih nikdar navzgor k zvezdam ne povzdigneš, vidi tvoja čudna dejanja, ki o vsem drugem pričajo, samo o tem ne, da dušo imaš in da dušo posvečuješ. Bog vse ve. Pozna našo lenobo, pozna našo omahljivost, pozna našo hinavsko naravo, ki se le na zunaj lepo dela. Ve sicer tudi to, kako slaba je človeška narava, zato pa nam svojo milost daje. Kolikor več zlorabljene milosti, toliko več odgovornosti, • toliko sil- PREMOZENJE DA ZA REVEŽE Elsie Janis-Wilson, po poklicu igralka, ki se je nedavno na svojem domu v Tarrytown, N. Y., izrazila, da bo dala vse svoje premoženje za reveže in da bo posvetila svoje življenje dobrodelju. Ženska, ki je stara 47 let, se vidi na sliki z njenim 31 letnim soprogom, s katerim se je poročila pred štirimi leti. reč ni dolgo tega, ko so se v nekaterih vaseh pojavili glasovi, da je tamkaj dela za vsakogar in da so delavci zelo dobro plačani, in sicer po 16 lir dnevno. To bi bil vsekakor za današnje razmere v Italiji več kot dovolj velik zaslužek. Tem vestem je nasedlo precej naših fantov in mož, zlasti z Bovškega in drugih krajev ob Soči, ki so tudi poskrbeli, da so v najkrajšem času odšli na Labinščino iskat si dela in zaslužka. Res, delo so takoj (dobili. Podjetje jih je nastanilo v tako umazane, zanemarjene in podrte barake, polne vsakovrstnega mrčesa, da jim ni bilo mogoče vzdržati. Skratka, manjkala je vsaka najnujnejša in najpotrebnejša higijenska naprava. Po 14dnevnem delu pa so delavci ugotovili še to, da ne bodo zaslužili niti toliko, da bi se pošteno prehranjevali, kaj šele, da bi kaj prihranili. Zato, kdor je imel „„. „ , .. . v, v.x , t , ... , • j j i instalirani motorji vojaške žične le se toliko denarja od doma, da , . . ,. „ . ... , , , ' železnice, ki je speljana na Pore se je lahko podal na pot, je takoj odšel domov, kdor pa ni imel mu lahko ponoči mejnik presta- nejši bo nekoč tvoj račun. » Krnic nad Sp. Idrijo, je bil pred kratkim obsojen od goriškega sodišča na tri mesece ječe. Komaj pred nekaj meseci se je vrnil iz zaporov, kjer je presedel 3 mesece zaradi preiskave o sumu, da je razpečaval po vaseh slovensko "Pratiko". Ker mu niso mogli ničesar dokazati so ga izpustili, vendar pa so ga ob prvi priliki spet, in sicer, ko so ga miličniki nekoč srečali, ko je šel po opravku v 3 km od meje oddaljen kraj, aretirali in ovadili sodišču, da je nameraval prekoračiti italijansko-jugoslov. mejo. Glede te ovadbe je bil sedaj kaznovan na tri mesece zapora. Požar V bližini Hude Južine v Gornji Baški dolini je, kakor poroča "Gazzettino", v noči od ponedeljka na torek nenadoma pogorelo poslopje, v katerem so bili v v A utjiit: | IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN ® X nosti TRPLJENJA Granata zahtevala sedem žrtev Gorica, 2. julija. — Zadnjo nedeljo v juniju se je na Stari Gori pri Gorici pripetila strašna nesreča z granato. Skupina ljudi je našla v gozdu staro avstrijsko granato od 305 mm, ki so jo takoj pričeli razstavljati, da bi njeno razstrelivo in kovinske dele lahko vnovčili. Granata je Nenadoma eksplodirala in dobesedno raztrgala 7 ljudi, ki jih Pozneje ni bilo mogoče niti spoznati. Ožgane dele njih trupel zbrali in skupno pokopali v bližnji vasi pod goro. K sreči sta «va člana nesrečne družbe v pravem času oddaljila od mesta, kjer granato izkopali, in sta tako °stala pri življenju. Po njunih Navedbah je bilo mogoče dognati, da je granata ubila 47 letnega Josipa Nardina, njegovo 17-let-no hčer Josipino, 48-letnega Mer-*laka, njegovega 15-letnega sina Friderika, Bojana Favera in še dva druga moška, ki sta se po juiključju nahajala tam blizu in Katerih istovetnosti še 111 mogoče ugotoviti. Nesreča je napravila porazen Vtis po vsej deželi in nekaj dni krožile o njej po bližnjih in .. Jnih vaseh vse mogoče govo-v le- Vse ljudstvo je globoko so-Vstvovalo z nesrečnimi druži- potrebnega denarja je sklenil, da ostane toliko časa, da si s težkim delom in s stradanjem pri-trga toliko, da bo imel za vlak. Med tem pa je prišla odredba od ravnateljstva, da se ne sme nobenega delavca več odpustiti od Ki}or bi pa odšel brez ved zen. Požar se je razširil tudi na skladišče 11. artilerijskega polka in uničil večjo količino vojaških uniform in perila. Dva soda bencina sta eksplodirala. Kakor so naknadno dognali, je nastal požar zaradi tega, ker se je motor, ki je bil neprestano v pogonu, preveč razgrel. Pri ga- ,. , , .« . t8enju so sodelovali kompanija nosti predpostavljenih, je sma- Wiljerijcev ter karabinjerjev iz tran kot dezerter. Nase fante in'S08ednih Qblok Človeških žrtev moze je ta ukrep zelo zadel in|ni bij0 gko(1a nami, ki so izgubile svoje redni-ke. Ljudje le predobro vedo, da se mora v teh časih marsikdo ba-viti s takim smrtno nevarnim poslom, da si zasluži zase in za svoj borni vsakdanji kruh. Starih granat in bomb je zlasti po Goriškem in Krasu še na tisoče in, čeprav so njih nabiranje oblasti prepovedale, jih vendar na «ko brzino — zaposlujejo po stotine ljudi išče po gmajnah in največ le delavce iz Italije in na-gozdovih ter prodaja pod roko ši niti v poštev ne pridejo. poskušajo na vse načine, da se otresejo tega robstva in odidejo domov, kjer če tudi bi morali stradati, imajo vsaj snažno in zdravo stanovanje, tam jim pa še tega manjka. Vse zgleda, da so naše ljudi zvabili v past, kajti povsod, kjer se da le nekaj zaslužiti — ob meji tudi letos delajo z amerikan- tisoč lir. znaša baje le 30 zmerom raznim trgovcem in prekupče valcem. Kljub stotinam nessreč, ki so se pripetile v povojnih letih iskalcem granat, se ljudje spričo pomanjkanja in bede še zmerom ne plašijo tvegati svojega življenja zaradi tistir par lir, ki jih izkupijo za svoje nevarno blago. Samo goriškr mestni reševalci so v letih 15)23 do 1935 prepeljali v goriško bolnico 530 ranjencev iz mesta in bližnje okolice. Število ranjencev po ostalih oddaljenejših krajih more biti le še večje, da o ubitih iskalcih granat niti ne govorimo. Militariyacija rudnikov na Labinščini Trst, junija. — Poročano je že bilo, da so širijo glasovi o mi-litarizaeiji rudnikov v Istri. Danes nam te vesti kot resnične potrjujejo žalostna dejstva, ki smo jih zvedeli v zadnjem času. Nam- ---o- Nova obsodba Gorica, junija. — Ni dolgo od tega, ko smo poročali o prihodu nekaterih naših konfinirancev iz Južne Italije. Čeravno so bili poslani domov samo taki, ki so bili res popolnoma po nedolžnem obsojeni v konfinacijo, ali pa zaradi kakega pravnega prestopka, smo upali, da pridejo tudi ostali. Toda teh ni. Pač pa so na dnevnem redu nove aretacije in te dneve smo se prepričali, da je bil 35-letni Bric Ivo, daleč naokoli poznan in spoštovan posestnik iz Derenberga, poročen in oče štirih otrok, od goriške konfinacijske komisije obsojen v Uradnik podjetja pa se je na lepem tako razvnel, ko je čul govoriti: o denarju, da ga je s pestjo udaril v obraz in mu prebil zgornjo ustnico. Sedmak se je moral zateči v bolnico. * Na goriški obrtni razstavi, ki se je vršila v drugi polovici junija hkratu s celo vrsto drugih takih prireditev so razstavili tudi idrijske čipke. Čipke so izdelala dekleta na šolah v Idriji, Cerknem, Bovcu, Velikem dolu in v Dolu-Otlici. * V Črničah na Vipavskem je nastal požar na seniku posestnika Franceta Kogoja. Požar je napravi posestniku 5000 lir škode. Podpora. Poročali sm0 že o milijonski škodi, ki so jo povzročile poslednje hude nevihte po poljih in vrtovih v Soški in Vipavski dolini, v Brdih in drugod po Goriškem. Kolikor je bilo mogoče doslej dognati prizadeti kmečki posestniki razen nekih davčnih i olajšav niso dobili nikake podpore, kakor bi to bilo potreb-jno in se drugod tudi izvaja. |Te dni pa je vlada končno vendarle nakazala deželi celih 10.000 lir. Podporo je dal, kakor je t0 že starodaven običaj, Benito Mussolini. * Istrske ceste. V pulskem li-|stu "Corrie^e Istriano" so pred Ikratkim ponovno objavili ostre 'pritožbe zaradi slabih cest po jdeželi. Sedaj se je zglasil v listu tudi inž. dr. Paganj od pokrajinske uprave, ki je priznal, da so ceste zelo slabe. V zagovor pa je kot glavni argument navedel, da je za istr-|ske pokrajinske ceste, ki me-jrijo skupno 750 km. na razpolago letno le 1,275.000 lir. Pri Šempasu je udarila strela v hram posestnika Kožuha. V njem je bil prav tedaj posestnikov 24 letni sin Viktor, ki ga je strela pri priči ubila. Po vsej okolici je napravila ta nesreča globok vtis, ker je bil mladi Kožuh že četrta žrtev strele v poslednjih 14 dneh. * Na Sabotinu je posestnik Emil Meden iz Dolenjega v Brdih našel truplo svojega 27 letnega sina Emila. Iskal ga je več dni. Nihče ne ve, ali se je Emil Meden ponesrečil ali pa ga je kdo ubil. * Kresov na Krasu. Po vseh gričih, ki obdajajo Trst so v torek 23. junija zvečer sredi noči zagoreli visoki kresovi, ki so spominjali na starodavne običaje našega ljudstva. Okrog kresov se je zbrala vaška mladina in kmalu se je daleč na okrog razlegala slovenska narodna pesem. * V Grevcih pri Sv. Križu sta zgorela hlev in senik znanega posestnika Terčelja. Zgorelo je tudi 40 stotov sena. Škoda znaša 40 tisoč lir. Na Trnovco pri Nabrežini in njeno bližnjo okolico se je mesto pričakovanega dežja usula toča, ki je povzročila mnogo škode po vinogradih. * V tržiški ladjedelnici so pred dnevi splavili v morje novo petrolejsko cisterno, ki jo je naročila neka angleška petrolej ska družba. Ladjo so gradili tudi ves čas, ko se se je vršila italijanskorabesinsKa vojna. Zanjo seveda sankcije pa tudi protisankcije niso prišle v poštev. * V potoku Cerknici je utonila 22 letna Josipina Gatajeva iz Cerknega. Njen0 truplo so našli blizu brvi, s katere je pokojnica po nesreči padla v beročo vodo. * V Trnovem je pogorela hiša 59 letne posestnice Josipine Volkove, ki je zaradi tega oškodovana približno z a 1°.-000 lir. IZ DOMOVINE. Zlati rudniki V zadnjih treh letih so bili v Jugoslaviji odprti trije zlati rudniki: Pek, Neresnica in Fojnica. Lansko leto je dal samo rudnik v Peku mesečno okolu 20 kg zlata. Letos je pričakovati v teh rudnikih okolu 500 kg čistega zlata. Strokovnjaki se trudijo, da dobe tudi v pesku bosanskih rek zlato, nato v Dravi in rekah Južne Srbije. Dovoljenja za rudosledstvo še dajejo. Kakor izjavljajo strokovnjaki, bo imela Jugoslavija v kratkem 10 do 15 večjih in manj-* ših zlatih rudnikov. Za raziskovalna dela se najbolj zanimajo Francozi in Angleži. -o- Strela Med hudim neurjem je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Alojza Klemena na Dolu pri Hrastniku. Posrečilo se je iz gorečega poslopja rešiti živino in tudj nekatere gospodarske stroje ra-|Zun motorja za mlatilnico. na električni pogon, ki je precej poškodovan od ognja in vode. Hud naliv je obvaroval, da se ni vžgalo še v bližini stoječe DragarjeVo gospodarsko poslopje. Čudno je, da ni komaj nekaj metrov oddaljeni elek-trovod visoke napetosti pritegnil strele nase. --o- Obsojen Pred ljubljanskim senatom je bil pred kratkim obsojen pleskarski pomočnik Tone Der-^ mast j a iz Šmartna pod Šmarno goro na eno leto, 2 meseca jin 10 dni robije, ker je lani I v Tacnu, z nožem napadel Petra Podborška in Valentina Zajca. Enega je ranil v stegno in prerezal žilo odvodnico da 1 je bila nevarnost izkrvavitve, 'drugega pa laglje ranil. -o- ,Huda toča pri Slovenjegradcu j Občina Šmartno pri Slove-njegradcu je nedavno zadela (silna nevihta, med katero je klestila toča, kot menda še nikdar ne v tem kraju. Skoro celo uro je padala in zbila prav vse pridelke ter na debe-jlo pokrila tla, tako, da jo je bilo še dva dni pozneje najti cele kupe. Najhuje so prizadeti kraji Legen, Golavabuka, Dobrova, Gradišče, Brde in Šmartno, med temi najbolj Golavabuka, kjer je naliv odnesel z njiv vso rodovitno zemljo, tako da več let ni pričakovati pridelkov. Prizadetih ■je nad 150 kmetov, kj za več let ne bodo imeli ne živeža ne krme. Društvo sv. Jožefa štev. 53, KSKJ., Waukegan, 111. 36 leto pri K. S. K. Jednoti. Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta. Skupna društvena imetja znašajo nad $15,000.00. Skupno število članstva 484 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora: Frank Jeriria, preds. Joseph Zore, ta j. Mike Opeka, blag. Nesreče Ko je 30 letni delavec Ka-irel Kržišnik iz Štor delal na j žagi, ga je stroj zgrabil za (desnico in mu razmesaril dlan. |— Pri delu se je ponesrečila iudi 22 letna Marija Šimen iz ičelja. Stroj jo je zgrabil za (.desnico in ji jo nevarno pokvaril. DENARNE PO ŠIL J AT VE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za $ 2.55............ 100 Din Za $ 4.95............ 200 Din Za $ 7.20............ 300 Din Za $ 9.55............ 400 Din Za $11.65............ 500 Din Za $22.90............1000 Din Lire: Za $ 4.65—............ 50 lir Za $ 9.00................100 lir Za $43.00................500 lir Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite....$ 5.75 Za $10.00 pošljite____$10.85 Za $15.00 pošljite____$16.00 Za $25.00 pošljite__$26.10 Za $40.00 pošljite____$41.25 Za $50.00 pošljite....$51.50 Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JEPJCH (V pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cerraak Road, CHICAGO, ILL. Slovenski letaki v Gorici Trst, 27. junija. — Iz Gorice poročajo, da je bilo nekega dne zjutraj koncem prejšnjega tedna po mestu in okolici raztresenih vsepolno letakov in listkov. Ti propagandni letaki so bili naj- jkonfinadjaŽe^kaj~časa~je od razhenejše vsebine in pozivi kot:|w Vn ,rQ iri nnB,fli; "Narod, prišel je čas, da se zne- bimo tiranov", "Mi vstajamo in va$ je strah!" in podobno. Letaki so vzbudili med našim ljudstvom veliko zanimanje in hrupa. Vsepolno opravka pa so dali fašističnim oblastem in njih funkcionarji so imeli polne roke posla. Zaradi teh letakov je bilo v Gorici aretiranih večje število naših ljudi. -o- Zopet v zaporu Idrija, 27. junija. — Nande Svetličič, 22 let star, doma h 'val doplačila za opravljeno delo. tega, ko so ga aretirali in poslali v Gorico in tudi sodeč po raznih govoricah smo pričakovali, da bo aretirani poslan v konfinacijo, vendar prepričani, da ni ničesar zakrivil smo kljub temu upali, da ga izpustijo iz zaporov. KRATKE NOVICE V Tristu.se je pred dnevi pripetil zelo značilen incident. Delavec Ferdinand Sedmak od Sv. Križa pri Trstu, star 26 let, se je oglasil v uradu podjetja, pri katerem je bil zaposlen in zahte- Sedanje in gospodinje! PRAVKAR JE IZŠLA OSMA, izpopolnjena in pomnožena naklada knjige, ki je šla doslej že v nad 100.000 izvodih med slovenske žene, SESTRE M. FELICITE KALINŠEK "SLOVENSKA' KUHARICA" Obsega 728 strani, 34 barvanih tabel, nešteto ilustracij v tekstu, razkošna oprema, vezava v celo platno. CENA $5.00 Vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti so zbrana v tej monumentalni knjigi. Občudovanja vredna je smiselna porazdelitev snovi. PREGLEDNA IN NEIZČRPNA JE IZBERA NAVODIL IN RECEPTOV. Gospodinja pa se pouči tudi o važnih osnovnih pojmih kuharstva in gospodinjstva. ZATO JE TO NAJPOPOLNEJŠE DELO TE VRSTE, KAR JIH IMAMO SLOVENCU 1 u^ Ta knjiga sodi v vsako slovensko hišo! Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road -:- -:- Chicago, Illinois f imun * AMSRIKANSKI SLOVENEC Torek, 21. julija 1936 r Tako je že omahovala Lojzika, ko ji izroči nekega popoldne pismonoša pismo. S tresočimi rokami ga odpre in čita: Draga Lojzika! Ti živiš pač že dolgo v tej veri, da nisem več med živimi. Ali motila si se! Prestal sem res mnogo in posebno hvalo sem dolžan Bogu, da sem zdaj tukaj! Lahkovernost in pa moja lahkomiselnost sta me bili zapeljali, da sem se bil podal v kraje, odkoder bi se kmalu ne bil več vrnil. Postati sem hotel hitro bogat, zato sem bil šel dijamantov iskat. Mislil sem, če drugi obogate pri tem, zakaj bi ne obogatel jaz! Prej ali slej že najdem kakega takega, da ga prodam za drag denar, in potem hajdi nazaj po mojo Lojziko! Tako sem mislil, vidiš, sam pri sebi. Da pa sem nameraval par dragih kamenov prihraniti tudi za te, si lahko misliš! Če bi bilo šlo po mojem, bi bila nosila ti uhane, kakoršne imajo le najbogatejše gospe! Ali prišlo je vse drugače, nego sem pričakoval! Dijamante sva res iskala, jaz in Blaž, toda za druge ljudi! Bila sva prava ujetnika, in nič boljše se nama ni godilo, kakor se godi sužnjem, če si že kdaj čitala o njih. Naposled se nama je z Blažem posrečilo, da sva ušla. Prebila sva še marsikatero nevarnost in celo v vojski sva bila, naposled pa so okoliščine vendar tako nanesle, da sva se sešla zopet z drugimi rojaki. Kako se je godilo onim, o tem ti je pisala že Ton-čika, kakor mi je pravila. Zdaj smo vsi skupaj tukaj v Novem Jorku. Tončika nas je vse preskrbela s službami. To ti je res dekle, da malo takih. Razum ti ima in pa pogum, kakor malokateri moški. Jaz in pa Dragarjev sva pri tistem gospodarju v službi, kakor je ona za kuharico. Pa tudi vsi dragi imajo svoj posel in niso daleč v strani od nas, tako da se vsako nedeljo snidemo lahko. Moja služba je zdaj dokaj dobra, vendar pa moram še tukaj ostati, če hočem res kaj prinesti domu. Praznih rok bi se ne vrnil rad! Saj veš, iz kakega namena sem se podal v svet!... Ob jednem pišem pismo tudi očetu. Ali jih vidiš kaj ? . . . So še zmeraj taki, ka-koršni so bili? Tončika nemara ne ostane dolgo samica. Prisluženega ima že toliko denarja, da misli pričeti z majhno gostilno, kar ji tfo po moji misli dobro neslo, ker je izvrstna kuharica. Janezu se bo torej izpolnila srčna želja, akoravno se Tončika v jed-nomer šali z njim ter mu pravi, da ga hoče vzeti samo za natakarja. Kdaj se izpolnijo tudi nama želje ? Piši kmalu kaj! Tudi jaz ti pišem v kratkem zopet. Vsi te prav lepo pozdravljamo, zlasti pa jaz, tvoj France. Lojzika je bila v prvem hipu, ko je pre-čitala to pismo, kar iz sebe od veselja. Saj je bil France vendar živ in zdrav in mislil je še vedno na njo! A ko je premišljevala natančneje, se ji je začelo srce vendar zopet vznemirjati. Neprijetne slutnje so ji polnile prsi, in oni pogum, ki jo je navdajal toliko časa, se ji ni hotel vrniti več. Čutila je, da so prišle te novice za njo pre- vsakemu človeku, kateremu mora biti za resnico1, če hoče biti sploh človek, počiti od tu-ge in žalosti srce, ko "laž in zavijanje" premaga in še precej premaguje — resnico, da bila;'toda okoliščine me silijo, da ti ni Boga. Že v davnih dneh je - - - nekdo zapisal, "da bi bilo za človeka najbolje, ako bi se sploh ne rodil, ali ko bi vsaj pozno, in da ne bo mogla vztrajati tako dolgo, da bi zaslužil France toliko, kolikor bi rad. Odpisala mu je takoj in prikrivala mu ni ničesar. Pojasnila mu je, kako stvar stoji, in v tem, ko so ji kapale debele solze na papir, je nadaljevala: "Božja volja je tako. Ne tvoj, ne moj oče ne pustijo, da bi stopila pred oltar! Ali naj se vzameva navzlic temu ? Ne verjamem, da bi bil najin zakon srečen, če bi naju namesto blagoslova staršev sprem-ljevala njih kletev v cerkev. Tudi nisem jaz še stara toliko, da bi mogla storiti kaj zoper voljo očetovo. Pozabi me torej in izberi si drugo družico za življenje. Bodi vsaj ti srečen, če jaz biti ne morem. Jaz bom izkušala ostati samica; če pa me sila pripravi do tega da se omožim zoper lastno voljo, vdam se v voljo božjo ter vzamem tudi to breme nase! Nikar me ne razumi krivo! Nikar me ne sumniči in misli, da sem se izpremeni-la! O ne, jaz sem še vedno tista, katera sem pišem tako! Nočem, da bi se vdajal na-dam, ki se ti najbrž ne izpolnijo nikdar. Ko je bila Lojzika pismo na Franceta končala, se je razjokala na glas. Kako ne? Saj se je bila s tem pismom, če ne že popolnoma, pa vsaj napol odpovedala njemu, kateremu bi bila tako rada ostala zvesta do groba. A vse bi bila še prenesla. Sprijaznila bi se bila naposled tudi z mislijo, da France ne postane njen, ker ji je bilo itak hudo, da je bila ona vzrok sporu med njim in očetom. Vse bi bila vzela nase, vse, samo če bi se bila mogla ubraniti temu, da postane žena Komarjeva. V to je hotela zastaviti še enkrat svoje moči. Ko je bil na večer tistega dne, ko je bila odgovorila Francetu, pripeljal Komar očeta zopet vinjenega domu, je potegnila iz žepa Francetovo pismo, ga pomolila proti Komarju in rekla z vidnim veseljem: "Ni še mrtev Pustov France, ne! Tu je pismo od njega! Dobro se mu godi, in vrne se kmalu domu. Takrat pridejo lepe sleparije na dan!" "He-he .. . he . . . he-he-he ... kaj ... he-he!" to je, bilo vse, kar je spravil Komar pri tej novici iz sebe. Bil je postal bled in prijeti se je moral z roko ob mizo, da se mu niso opotekle noge. Odgovora ni vedel nobenega, zato se je hitro izmuznil iz sobe. Gril pa, ki je bil navzlic pijanosti zapopadel, kaj se je bilo zgodilo, se zapodi kakor besen v hčer ter začne kričati: "Če sem ukrotil mater tvojo, ukrotim tudi tebe, ako le vrag ni! Čakaj, jaz ti pokažem, kdo sem jaz! Nič mi ni, če te še nocoj ubijem! Le pojdi še ti tja, kamor je šla mati tvoja!" In zgrabil jo je z jedno roko za lase, z drugo pa je segel zopet po ono vrv . . . Toda usmiljeni sosedje, ki so že vedeli, kaj iima pomeniti Grilovo vpitje, so bili hitro na mestu. Iztrgali so Lojziko iz rok pijanega očeta ter jo odvedli s seboj ... (Dalje) PISANO POLJE J. M. Trunk Viharček. (Konec) Paganstvo kot verski zem bi bilo — resnica. nihili-kakor ni sili in zaščiti vsega tedanjega sveta. Človek bj moral misliti, da je sam — peklenšček bil na strani cerkve, am- trdijo tudi moderni pagani, da fpak tega cerkev brca. kjer ga je resnica na njih strani, res- He more, in moderni pagarii se niča, da ni nobenega Boga, kakor ni bogov, in ker pove zgodovina vrlo jasno in točno, da je katoliška cerkev premagala v hudi in dolgi borbi ta pa-ganizem Grkov in Rimljanov, in ker je baje cerkev le "laž in zavijanje," bi bila toraj tokrat — laž in zavijanje, toraj neresnica, premagala — resnico, paganski verski nihilizern, in ta zmaga bi bila kolikor toliko ostala skozi dvoje tisočletij prav do današnjih dni, ko nasmehnejo in zatrjujejo, da ga ni, toraj ta nič ni mogel ti šmenjtani lažnjivi in zavijajoči cerkvi pomagati, in to tedaj, ko je zmagala brez najmanjše oborožene zaščite. Žalostno, turobno, obupno, tužno za vse človeštvo prav do današnjih dni, in dasi je število kakih 200 miljohov ateistov vrlo razveseljivo, v "širših ljudskih masah" je že močna ta laž in to zavijanje. Ako bi bilo po Molekovem, je začel nastopati pač moderni bi dozdaj zgodovina stala lia- paganizem, bistveno isti s sta- ravnost na glavi. So pa zopet rim. Ako je tako, bi moralo vr]0 modre in razsodn'e glave, ki pravijo in trdijo, da je zgodovino dobra učiteljica in da ne laže. Ako toraj vi, paganski moderni ateisti in materialist; z vašo nJehilistično "resnico" močno zidate vsaj na bodočnost, prihodnjost, je to vaša zadeva, zgodovina krščanstva in dosedanjih borb je pa do danes vsa zoper vas, in bo zoper vas tudi še po drugih dveh tsočletjih ali dvesto tisočletjih. Resnica je čisto kje drugje, in laž in zavijanje zopet kje drugje. Kak viharček je kratek, or-gari tudi, ampak škoda po orkanu je p »gostoma neizmerna, ako hoče to razumeti. --o- hitro po smrti umrl." Tužno, turoibno... borba dveh tisočletij.. in zmaga — laži "i zavijanja, in neka zmaga še danes poleg te šmentane borbe., in resnica, materializem, ateizem menda hudo na pohodu, ampak še vedno v hudi borbi z lažjo in zavijanjem. Obupno. Ampak g- Molek pristavi k laži in zavijanju še — oboroženo zaščito. He..he., menda vidi g. Molek strahove. Ne vem, na kaj je moral pri tem misliti. Vsaj danes bi bilo nekaj te — oborožene robe morda v Avstriji in Italiji, kje drugje je bolj meč zoper katoliško cerkev, ne zaščita te cerkve. Kaj pa tedaj v začetku. ko je krščanstvo nastopilo, toraj nastopila — laž in| zavijanje? Skozi tri stoletja je bil meč in oborožena zaščita prav vsa m v vsem obsegu na strani 'paganstva, in\ prav nihče, niti g. Molek, ne bo mogel trditi, da je bila le kaka lesena sablja na strani % krščanstva, in vendar zopet nihče ne bo mogel zanikati, da je zmagala izdatek ženska za obleko je na Angleškem $120.00, moški pa iz-dado povprečno $25.00 več. Štedljiva in pametna ženska si za ta denar kupi lahko tri klobuke, plašč, dve debelejši obleki, tri poletne obleke, moški pa kvečjemu dve obleki in plašč. Je torej nepravično, če smatrajo moški elegantne ženske splošno za ekstravagantne in lahkomiselne. Razen tega se ženske bolj razumejo na umetnost kupovanja, pogajajo se dalj časa za ceno in kvaliteto, dočim kupujejo moški večinoma to, kar jim hočejo trgovci sami prodati, za cene pa se zanimajo šele tedaj, ko jim predložijo listek za blagajno. ZADNJE DEJANJL ABESIN-SKEGA CESARJA Cesar Haile Selassie je stal že na železniški postaji v Addis A-bebi in je pravkar hotel stopiti v posebni vlak, ki naj bi ga bil odpaljal v Džibuti. Naenkrat pa se je obrnil in rekel svojim spremljevalcem: "Pravkar sem se spomnil, da sem nekaj pozabil !" Nato je velel, naj ga takoj odpeljejo nazaj v palačo, čeprav je bil med potjo večkrat nadle-govan od plenečih tolp. Ko je prišel v palačo, Je izdal zadnji ukaz, s katerim je pomilostil kneza pokrajine Godžam Haile Taklemai-nota. Da je mogel pomilostiti s svojim zadnjim cesarskim aktom svojega nekdanjega političnega nasprotnika, je postavil Haile Selassie svoje življenje v nevarnost. Ko je to podpisal, se je zopet odpeljal na železniško posta- RAZNO V vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški dnevnik "Am. Slovenec!" Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec KDO JE ŠTEDLJIVEJŠI MOŠKI ALI ŽENSKA? Neki londonski list je nedavno pozval svoje čitatelje, naj bi iz-azili svoje mnenje o problemu štedljivosti. Izjav je prejel potem toliko, da niti od daleč ne more vseh objaviti. Anketa pa je imela še ta zanimiv rezultat,, da so o ženskah ugotovili, da so štedljivejše od moških, vsaj v pogledu oblačil. Z manj denarjepi se zna ženska elegantneje oblečiti nego moški. Možje so v splošnem prepričani, da izdajajo za obleke manj nego ženske, kar pa v večini pri-laž in! zavijanje proti oborože- 'merov ne drži. Povprečni letni 1849 W. Cermak Rd. Chicago, III 'NASI KRAJI' Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1936. Predsednik: Frank Habich, 6310 Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str. Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. jo in odondod v pregnanstvo. Haile Taklemainot je bil eden izmed tistih mogočnih abesinskih rasov, ki se nikdar ni mogel sprijazniti, da je nekoč njemu enaki ras Selassie postal abesin-ski cesar. Ker je to svojo nezadovoljnost večkrat očitno kazal in negušu ni hotel izkazovati dolžne časti, ga je Haile Selassie dal prijeti in zapreti. Nekdanji mogočni godžamski ras je bil baje več let zaprt v navadni kletki, kakor kak cestni razbojnik. Kakor pa poročajo, je cesarjeva pomilostitev prišla vendarle prepozno, ker so Italijani poprej zasedli ječo, v kateri je ječal nekdaj mogočni Haile Taklemainot, in ga osvobodili. --o- Če je kaka ljubezen čista in ne pomešana z drugimi nagne-nji, je ona, ki je skrita na dnu srca in ki sami ne vemo zanjo. * "Ves svet vam je odprt," pravijo mladim ljudem. V resnici dobe vsa vrata zaprta in zadnja vrata zsedena. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA NAZNANILO IN PRIPOROČILO Naše rojake naročnike po .apadni Pennsylvaniji obve-čamo, da jih bo te dni obiskal laš potovalni zastopnik za Pennsylvanijo in vzhodno )hio Mr. ,MichaeI Tomšič, iz ioustona, Penna., ki je po-blaščen sprejemati za list 'Amer. Slovenec" naročnino, glase, prodajati knjige naše cnjigarne in sploh vse, kar je v :vezi z našim podjetjem. Tsem roj'akom, ga najtopleje triporočamo, da mu gredo na oko in mu pomagajo pri ple-nenitem delu za razširjeva-lje katoliškega tiska. Uprava "Amer. Slovenca." 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje'oči in predpisuje očala DR, JOHN,!. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenne Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: i Kranjsko-Slovenska ras Katoliška Jednota i Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K S. K. Jednota ima do 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota ižplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00. I GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" I Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or- j ! ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se j I lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni , in onemoglosti. .... , < K S 1 Jednota sprejema v svojo sredo člane in clamce od 10. do ( 55 leta' otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za'$25000- $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ili "B" Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina / vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro- prejmejo pripadajočo jim K. vanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.