1 Volilni zakon naj se prilagodi življenju
V okviru priprav na skupščinske volitve 1986 Je republiška konferenca SZDL Slovenije pripravila podrobne posvete. Namen posvetov Je bil dogovor z neposrednimi nosilci o nalogah, ki so dokaj nejasno opredeljene v volilnem pravilniku. Pri obravnavi predvidenih sprememb volilne zakonodaje pa Je bilo dogovorjeno, da hkrati opravimo tudi obravnavo te problematike na zborih Skupščine SRS. Razprava o dopolnitvah volilnega pravilnika naj bi bila priložnost za oblikovanje dodatnih pobud za njegovo dopolnitev.
Volitve članov delegacij za delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in SIS ter način delegiranja delegatov v te skupščine ureja zakon, ki je bil sprejet leta 1977 in dopolnjen v letu 1981. Spremembe in dopolnitve zakona niso kritično posegale v vsebino, temveč so pomenile le dograjevanje zakonskih rešitev v skladu z izkušnjami, ki so izhajale iz prakse do tedaj izvedenih splošnih volitev. Tudi v razpravi na posvetu smo bili mnenja, da se zakon dopolni predvsem v tem, da bo omogočil pri oblikovanju delegacij za skupščine SIS več prilagajanja različnim razmeram v temeljnih samoupravnih organizacijah in bolj racionalno oblikovanje teh delegacij. Prinesel naj bi racionalizacijo nekaterih opravil v volilnem postopku. V zakonu naj bi se na novo uredila predvsem naslednja vprašanja:
Določba 1. odstavka 36. člena zakona naj bi se dopolnila tako, da bo jasno, da delovni ljudje — kmetje popolnoma samostojno oblikujejo svoje delegacije in ne enotnih delegacij, skupaj z delavci v zadrugah in drugih oblikah trajnejšega sodelovanja z organizacijami združenega dela. Ustrezna dopolnitev je predlagana v 2. členu osnutka;
— Predvidena je tudi zakonska dopolnitev, po kateri naj bi imele dve ali več manjših temeljnih delegacij možnost oblikovanja skupne delegacije za delegiranje v skupščine SIS. To možnost naj bi imele tiste organizacije in skupnosti, ki so tako velike, da ne morejo oblikovati delegacije (več kot 30 zaposlenih), vendar nimajo več kot 60 zaposlenih. Prav tako naj bi imele možnost oblikovanja skupne delegacije tudi temeljne organizacije združenega dela drugih skupnosti in so združene v DO. Zanje bi to veljalo ne glede na število zaposlenih lev primeru, ko so združene v isti — oziroma v istih SIS.
— V razpravi se bo po vsej verjetnosti pojavila tudi zakonska dopolnitev, po kateri bi temeljna samoupravna organizacija ali skupnost lahko določila, da opravlja njen delavski svet oziroma skupščina KS ali drug ustrezen upravni organ funkcijo delegacije za delegiranje delegatov v skupščine SIS. Pri tem pa moramo posebej poudariti, da bi šlo samo za tiste SIS družbenih dejavnosti, ki ne sodelujejo pri odločanju v skupščinah družbenopolitične skupnosti.
— Upravičeno se postavlja vprašanje glasovanja delovnih ljudi, ki so v času volitev odsotni (transportne organizacije, organizacije, kjer je večje število zaposlenih vezano na terensko delo). Z zakonom je potrebno določiti način, s katerim bi tudi tem zaposlenim zagotovili udeležbo na glasovanjih. Po predlagani rešitvi naj bi glasovali predhodno. Odločitev o tem naj bi sprejela volilna komisija samostojno ali v soglasju z občinsko volilno komisijo.
~* 2 oziram na to, da je bilo ob zadnjih volitvah precej težav v tistih OZD, ki imajo v tujini večje število svojih delavcev, se v osnutku zakona predlaga dopolnitev, po kateri se pri ugotavljanju volilnih izidov ne upoštevajo glasovi tistih delavcev, ki so bili v času splošnih volitev na delu v tujini.
Sekretar predsedstva CK ZKS Miha Ravnik si je ogledal proi zvodne prostore Lika na Verdu.
Miha Ravnik v Liku
Za dolgoletno prizadevno delo v Zvezi komunistov je 41 članov sredi junija prejelo posebna priznanja. Srečanje je bilo v prostorih družbene prehrane Industrije usnja Vrhnika.
Sekretar predsedstva CK ZKS Miha Ravnik je bil konec junija na enodnevnem delovnem obisku na Vrhniki. S političnim aktivom občine so pretresli aktualne družbenoekonomske razmere v občini. V Liku pa je tekla beseda o prizadevanjih za čim boljše gospodarjenje v tem tisoč sto-članskem kolektivu, sto-članskem kolektivu.
Ko so govorili o gospodarjenju v občini, so ugotovili, da naše gospodarstvo uspešno posluje. Potrebno pa bo še bolj temeljito analizirati stanje in vzroke v kolektivih, kjer imajo izgube. »Organizirati se je treba tako, da bomo spremenili sedanje stanje v gospodarstvo. Za to pa je potrebna najširša mobilizacija. Vedeti moramo, zakaj in kje so izgube in jih nato odpraviti. Najti moramo jasne usmeritve«, je poudaril gost. »Celotno aktiv-
nost, tako politično kot strokovno, moramo v vsaki sredini še okrepiti. Tam, kjer so uspehi, moramo doseči še več, tam, kjer jih ni, pa moramo stanje spremeniti,« je bila skupna ugotovitev delovnega srečanja.
V Liku so gosta seznanili s težavami, s katerimi se sooča lesna industrija, vendar kljub temu uspešno povečujejo produktivnost. Nenehna prizadevanja za čim kvalitetnejše izdelke jim odpirajo tudi vrata na zahtevnih tujih trgih. S smelo zastavljenim proizvodnim programom in z izrazito izvozno usmerjenostjo se je Liko povzpel v sam vrh slovenske lesne industrije. Sekretar predsedstva CK ZKS Miha Ravnik je poudaril, daje njihovo delo in njihovi načrti za še boljše in kvalitetnejše delo jamstvo nadaljnjega razvoja in uspešne prodaje na tujem trgu.
L
Obnašajmo se samozaščitno tudi poleti
Izkušnje govore, da v poletnih mesecih, v času dopustov popusti naša pozornost do nekaterih reči, ki so sicer drugače sestavni del naših vsakodnevnih ravnanj. Mislimo predvsem na samozaščitno ravnanje.
Na sestanku, ki ga je organiziral komite za SLO in DS so obravnavali vprašanja delovanja družbene samozaščite v teh poletnih dneh. Posebno pozorni moramo biti vsi občani, v vseh sredinah kjer se pač gibljemo. Saj je to čas dopustov, ki prinese s turisti tudi »potujoče storilce«
raznih kaznivih dejanj. Bodimo torej pozorni!
Povečal se je promet na naših cestah, otroci so na počitnicah in često prepuščeni samim sebi, zato se je povečala tudi večja nevarnost v prometu. Starši in vsi vozniki povečajmo našo pozornost!
Poletje prinese tudi sušo in tako se poveča nevarnost požarov. Ne mečimo cigaretnih ogorkov kamorkoli, ne kurimo ognja kjerkoli. V slučaju požara pa pravočasno ukrepajmo in pokličimo pomoč.
Srečanje aktivistov in borcev
Aktivisti in borci NOV Notranjske so se letos sesli na 7. tradicionalnem srečanju v naii občini. Tokrat Je bilo srečanje v Bistri, pri Mlinu. Okoli dva tisoč aktivistov borcev in občanov Je pozdravil predsednik Občinske skupščine Andrej Vidovič, slavnostni govornik pa Je bil predsednik predsedstva SRS France Popit.
V kulturnem programu je nastopil ženski pevski zbor in Sinje gorice, kvartet Raskovec, Mirjam Suhadolnik, vrhniška godba in Matjaž Žirovnik. Za prijetno razpoloženje na srečanju pa Je poskrbel vojaški ansambel.
Iz govora Franceta Popita
France Popit »Ne pustimo, da bi kdor koli blatil dosežke nase revolucije.«
Nezadovoljni smo z razmerami v družbi, pesti nas visoka inflacija, jezi nas, da preveč govorimo in premalo spreminjamo razmere, veliko tudi kritiziramo. Vendarle ne pustimo, da bi kdorkoli blatil dosežke naše revolucije, dvomil v moč in sposobnosti delavskega razreda in širokih ljudskih množic,
da gradijo družbo po svoji meri, humane in demokratične odnose med ljudmi.
Inflacija neizprosno izraža vse nakopičene gospodarske probleme in protislovja našega razvoja in uspešno oziroma neuspešno uresničevanje nalog, ki naj prispevajo k stabilnejšemu gospodarstvu. Ob tem nas čaka izredno veliko dela, ki bo dalo rezultate šele po daljšem času. Priti moramo do take proizvodnje in take tehnologije, da bomo proizvode lahko prodajali na tujem.
Izrabiti moramo rezerve, ki so v naravnih možnostih in proizvodnih zmogljivostih. Zlasti velike rezerve so v ljudeh. Odkrili jim bomo, če bomo dali večjo veljavo delu, znanju in ustvarjalnosti. Kdor bolje in
Enota Teritorialne obrambe je bila poimenovana po Dolomitom odredu.
Na srečanje so prišli tudi pohodniki, ki so v dveh dneh prehodili čez 100 km dolgo pot po kurirskih poteh.
več dela, bolje gospodari in ustvarja več dohodka, mora tudi več zaslužiti. Tako nastalih razlik se ne smemo bati. Poceniti moramo proizvajalne stroške in izdelovati kvalitetne izdelke, da jih bomo lahko dražje prodajali. Zaslužiti moramo več deviz, da bomo lahko odplačevali dolgove tujini in zagotovili kruh zaposlenim. Saj je dolžnost sedanje generacije, da odplača čimveč teh dolgov in preda prihodnjim rodovom čim manj zadolženo gospodarstvo. Mislimo si lahko, kako bi nasledniki, ki bi prevzemali zadolženo posestvo, preklinjali gospodarja, kije pred njimi slabo gospodaril in se zadolževal.
Boj za enakopravnost naših narodov in narodnosti, za bratstvo in enotnost je naša stalna naloga. Z uresničevanjem socialističnega samoupravljanja se ustvarjajo možnosti, da delavski razred in združeni delavci postajajo nosilci nacionalnega interesa svojega naroda in imajo skupen cilj — graditev socialistične samoupravne fe-
derativne Jugoslavije. Ustvarjati moramo možnosti, da delavski razred vsakega naroda svobodno odloča o svojem preseženem delu in upravlja z družbeno reprodukcijo, upoštevaje načelo socialistične solidarnosti in vzajemnosti med narodi, republikami in pokrajinama. Bolj odločno se moramo spopasti z vsemi oblikami etatizma, birokratizma, nacionalizma. Spodbujati moramo — ne pa zavirati —-samoupravno povezovanje organizacij združenega dela, to je delavcev na območju celotne države.
Naša revolucija terja nenehno akcijo delavskega razreda in njegovih subjektivnih šil za spreminjanje konkretnih razmer v družbi, ker le tako nestaja novo. Sistem socialističnega samoupravljanja bomo najbolj učinkovito branili, če se bomo vsi skupaj zavzeli za njegovo doslednejše uresničevanje. Prav tuje veliko priložnosti in izzivov za vsakega, posebno za mlade.
NAŠ ČASOPIS
JULIJ 19«
Poveljnik Jože Doljšak je predsedniku Gasilske zveze Slovenije predal raport
Za stoletnico nov dom
Čast, da otvori nov dom, je pripadla najstarejšemu članu Telbanu
»Slovesno in veličastno so borovniški gasilci praznovali visoki jubilej. Za stoto obletnico društva so bogatejši za nov sodoben Dom družbene samozaščite. 22. junija je bil velik praznik — ne samo za borovniške gasilce, temveč za vse krajane Borovnice in okoliških vasi. »Praznovati tako širok jubilej ni vsakdanji dogodek, če pa gre pri tem za jubilej dejavnosti, kakršna je gasilstvo, ki ima v našem skupnem življenju in delu, pa tudi za vsakega od nas, poseben pomen, potem je to velik dogodek tud i za vse nas — je torej naš skupni praznik. Nadvse pa smo seveda še srečni in ponosni, da lahko — skupaj s požrtvovalnimi člani gasilskega društva v Borovnici — danes izročimo svojemu namenu prelep nov Dom družbene samozaščite v Borovnici. To je nedvomno največje darilo za praznik, ki ga praznuje PGD Borovnica.« Tako je v slavnostnem nagovoru gasilcem in krajanom Borovnice, ki so se zbrali na proslavi jubileja, poudaril predsednik Občinske konference SZDL Jože Perpar.
Da je bil to res praznik vseh bo-rovničanov, priča množičnost ob otvoritvi novega doma, saj je bila zbrana cela Borovnica. Vsi so ponosni na nov dom, na osem ali deset najpridnejših mož, ki so ga prostovoljno gradili dan za dnem leto dni. Ciril Kos, Franc Debevec, Tone Telban, Jože Brenčič, Jože Dolšak, Ludvik Gantar, Stane Brož in še nekateri so vložili največ naporov, da je zrasel nov dom. In še eden je, ki je med najzaslužnejšimi — Franjo Modrijan, ki je bil v bistvu »srce« te zahtevne investicije.
Vseh, tako tistih, ki so pomagali pri gradnji, kot vseh, ki so že vrsto let v gasilskih vrstah in so bili odlikovani na slavnostni seji društva, ne moremo našteti. Veliko jih je, ki so prispevali k tej delovni zmagi.
Kako so delali, je v imenu gradbenega odbora na kratko orisal Franc Debevc:
»Misel o gradnji novega doma je bila v društvu prisotna že nekako 10 let, ob praznovanju 95-letnice društva pa smo si zadali nalogo, da dom zgradimo. Začetne težave pridobivanja dokumentacije pa nam niso dajale upanja, da bi nalogo lahko uresničili. Čeprav je ostalo zelo malo časa, smo na 99. občnem zboru gasilskega društva v januarju 1984 sklenili, da ob
praznovanju 100-letnice gasilstva v Borovnici odpremo nov dom. Ob velikem razumevanju vseh pristojnih služb za pridobivanje soglasij in dobremu strokovnemu vodenju je bila vsa potrebna dokumentacija pridobljena v pičlih 5 mesecih in izdano gradbeno dovoljenje 15. junija 1984.
Predračunska vrednost je bila ocenjena na 520 milijonov starih dinarjev, od katerih je 320 milijonov starih dinarjev zagotovila občinska Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari v obliki dotacije in kredita, 66 milijonov dinarjev smo zagotovili iz lastnih sredstev, ostalo pa je bilo ovrednoteno lastno delo. Danes ocenjujemo, da je objekt vreden preko stare milijarde dinarjev.
2e pri izdelavi finančnega pokritja je bilo jasno, da bomo dom zgradili le s prostovoljnim delom, kajti denarja je bilo dovolj le za nabavo gradbenega materiala.
Zavedali smo se, da s tem prevzemamo nase hudo breme, saj
Pf Štiti/mi
Eden najstarejših gasilcev je prišel na proslavo v spremstvu svoje hčere.
delovne organizacije Fenolit Borovnica, Liko Vrhnika, SGP Gradišče Cerknica, Gozdno gospodarstvo Vrhnika, Metalka Ljubljana, Litostroj Ljubljana in druge, ki so za gradnjo prispevale finančna sredstva ali material.
Iz evidence, ki smo jo skrbno vodili ves čas gradnje, je razvidno, da smo skupaj opravili 6422 prostovoljnih delovnih ur, merjeno po urah ne glede na zahtevnost dela, ki je bilo opravljeno. Ne nazadnje je potrebno omeniti tudi strpnost sosedov, saj so se tudi na dela proste dni mešalci vrteli že v zgodnjih jutranjih urah, nekateri pa so nam priskočili tudi na pomoč.
Prva faza doma družbene samozaščite bo služila predvsem za shranjevanje gasilskih vozil, opreme in orodja ter opreme za civilno zaščito, zgornji prostor pa bo namenjen sestankom in drugi dejavnosti.
Z otvoritvijo pa ne sme biti konec naših prizadevanj, saj nas čaka še veliko dela in skrbi pri vzdrževanju
čas, v katerem živimo, ni preveč naklonjen prostovoljnemu delu. Z zemeljskimi deli smo pričeli 24. junija 1984. Od takrat dalje pa skoraj ni bilo dneva, da na gradbišču ne bi bilo nikogar. Med delom je — kot povsod — prišlo kdaj pa kdaj tudi do kratkih stikov, ki pa so bili sproti pozabljeni. Več je bilo prijetnih trenutkov, s šalami in dobro namernimi zbadljivkami — vse v želji, da bi bil dom čim prej pod. streho. V nedeljo, 18. novembra lansko leto, nam tudi dež ni skalil veselja, ko smo na ostrešje kot simbol delovne zmage pribili smrečico z našo zastavo.
V hudem zimskem mrazu smo
častna tribuna
na videz sicer mirovali, v mislih pa sproti načrtovali dela, ki smo jih lahko opravili, kadar je mraz nekoliko popustil. V večjem številu smo se pri Domu začeli zbirati v mesecu marcu letos. Med gradnjo smo se videvali večinoma isti obrazi, le ob večjih akcijah so priskočili na pomoč tudi drugi krajani in ne le gasilci.
Seveda pa pri tem ne smemo zanemariti pomoči tistih krajanov, ki so za gradnjo darovali 72 kub. m lesa, delovnih akcij pa se iz različnih razlogov niso mogli udeleževati.
Da je Dom dobil današnji, lep videz, so nam nemalo pomagale
in nabavi nove opreme, pa tudi v Domu je potrebno napraviti še strop in asfaltirati dvorišče.«
Ko je predsednik društva Ciril Kos na slavnostni seji pohvalil najzaslužnejše, je hkrati pozval vse druge da se sedaj čim aktivneje vključi jo v nji hove vrste, saj ji h čaka še veliko »strokovnega gasilskega« dela.
Povzemamo naš zapis z mislijo predsednika Gasilske zveze Slovenije: »Gasilci in krajani Borovnice, le tako naprej!«
O razvoju gasilstva od ustanovitve društva dalje je ob jubileju izšla tudi posebna publikacija.
Najzaslužnejšim graditeljem sta predsednik občinske konference SZDL Jože Perpar in predsednik društva Ciril Kos izročila priznanja; prejema ga Franc Debevc
Pokrovitelj praznovanja je bil TOZD Fenolit. Priznanje za zgledno sodelovanje je prejel direktor Uroš Valant.
V paradi je bilo mnogo gasilcev: iz borovniških in iz sosednjih društev ter poklicne brigade iz Ljubljane. Samo vozil j« bilo okoli štirideset. Podmladek v mimohodu pred novim domom.
i i i i
I t i i i i i i i i i i i i i i i i i i i j
« i i
i «
H
V Zaplani nov avto
Gasilci in krajani Za plane so bogatejši za nov Tamov orodni gasilski avtomobil. Denar zanj so prispevali občinski štab civilne zaščite, SIS za varstvo pred požari, nekaj denarj a so imel i v društvu, nekaj pa je primaknila še Krajevna skupnost.
Dan pred krajevnim praznikom, ki ga krajani Zaplane praznujejo 17. junija, so gasilci slavnostno prevzeli avtomobil. Ob tej priliki je bila velika parada, v kateri so sodelovala sosednja gasilska društva, ljubljanske mažorete in gasilci iz Črnuč, s katerimi so pobrateni.
Kaj pomeni ta nova pridobitev za njihovo krajevno skupnost? Predsednik društva Pavle Bizjan pravi: »Za nas je to velika pridobitev. Samo raztresena krajevna skupnost in za hitro in učinkovito intervencijo res rabimo takšen gasilski avto, v katerem je vse potrebno gasilsko orodje. Pa tudi sam teren je zahteven in z novim močnejšim vozilom bomo lahko prišli do vsake hiše. Da bo naša operativnost še boljša, pa bomo staro vozilo preuredili in ga opremili za gašenje na prah.«
V Zaplani nasploh glede na specifičnost krajevne skupnosti veliko pozornosti posvečajo preventivi pred požeri. Skušajo
dvigniti požarnovarnostno raven. Tako je letos spomladi Pavle Bizjan že imel predavanje o požarni varnosti. Krajani — odziv je bil precejšen — so se seznanili, kako morajo ravnati s plinom, z električno napeljavo, kakšne nevarnosti so pri uporabljanju kmetijske mehanizacije, kako preprečiti samovžige in seveda kako morajo ravnati, če pride do požara.
Pri tem pa velja povedati, da so edina krajevna skupnost v občini, ki je storila korak naprej pri preventivi. Le nekaj hiš je še, kjer nimajo gasilnega aparata na prah. V jeseni bomo ponovili tečaj in demostri-rali gašenje s tem aparatom.
Pavle Bizjak pravi, da so krajani resno vzeli pobudo, da imajo doma takšen aparat, saj v Zaplani vode ni ravno na pretek. Veljalo bi jih posnemati tudi v drugih krajevnih skupnostih.
Ko sva govorila o uspešnem delu društva, ni mogel mimo, da ne bi povedal, daje dobro delo društva odraz dobrega dela v krajevni skupnosti. »Skoraj vsakahiša ima telefon, elektrifikacija je dobra, prvi kilometri asfalta so položeni in tudi na referendumu za vodo smo bili »za«, saj pričakujemo tudi mi v bližnji prihodnosti vodovod«, je še poudaril.
JULIJ 1985
NAŠ ČASOPIS
3
V borovniškem Obrtniku si prizadevajo, da bi se tudi ta majhna delovna organizacija razvila. Letos ob 25-letnici so si zastavili smele načrte. Ob jubileju pa so medse povabili poslovne partnerje in jim izročili spominska priznanja.
Krvodajalska akcija
Za Izvajanje učinkovite zdravstvene zaščite se v letih pc drugi svetovni vojni vse bolj krepi solidarnost na področju krvodajalstva. Kri je še vedno nenadomestljivo zdravilo, ki omogoča človeku življenje in zdravje, v določenih situacijah pa rešuje življenje krvodajalcem in ostalim občanom, ki se za krvodajalstvo še niso odločili.
V letu 1984 je bilo v Sloveniji že skoraj 110.000 občanov krvodajalcev krvi (v občinah Vrhnika okoli 900), ki sov namene zdravstvene zaščite prispevali preko 46.000 litrov krvi. Zadostne količine krvi so pomembne tudi iz ekonomskih vidikov, saj se mnogi bolniki hitreje vračajo iz bolnišnic in na delo, če so jim bile omogočene transfuzije krvi. Z razvojem medicine je v porastu tudi poraba krvi. Določeni bolniki, ki v preteklosti ne bi imeli možnosti za preživetje, se s pomočjo razvoja medicine in zadostnih količin krvi vračajo zdravi v svoje družine in na delovna mesta.
Prav zaradi navedenih razlogov je pomembno, da se vse več občanov vključi med prostovoljne krvodajalce, kajti nikoli ne vemo, kdaj bomo tovrstno pomoč tudi sami potrebovali.
V občini Vrhnika smo po številu krvodajalcev nekje v povprečju Slovenije, kar pomeni , da bi morali v vseh okoljih vplivati na izboljšanje stanja oziroma na pridobivanje novih članov med krvodajalci. Statistično gledano občani Vrhnike komaj pokrijemo lastne potrebe po krvi, če seveda nimamo kakšnih izje-
mnih primerov. S tem pa ne moremo biti čisto zadovoljni.
Na krvodajalsko akcijo, ki je bila organizirana 10. in 11. junija letos, se je skupno odzvalo skoraj 400 krvodajalcev. Na relativno slabši odziv so v precejšnji meri vplivale velike delovne obveznosti naših največjih delovnih organizacij (IUV in LIKO). V razgovorih z odgovornimi delavci v teh organizacijah pa je bilo zagotovljeno, da bodo večje možnosti sodelovanja v krvodajalski akciji v jeseni (31, oktober). Ob letošnji akciji je potrebno ponovno poudariti, da je v nekaterih OZD že vsak tretji delavec prostovoljni krvodajalec, medtem ko v nekaterih OZD še vedno ni pravega posluha za krvodajalstvo. Prav tako je treba poudariti, da so bili med krvodajalci občani vseh starosti in poklicev: delavci, obrtniki, kmetje,   dijaki, študentje, zdravstveni delavci, funkcionarji v družbenopolitičnem življenju občine in vodilni delavci iz organizacij združenega dela.
Po posameznih organizacijah združenega dela je bil dosežen naslednji rezultat (do 10 krvodajalcev):
Na
ziv organizacije
Št. za- Št. poslenih krvod.
%
llJV (TOZD Usnjarna, TOZD Opekarna &SSSS)
L|KO (TOZD Prim. predelava. TOZD Tov. s,olov, TOZD Tovarna vrat. TOZD Servisi ®nergetika, TOZD Blagovni promet, JS SSS)
^vtomontaža TOZD Kovinarska
Ponit TOZD Fenolit
'%a TOZD Antene
f^D TOZD Zdravstvo in DSSSS
W0
TOZD IGRAD £'to TOZD Pekarna Vrhnika PS SSS SIS Občine Vrhnika
1364	75	5.5
1119	83	7,4
715	18	8,4
284	24	8,5
176	24	13,6
98	14	14,3
96	12	12,5
220	10	4;5
80	12	15,4
27	10	37,0
Glede na dejstvo, da lahko ^sak zdrav človek trikrat letno ^ruje kri, pričakujemo 31.10 r°leg tistih, ki so se krvodajalski akciji odzvali že sedaj,
še
ostale, ki se je iz kakršnih
10,i razlogov niso mogli ude-.^iti. Še posebej vabimo vse /^e, ki še niso zbrali pogu-da bi prvič darovali kri.
V povprečju za 22,3 odstotka višje cene komunalnih uslug *
Cene komunalnih uslug individualne komunalne rabe, ki jih koristijo občani Vrhnike že vrsto, let, zaostajajo za realnimi vrednostmi. To pomeni, da se z zbranim denarjem ne pokrijejo niti stroški obratovanja, da o širitvi in izboljšanju sistema sploh ne govorimo. Da je temu res tako, je razvidno iz podatka višine izgub vodarine in odvoza smeti v preteklih letih: leto vodarina      - odvozsmeti
leto
povprečna letna cena vodarine in kanalščine
% povečanja
indeks rasti OD v občini
1981 1982 1983 1984
I—III 1985
1.922.146 2.027.416 2.522.161 10.383.186 5.537.562
1980 1981 1982 1983 1984
8,35 10,68 12,00 14,51 18,68
28
12,3 20.9 28,7
128,75
130,0
150,6
3.255.130 6.448.118 2.824.093
(Podatki o izgubi pri odvozu smeti za leto 1981 in 1982 niso primerljivi zaradi drugačnega obračuna)
Zaradi tega in pa ob ugotovitvi, da je vsa našteta letna cena rasla počasneje od povprečnega OD v občini, je komunalna skupnost že v letu 1983 in ponovno v letu 1984 sprejela sklepe o prehodu na realne, ekonomske cene.
Ker pa navedene cene vseeno vplivajo na življenjski standard občanov, so pod najstrožjim režimom kontrole in je njihovo povečevanje možno samo s soglasjem Izvršnega sveta. Le-ta pa je ob pregledu trenutnega dejanskega stanja ugotovil, da je dejansko potrebna minimalna korekcija cen vodarine in odvoza smeti s 1. 7. 1985. tako da se stanje nekoliko ublaži, ne pa tudi reši, saj vse ostale podražitve (električna energija, pogonsko gorivo, itd.) izničujejo efekt.
Predlagane nove cene ter.njihov vpliv na skupno povečanje stroškov komunalnih uslug je sledeč:
I    KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA
Pri starih krvodajalcih (tudi po 50 odvzemov in več) se lahko pozanimajo, kako preprost in brez bolečin je »poseg«.
Vse podrobnejše informacije o krvodajalski akciji v jeseni lahko dobite tudi na sedežu občinske organizacije RK, Na Klisu C-1.
	Količina		Cena na enoto		Znesek				Indeks po več.	
Komunal, usluga	stan.	stanov.	sedanja	predi.	sedanji		predlagani			
	hiša				hiša	stanov.	hiša	stanov.	hiša	stanov.
voda	13 m3	10 m3	24.50	31.00	318,50	245,00	403.00	310,00	126,5	126,5
vodni prisp.	13 m3	10 m3	1,60	1,60	20,80	16.00	20,80	16,00	100	100
kanalščina	13 m3	10 m3	6,40	6.40	83.20	64,00	83,20 '	64,00	100	100
prisp. za števec	—	—	71.50	71.50	71,50		71,50	—	100	■ '—
odvoz smeti	130 m2	60 m?	2.70 •	3.30v	351,00	162.00	455,00	210,00	129,6	129,6
Skupaj:					845,00	487.00	1.033,50	600.00	122,3	123,2
Povprečni stroški komunalnih uslug za individualno stanovanjsko hišo so izračunani po dejanskih podatkih za naselje Dragomer, za stanovanje pa glede na dejanske podatke za blok Na Klisu S-5 na Vrhniki.
Odprite vrata, dimnikar prihaja
Ni mogoče mimo ugotovitve, da se dimnikarska služba v Sloveniji kot tudi v naši občini v zadnjih 15 — 20 letih ni razvijala kot ostale dejavnosti. Celo nasprotno, močno je nazadovala in zato imamo danes tak razkorak med potrebami in številom dimnikarjev, ki naj bi te potrebe zadovoljevali.
Vzrokov nazadovanja je več irj se dopolnjujejo. V šestdesetih in sedemdesetih letih smo v veliki meri prišli na uporabo takrat cenenih tekočih goriv. Ta imajo čistejše izgorevanje in čiščenja kurilnih naprav niso bila potrebna tako pogosto kot prej pri trdih gorivih: Obenem pa se je z uvajanjem daljinskega ogrevanja število kurišč še zmanjševalo. Oboje je povzročilo močno zmanjšanje potreb po dimnikarskih storitvah.
število dimnikarjev je začelo padati: od preko 900 v celi Sloveniji v začetku šestdesetih let na 380 v letu 1984._Dimnikarji so odšli na delo v tujino, kjer je ta poklic še danes visoko cenjen, drugi so se prekvalificirali, veliko se jih je v tem času tudi upokojilo.
Priliv mladih kadrov je bil neznaten in je še danes, saj edina dimnikarska srednja šola na Gradbeni srednji šoli v Mariboru že leta nazaj ne zbere toliko učencev, da bi imeli lahko svoj razred, temveč mora tistih nekaj učencev priključiti razredom zidarjev.
Drugi vzrok odliva je v malo poznanem dejstvu, da je dimnikarsko delo eno najtežjih in zdravju najškodljivejših.
Na osnovi ugotovitev 17-letnega zasledovanja in raziskav Republiškega zavoda za varstvo pri delu v Ljubljani o vplivu delovnega okolja na zdravstveno stanje dimnikarjev v Sloveniji bo beneficirana delovna doba dimnikarjev letos povišana od dosedanjih 14 na 16 mesecev.
Tretji vzrok so bili izredno nizki osebni dohodki. Še v avgustu 1984 so znašal za kvalificiranega dimnikarja v TOZD »Dimnikarstvo« Ljubljana" pod 2 stara milijona.
Četrti vzrok je nereden delovni čas. Velika dela v industriji opravljajo v času remontov, to je ob prvomajskih, novoletnih in drugih praznikih, redno delo pa takrat, ko industrija stoji -- ponoči, ob sobotah in nedeljah. Poleg tega vas ta dela opravljajo neprekinjeno dokler niso končana. So dela, ko ekipa dimnikarjev dela tudi dva dnr in noči neprekinjeno.
Peti vzrok je, da se je z upadanjem potreb spremenil tudi odnos občanov do dimnikarja, ki je bil stoletja dobrodošel v vsaki hiši. Dimnikarski poklic je razvrednoten do te me.e, da starši v Prekmurju in hrvaškem Zagorju, kjer je imel ta poklic stoletno tradicijo, danes straše otroke: »Če se ne boš učil. boš šel pa za dimnikarja.«
Zadnja leta smo v veliki meri prisiljeni spet prehajati na trda goriva, ki so veliko cenejša, predvsem pa bolj dosegljiva. Potrebe po dimnikarskih storitvah so porasle za nekajkrat, dimnikarjev pa ni.
V letu 1984 je bila situacija že preko vseh kritičnih meja. TOZD »Dimnikarstvo« je zapustilo zaradi naštetih vzrokov samo v prvih štirih mesecih 11 delavcev od skupaj 68.
Nujno je bilo treba izenačiti cene storitev v občini z ostalimi kraji v Jugoslaviji, saj so bile pri nas 5 do 8 krat nižje. Kljub temu, da so cene storitev pri nas še vedno nižje, pa je ta uskladitev omogočila v septembru 1984 občuten dvig osebnih dohodkov dimnikarjev in nabavo najosnovnejših zaščitnih sredstev. Število delavcev se je do danes povečalo na 73, kar pa je še vedno 3 do 4 krat premalo za devet občin, ki jih pokriva TOZD »Dimnikarstvo« Ljubljana s svojo dejavnostjo.
V vseh teh letih so se zaradi smešno nizkih cen — povprečna letna rast od 1977 do 1984 je znašala 5,5% (pet in pol procenta!) — in vedno manjšega števila dfrnnikarjev postopoma opuščala redna čiščenja najprej v oddaljenejših, nato pa v vse bližjih področjih, dela v stanovanjih. Obiski, kjer so še bili, so postali neredni in marsikje izredno redki. V veliko krajevnih skupnostih dimnikarja niso videli že 5, 6 ali celo deset let.
Danes, ko smo uvedli tudi organizacijske spremembe v delu, uredili odnose, natančneje začeli s planiranjem dela in rokov v industriji in ko se je tudi število dimnikarjev povečalo, kar je vse vplivalo na povečanje zmogljivosti, ponovno uvajamo redne obiske na leta zapuščenih področjih.
Pri tem pa žal naletimo na očitke češ, kaj se sedaj silite, kje ste pa bili vsa ta leta.
Občani imajo po svoje prav. Vendar upamo, da nam bodo priznali, da pri vseh naštetih vzrokih, ki so povzročili odmiranje dimnikarske dejavnosti in posledicah tega, dimnikarji sami nismo bili vsega krivi.
KAJ PRAVI ZAKONODAJA
Veliko občanov danes meni, da dimnikarska služba deluje kot servisna in se dimnikarja naroči, kadar se ga pač potrebuje.
Temu ni tako. Zakon o dimnikarski službi in Pravilnik o rokih čiščenj Ur. I. SRS 16/74 in 1/76 natančno urejata obveznosti in odgovornosti dimnikarske organizacije in koristnika kurilnih,naprav. Zakon predpisuje tudi visoke kazni za dimnikarja, ki ne izvaja del v p edpisanih rokih, in za koristnika, ki ne omogoči ali dopusti rednih čiščenj. Kakšne storitve in v kakšnih rokih so v gospodinjstvih obvezne je razvidno iz tabele:
Čiščenje prezračevalnih naprav	enkrat letno
Čiščenje iztočnic (saj iz dimnika pri spodnjih dimniških vratcih)	enkrat letno
Čiščenje neaktivnih kurilnih naprav (y rezervi)	enkrat letno
Požarno-varnostni (tehnični) pregledi'vseh naprav	enkrat letno
Čiščenje aktivnih kurilnih naprav na trda goriva v gospo- enkrat na dva dinjstvih — štedilniki, peči, centralne kurjave, dimovodi in meseca dimniki , i v kurilni sezoni
(oktober-maj)
POMEN
Z onemogočanjem in odklanjanjem dimnikarskih storitev s strani občanov je očitno, da so "premalo seznanjeni ne samo z zakonom, temveč tudi s pomenom rednih in strokovnih čiščenj z vidika požarne varnosti, zmanjševanja porabe goriv in onesnaževanje ozračja.
V Beogradu so z zasledovanjem 318 rednih in strokovno čiščenih kurišč ugotovili od 30 do 50% zmanjšanje emisije saj in plinov v ozračje in enako zmanjšanje porabe čistega zraka za izgorevanje.
Kaj pomeni tako zmanjšanje onesnaževanja zraka za ljubljansko kotlino, ko nam megla, saje, žveplov dioksid in smrad zaradi njene slabe prevetrenosti in pogostih večtedenskih toplotnih inverzij visijo nad naselji, ki ni potrebno posebej utemeljevati.
Očitno se veliko ljudi ne zaveda, da že 1 milimeter saj na ogrevalnih površinah povzroči 5—7 % večjo porabo goriva, 2 milimeterska plast že čez 10%. Te izgube pa so še veliko večje pri smolnatih katranskih in trdih mineralnih' oblogah. Obeh vrst oblog se z ročnim čiščenjem ne da več odstraniti in je potrebno strojno ali celo kemično čiščenje.
Te obloge nastajajo predvsem zaradi nestrokovnega in nerednega čiščenja in nepravilnega izgorevanja, trdne tudi zaradi prisotnosti SO* in raznih rudninskih snovi v samih gorivih, trdih in tekočih. Od trdih oblog imajo dodaten negativen učinek predvsem žveplaste, ki s kondenzno vodo tvorijo žvepleno kislino, ta pa razžira kovinske dele v kurilni napravi.
Medtem ko danes težko izbiramo goriva, lahko dimnikar z rednim in strokovnim čiščenjem veliko pripomore pri odstranjevanju vzrokov nepravilnega izgorevanja. Pri še tako pravilno dimenzirani kurilni napravi (peč-dimovod-di-mnik) se s sajenjem kanali zmanjšujejo in idealno izgorevanje se zaradi zmanjšanega pretoka plinov in dima slabša, izkoristek pa zaradi izolativnega delovanja saj še dodatno pada.
Poleg strokovnega čiščenja koristniku dimnikar svetuje najprimernejše dosegljivo gorivo za njegovo peč, pravilen način kurjenja, eventualne spremembe na kurilnih napravah, ki bi vplivale na zmanjševanje porabe goriva itd. Vzroki nepravilnega izgorevanja so poleg neočiščene kurilne naprave lahko še nepravilen način kurjenja, napačna dimenzioniranost peči, dimovoda in dimnika, nepravilna višina dimnika, neustrezno dovajanje svežega zraka v kurilnico, nepravilna priključitev peči, kurilnih naprav, neprimerno gorivo itd.
LETOŠNJE ČIŠČENJE .
V letošnji poletni sezoni od maja do konec oktobra bomo skladno s stališči in sklepi izvršnih svetov občin, skupščin združenega dela in skupščin krajevnih skupnosti, skupaj s požarno in sanitarno inšpekcijo izvedli sistematično akcijo vseh aktivnosti, ki bi jih v tem času morali po zakonu vsako leto.
Ker ta dela niso bila že leta storjena in so tudi sicer zamudna, predvsem čiščenje iztočnic m tehnični pregledi, je pa stanje kurilnih naprav, predvsem dimnikov v stanovanjskih blokih precej kritično, smo se odločili, da jih bomo izvedli temeljito in strokovno. To pa lahko pomeni, da povsod letos to ne bo mogoče in bomo v nekaterih krajevnih skupnostih prisiljeni ta dela opraviti v poletni sezoni 1986.
Dela bomo organizirali po krajevnih skupnostih in bodo obsegala:
1. Čiščenje in požarnovarnostni-tehnični pregled vseh aktivnih in neaktivnih kurilnih naprav. S tem so mišljeni štedilniki, peči, centralne kurilne naprave, dimovodi, dimniki. To pomeni, da bomo pregledovali tudi v stanovanjih, zato prosimo stanovalce in hišne svete, da omogočijo na dan obiska našega dimnikarja tudi vstop v stanovanja.
Občani in hišni sveti bodo prejeli zapisnik o tem pregledu in ugotovitve pomanjkljivosti.
2. Ob tej priliki bo dimnikar občanu v primeru potrebe svetoval in sprejel naročilo za strojno ali kemično čiščenje centralne kurilne naprave ter na željo tudi konservacijo.
3. Čistili bomo saje iz istočnic. Prosimo občane, da pripravijo in omogočijo dostop do dimniških vratic v kleteh. Marsikje, predvsem v starejših stavbah, so ta v drvarnicah stanovalcev, zato prosimo te in hišne svete da bodo na dan obiska ključi drvarnic dosegljivi, dostop pa prost.
4. Čistili bomo prezračevalne naprave — zračnike. Hišnim svetom, ki imajo zaradi pojava faraonskih mravelj,ščurkov ali drugega mrčesa namen izvajati zaplinjevanje, svetujemo, da ga izvedejo šele po našem mehanskem čiščenju, ker bo učinek zaplinjevanja neprimerno večji.
Kdaj in katera dela od naštetih se bodo v posamezni krajevni skupnosti ali hišnem svetu vršila, bodo naši dimnikarji občane pravočasno seznanili z obvestili.
Občane prosimo, da dimnikarjem omogočijo opraviti naše delo in ga sprejmejo z razumevanjem, saj je predvidena akcija namenjena urejevanju kurilnih naprav z namenom, doseči večjo požarno varnost, zmanjšati porabo goriv in zagotavljati čistejši zrak.
Jubilejna šola v naravi
Že 15. leto zapored smo uspešno zaključili letno šolo v naravi. Jubilejna akcija se je odvijala v Valovinah pri Puli, kjer smo — s presledkom 1983. leta — bivali enajstič. Šola v naravi je zajela celotno generacijo četrtošolcev v občini Vrhnika — 315 otrok, 7 učencev 4. razreda ŠPP ter 17 učencev 3., 5., 6. razreda ŠPP, ki so take oblike vzgojno Izobraževalnega dela še najbolj potrebni.
Skupno torej 339 otrok. Za pouk teh otrok, ki je bil specifičen In prilagojen bivanju v obmorskem okolju, je skrbelo 14 razredničark, za pouk plavanja In druge aktivnosti pa še 37 vaditeljev plavanja. Enajst vaditeljev je zaposlenih v šoli, ostali pa so zunanji sodelavci, ki so večinoma koristili brezplačni dopust v svojih delovnih organizacijah. Z nami je bila tudi zdravnica Andreja Zupan. Ob 15-letnlci šN smo se sodelavci spomnili razredničarke Julči Drašler in vaditelja Ferda Šinkovca, ki sta sodelovala! vsako leto In ju skromno obdarili. Skupaj z vrhniškimi otroki so bili v naselju tudi učenci OŠ Brezovica pri Ljubljani.
ZGODOVINA ŠOLE V NARAVI
Za začetek šole v naravi v Sloveniji lahko štejemo leto 1963, ko je bila ta oblika prvič organizirana v občini Lj-Center. Na pobudo učiteljev TV so v okviru šol v naravi začeli najprej z učenjem smučanja, leto ali dve kasneje pa tudi z učenjem plavanja. Prvi poskusi so bili omejeni le na eno šolo, v naslednjih letih pa se je ta dejavnost razširila na več šol v isti občini. Pomanjkanje bazenov in druge organizacijske težave so narekovale odhod celotnih oddelkov tudi na morje, kjer so ob poudarku na učenju plavanja nadaljevali z vzgojno-izobraževalnim programom. Vrhniške šole so se taki obliki vzgojnoizobraževalnega dela priključile nekoliko kasneje, šele leta 1971. Obdobje do 1981 je bil čas najširšega razmaha šole v naravi. Za razliko od veliko drugih šol v Sloveniji pa organiziramo šolo v naravi neprekinjeno že 15. leto, kljub temu, da se v tem času že veliko šol odloča za tečaje v bazenih.
Šola v naravi se je kot posebna oblika vzgojno-izobraže-valnega dela v osnovni šoli v dveh desetletjih obstoja uveljavila kot pomemben dejavnik oblikovanja in vzgoje mladega
človeka. Te cilje je lahko dosegla zaradi specifičnih možnosti, ki jih daje prirodno okolje (morje) ter delo in življenje otrok v skupini.
Bistvo šole v naravi je začasna preselitev celotne učno-vzgojne skupine skupaj z učitelji v novo okolje, kamor se prenese celotno vzgojno-izobraževalno delo. Pri tem je največji poudarek na aktivnostih v naravi, še posebej pa učenju plavanja (smučanja), kar danes v Sloveniji že skorajda sodi v telesnokul-
Jože Beslič, pobudnik šole v naravi, je bil pedagoški svetovalec za telesno vzgojo. Z vrhniško šolo v naravi je dobro seznanjen in meni, da je vsebinsko bogata In dobro organizirana.
turni standard mladine. Cilji vzgojno-izobraževalnih prizadevanj v šoli v naravi so seveda večstranski in dolgoročno naravnani, temeljni smoter pa je usmerjati otroke v zdrav, koristen in kulturen način življenja in uporabe prostega časa ter v ohranjanje in negovanje stika z naravo. Vračanje k naravi ter izvajanje različnih športnih aktivnosti v prirodnem okolju je danes že sestavni del življenja velikega števila ljudi, pri čemer je veliko vlogo imela tudi šola v naravi.
Zlasti s plavanjem in smučanjem usmerjamo otroka k zdravemu načinu življenja, k spoznavanju narave in ohranjanju njenih kulturnih vrednot, hkrati s tem pa ga odvračamo od nezdravega življenja, asocialnih oblik vedenja in brezciljnosti. Prav spoznanja o teh prednostih šole v naravi so to obliko dela z mladino znova in znova uvrščale med tiste, ki postajajo ena nujnih sestavin vzgoje in izobraževanja ter telesne kulture, pa čeprav je v dosedanjih družbenoekonomskih razmerah ni bilo mogoče vključiti kot obvezno obliko v zagotovljeni program vzgojno-izo-braževalnega dela.
KAKO SE FINANCIRA ŠN
Največji delež so prispevali starši (kot vedno) — 8.500,00 din za 10 polnih pensionov (5 obrokov dnevno). To je velik znesek, če ga je treba odšteti naenkrat. Zato so razredničarke v šolah organizirale plačevanje po obrokih — 1.200,00 din mesečno od oktobra do aprila. Vsak obrok so vezale na tri mesece ter tako razbremenile velik strošek staršev. Od obresti in denarja za zbran star papir pa so si otroci lahko privoščili nekaj sladoleda, dodatno so kupovali sadje, plačali so si vožnjo z ladjo, avtobus za ogled Pule ter coca-colo na plesu. Prevoz v celoti plača OIS
O letošnji šoli v naravi govorijo prispevki učencev
Potovanje v Puto
Nestrpno sem pričakovala ponedeljek. Zgodaj sem se zbudila in vstala. Trava je bila še vsa rosna. Nervozno sem se oblekla in očka me je odpeljal na vlak. Nestrpno smo se sprehajali med potovalkami in pogledovali v smer, od koder bo pripeljal vlak.
Končno se je prikazal izza ovinka. Na hitro sem s pogledom poiskala očka in odšla na vlak.
Prisedel je tovariš Primož in nas zabaval z raznimi šalami.
Kmalu so v naš vagon prišli ostali sošolci. Andrej je vzel zemljevid in sproti poročal, na kateri postaji smo. Ves čas nas je pozdravljala kraška pokrajina z lepimi vasmi in obsežnimi borovimi gozdovi.
Postajalo je vse bolj toplo. »Bližamo se morju!« sem pomislila. Kmalu sem zagledala morje. Vlak je začel ustavljati in pripravili smo prtljago. Z avtobusi smo se odpeljali v naše naselje sredi borovcev.
Kristina
Naša hišica
Težko sem pričakovala šolo v naravi. Včeraj se mi je želja izpolnila. Po nekajurni vožnji smo prispeli v Valovlne. Pozdravilo nas je prijazno naselje. Namestili smo se po hišicah. Bile so zelo lepo urejene in smo se jih razveselili. Tri lepo postlane postelje in omara so zapolnjevale notranjost. Svojo garderobo smo zložili iz kovčkov in jo pospravili v omaro. Okna in vrata smo zasenčili s polkni.
Upam, da jo bomo dobro čuvali, čistili in vzdrževali.
Marjeta
Prvi torek v Valovinah
Ob šestih sem se že zbudil. Zelo sem bil zaspan, ker so nekateri učenci kričali in navijali čudno glasbo. Prišla je tovarišica in naročila, naj pospravljamo. Po zajtrku je ocenila urejenost hišic. Kmalu smo imeli pouk. Pisali smo spis o poti v Pulo in napisali dopisnico domov. Po pouku smo se zbrali po skupinah. Jaz sem med neplavalci. Ima me vaditelj, ki je podoben Janezu Čučku. Po plavanju smo šli na sprehod. Vrnili smo se do kosila. Okusna hrana nam je dobro teknila. Med počitkom pa je bil nemir, zato so se dežurni precej ukvarjali z nami.
Ker je popoldne precej pihalo, smo po počitku odšli na igrišče in igrali med dvema ognjema. Komaj smo se po malici oddahnili, že je bil spet pouk. Nato smo šli na večerjo. Po kratkem sprehodu sem hitro zaspal.
Igor
Obisk arene
Slabo vreme je spremenilo naš vsakdanji red. Namesto na kopanje smo odšli v Pulo. Z avtobusom smo se odpeljali na ogled mesta, arene in muzeja. Ko smo zagledali mogočni zid, nas je obšla strašna misel: »Kaj če se ta zid zruši na nas!«~A to se seveda ni zgodilo. Vodič nas je odpeljal na nekdanje borišče, kjer so se v rimskih časih bojevali gladiatorji in zveri. Zvedeli smo veliko o življenju Rimljanov.
Petra, Vanja, Lavra
Vrhnika, stane pa približno 240,00 din. Tu je vračunan posebni vlak do Pule in nazaj ter avtobusni prevoz od Žel. postaje do Valovin. OIS prav tako poravna stroške za razredničarke, medtem ko si z ZTKO Vrhnika deli stroške za vaditelje plavanja. Tak način financiranja, ki ga imamo na Vrhniki že 15 let, je postal v Sloveniji skorajda model.
O LETOŠNJI ŠOLI V NARAVI
Kot smo že omenili, je v šoli v naravi poudarek na učenju plavanja. Letos smo bili glede vremena nekoliko na slabšem. Kopali smo se 4 cele dni, trikrat popoldne in enkrat dopoldne. Kljub temu smo lahko učence testirali prvi in predzadnji dan ter dobili naslednje rezultate: Na začetku smo imeli od 339 otrok 69 neplavalcev ali 20%, od tega šola Log-Dragomer 24 ali 30%, Borovnica 14 ali 22%, Ivan Cankar 22 ali 12% in ŠPP 9 ali 36%. Iz teh številk je razvidno, v katerih okoljih je procent neplavalcev še izredno velik. To so predvsem naselja v okolici Vrhnike, kjer nimajo plavalnih objektov oz. naravnih kopališč (Podlipa, Pleši-vica, Log, Dragomer ter Borovnica z okolico). Prav tj učenci, ki so bili letos v Valovinah, so druga generacija male šole v naravi, približno 150 se jih je udeležilo akcije, ki jo organizira vrtec za predšpj6ke otroke.
Zadnje testiranje pa je pokazalo, da od 339 učencev
152 učencev ali 45 % preplava 50 m pod 70 sekundami (dečki) in pod 75 sek. (deklice),
251 učencev ali 74 % pa plava v globoki vodi neprekinjeno 10 minut v poljubni tehniki plavanja.
Vsi, razen 22 učencev, preplava razdaljo 25 m.
To pomeni, da nam je ostalo v tej generaciji skupno s ŠPP 22 neplavalcev ali da imajo 93% otrok, ki znajo plavati. Uspeh je
Na plesu
V sredo smo na razredni uri zvedeli, da bomo šli v Stojo na ples. Že pred večerjo smo se lepše oblekli. Po večerji smo v vrsti odšli v Stojo.
Med potjo smo se pogovarjali, da ne bomo plesali. Ko pa smo prišli na plesišče, smo nestrpno čakali, kdaj bodo člani ansambla »Fresta« začeli igrati. Nekateri učitelji so že prosili učenke za ples, pa tudi fantje so se okorajžili že po prvih taktih glasbe.
Vse je plesalo in se vrtelo ob zvokih tolkal.
Plesala sem z Gregorjem, Primožem in Simonom.
Med plesom je bila gneča in zelo vroče je bilo.
Strežniki so nam prinesli sokove in bobi palčke.
Kar prehitro sta minili 2 url in morali smo domov.
Komaj čakam, da bo spet ples.
Tanja, Marjeta
Tudi ta dan je bil lep
Ko sem zjutraj vstal, je močno pihala burja. Zelo sem se razjezil. Trmasto sem gledal in se umival. Čeprav sem vedel, da prinaša lepo vreme, me jeza ni popustila. Pouk smo imeli kar po hišicah. Ko je burja nekoliko pojenjala, smo z vaditelji raziskovali obalo In nabirali školjke.
V prostem času smo igrali nogomet.
Tomaž, Romana, Magdalena
Vožnja z ladjo
Včeraj smo izvedeli, da bomo šli popoldne z barko ob istrski obali. Ogledovali smo si kraško obrežje in otoke, porasle z borovci. Od daleč sem videl vojašnice naših mornarjev. Plovbo smo nadaljevali mimo Brionskih otokov. Na morski gladini so se pozibavali galebi. V daljavi se je v soncu lesketala Pula in ladjedel-niške naprave. Obkrožili smo enega od Brionskih otokov in se začeli vračati. Vožnja z ladjo je bila čudovita.
Matej, Slavica
Bili smo mokri
Nekega dne je pihal jugo. Nismo se kopali, z vaditelji smo se odločili, da gremo k skali, kjer brjzga voda zelo visoko. Kmalu smo prišli do tja. Voda je brizgala 3—4 m visoko kot gejzir. Počasi smo se bližali ozki špranji. Ko pa smo bili že čisto blizu špranje, je prineslo zelo visok val, ki je butnil ob skale in pognal vodo kakih 12 m visoko. Drobne kapljice so se razpršile in nas zmočile. Bili smo premočeni do kože.
Danlel, Klemen
Stenski časopis
V sredini naselja ob jedilnici stoji mogočni bor s krivim deblom. Nič posebnega, boste rekli. To bi bilo res, če ne bi ravno pred tem borom in pod njegovo krošnjo visel vsak dan nov stenski časopis. Vsak dan nam pove, kako je topla voda, kolikšno temperaturo ima zrak, kaj vse se bo ta dan do minute natančno dogajalo, pa še risbice in sestavki učencev.
Mislim, da ima tovarišica, ki ga ureja, mnogo dobre volje, da je tako zanimiv. (
Andrej, Blaž, Irena, Karmen
Skupina »Jegulje« s tovarišem Janezom. Vsak vaditelj je inrPi učencev (plavalci).
zaradi vremenskih razmer nekoliko slabši kot prejšnja leta, vendar smo vse neplavalce evidentirali in jih bomo povabili na tečaje v juliju in avgustu, ki bodo na vrhniškem bazenu.
Kadar vreme ni bilo primerno za kopanje, smo ga izkoristili za druge aktivnosti in za realizacijo vzgojno-izobraževalnega programa. Tako smo v tem času opravili ogled mesta Pule z areno, vožnjo (2 uri) z ladjo ob obali proti Premanturi, ogled av-tokampa, ogled vojnih ladij v bližnji kasarni (minopolagalce in patruljne čolne) ta ogled nam je omogočil Stojan Bodlaj, dolgoletni prijatelj Vrhničanov, (bivši komandant rušilca Split), trikrat so odšli učenci na ples v avto-kamp Stoja, pripravili smo piknik ob obali. Poleg tega smo imeli v naselju tudi tekmovanja med dvema ognjema in balinanju z obročki.
Pri pouku so razredničarke
realizirale program, ki so
doma skrbno načrtovale in prilM
godile kraju, kjer smo biw<
a-
Tako so učenci spoznavali ok morski svet na kraju same^c spoznali geografski poloia Istre, na zemljevidu so začrt; pot, ki so jo prevozili z vlakomfn Verda do Pule, spoznavali L rastlinstvo in živalstvo v m|t( skem in obmorskem svetu, l( seznanjali z naravnimi viri hrary| kar bi koristilo v primerih elem«L tamih nesreč, se seznanjali s p,a zadevanji za ohranitev čista okolja, spoznavali zdravit rastline, se seznanjali z na^ snovnejšimi navodili, kako pT živeti v izrednih in težavnih ok1 liščinah (prva pomoč, hranaja morja, užitne rastline...), spcL navali so gospodarski pomL morja (ribolov, turizem, prevo luke, ladjedelništvo), učili so i pisati razglednice, seznanili ^ se z zgodovino Pule, še poseli arene, izračunavali so, koli!'
Obisk v vojašnici Sergej Mašera
Po zajtrku smo imeli ekskurzijo v vojašnico, kjer so nam pripravili ogled vojaških ladij. Prvič sem stopil na vojaško ladjo, s katero čuvajo naše meje na morju. Za vedno si bom zapomnil, kako izgleda patruljni čoln pa tudi minopolagalka, ki je prava velikanka. Prijazni vojaki so na naša vprašanja s potrpežljivostjo in prijazno odgovarjali.
Bilo je zelo zanimivo.
Simon, Roman, Ernest
Naša zdravnica
Za dobro počutje in naše zdravje skrbi prijazna zdravnica dr. Zupanova. Že za vsako prasko jo poiščemo in ji potožimo svoje težave. S prijaznimi besedami in nasmehom nas potolaži , če pa je potrebno, pa seže tudi po zdravilih.
Mene je ponoči začelo boleti uho in zato sem po zajtrku poiskala hišico 154.
Pogledala mi je v uho, me pobožala in potolažila ter dala zdravila. Priporočila mi je, naj ne grem v vodo. Hvaležna sem ji za vse.
Irena, Mateja
Na razredni uri
»Danes se bomo pogovorili o našem finančnem stanju,« je pričela razgovor naša tovarišica. Predsednik razredne skupnosti je spomnil sošolce, da so od 7-mesečnega obročnega plačevanja prislužili od vezanih vlog 948 dinarjev na vsakega učenca. Svet hranilnice na šoli Ivan Cankar pa se je še posebej izkazal, saj je dal posebno nagrado
vsem četrtim razredom. Tako je vsjg učenec imel pri razredničarki skd 1120 din.
»Koliko pa imamo od zbrane1!1 papirja?« sprašuje že desetič najt/'1 neposlušni. '<
»Že 100 krat sem povedala, " 750 din,« se jezi tovarišica. r
»Kaj lahko računamo?« vpraJJ Primoža.
»Sem že izračunal, 1970 din in J vsak«, se odreže Primož.    , 'j
»Nima več, ker smo že kupili;1 razglednici, Stil, sladoled, 2-krj češnje, sok na plesu, pa v Puli sf§ bili!« pristavi Mateja. H
Brž smo izračunali stanje in spf' nirali potrošnjo za naprej. |
»Radi bi šli še večkrat na ples, K'1 pili bi še češnje, vožnja z ladjo, I sladoled in sokovi za na pot. NeiP moramo prištediti za nagradni izlefl Maribor,« so predlagali sošolci. !<
Tovarišica je obljubila, da bo še I1 po češnje, pa tudi na ples smo še *
Po zaslugi prizadevnih razredi čark, ki so zbirale denar, smo J vsak dan sladkali s sladoledom ali f z lepimi in vabljivimi češnjami, j
»Hura za tovarišico!« smo zavpf koje rekla, da bo treba v hišice inf pripravljat na spanje.
Karmen, Saša, Barbar5
Tekmovanje z bežečimi sekundami'
Sonce je žgalo, me pa smo kort* čakale tekmo za srebrno in zla1 značko. Končno! Zaplavala semj vodi me ni zeblo, ker nisem mislila I to. Šlo mi je le za zlato značko. Vf vesela sem prišla iz vode, pa še I variš me je pohvalil. »Zdaj pa še j srebrno,« sem si rekla. Zdržala
bdi
tistih 10 minut!
Poskakali smo v vodo in za$ krožiti. Na poti so nas ujeli valovi, l smo se v njih pozibavali. Zdržali s<f 10 minut in se veselimo značk, i Mor*
»ini od 8 (neplavalci) do 12
irja so porabili iz skupne rilJajne za izlete, vstopnino v /^o, sadje, vožnjo z ladjo, a-colo na plesu in drugo. (>k dan so si na stenčasu efedali grafe, kjer je bila ozna-oia (ob 8. in 14. uri) tempera-:rt zraka, morja in višina vode ifnovanje).
jaz za obvezni opoldanski
'tek, ki je trajal uro in pol, so ijici  izkoristili  za pisanje
vnika, za risanje po spominu, 1 zpolnjevanje učnih listov ali ;^.a razne družabne igre (tom-5, karte, šah...). Na vsakod-
hih razrednih urah so se ra-^ničarke pogovarjale z 3 ci o programu za naslednji
t pogovorili so se o tem, kaj Razred prispeval za naslednji Hčas ter o aktualnosti tekoma dne.
Čez uro, dve tudi malenkostna pomoč ne bo potrebna
i KO V BODOČE
stila podlagi zakona o osnovni ilil. ki govori o temeljnih smo-
^kunde bežijo
^Danes je mrzlo kot v hladilniku!
jtji smo v trenerkah, potem pa naj se soblečemo v kopalke in se komo in tekmujemo v morju!« sem smišljala v torek. Tekmovali smo
af"reč za srebrnega in zlatega delčka. Ko sem stopila v morje, sem
it §e enkrat stresla od mraza. Sli-la sem Vzklike: »Ena, dve, hop!« Z
ili"eJo sva se pognali v morje.
kPram priznati, da me je bilo kar
sr9". saj se še nisem nikoli pomerila Prosti plavanja. Vseskozi sem se
pRševala, če bo značka moja aH j- plavali sva vzporedno, zato sva
Nekajkrat udarili.
jjpližal se je konec divjega plava-Stopila sem na suho in povedala M priimek. Bila sem zadihana; re-9'tat obeh pa je bil 61 sekund. Bila < fb vesela. Tovariš mi je svetoval, OTIČez nekaj časa poskusim še en-rl brez plavalnih copat. Še enkrat in1! se pomerila z bežečimi sekun-S^i. Ko pa sem priplavala do tova-P?' sem zavriskala, saj sem za 3 i-.^nde izboljšala svoj rezultat, tjjaj čakam, da bom dobila s tru-in z znojem priborjeno značko.
Magdalena
i Sčila sem se ***kati na glavo
^ k
, lit«?smo se popoldne zbrali pri va-
ito$, smo šli na skale skakat v
Aak"' ^eni in Ka,i' ie tovan* pokazal,
Klis«Se skače na glavo' NaiPrel si Koji upala, Kati pa je takoj skočila.
fjHo spet šli vvodo, sem poskusi-
it^Spelo mi je. »Saj je čisto eno-
;^9%!« sem se smejaia in skakala
f >?'avo.
ti^ti dan je bil zame nekaj poseb-f     Barbara, Zvezdana, Ksenja
trihj o razširjanju vzgojno-izo-braževalne dejavnosti šole, o razporejanju šolskega dela in. življenja po pedagoško-psiholo-ških in zdravstveno-higienskih vidikih, je šola dolžna organizirati vzgojno-izobraževalno delo tako, da skrbi tudi za zdravstveno varstvo učencev in jih usposablja, da znajo ohranjevati in krepiti svoje zdravje. Tako so v razširjenem predmetniku za osnovne šole predvideni tudi 25-urni tečaji za plavanje in smučanje. Osnovne šole so skupaj s starši in zunanjimi dejavniki že doslej uveljavljale in razvijale različne oblike pouka plavanja in smučanja, med katerimi je tudi šola v naravi. Šolo v naravi zato opredeljujejo tudi Smernice za delo osnovnih šol (Zavod za šolstvo, 1982).
Omenjene Smernice jasno opredeljujejo vlogo, pomen in vsebino šole v naravi. Zaradi širine smotrov, ki jih uresničimo preko te oblike dela z mlado ge-
Naša skupina
Naša skupina si je dala ime Jegulje. Ker nas tovariš še ne pozna dobro, nas pokliče kar »Jugulje!«. Narisala sem sliko z 11 malimi in eno veliko jeguljo. Naučili smo se že skakati na glavo. Vse jegulje imamo tovariša rade In ga vedno ubogamo.
Neža
Mi pa smo Morski konjički. Naš tovariš je zelo smešen. Nikoli ni žalosten. Dobro se razumemo. Trudi se, da bi nas naučil plavati. Jaz sem že polplavalka. Naš tovariš mi je všeč, ker zna lepo igrati kitaro.
ŠPP
Skupini smo dali ime Kamenčki. To pa zato, ker smo bili sami neplavalci. Tovariš Luka ima z nami veliko dela, vendar je potrpežljiv in ga imam zato rada. Zelo je skrben in želi, da bi vsi splavali.
Ismeta
Tudi Morski klobuki strašijo na plaži. To je le ime naše skupine. To-' varišico imamo radi, ker nam je kupila sladoled za nagrado.
Irena
V skupini školjk je zelo lepo, le Saša je preveč predrzen. Smo pa precej bolj živahni kot školjke.
Tina
Galeb je lepa ptica, zato smo -si nadeli tako ime. Izdelali smo ga tudi iz kamenčkov za stenski časopis, na kar smo zelo ponosni.
Romana, Dejan, Vid
neracijo, je očitno, da gre za tako pomemben del vzgojno-izobra-ževalnega procesa v specifičnih okoliščinah, ki je nenadomestljiva in ki tudi presega zgolj odgovornost šol oziroma enega področja interesne organiziranosti. Zato je v sedanjih zaostrenih družbenoekonomskih razmerah tembolj potrebno organizirano zagotoviti obstoj te, že uveljavljene oblike dela ter hkrati tudi njeno nadaljno organizacijsko in vsebinsko bogatitev. Celotno delo in življenje v šoli v naravi naj bo tako zasnovano in izpeljano, da bo predstavljalo enega odločilnih motivov za mlade generacije pri njihovem opredeljevanju za zdrav, aktiven in naraven način življenja.
Prepričani smo, da sestavek temeljito predstavlja velik pomen, ki ga ima šola v naravi za naše otroke, še boljšo predstavo pa bodo starši dobili na razstavi o letošnji šoli v naravi, ki bo v septembru po vseh osnovnih
Ker nam je tovariš prinesel kape, na katerih je napis SVVING, in žoge, s katerimi se igramo, smo se odločili za ime SVVINGI. Prvi dan smo mislili, da bo strog, vendar je zelo prijazen in se šali z nami. Gledamo z daljnogledom.
Jolanda
Kdo se boji Morskih psov? Ni se nas treba bati. Imamo dobro tovari-šico, ki nas je učila tudi že kravi..
Klemen
Tudi potapljanje je zanimivo. Potapljači pa še bolj. Ker smo se veliko potapljali, skakali v vodo, se učili reševati iz vode ponesrečenca, smo ponosni na našo vaditeljico. še bolj všeč pa nam je bila zato, ker smo jo po priimku že prej poznali kot dobro smučarko ženske A reprezetnance. Hura za našo Metko Jerman!
Mateja, Andrej, Irena
Nagajivka
Naš 4. a v Valovinah je doma in že vsakega tovariša pozna. Pri pouku ne trpimo, saj se zanimovosti učimo, ko pa po morju čofotamo, se s tovariši igramo. Tovariš Damjan naš bradač, tunka, šprica, čofota in se krega, kar se da. Tovariš Miro, bradati skat, vice poka, da vse stoka. Tovariš Lado rad zamuja, se pri skledcah ne utruja. Tovariš Andrej, naš »neplavalec« rad pokaže svoj kazalec. Tovariš Miro čučka je zamenjal, in,dnevne novice je omenjal. Tovariš Jožko na uro ne pozna, saj pri nogometu rad golj'fa. Tovarišica Zlatka nikdar sitna v vodo nas podi. Pri tem pa se sladko smeji. Tovarišica Kuler le
šolah v občini. Predstavljeni bodo stenčasi za vsak dan (na njem je urnik aktivnosti za vsak dan, spisi in risbe učencev ter grafi o temperaturi), prikazani primerki rastlin, pa tudi živali (školjke, zvezde), ki so jih učenci nabirali ob obali, razstavljeni zvezki učencev, ogledali si boste časopis, ki je nastal v Valovinah in gaje dobil vsak učenec. Prikazan bo tudi nekajminutni film o letošnji šoli ter veliko fotografij. Po razstavi bo roditeljski sestanek, kjer se staršem ne bo težko odločiti za tako obliko dela z njihovimi otroki. To pa zavezuje ostale družbene dejavnike (zlasti SIS s področja izobraževanja, telesne kulture pa tudi OZD, DPM in druge), da tako kot doslej finančno in organizacijsko pod-pro to uveljavljeno, v naši občini že 15 let trajajočo obliko dela z mlado generacijo.
Vodja šole v naravi VINKO BIZJAK
b-jevce in c-jevce ima,
a a-jevcev ne pozna.
Naša Mojca PTT
pisma nosi in vse ve.
Tovarišici iz b in c sta
na ponesrečence vodo zlili,
a pri tem se veselili.
Tovarišica Meta naša je sodnica,
nekaj golov nam je odobrila
na koncu pa škaf vode
na glavo je dobila.
Tukaj nam je res lepo,
da pesmice sestavljamo
in na plese hodimo.
4. a Log-Dragomer
Na pikniku
Dva dni pred koncem šole v naravi so se tovariši še posebej potrudili in nam pripravili nepozabni večer Ob obali v zahajajočem soncu so na roš-tiljih pekli hrenovke in kranjske klobase za nas.
»Koliko dima se je pokadilo po njih, preden so spekli za vse nas!« Vrsta je bila neskončno dolga. Ko sem prišla na vrsto, sem dobila na paprinati krožnik čebulo, ajvar, gorčico, kruh in celo hrenovko, pa še pol kranjske. »To je bila najboljša večerja!«
Ko sem pojedla, sem šla še po sok.
Ker smo pridno počakali tovariši-co, smo se potem prijetno igrali. Eni so ob obali v polmraku peli s tovari-šico JulČi, mi pa smo plesali kolo »Mi gradimo ceste...«
še bolj všeč nam je bila igrica Dame in gospodje, ki jo je predlagala naša tovarišica.
Zaradi zamude pri spanju bi naša tovarišica skoraj dobila rumeni karton od dežurnih, vendar so rekli, da ji oprostijo, ker jo imajo radi.
Bil je nepozaben večer.
Bojana, Karml, Matjaž, Boštjan, Gregor
Bolšji sejem in polžje dirke v Borovnici
Na račun mladine je bilo pri nas rečenih že veliko besed. Pametnih, malo manj pametnih, pohvalnih, predvsem pa kritičnih.
Sredi junija so borovniški mladinci dokazali, da le ni vse tako črno, kot si nekateri predstavljajo. Izpeljali so najuspešnejšo akcijo v letošnjem letu — organizirali so boljši sejem in za zabaven zaključek še polžje dirke na kolesih.
Nekateri Borovničani so zmajevali z glavami že, ko so videli plakate, nekateri si niso predstavljali, kaj naj bi to bilo. Končno pa se jih je v nedeljo precej zbralo na parkirišču pred COš.
Dan je bil kot naročen za tako akcijo. Lepo sončno vreme je privabilo na piano mnoge družine. Reklama je bila dovolj vidna in zanimiva, saj so plakati vabili z vseh koncev Borovnice. Obisk sejma je bil imenitna priložnost za nedeljski sprehod.
Pred šolo so mladinci postavili improvizirane mize, še malo mlajši, pa tudi starejši, pa so jih takoj zasedli. Tudi glasba je opozarjala, da se na vasi nekaj dogaja.
Ognjeni krst smo uspešno prestali. Mnogo rabljenih stvari je bilo res samo na razstavi, ne moremo pa reči, da ni nihče nič prodal. Vsak začetek je pač težak in neroden, za naslednjo priložnost pa upamo, da jo bodo
Borovničani izkoristili in se znebili stvari, ki jih nič več ne potrebujejo, drugi pa jih bodo z veseljem kupili.
Višek je akcija dosegla ob 18. uri, ko so se začele polžje dirke. Ob smehu in akrobacijah nastopajočih smo le dočakali zmagovalca, Staneta Dolenca. In gledalci? Več kot 100 jih je navijalo. Prijatelji, radovedneži, veliko je bilo tudi otrok, ki so starše prepričali, da je polžje dirke le treba videti.
Cilj je bil dosežen. Mladina v nedeljo popoldne ni le posedala po gostilnah, Borovničani so se zbrali in dokazali, da jih družabno življenje še zanima.
Mladina torej še živi, še dela. Tudi parkirišče pred osnovno šolo je primerno mesto za bolšji sejem in podobne prireditve, ki jih boste še deležni. Ni pa primerno za vsakotedensko zbirališče mladih, kjer bi se ob glasbi lahko srečali, pogovorili, pa tudi zaplesali. Včasih tudi kakšna pohvala in vzpodbuda dobro dene...
Upamo, da se boste naslednjih prireditev pred šolo udeležili še v večjem številu. Morda pa bodo privabile še kakšnega mladinca, da bo pomagal pri organizaciji in ne bo več bežal iz našega okolja.
MATEJA KOVAČIČ Cesta pod goro 41 Borovnica
Računalnik Commodore 64 K — nagrada pionirski hranilnici Ivan Cankar Vrhnika
»Dobili smo računalnik, računalnik smo dobili!« se Je širila novica med delavci Pionirske hranilnice, ko nam jo je zaupala tovarišica mentorica.
Sprva se mi je zdelo, da ji ne verjamemo. In najbrž res nismo. Prišlo je vse tako hitro in nepričakovano. Trenutek za tem si že lahko videl, kako so se prvim raztegnila lička v nasmeh in kako so se nekateri ponosno vzravnali, prav vsem pa je iz oči zasijala nepopisna sreča.
Nagrada je bila zaslužena. Ničkolikokrat smo ob iskanju kakšne drobne napake skoraj obupali, toda vedno znova nas je spodbujala misel, da je naša hranilnica prava med hranilnicami na področju Ljubljanske banke. Letos smo že četrtič za-
pored to potrdili.
In če se v mislih vrnem štiri leta nazaj, se spomnim, kako so prve delavke, ki se sedaj že uspešno prebijajo skozi usmerjeno izobraževanje, s polno mero optimizma zaorale v ledino, potem se mi zazdi, da je tudi njihovo delo vredno pohvale.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem LB-GB Ljubljana za dragoceno darilo — za računalnik
COMMODORE-ROBOTROM 64K, za tiskalnik in krmilno ročico. Ž njim bomo odslej vodili poslovanje v naši hranilnici. Brez vestnega in prizadevnega dela »uslužbencev« šolske hranilnice ne bi bilo uspehov, zato tudi njim hvala.
HELENA KODERMAN Predsednica PH
»AVTOMONTAŽA« LJUBLJANA TOZD KOVINARSKA VRHNIKA,
Partizanski tabor št. 1
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1)
2)
3) 4) 5) 6) 7)
1 dipl. inženirja strojništva ali inženirja strojništva — konstrukcijske smeri
1 pripravnika s VII. ali VI. zaht. st. strokovne izobrazbe strojne smeri — konstruktor
2 KV proizvodna delavca — kovinostrugarja 2 KV proizvodna delavca — avtoličarja
2 KV proizvodna delavca — ključavničarja 2 PK proizvodna delavca — kovinostrugarja 2 PK proizvodna delavca — ključavničarja.
immmmmmmmmmmm
Pod tč. 1. zahtevamo VII. ali VI. zaht. stopnjo strokovne izobrazbe konstrukcijske smeri s 3 oz. 5-letnimi delovnimi izkušnjami.
Pod tč. 3., 4. in 5. zahtevamo KV ali PK izobrazbo ustrezne smeri ali priučitev določenih del s 3 oz. 5-letnimi delovnimi izkušnjami.
Pod tč. 6. in 7. zahtevamo PK izobrazbo ustrezne smeri ali priučitev določenih del z 1 oz. 1,5-letnimi delovnimi izkušnjami.
Pod tč. 3. in 6. izmensko delo.
Poskusno delo traja: pod tč. 1. 70 delovnih dni, pod tč. 3., 4. in 5. 45 delovnih dni in pod tč. 6. in 7. 35 delovnih dni.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Pismene prijave morajo kandidati skupno z dokazili o strokovnosti predložiti v 8 dneh od objave komisiji za delovna razmerja AVTOMONTAŽA Lj. TOZD KOVINARSKA VRHNIKA, Partizanski tabor št. 1.
Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v 30 dneh po izbiri.
NAŠ ČASOPIS
JULIJ 19
ULI
Spomin na Robija
Prvi Memorial Roberta Trampuža, krožna tekma po ulicah Vrhnike (Ulica 6. maja — Voljčeva — Gradišče — Tržaška — Ulica 6. maja), J« privabil celotno Jugoslovansko kolesarsko elito. To Je bila samo še ena potrditev več, da Js naš miadi, tragično preminuli someščan, užival spoštovanje In nedeljene simpatij« med svojimi športnimi prijatelji. Organizatorjema tekme, Kolesarski sekciji Vrhnika, kjer Je Robi Trampuž začel kariero, In KK Rog, kjer Je v svoji kratki in bogati karieri dosegel največje uspehe, gre vsa zahvala za organizacijo te športne manifestacije. Memorial Roberta Trampuža bo postal tradicionalen — v spomin na velikega talenta, ki smo ga prezgodaj izgubili.
Rezultati:
Mlaiši mladinci: 1. Jakomin (Rog Ljubljana) 28,2. Galof (Sava Kranj) 18,3. Golob (Rog Ljubljana) 13, itd. ,
Starejši mladinci: 1. Milenković (OBK Beograd) 39, 2. Zaletel (Astra Ljubljana) 27, 3. Hribar (Rog Ljubljana) 14, itd.
Člani: 1. čerin (Rog Ljubljana) 34, 2. Lampič (Sava Kranj) 19. 3. šebenik (Rog Ljubljana) 17, 4. Papež (VP Kranj) 16, 5. Ropret (Sava Kranj) 14, itd.
Zmagovalec spominske tekme je Šebenik (Rog Ljubljana).
Ekipno: 1. Rog Ljubljana 160, 2. Sava Kranj 84, 3. Astra Ljubljana 40, itd.
M. ARSIĆ
Šebeniku, zmagovalcu memorialne dirke je izročil pokal oče Robija Trampuža
Občinsko prvenstvo z M K puško
V nedeljo, 2.6.1985 Je SO Vrhnika organizirala občinsko prvenstvo v streljanju z MK puško v Matjaževki. Streljanja se je udeležilo 9 strelcev iz strelskih družin Vrhnika in Dragomer-Lukovica. Tekmovalo se Je v troetaru leže, stoje, kleče po 20 strelov v položaju.
Rezultati:
1. Lampreht Bojan, 435 krogov, SD Vrhnika.
2. Sumina Mladen 418 krogov, SD Dragomer.
3. Tomaž Končan, 394 krogov, SD Dragomer.
4. Boris šinigoj, 391 krogov, SD Dragomer.
5. Srečko Kodlar, 379 krogov, SD Vrhnika. Ekipno:
1. SD Vrhnika 1205 krogov, 2. SD Dragomer 1098 krogov.
Občinsko prvenstvo v hitrem sprejemanju morsejevih znakov
Občinski oddelek za LO Je v sodelovanju z vrhniško gamizijo organiziral prvenstvo občine Vrhnika v hitrem sprejemanju In oddajanju Morsejevih znakov. Tekmovanje smo opravili 25. 5. 1985 v vojašnici Ivana Cankarja, udeležile pa so se ga ekipe obeh vrhniških vojašnic, radiokluba Ivan Cankar in občinske enote za upravne zveze.
Tekmovanje smo organizirali z namenom kandidiranja struktur SLO, ki organizirajo radio telegrafske zveze, obujanje revolucionarnih tradicij kurirjev in vezistov NOB ter popularizacije aktivnosti vezistov v širši družbeni skupnosti.
Program in del opreme za računalniško generiranje tekstov za izvedbo tekmovanja je delo članov Zveze radioamaterjev Slovenije.
V bodoče, upamo, bo prvenstvo postalo tradicionalno, organizirano v počastitev' 26. septembra dnevu rodu zveze JLA. Pričakujemo predlog in pripombe vseh, ki so zainteresirani.
REZULTATI:
Ekipno: 1. Vojašnica Ignac Voljč-Fric, 2. Vojašnica Ivan Cankar, 3. Radioklub Ivan Cankar.
Posamezno: 1. Goran Mandura, Vojašnica Ignac Voljč-Fric, 2. Ljuan Seljmani, 3. Slaviša Radosavljevič, Vojašnica Ivan Cankar.
Med starešinami je bil najboljši Radomir Brajković iz edine starešinske ekipe občinske enote za upravne zveze. Posebno pohvalo zaslužijo.mladi 16-letni člani ekipe radiokluba Ivan Cankar za odlične rezultate.
ARG prvenstvo ljubljanske regije
Odprto ARG prvenstvo ljubljanske regije je bilo Izvedeno na Vrhniki (teren Stari mlln-Stajo) dne 18. maja 1985. Rezultati po kategorijah so sledeči:
PIONIRJI:
1. Bernard Japelj	YU3EIJ Vrhnika	čas: 38,14
2. Jože Vene	YU3DHP Sevnica	51,53
3. Jani Kuselj	YU3DHP Sevnica	53,13
4. Primož Kunaver	YU3AJK Ljubljana	60,34
5. Matejka Japelj	YU3EIJ Vrhnika	72,46
6. Andrej Medic	YU3CAB Domžale	75,24
7. Lovro Hren	YU3DHP Sevnica	80,45
8. Marko Čatar	YU3AJK Ljubljana	80,46
9. Mitja Rode	YU3CAB Domžale	82.08
— Roman Kosem	YU3DHP Sevnica	odstopil
— Gregor Sitar	YU3DRW Radomlje	odstopil
JUNIORJI:		
1. Ivo Jereb	YU3DRW Radomlje	čas: 41,59
2. Matjaž Seljak	YU3CAB Domžale	42,28
3. Mišo Sagrkovič	YU3EIJ Vrhnika	53,06
4. Bojan Gabrovšek	YU3EIJ Vrhnika	57,31
5. Robert Mele	YU3EIJ Vrhnika	62,41
6. Drago Košar	YU3DHP Sevnica	62,42
7. Iztok Knapič	YU3EIJ Vrhnika	62,45
OO ZSMS Borovnica : Partizan 73:80
ZSMS: Petkovšek 10, Guštin, Mihevc 4, Režonja 6, Oebevc, Br-logar 11, Nikolavčič 30, Telban 12.
Partizan: Turšič 17, Modrijan 15, Mele, Bajec 25, Pristavec 14, Mavec 9.
V počastitev dneva borca je 00 ZSMS Borovnica pripravila prijateljsko košarkarsko tekmo v kateri sta se pomerili ekipi OO ZSMS in Partizana. V razburljivem srečanju je na koncu zmagalo izkušenejše moštvo Partizana.
Pred tekmo je bila manjša slovesnost. Na njej sta se pred odhodom v JLA od soigralcev poslovila Aleš Brlogar in Simon Telban.
MOF
Uspešni balinarji Drena
Zagnanost balinarjev se odraža tudi na športnih tekmovanjih.
Po Izgradnji lepega športnega objekta in v okviri njegovega dvosteznega balinišča zagnanost balinarjev ne popušča. V krajevni skupnosti se je povečal interes krajanov za balinanje. Dobro delo sekcije se odraža v večji množičnosti. Dobri so tudi letošnji rezultati, saj Je prva ekipa v sestavi Miro Jerina, Jože 2vab, Stane Kucler, Janez Oblak in Jožko Ogorevc letos že drugič zapovrstjo osvojila turnir krajevnih skupnosti občine Vrhnika. Uspešni so tudi v tekmovanju za Notranjsko balinarsko prvenstvo, saj je Miro Jerina postal notranjski prvak za 1985. leto v zbijanju, Stane Kucler pa Je osvojil tretje mesto v igri posameznikov. Dobre rezultate dosegajo tudi na ostalih turnirjih. Začetno prizadevno delo in zagnanost se že obrestuje in nedvomno bodo dobri rezultati vzpodbuda za še boljše delo v prihodnosti.
Memorialni turnir v Bistri
V Bistri so v soboto, 22. junija, in nedeljo 23. junija prizadevni športni delavci priredili drugi tradicionalni MEMORIALNI TURNIR za prehodni pokal v malem nogometu. Turnir se imenuje po nedavno umrlih tovariših in sodelavcih Antonu Trčku in Mirku Goliču.
Sodelovalo je dvanajst ekip iz občine Vrhnika.
V polfinalih so nastopile štiri ekipe, ki so odločale o pokalih. Končni vrstni red je bil naslednji:
1. OPTIMISTI — Borovnica
2. STARA POSTAJA — Borovnica
3. Rekreacijska skupina »ŽABA« — Bistra
4. SLOGA — Borovnica
Za najboljše igralce so bile podeljene medalje. Za najboljšega strelca je bil proglašen Ivo Mršič iz ekipe Optimisti, za najboljšega vratarja Franc Šušar iz ekipe Stara Postaja in za najboljšega igralca Jože Žemljic iz ekipe R. S. »ŽABA« Bistra.
DUŠAN MIKLOŠIČ
NK Borovnica — Trim liga v malem nogometu
Lestvica po končanem spomladanskem dalu:
1. Canon	12	10	1	1	37: 9	(+28)	21
2. Avtoprevoznik	12	8	1	3	36:10	(+26)	17
3. Bistra	12	a	iierfl ■".(.	-   3 |	29:17	( + 12)	17
4. Veterani	12	6	3	• 3-,	20:15	> (+ 5)	15
5. Liko II	12	6	2	4	22:16	(+ 6)	14
6. Most	12	5	3	4	31:17	( + 14)	13
7. Liko	12	6	0	6	27:37	(-10)	12
8 Stara postaja	12	3	4	5	17:19	(- 2)	10
9. Dol	12	4	2	6	19.27	(- 8)	10
10. OZ	12	4	1	7	15:29	(-14)	9
11. Penarol	12	3	1	8	23.52	(-29)	7
12. Marinčič	12	3	0	9	15:30	(-15).	6
13. Fenolit	12	2		9	10:23	(-13)	5
Srečanje Stari: Mladi
Komisija za šport In rekreacijo v KS Stara Vrhnika vsako leto organizira tradicionalno nogometno tekmo Stara Vrhnika — stari: Stara Vrhnika — mladi.
Tudi letos smo se zbrali in v soboto, 22.6.1985 ob 17. uri odigrali to tradicionalno tekmo na igrišču Usnjarja na Vrhniki. Povprečna starost mlade ekipe je bila 20 let, starejše pa 34. Ekipi sta nastopili v naslednjih postavah:
STARI: Slavko Petkovšek, Andrej Velkavrh, Franci Petkovšek, Sašo Šraj, Janez Petkovšek, Tine Justin, Zoran Marjanovič, Elo Krompič, Bogdan Grom, Jože Berginc, Peter Maček (Lojze Berginc).
MLADI: Janez Podgornik, Jani Krvina, Franci Ogrin, Borut Birtič (Marko Ogrin), Dušan Strlekar, Bojan Mesec, (Miha Kavčič). Metod Osredkar, Dejan Mesec, Tomaž Kenk, Simon Ogrin, Tomaž Slabe.
Tekmo je sodil Đoković z Vrhnike. Pred številnimi starovrhniškimi navijači se je tekma v regularnem času končala neodločeno 2:2. Po streljanju enajstmetrovk se je sreča nasmehnila starejši ekipi, ki je zmagala z rezultatom 7:6. Mladi so bili z izidom razočarani, saj so pričakovali izdatno zmago proti starejšim tekmecem. Takoj po končani tekmi so že napovedali revanš, ki bo konec avgusta.
Posebno velja pohvaliti najstarejšega igralca tekme 46-letnega Tineta Justina in Bogdana Groma, ki je odigral tekmo po prehojeni 100-kilometrski poti, ki so jo opravili v okviru Zbora notranjskih borcev in aktivistov.
P. F.
Smučarji delavni tudi poleti
Člani smučarskega društva Vrhnika in otroci tekmovalci na eni izmed številnih delovnih akcij na smučišču U lovka. Takih prizorov bo v septembru še več. Ljubitelji smučanja in Utovke, dobimo se na terenih Ulovke ob sobotah in nedeljah v mesecu septembru.
Tudi športne naprave in športni park Je treba vzdrževati in negovati, člani smučarskega društva Vrhnika so s svojim prostovoljnim delom omogočili tudi ostalim športnim panogam, da te naprave zadovoljivo delujejo.
1™   f „
razpis Štipendij iz združenih sredstev za šolsko leto
Samoupravni organi za štipendiranje v občini Vrhnika razpisujejo štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam za udeležence v usmerjenem izobraževanju.
Za štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskegačlana v letu 1984 ni presegel 55 % povprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovlje- i nega za leto 1984, to je 15.269 din. Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki i/k a/u jejo dohodek tudi od kmetijstva, se upošteva ugotovljen katasterski doho- j dek za leto 1984, pomnožen s količnikom 2,2.
Prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev bodo imeli:
— kandidati, ki so vključeni v izobraževanje v proizvodno tehničnih usmeritvah
— kandidati, ki se izobražujejo za kmetijske poklice
— kandidati iz družin, ki so v slabšem socialno-ekonomskem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati
— kandidati z boljšim učnim uspehom
— kandidati, katerih nagnenja in sposobnosti omogočajo uspešno delo v izbrani usmeritvi.
Kandidati zaprosijo za štipendije iz združenih sredstev v občini svojega stalnega bivališča.
Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpisane kadrovske štipendije na območju stalnega bivališča oz. dnevne migracije delavcev. Štipendije iz združenih sredstev v občini Vrhnika bodo podeljene šele potem, ko bodo za določen poklic podeljene vse kadrovske štipendije, ki so bile razpisane v občini Vrhnika.
Kandidati izpolnijo 'loge na obrazcu SPN-1 »Vloga za uveljavljanje socialno-varstvenih pravic«, ki ga dobijo v,knjigarnah. Vlogi je potrebno priložiti še:
— potrdilo o vpisu v šolo
— overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih
— izjavo OZD, da je kandidat pri njih zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ta ni bila podeljena
— izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije
— potrdilo o neto osebnih dohodkih staršev v letu 1984 (tudi potrdilo o dohodkih iz dela po pogodbi)
— potrdilo o katasterskem dohodku
— potrdilo o skupnem gospodinjstvu
— kandidati za razlike h kadrovskim štipendijam pa morajo priložiti še fotokopijo pogodbe o kadrovski štipendiji.
kandidati za štipendije iz združenih sredstev ali raZLIKE H kadrovskim štipendijam morajo oddati vso ZAHTEVNO dokumentacijo do 5. septembra 1985, kar velja , tudi ZA prosilce, KI so to obliko štipendije ŽE prejemali. Te vloge bodo rešene do 30. septembra 1985.
PO 5. SEPTEMBRU 1985 PRIJAV NE BOMO VEČ SPREJEMALI, razen v naslednjih primerih:
— da se je prosilec vrnil s služenja vojaškega roka in dokumentacije ni mogel predložiti do roka
— da se je prosilec naknadno vpisal v šolo (v tem primeru odda dokumentacijo do 15 dni po vpisu)
— da prosilec za razliko h kadrovski štipendiji do roka še ni dobil obvestila o podelitvi kadrovske štipendije
— da prosilec (študent) nima vseh opravljenih izpitov za vpis v naslednji letnik (v tem primeru mora do roka oddan vso preostalo dokumentacijo)
— da je prišlo do zakasnitve zaradi izjemnih okoliščin, kar mora prosilec utemeljiti pismeno.
Izpolnjene vloge naj kandidati oddajo osebno strokovni službi samoupravnih organov za štipendiranje v občini, katere sedež je na Samoupravni skupnosti za zaposlovanje Vrhnika, Na Klisu A-2.
&E.0S do »|i»t»fi .9 .ar — 30.
■
—:—
MtutD ,8 .:! :nir';»l
RAZPIS ŠTIPENDIJ TITOVEGA SKLADA SR SLOVENIJE
V šolskem letu 1985/86 sklad razpisuje:
1. 145 štipendij za mlade delavce, ki:
— se odločajo za izobraževanje iz dela ali ob delu in za podiplomski študij
— imajo najmanj 2 leti delovne dobe in niso starejši od 30 let
— so dosegli nadpovprečne delovne uspehe v svojih delovnih okoljih
— so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih.
2. 122 štipendij za učence in študente, ki:
— so redno vključeni v usmerjeno izobraževanje
— dosegajo nadpovprečne učne uspehe — v srednjih šolah praviloma odličen 'uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj povprečno oceno 8
— so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih.
3. 20 štipendij za mlade delavce ter otroke delavcev na začasnem delu v tujini,
ki:
— so aktivni v društvih in klubih naših delavcev v tujini
— so dosegli primerne delovne in učne uspehe,
— se bodo redno vključili v usmerjeno izobraževanje v domovini
— so državljani SFRJ
— so včlanjeni v Titov sklad Jugoslavije v tujini. Postopek za podelitev štipendij:
Za štipendijo Titovega sklada SRS za mlade delavce praviloma evidentirajo in predlagajo kandidate do 31. avgusta 1985:
— samoupravni organi OZD in DS, pristojni za kadrovsko področje na pobudo in po poprejšnji obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah, posebej ZSMS v OZD ali DS.
Za učence in študente do 30. junija 1985:
— sveti šol po poprejšnji obravnavi in presoji predlogov v družbenopolitičnih organizacijah šole in organi konference ZSMS v občini.
Za mlade delavce ter učence in študente, otroke delavcev na začasnem delu v tujini do 30 junija 1985:
— vodstva klubov in društev naših delavcev na začasnem delu v tujini po posvetovanju z našimi konzularnimi predstavništvi v tujini in učitelji slovenskega dopolnilnega pouka.
Kandidate za štipendije lahko predlagajo tudi družbenopolitične organizacije v občini, krajevni skupnosti ali organizacijah 2.O. Predlog /a podelitev štipendije mora vsebovati:
— utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata
-- kadrovski interes oz. zagotovilo predlagatelja ali drugega pristojnega organa v občini o kadrovskih potrebah in zagotovilo o zaposlitvi po končanem študiju
— za mlade delavce dokazila o delih in nalogah, ki jih opravljajo
— /a otroke delavcev potrdilo o delih in nalogah staršev ter potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov
— izjavo kandidata o nameri izobraževanja in želji, da kandidira za štipendijo Titovega sklada SRS.
Izbira kandidatov:
O podelitvi štipendij Titovega sklada SRS za občino Vrhnika ra/prav ,j in odloča odbor za štipendiranje občine Vrhnika:
— za mlade delavce do 10. septembra 1985
— za otroke delavcev do 10 septembra 1985
V občini Vrhnika se lahko podeli 1 štipendija /a mlade delavce in 1 štipendija za učence in študente.
Prednostni kriteriji pri izbirj štipendistov:
1. Pri mladih delavcih imajo prednost kandidati:
— ki izhajajo iz vrst neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji in se odločajo /a nadaljnje izobraževanje v smeri svoje isnovne dejavnosti
— ki dosegajo dobre rezultate na delovno proizvodnih tekmovanjih ali so inovatorji
— ki so v slabšem družbenoekonomskem položaju
2. Pri učencih in študentih imajo prednost kandidati, ki
— se izobražujejo za proizvodno tehnične oz. deficitarne poklice
— so otroci delavcev v neposredni materialni proizvodnji
— so v slabšem družbenoekonomskem položaju
— so udeleženci mladinskih delovnih akcij.
Kandidati i/polni jo vloge na obrazcu SPN-1 »Vloga za uveljavljanje socialno-varstveni h pravic«, ki ga dobijo v knjigarnah. Izpolnjene vloge z ustreznimi prilogami naj kandidati oddajo osebno strokovni službi samoupravnih organov za štipendiranje v občini, katere sedež je na Samoupravni skupnosti za zaposlovanje Vrhnika. Na Klisu A-2.
IULIJ 1985 -
Filmski spored kina
13. 7. sobota ob 20.30 — 14. 7. nedelja ob 18.00
MORILEC IZ SLUŠALKE - amer. barvni Režija: Ken Widerhorn
V gl. vi.: Lauren Tues, Jenifer J. Lee
Ubil je 12 žensk, trinajsta se bo borila. Skrivnostni morilec telefonira žrtvi iz javne govorilnice: »Ubil te bom." Preden prestrašena žrtev lahko karkoli ukrene, morilec svojo pretnjo uresniči.
16. 7. torek ob 20.00 — 21. 7. nedelja ob 18.00
ZAKRINKANI JEZDEC - amer. barvni Režija: VVolliam Fraker
V gl. vi.: Klinton Spilsburv, Michael Horse, Jasov Robards
Svečani premieri tega filma je prisostvoval celo Ronald Reagan. Izven konkurence £ ^ ga predstavili tudi na cannskem filmskem festivalu. Gre za novo verzijo starega stripa in tv serije...
18. 7. četrtek ob 20.30 — 20. 7. sobota ob 18.00 — 21. 7. nedelja ob 20.30
NORI ZAPORNIKI — amer. barvni Režija: Sidnev Poitier
V gl. vi.: Gene Wilder. Richard Pryor
Dva Newyorčana sta se odpravila v sončno Kalifornijo. Na poti sta se ustavila v malem mestu, kjer sta dva njima podobna kriminalca oropala banko. Zaradi podobnosti so ju prijeli m obsodili na 120 let ječe... Znana komika v svojem elementu. 20. 7. sobota ob 20.30 — 22. 7. ponedeljek ob 20.00
LETA ODLOČITVE — slovenski barvni
Režija: Boštjan Vrhovec
V gl. vi.: Boris Ostan. Boris Cavazza, Slavko Jan, Jožica Avbelj. Damjana Cerne, Aleš Valič Film o mladem fantu, ki se vrne iz vojske in mora vzpostaviti svoje mesto in svojo pespektivo
v svetu. Pri tem mora obračunati s preteklostjo: izkušnje ga pripeljejo do konformizma kof temeljnega pogoja za obstanek. V Pulju nagrada za scenarij.
23. 7. torek ob 20.00 — 28. 7. nedelja ob 18.00
PODGANE — ameriški barvni Režija: Robert Clouse
V gl. vi.: Sam Grcom. Sara Botsford, Scatman Crothers.
Ekološka grozljivka, ki opozarja, da človeštvu ne preti nevarnost le iz vesolja. Skrita je v neposredni bližini in čaka na primeren trenutek. Grozljiva je vizija spopada meo udmi in podganami, ki pod vplivom onesnaženja postanejo nadnaravno velike in napovedo vojno ljudem.
25. 7. četrtek ob 20.30 — 27. 7. sobota ob 18.00 — 28. 7. nedelj« ob 20.30
10 MINUT DO POLNOČI — ameriški barvni Režija: Jack Lee Thompson
V gl. vi.: Charles Bronson. Lisa Eibacher. Jane Daviš.
Morilec petih mladih žensk se izogne kazni po zaslugi sprotne obrambe in veteran v policiji pravzame pravico v svoje roke...
27. 7. sobote ob 20.30 — 30. 7. torek ob 20.00
M02; ZENA IN OTROK - ameriški barvni Režija: Dick Richard
V gl. vi,: Martin Sheen, Blythe Danner. D. Hemmings.
Ameriški univerzitetni učitelj živi vzorno družinsko življenje, dokler ne zve. da ima v Franciji sina, ki ga pride obiskal. Reakcija žene in hčere na njegovo edino avanturo v življenju je hude. — Melodrama
1. 8. četrtek ob 20.30 — 3. 8. sobota ob 18.00 — 4. 8. nedelja ob 20.30
NORA MISIJA — hongkongški barvni CS Režija: Eric Tsang
V gl. vi.: Samuel Hui, Carl Mak, Svlvica Chang
Da v Hongkongu ne delajo samo karate in kung fu filme, je najlepši dokaz ta moderna kriminalna komedija, vredna pravega Jamesa Bonda. Glavni junak King Kong, tat draguljev. Nanj se spravi mafija, ker jim je zamešal posle. Njihovo maščevanje pa nikakor ne more uspeti. Klng Kong je preveč prebrisan.
3. 8. sobota ob 20.30 — 4. 8. nedelja ob 18.00
LAKOTA PO KRVI — angl. barvni CS grozljivka Režija: Tony Scott
V gl. vi.: David Bovie, Catherine Daneuve
Faustovska tema večne mladosti je že velikokrat obeedala najrazličnejše avtorje (Schiller, O. Wilde itd). Tokrat nam mlajši brat slavnejšega Ridleya (Osmi potnik) predstavlja lepotico, ki ohranja večno mladost na račun svojih ljubimcev, ki predčasno oetarijo in umrejo. Med njimi je tudi D. Bovie, ki se upre svoji lepi ljubici in noče umreti. Izredno lepo posnet film v nekoliko prepočasnem ritmu odlikuje tudi sijajna maska, prepričljiv izgled mladeniča, ki vidno postaja Starec. FEST 84.
6.8. torek ob 20.00 — 10. 8. sobota ob 20 JO — 11.8. nedelja ob 18.00
S. 8. četrtek 20.30 — 10. 8. sobota ob 18.00 —11.8. nedelja ob 20.30
MORILEC IZ TEMPLJA SHAOLIN — hongkongški CS barvni Režija: Hsu Sen Leung, Wlno Tal
V gl. vi.: Zhang Peng Wang, XI Xiu Pfn.
J. T. Lui je pogumen borec za pravic« zatiranih. Maščuje se razbojnikom, ki so pod njegovim imenom napadli skupino budističnih menihov, jih pobili In jim odvzeli dragoceno relikvijo...
13.8 torek ob 20.00 - 17. 8. sobota ob 20.30 -18. 8. nedelja ob 18.00
UMAZANI INSPEKTOR HARRY - amer. barvni CS Režija: Clint Eastwood
V gl. vi.: Clint Easbvood. Sandra Locke
Vedno na strani pravice, trd borac, njegovo geslo: oko za oko...
15. 8. četrtek ob 20.30 — 17. 6. sobota ob 18.00 — 18. 8. nedeMa ob 20.30
GANSTERJA NEŽNEGA SRCA — it. španski barvni Režija: E. B. Clucher
V gl. vi.: Giuliano Gemma. Bud Spencer. R. Midleton
S. in C. mislita, da sta dobra gangsterja Toda njuno mehko srce jima ne dovoljuje grobosti. Namesto da bi pobirala denar za »zaščito«, ga dajeta siromašnim trgovcem. Do denarja prideta tako. da ropata druge gangsterje. Prvi resnejši problem nastopi, ko dobita nalogo, da ubijeta člana kongresa.
20.8. torek ob 20.00 — 25.8. nedelja ob 18.00
NORCI S STADIONA - frarcoski barvni Režija: Claude Zidi Igrajo bratje Charlots
Značilna burleska teh štirih bratov, v kateri je eden za vse, vsi za enega. Njihova predanost In neomajno prijateljstvo jih vodi celo na olimpijske igre... 22. B. četrtek ob 20.30
24. 8. sobota ob 20.30
MORILEC BREZ OBRAZA — amer. barvni
Režija: Nikos Mastorakls
V gl. vi.: Joseph Bottoms, Kristie Alley. Keir Dullea.
r^n t° lh Atenah manil«* « akalpelom izbira žrtve - mlada dekleta. Istočasno mlad Ameri-na zaXfvoesledeP61' ^ *°    * po8*f>no OP8"**" vrnili sposobnost prepoznavanja, pride
24. 8. sobota ob 18.00 — 25. 8. nedelja ob 20.30 — 27. 8. torek ob 20.00
POLETNA PREDPREMIERA 29. 8. četrtek ob 20.30 — 31. S. sobota ob 18.00 — 1.0. nedelja ob 20.30
V ZMAJEVEM GNEZDU — hongkongški barvni CS Režija: Robert Clouse
V gl. vi.: Bruce Lee, John Saxon, Jim Kelly
Eden reprezentančnih v svoji zvrsti, saj so ga delali v koprodukciji z Američani. Nekoliko starejši film. saj igra največji mojster borilnih veščin (v filmih) že precej let pokojni B. Lee
ODMEVI
Pismo, ki ga je poslalo predsedstvo OO ZSMS Borovnica sredstvom javnega obveščanja pod naslovom »Kje dom je tvoj, mladina?«, vsebuje nekatere polresnice in neresnice, predvsem pa hoče naprtiti vso krivdo za oviranje dejavnosti ZSMS v Borovnici na Samoupravno stanovanjsko skupnost Vrhnika. Zato je predsedstvo skupščine Samoupravne stanovanjske skupnoti na svoji seji dne 20.6.1985 sklenilo, da javnost obvesti tudi o drugi strani problema, tako da bo zadeva predstavljena celovito.
Poslovno-stanovanjski objekt Borovnica 5, sedaj Paplerjeva 14, je Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika prevzela leta 1975 od Stanovanjsko-komunalnega podjetja Vrhnika. Objekt je star nad 100 let, v slabem stanju in po načrtih KS Borovnica predviden za rušenje (kar pisec članka pravilno ugotavlja). V tem objektu uporablja prostor (120 m2) tudi OO ZSMS Borovnica.
Mesečna najemnina 1980. leta je znašala 4 din/m* in tako je bilo v letu 1980 zbranih skupno s stanarino 19.076 din.
V letu 1981 je sprejela skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika sklep, da se v občini uvedejo najemnine, ki naj bi zagotavljale vsaj enostavno reprodukcijo in tako je bil v občini sprejet odlok o najvišjih najemninah, po katerih je bila najemnina za DPO in društva 25 din/mJ. Tako najemnino je KS Borovnica plačevala vse do 1.7.1984, čeprav so se ostale najemnine v tem času večkrat povišale.
S 1. 7. 1984 pa je prenehal veljati občinski odlok o najvišjih najemninah, uveljavljen pa je bil sklep skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika po katerem se najemnine obračunavajo v višini 3,64 % od vrednosti poslovnega prostora.
Vrednost poslovnega prostora je izračunana po Pravilniku o ugotavljanju vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur. list SRS, št. 15 in 2^80).
Pri točkovanju obravnavanega poslovnega prostora smo pri točkovanju znižali število točk in s tem zmanjšali vrednost zaradi slabega stanja objekta.
Po novem sistemu obračunavanja najemnin tako znaša najemnina za prostor, ki ga uporablja ZSMS Borovnica, 8300 din mesečno in bo s 1.7. povišana.
Na obtožbo, da Samoupravna stanovanjska skupnost samo pobira denar in za objekt nič ne stori, pa naslednje pojasnilo.
Najemnina, obrana od celotnega objekta, je v letih 1980,1981,1982,1983 in 1984 znašala skupno 290.352 din. V letih 1983 in 1984 pa so bila na objektu opravljena naslednja vzdrževalna dela:
PISMO OBČANOV
V »Našem časopisu« sem z zanimanjem prebral poročilo o uspehu referenduma za rešitev preskrbe z vodo na območju Vrhnike.
Verjetno marsikoga zanima ne le to, zakaj je bilo toliko volilcev proti uvedbi samoprispevka, temveč tudi, zakaj se tako veliko število volilnih upravičencev glasovanja ni udeležilo.
Ker se tudi nihče od članov moje družine referenduma ni udeležil, menim, da je prav, da utemeljim naše ravnanje. Preden smo na Logu pri Brezovici uspešno izglasovali krajevni samoprispevek za asfaltiranje cest krajevne skupnosti, smo seveda tudi veliko sestankovali in se pogovarjali. Dogovorjeno is bilo marsikaj, med drugim tudi, da bo Krajevna skupnost poskrbela, da bo Cesta na breg ki vodi do našega dela naselja, namesto po zemljišču soseda kavčnika, vodila po novi, načrtovani poti. Tako seveda obstoječi del poti ni bil s*faltiran, saj bo »v najkrajšem času« zgrajen nov dostop in bo le ta asfaltiran najTiesto tega, začasnega.
Referendum je uspel. Ceste so že asfaltirane, le nov dostop do našega dela n<*selja ni bil zgrajen ne prvo leto, ne drugo, ne tretje...
Krajani tega dela naselja smo se vztrajno pritoževali, sestankovali, poslušali **gotovila, obljube. Glavni razlog, zakaj ni bil zgrajen dostop naj bi predstavno nasprotovanje Albina Novaka, ki zaradi splošno nerešenih vprašanj ni dal °°glasja na odkup nekaj kvadratnih metrov zemljišča, preko katerega naj bi °dil dostop. Vendar je lani tudi Albin Novak dal pristanek. Na občini smo dobili ^gotovilo, da bodo z deli pričeli takoj. Kasneje, da bodo z deli pričeli takoj pomladi. Sedaj tečejo že poletni dnevi, pa ni prav nikakršnih znakov, da bi z sli začeli. Zaradi neurejenega dostopa ni urejen odvoz smeti, pozimi imamo *žave z dostopom, saj je pluženje zelo otežkočeno, sosed Kavčnik nenehno *°zi, da bo zaprl pot preko njegovega dvorišča, sosedski odnosi so skalje-'••.. zaupanje v samoprispevke in obljube KS in občine uničeno. Ne vem, kako so se odločili ostali. Kar zadeva mene, sem sklenil, da lahko * odnos KS in občine do mene kot krajana opozorim le na tak način, da se ne Vezujem ne volitev ne referendumov. Ugled predstavnikov KS in občine, ki ^ojih obljub niso izpolnili je tak, da se referendumov in volitev, ki jih organizi-*io, ne nameravam več udeleževat. Ne zaupam jim več. več bo neizpolnjenih obljub, več bo nezaupnic. Rezultati zadnjega referenčna po mojem mnenju samo kažejo, kako veliko neizpolnjenih obljub je že .a nami. Veliko dela še čaka voditelje Krajevne skupnosti in občine, če bodo ■."sli ponovno vzpostaviti zapravljeno zaupanje. Sicer pa — videti je, kot da zaupanje krajanov in občanov ni pomembno. Kako bi se sicer smeli tako oi9ravati z nami?
RUDI KLARIČ Log, Cesta na breg 12 61351 Brezovica
izgradnja novih sanitarij popravilo vodovoda montiranje vodovodnega števca ureditev prostorov za tabornike druga popravila
Skupaj
217.228 din 49.264 din 25.178 din 14.291 din 25.209 din
331.170 din
Iz navedenega sledi, da dohodek od stanarin in najemnin ni pokril niti stroškov vzdrževanja in da je bilo treba ostale stroške (upravljanje, funkcionalne stroške in amortizacija) pokrivati s sredstvi, ki so bila zbrana pri drugih objektih, predvsem novejših stanovanjskih blokih.
Pri tem pa tudi ne moremo mimo dejstva, da so bile vse vodovodne instalacije v sanitarijah takoj uničene zaradi malomarnosti uporabnikov (med katerimi je tudi OO ZSMS Borovnica).
Tudi pri obnovi tlakov in podov v prostorih OO ZSMS so bila uporabljena sredstva Samoupravne stanovanjske skupnosti, kajti v dogovoru s KS Borovnica je Samoupravna stanovanjska skupnost investirala v obnovo podpornega zidu na Bregu 14 pri Borovnici 100.000 din za KS Borovnica. Ta sredstva bi morala KS Borovnica vrniti Samoupravni stanovanjski skupnosti, kasneje pa je bilo dogovorjeno, da jih v taki ali drugačni obliki vloži v objekte, s katerimi upravlja Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika.
Iz zgoraj navedenih podatkov lahko ugotovimo, da Samoupravna stanovanjska skupnost ni krivec za preprečevanje dejavnosti borovniške mladine in da bo treba krivce iskati drugod. S pametnim dogovorom med vsemi prizadetimi bi se najbrž našla tudi ustrezna rešitev, toda žal do sedaj s strani OO ZSMS na Samoupravno stanovanjsko skupnost Vrhnika ni prišla nobena pobuda.
Predsedstvo Samoupravne stanovanjske skupnosti se ne strinja z metodo (tendenciozno in neutemeljeno podtikanje krivde), ki jo je uporabila OO ZSMS Borovnica pri reševanju lastnih težav, saj s takim obveščanjem širše slovenske javnosti ne manifestira svojega poguma, ampak neupravičeno blati družbeno institucijo, v kateri deluje vrsta aktivnih samoupravljalcev in katere sestavni del je navsezadnje tudi ZSMS. Moralne škode, ki je na ta način povzročena Samoupravni stanovanjski skupnosti, ne bo možno v kratkem času zbrisati. Kljub temu pa želimo, da OO ZSMS Borovnica v povezavi s tistimi, ki so zato pristojni, razreši svoj prostorski problem in pri tem vsekakor lahko računa na sodelovanje Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, seveda v okviru njenih družbeno dogovorjenih pristojnosti in možnosti.
PREDSEDSTVO SKUPŠČINE SSS VRHNIKA
Predsedstvo OO ZSMS Borovnica je v svojem članku »Kje je tvoj dom, mladina", kije bil objavljen v sredstvih javnega obveščanja, na nekaterih mestih ostro in neupravičeno označila postopek Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, glede prostorske problematike MK Borovnica. Po skupnem posvetu na Vrhniki smo spoznali, da ie to problem naše širše družbenopolitične skupnosti, ki nam ga re more rešiti samo vrhniška Samoupravna stanovanjska skupnost.
PREDSEDSTVO OO ZSMS BOROVNICA
ZAHVALA
V noči iz 27. na 28.12.1984 nam je pogorela hiša. Že takoj ob požaru so nam prišli na pomoč najbližji sosedje in prijatelji. Pomoči smo bili deležni v najhujšem mrazu in nalivih.
Iskreno se zahvaljujemo Skupščini občine Vrhnika, IUV Vrhnika, Igrad Vrhnika, KZ Vrhnika, Cerkvi sv. Pavla in KS Vas z ulicami: Hrib, Partizanski klanec, Turnovšek, Idrijska c, Dobovičnikova ul. in Ob potoku ter vsem organizacijam.
Prav posebna zahvala pa velja družinam Furlan, š'išteršič, Semič, vsem sosedom in prijateljem za iskreno in humano pomoč.
Družina Oblak želi vsem ljudem sveta, da ne bi nikdar prišlo do podobne ali še hujše nesreče.
Vsem še enkrat hvala za nesebično pomoč v denarju, delu in materialu.
Vrhnika, 25. 6. 1985 ,
Družina OBLAK Vrhnika, Ob potoku 34
OSNOVNA ŠOLA IVAN CANKAR
VRHNIKA
Vrhnika, Tržaška c. 13
OGLAS , .
Osnovna šola Ivan Cankar zaposli 3 delavke za čiščenje šolskih prostorov v popoldanskem času.
Delovno razmerje sklenemo z 2. 9. 1985 za nedoločen čas s polnim delovnim časom (osebni dohodki do 30.000 din).
Vse informacije dobite v tajništvu šole ali po telefonu 751-096.
OBVESTILO
Tehnični pregledi za traktorje so v mesecu juliju prestavljeni z druge na trejo sredo v mesecu.
SERVIS VRHNIKA
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta
Avgusta Mugerlija
se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam kakorkoli pomagali
v teh težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo gasilcem IUV za izkazano čast ter našim sosedom za vso pomoč in poslovilne besede.
Žalujoči: žena Ema, hčerki Silva in Vlasta ter vnuka Marko in Grega
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža, očka in zeta
Staneta Dobrovoljca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, znancem in delovnim organizacijam za izraze sožalja, tolažbo v teh težkih trenutkih in toliko lepega cvetja.
Posebno zahvalo smo dolžni IGD »FENOLIT« BOROVNICA, GD BREG — PAKO, GD BOROVNICA, GD BREZOVICA, IGD »LIKO« BOROVNICA, GD VRHNIKA, GD VERD, IGD — IU VRHNIKA, IGD »LIKO« VERD in GD SINJA GORICA za izkazano poslednjo čast ob krsti in vso organizacijo pogreba. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili v prerani grob. Prisrčna hvala tov. Jeraju in tov. Koširju za besede slovesa ob grobu. Iskrena hvala tudi pevcem in organistki ter duhovnikoma za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste nam še na kakršenkoli način pomagali.
žena Slavka s hčerkama in mamo
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame
Marije Masten
roj. Koderman
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji izkazali zadnjo čast, ji poklonili toliko lepega cvetja in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala stanovalcem Brigadirske ulice za izkazano pomoč, osebju Doma upokojencev Vrhnika za nego, KS za poslovilne besede ter kaplanu za lep pogrebni obred.
Žalujoči: hčerke Betka, Boži, Metka, Tončka z družinami, sin Jaka ter Joži in Milka z družinami
Ne jokajte ob mojem grobu le tiho pristopite, se spomnite kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Antona Juvančiča
st.
iz Borovnice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno cvetje in izrečeno si sožalje.
Iskrena hvala dr. Petrovčiču za lajšanje bolečin v njegovih zadnjih dnevih. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred. Prav tako iskrena hvala njegovim sodelavcem za lepe poslovilne besede.
Neutolažljivi njegovi: žena Marija, hčerki Tatjana in Vida, sin Toni
Spomin na Robija
Prvi Memorial Roberta Trampuža, krožna tekma po ulicah Vrhnike (Ulica 6. maja — Voljčeva — Gradišče — Tržaška — Ulica 6. maja), je privabil celotno jugoslovansko kolesarsko elito. To je bila samo še ena potrditev več, da je naš mladi, tragično preminuli someščan, užival spoštovanje in nedeljene simpatije med svojimi športnimi prijatelji. Organizatorjema tekme, Kolesarski sekciji Vrhnika, kjer je Robi Trampuž začel kariero, in KK Rog, kjer je v svoji kratki in bogati karieri dosegel največje uspehe, gre vsa zahvala z« organizacijo te športne manifestacije. Memorial Roberta Trampuža bo postal tradicionalen — v spomin na velikega talenta, ki smo ga prezgodaj izgubili.
Rezultati:
Mlajši mladinci: 1. Jakomin (Rog Ljubljana) 28,2. Galof (Sava Kranj) 18,3. Golob (Rog Ljubljana) 13, itd. ,
Starejši mladinci: 1. Milenković (OBK Beograd) 39, 2. Zaletel (Astra Ljubljana) 27, 3. Hribar (Rog Ljubljana) 14, itd.
Člani: 1. čerin (Rog Ljubljana) 34, 2. Lampič (Sava Kranj) 19, 3. šebenik (Rog Ljubljana) 17, 4. Papež (VP Kranj) 16, 5. Ropret (Sava Kranj) 14, itd.
Zmagovalec spominske tekme je šebenik (Rog Ljubljana).
Ekipno: 1. Rog Ljubljana 160, 2. Sava Kranj 84, 3. Astra Ljubljana 40, itd.
M. ARSIĆ
šebeniku, zmagovalcu memorialne dirke je izročil pokal oče Robija Trampuža
Občinsko prvenstvo z MK puško
V nedeljo, 2.6.1985 je SO Vrhnika organizirala občinsko prvenstvo v streljanju z MK puško v Matjaževki. Streljanja se je udeležilo 9 strelcev iz strelskih družin Vrhnika in Drago mer-Lukovica. Tekmovalo se je v trostaru leže, stoje, kleče po 20 strelov v položaju.
Rezultati:
1. Lampreht Bojan, 435 krogov, SD Vrhnika.
2. Sumina Mladen 418 krogov, SD Dragomer.
3. Tomaž Končan, 394 krogov, SD Dragomer.
4. Boris šinigoj, 391 krogov, SD Dragomer.
5. Srečko Kodlar, 379 krogov, SD Vrhnika. Ekipno:
1. SD Vrhnika 1205 krogov, 2. SD Dragomer 1098 krogov.
Občinsko prvenstvo v hitrem sprejemanju morsejevih znakov
Občinski oddelek za LO je v sodelovanju z vrhniško gamizijo organiziral prvenstvo občine Vrhnika v hitrem sprejemanju in oddajanju Morsejevih znakov. Tekmovanje smo opravili 25. S. 1985 v vojašnici Ivana Cankarja, udeležile pa so se ga ekipe obeh vrhniških vojašnic, radiokluba Ivan Cankar in občinske etiote za upravne zveze.
Tekmovanje smo organizirali z namenom kandidiranja struktur SLO, ki organizirajo radio telegrafske zveze, obujanje revolucionarnih tradicij kurirjev in vezistov NOB ter popularizacije aktivnosti vezistov v širši družbeni skupnosti.
Program in del opreme za računalniško generiranje tekstov za izvedbo tekmovanja je delo članov Zveze radioamaterjev Slovenije.
V bodoče, upamo, bo prvenstvo postalo tradicionalno, organizirano v počastitev' 26. septembra dnevu rodu zveze JLA. Pričakujemo predlog in pripombe vseh, ki so zainteresirani.
REZULTATI:
Ekipno: 1. Vojašnica Ignac Voljč-Fric, 2. Vojašnica Ivan Cankar, 3. Radioklub Ivan Cankar.
Posamezno: 1. Goran Mandura, Vojašnica Ignac Voljč-Fric, 2. Ljuan Seljmani, 3. Slaviša Radosavljevič, Vojašnica Ivan Cankar.
Med starešinami je bil najboljši Radomir Brajkovič iz edine starešinske ekipe občinske enote za upravne zveze. Posebno pohvalo zaslužijo.mladi 16-letni člani ekipe radiokluba Ivan Cankar za odlične rezultate.
ARG prvenstvo ljubljanske regije
Odprto ARG prvenstvo ljubljanske regije Je bilo izvedeno na Vrhniki (teren Stari		
mlin-StaJe) dne 18. maja 1985. Rezultati po kategorijah so sledeči:		
PIONIRJI:		
1. Bernard Japelj	YU3EIJ Vrhnika	čas: 38,14
2. Jože Vene	YU3DHP Sevnica	51,53
3. Jani Kuselj	YU3DHP Sevnica	53,13
4. Primož Kunaver	YU3AJK Ljubljana	60,34
5. Matejka Japelj	YU3EIJ Vrhnika	72,46
6. Andrej Medic	YU3CAB Domžale	75,24
7. Lovro Hren	YU3DHP Sevnica	80,45
8. Marko Čatar	YU3AJK Ljubljana	80,46
9. Mitja Rode	YU3CAB Domžale	82.08
— Roman Kosem	YU3DHP Sevnica	odstopil
— Gregor Sitar	YU3DRW Radomlje	odstopil
JUNIORJI:		
1. Ivo Jereb	YU3DRW Radomlje	čas: 41,59
2. Matjaž Seljak	YU3CAB Domžale	42,28
3. Mišo Sagrković	YU3EIJ Vrhnika	53,06
4. Bojan Gabrovšek	YU3EIJ Vrhnika	57,31
5. Robert Mele	YU3EIJ Vrhnika	62,41
6. Drago Košar	YU3DHP Sevnica	62,42
7. Iztok Knapič	YU3EIJ Vrhnika	62,45
OO ZSMS Borovnica : Partizan 73:80
ZSMS: Petkovšek 10, Guštin, Mihevc 4, Režonja 6, Debevc, Br-logar 11, Nikoiavčič 30, Telban 12.
Partizan: Turšič 17, Modrijan 15, Mele, Bajec 25, Pristavec 14, Mavec 9.
V počastitev dneva borca je OO ZSMS Borovnica pripravila prijateljsko košarkarsko tekmo v kateri sta se pomerili ekipi 00 ZSMS in Partizana. V razburljivem srečanju je na koncu zmagalo izkušenejše moštvo Partizana.
Pred tekmo je bila manjša slovesnost. Na njej sta se pred odhodom v JLA od soigralcev poslovila Aleš Brlogar in Simon Telban.
MOF
Uspešni balinarji Drena
Zagnanost balinarjev se odraža tudi na športnih tekmovanjih.
Po izgradnji lepega športnega objekta in v okviri njegovega dvosteznega balinišča zagnanost balinarjev ne popušča. V krajevni skupnosti se je povečal interes krajanov za balinanje. Dobro delo sekcije se odraža v večji množičnosti. Dobri so tudi letošnji rezultati, saj Je prva ekipa v sestavi Miro Jerina, Jože 2vab, Stane Kucler, Janez Oblak in Jožko Ogorevc letos že drugič zapovrstjo osvojila turnir krajevnih skupnosti občine Vrhnika. Uspešni so tudi v tekmovanju za Notranjsko balinarsko prvenstvo, saj je Miro Jerina postal notranjski prvak za 1985. leto v zbijanju, Stane Kucler pa je osvojil tretje mesto v igri posameznikov. Dobre rezultate dosegajo tudi na ostalih turnirjih. Začetno prizadevno delo in zagnanost se že obrestuje in nedvomno bodo dobri rezultati vzpodbuda za še boljše delo v prihodnosti.
Memorialni turnir v Bistri
V Bistri so v soboto, 22. junija, in nedeljo 23. Junija prizadevni športni delavci priredili drugi tradicionalni MEMORIALNI TURNIR za prehodni pokal v malem nogometu. Turnir se imenuje po nedavno umrlih tovariših in sodelavcih Antonu Trčku in Mirku Goliču.
Sodelovalo je dvanajst ekip iz občine Vrhnika.
V polfinalih so nastopile štiri ekipe, ki so odločale o pokalih. Končni vrstni red je bil naslednji:
1. OPTIMISTI — Borovnica
2. STARA POSTAJA — Borovnica
3. Rekreacijska skupina »ŽABA« — Bistra * 4. SLOGA — Borovnica
Za najboljše igralce so bile podeljene medalje. Za najboljšega strelca je bil proglašen Ivo Mršič iz ekipe Optimisti, za najboljšega vratarja Franc Šušar iz ekipe Stara Postaja in za najboljšega igralca Jože Žemljic iz ekipe R. S. »ŽABA« Bistra.
DUŠAN MIKLOŠIČ
NK Borovnica — Trim liga v malem nogometu
Lestvica po končanem spomladanskem delu:							
1. Canon	12	10	1	1	37: 9	(+28)	21
2. Avtoprevoznik	12	8	1	3	36:10	(+26)	17
3, Bistra	,12	-8. nt	.ioirt icffie	3	29:17	( + 12)	. 17
4. Veterani	12	6	3	3 ■ .	20:15	(+ 5)	15
5. Liko II	12	6	2	4	22:16	(+ 6)	14
6. Most	12	5	3	4	31:17	( + 14)	13
7. Liko	12	6	0	6	27:37	(-10)	12
8. Stara postaja	12	3	4	5	17:19	(- 2)	10
9. Dol	12	4	2	6	19:27	(- 8)	10
10. OZ	12	4	1	7	15:29	(-14)	9
11. Penarol	12	3	1	8	23:52	(-29)	7
12. Marinčič	12	3	0	9	15:30	(-15).	6
13. Fenolit	12	2	t	9	10:23	(-13)	5
Srečanje Stari: Mladi
Komisija za šport in rakraacijo v KS Stara Vrhnika vsako lato organizira tradicionalno nogometno tekmo Stara Vrhnika — stari: Stara Vrhnika — mladi.
Tudi letos smo se zbrali in v sobotor22.6.1985 ob 17. uri odigrali to tradicionalno tekmo na igrišču Usnjarja na Vrhniki. Povprečna starost mlade ekipe je bila 20 let, starejše pa 34. Ekipi sta nastopili v naslednjih postavah:
STARI: Slavko Petkovšek, Andrej Vetkavrh, Franci Petkovšek, Sašo šraj, Janez Petkovšek, Tine Justin, Zoran Marjanovič, Elo Krompič, Bogdan Grom, Jože Berginc, Peter Maček (Lojze Berginc).
MLADI: Janez Podgornik, Jani Krvina, Franci Ogrin, Borut Birtič (Marko Ogrin), Dušan Strlekar, Bojan Mesec, (Miha Kavčič), Metod Osredkar, Dejan Mesec, Tomaž Kenk, Simon Ogrin, Tomaž Slabe.
Tekmo je sodil OokoviC z Vrhnike. Pred številnimi starovrhniškimi navijači seje tekma v regularnem času končala neodločeno 2:2. Po streljanju enajstmetrovk se je sreča nasmehnila starejši ekipi, ki je zmagala z rezultatom 7:6. Mladi so bili z izidom razočarani, saj so pričakovali izdatno zmago proti starejšim tekmecem. Takoj po končani tekmi so že napovedali revanš, ki bo konec avgusta.
Posebno velja pohvaliti najstarejšega igralca tekme 46-letnega Tineta Justina in Bogdana Groma, ki je odigral tekmo po prehojeni 100- kilometrski poti, ki sojo opravili v okviru Zbora notranjskih borcev in aktivistov.
P. F.
Smučarji delavni tudi poleti
člani smučarskega društva Vrhnika in otroci tekmovalci na eni izmed številnih delovnih akcij na smučišču U lovka. Takih prizorov bo v septembru še več. Ljubitelji smučanja in Utovke, dobimo se na terenih Ulovke ob sobotah in nedeljah v mesecu septembru.
Tudi športne naprave in športni park Je treba vzdrževati in negovati. Člani smučarskega društva Vrhnika so s svojim prostovoljnim delom omogočili tudi ostalim športnim panogam, da te naprave zadovoljivo delujejo.
RAZPIS ŠTIPENDIJ IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA ŠOLSKO LETO
Samoupravni organi zaštipendiranjevobčini Vrhnika razpisujejo štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam za udeležence v usmerjenem izobraževanju.
Za štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1984 ni presegel 55 % povprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za leto 1984, to je 15.269 din. Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi od kmetijstva, se upošteva ugotovljen katasterski dohodek za leto 1984, pomnožen s količnikom 2,2.
Prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev bodo imeli:
— kandidati, ki so vključeni v izobraževanje v proizvodno tehničnih usmeritvah
— kandidati, ki se izobražujejo za kmetijske poklice
— kandidati iz družin, ki so v slabšem socialno-ekonomskem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati
— kandidati z boljšim učnim uspehom
— kandidati, katerih nagnenja in sposobnosti omogočajo uspešno delo v izbrani usmeritvi.
Kandidati zaprosijo za štipendije iz združenih sredstev v občini svojega stalnega bivališča.
Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpisane kadrovske štipendije na območju stalnega bivališča oz. dnevne migracije delavcev. Štipendije iz združenih sredstev v občini Vrhnika bodo podeljene šele potem, ko bodo za določen poklic podeljene vse kadrovske štipendije, ki so bile razpisane v občini Vrhnika.
Kandidati izpolnijo vloge na obrazcu SPN-1 »Vloga za uveljavljanje socialno-varstvenih pravic«, ki ga dobijo v,knjigarhah. Vlogi je potrebno priložiti še:
— potrdilo o vpisu v šolo
— overjen prepis oz. fotokopijozadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih
— izjavo OZD, da je kandidat pri njih zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ta ni bila podeljena
— izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije
— potrdilo o neto osebnih dohodkih staršev v letu 1984 (tudi potrdilo o dohodkih iz dela po pogodbi)
— potrdilo o katasterskem dohodku
— potrdilo o skupnem gospodinjstvu
—- kandidati za razlike h kadrovskim štipendijam pa morajo priložiti še fotokopijo pogodbe o kadrovski štipendiji.
KANDIDATI ZA ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV ALI RAZLIKE H KADROVSKIM ŠTIPENDIJAM MORAJO ODDATI VSO ZAHTEVNO DOKUMENTACIJO DO 5. SEPTEMBRA 1985, KAR VEUA . TUDI ZA PROSILCE, KJ SO TO OBLIKO ŠTIPENDIJE ŽE PREJEMALI. Te vloge bodo rešene do 30. septembra 1985.
PO 5. SEPTEMBRU 1985 PRIJAV NE BOMO VEČ SPREJEMALI, razen v naslednjih primerih:
— da se je prosilec vrnil s služenja vojaškega roka in dokumentacije ni mogel predložiti do roka
— da se je prosilec naknadno vpisal v šolo (v tem primeru odda dokumentacijo do 15 dni po vpisu)
— da prosilec za razliko h kadrovski štipendiji do roka še ni dobil obvestila o podelitvi kadrovske štipendije
— da prosilec (študent) nima vseh opravljenih izpitov za vpis v naslednji letnik (v tem primeru mora do roka oddati vso Preos,a'° dokumentacijo)
— da je prišlo do zakasnitve zaradi izjemnih okoliščin, kar mora prosilec utemeljiti pismeno.
Izpolnjene vloge naj kandidati oddajo osebno strokovni službi samoupravnih organov za štipendiranje v občini, katere sedež je na Samoupravni skupnosti za zaposlovanje Vrhnika, Na Klisu A-2.
RAZPIS ŠTIPENDIJ TITOVEGA SKLADA SR SLOVENIJE
V šolskem letu 1985/86 sklad razpisuje:
1. 145 štipendij za mlade delavce, ki:
— se odločajo za izobraževanje iz dela ali ob delu in za podiplomski študij
— imajo najmanj 2 leti delovne dobe in niso starejši od 30 let
— so dosegli nadpovprečne delovne uspehe v svojih delovnih okoljih
— so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih.
2. 122 štipendij za učence in študente, ki:
— so redno vključeni v usmerjeno izobraževanje
— dosegajo nadpovprečne učne uspehe — v srednjih šolah praviloma odličen 'uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj povprečno oceno 8
— so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih.
3. 20 štipendij za mlade delavce ter otroke delavcev na začasnem delu v tujini,
ki:
— so aktivni v društvih in klubih naših delavcev v tujini
— so dosegli primerne delovne in učne uspehe,
— se bodo redno vključili v usmerjeno izobraževanje v domovini
— so državljani SFRJ
— so včlanjeni v Titov sklad Jugoslavije v tujini. Postopek za podelitev štipendij:
Za štipendijo Titovega sklada SRS za mlade delavce praviloma evidentirajo in predlagajo kandidate do 31. avgusta 1985:
— samoupravni organi OZD in DS, pristojni za kadrovsko področje na pobudo in po poprejšnji obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah, [>osebej ZSMS v OZD ali DS.
Za učence in študente do 30. junija 1985:
— sveti šol po poprejšnji obravnavi in presoji predlogov v družbenopolitičnih organizacijah šole in organi konference ZSMS v občini.
Za mlade delavce ter učence in študente, otroke delavcev na začasnem delu v tujini do 30. junija 1985:
— vodstva klubov in društev naših delavcev na začasnem delu v tujini po posvetovanju z našimi konzularnimi predstavništvi v tujini in učitelji slovenskega dopolnilnega pouka.
Kandidate za štipendije lahko predlagajo tudi družbenopolitične organizacije v občini, krajevni skupnosti ali organizacijah ŽD. Predlog za podelitev štipendije mora vsebovati:
— utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata
— kadrovski interes oz. zagotovilo predlagatelja ali drugega pristojnega organa v občini o kadrovskih potrebah in zagotovilo o zaposlitvi po končanem študiju
— za mlade delavce dokazila o delih in nalogah, ki jih opravljajo
— za otroke delavcev potrdilo.o delih in nalogah staršev ter potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov
— izjavo kandidata o nameri izobraževanja m želji, da kandidira za štipendijo Titovega sklada SRS.
Izbira kandidatov:
O podelitvi štipendij Titovega sklada SRS za občino Vrhnika razprav ,u in odloča odbor za štipendiranje občine Vrhnika:
— za mlade delavce do 10. septembra 1985
— za otroke delavcev do 10. septembra 1985
V občini Vrhnika se lahko podeli 1 štipendija za mlade delavce in 1 štipendija za učence in študente.
Prednostni kriteriji pri izbiri, štipendistov:
1. Pri mladih delavcih imajo prednost kandidati:
— ki izhajajo iz vrst neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji in se odločajo za nadaljnje izobraževanje v smeri svoje snovne dejavnosti
— ki dosegajo dobre rezultate na delovno proizvodnih tekmovanjih ali soino-' vatorji
— ki so v slabšem družbenoekonomskem položaju
2. Pri učencih in študentih imajo prednost kandidati, ki
— se izobražujejo za proizvodno tehnične oz. deficitarne poklice
— so otroci delavcev v neposredni materialni proizvodnji
— so v slabšem družbenoekonomskem položaju
— so udeleženci mladinskih delovnih akcij.
Kandidati izpolnijo vloge na obrazcu SPN-1 »Vloga za uveljavljanje socialno-varstvenih pravic«, ki ga dobijo v knjigarnah. Izpolnjene vloge z ustreznimi prilogami naj kandidati oddajo osebno strokovni službi samoupravnih organov za šiipendiranje v občini, katere sedež je na Samoupravni skupnosti za zaposlovanje Vrhnika, Na Klisu A-2.
ULI J 1985 it-
r
Filmski spored kina
13. 7. sobota ob 20.30 — 14. 7. nedelja ob 18.00
MORILEC IZ SLUŠALKE - amer. barvni Režija: Ken VViderhorn
V gl. vi.: Lauren Tues. Jenifer J. Lee
Ubil je 12 žensk, trinajsta se bo borila. Skrivnostni morilec telefonira žrtvi iz javne govorilnice: »Ubil te bom« Preden prestrašena žrtev lahko karkoli ukrene, morilec svojo pretnjo uresniči.
16. 7. torek ob 20.00 — 21. 7. nedelja ob 18.00
ZAKRINKANI JEZDEC - amer. barvni Režija: VVotliam Fraker
V gl. vi.: Klinton Spilsburv. Michael Horse, Jasov Robards
Svečani premieri tega filma je prisostvoval celo Ronald Reagan. Izven konkurence s ■> ga predstavili tudi na cannskem hlmskem festivalu. Gre za novo verzijo starega stripa in tv serije...
18. 7. četrtek ob 20.30 — 20. 7. sobota ob 18.00 — 21. 7. nedelje ob 20.30
NORI ZAPORNIKI — amer. barvni Režija: Sidnev Poitier
V gl. vi.: Gene VVilder. Rlchard Pryor
Dva Newyorčana sta se odpravila v sončno Kalifornijo. Na poti sta se ustavila v malem mestu, kjer sta dva njima podobna kriminalca oropala banko. Zaradi podobnosti so ju prijeli in obsodili na 120 let ječe... Znana komika v svojem elementu. 20. 7. aobota ob 20.30 — 22. 7. ponedeljek ob 20.00
LETA ODLOČITVE — slovenski barvni
Režija: Boštjan Vrhovec
V gl. vi.: Boris Ostan, Boris Cavazza. Slavko Jan, Jožica Avbelj, Damjana Cerne. Aleš Valič Film o mladem fantu, ki se vrne iz vojske in mora vzpostaviti svoje mesto in svojo pespektivo
v svetu. Pri tem mora obračunati s preteklostjo; izkušnje ga pripeljejo do konformizma kot temeljnega pogoja za obstanek. V Pulju nagrada za scenarij.
23. 7. torek ob 20.00 — 28. 7. nedelja ob 18.00
PODGANE — ameriški barvni Režija: Robert Clouse
V gl. vi.: Sam Groom. Sara Botsford, Scatman Crothers.
Ekološka grozljivka, ki opozarja, da človeštvu ne preti nevarnost le iz vesolja. Skrita je v neposredni bližini in čaka na primeren trenutek. Grozljiva je vizija spopada mec 'udmi in podganami, ki pod vplivom onesnaženja postanejo nadnaravno velike in napovedo vojno ljudem.
25. 7. četrtek ob 20.30 — 27. 7. aobota ob 18.00 — 28. 7. nedelja ob 20.30
10 MINUT DO POLNOČI — ameriški barvni Režija: Jack Lee Thompson
V gl. vi.: Charles Bronson, Lisa Eibacher, Jane Daviš.
Morilec petih mladih žensk se izogne kazni po zaslugi sprotne obrambe in veteran v policiji pravzame pravico v svoje roke...
27. 7. sobota ob 20.30 — 30. 7. torek ob 20.00
MOŽ; ŽENA IN OTROK — ameriški barvni Režija: Dick Richard
V gl. vi.: Martin Sheen, Blythe Danner, D. Hemmings.
Ameriški univerzitetni učitelj živi vzorno družinsko življenje, dokler ne zve. da ima v Franciji sina. ki ga pride obiskal. Reakcija žene in hčere na njegovo edino avanturo v življenju je huda. — Melodrama
1. 8. četrtek ob 20.30 — 3. 8. aobota ob 18.00 — 4. 8. nedel|a ob 20.30
NORA MISIJA — hongkongški barvni CS Režija: Eric Tsang
V gl. vi.: Samuel Hui, Carl Mak, Svlvica Chang
Da v Hongkongu ne delajo samo karate In kung fu filme, je najlepši dokaz ta moderna kriminalna komedija, vredna pravega Jamesa Bonda. Glavni junak King Kong. tat draguljev. Nanj se spravi mafija, ker jim je zamešal posle. Njihovo maščevanje pa nikakor ne more uspeti. King Kong je preveč prebrisan.
3. 8. sobota ob 20.30 — 4. 8. nedelja ob 18.00
LAKOTA PO KRVI — angl. barvni CS grozljivka Režija: Tony Scott
V gl. vi.: David Bovie, Catherine Daneuve
Faustovska tema večne mladosti je že velikokrat obeedala najrazličnejše avtorje (Schiller, O. Wilde itd). Tokrat nam mlajii brat slavnejšega Ridleya (Osmi potnik) predstavlja lepotico, ki ohranja večno mladost na račun svojih ljubimcev, ki predčasno oetarijo in umrejo. Med njimi je tudi D. Bovie. ki se upre svoji lepi ljubici in noče umreti. Izredno lepo posnet film v nekoliko prepočasnem ritmu odlikuje tudi sijajna maska, prepričljiv izgled mladeniča, ki vidno postaja Starec. FEST 84.
8. 8. torek ob 20.00 —10. 8. aobota ob 20.30 — 11.8. nedelja ob 18.00
8. 8. četrtek 20.30 — 10. 8. sobota ob 18.00 — 11.8. nedelja ob 20.30
MORILEC IZ TEMPLJA SHAOLIN — hongkongški CS barvni Režija: Hsu Sen Laung. vving Tal
V gl. vi.: Zhang Peng Wang, XI Xlu Pln.
J. T. Lui je pogumen borec za pravice zatiranih. Maščuje se razbojnikom, ki so pod njegovim imenom napadli skupino budističnih menihov, jih pobili In jim odvzeli dragoceno relikvijo...
13. 8. torek ob 20.00 — 17. 8. sobota ob 20.30 — 18. 8. nedelja ob 18.00
UMAZANI INŠPEKTOR HARRY - amer. barvni CS Režija: Clint Eastvvood
V gl. vi.: Clint Eastvvood. Sandra Locke
Vedno na strani pravice, trd borec, njegovo geslo: oko za oko...
16. 8. četrtek ob 20.30 — 17. 8. sobota ob 18.00 — 18. 8. nedelja ob 20.30
GANSTERJA NEŽNEGA SRCA — It. španski barvni Režija: E. B. Clucher
V gl. vi.: Giuliano Gemma. Bud Spencer. R. Midleton
S. in C. mislita, da sta dobra gangsterja Toda njuno mehko srce jima ne dovoljuje grobosti. Namesto da bi pobirala denar za »zaščito«, ga dajeta siromašnim trgovcem. Do denarja prideta tako, da ropata druge gangsierje. Prvi resnejši problem nastopi, ko dobita nalogo, da ubijeta člana kongresa
20. 8. torek ob 20.00 — 26. 8. nedelja ob 18.00
NORCI S ŠTADIONA - francoski barvni Režija: Claude Zidi Igrajo bratje Chartots
Značilna burleska teh štirih bratov, v kateri je eden za vse, vsi za enega. Njihova predanost in neomajno prijateljstvo jih vodi celo na olimpijske igre... 22. 8. četrtek ob 20.30
24. 8. aobota ob 20.30
MORILEC BREZ OBRAZA — amer. barvni
Režija: Nikos Mastorakis
V gl. vi.: Joseph Bottoms, Krislle Alley, Keir Dullea.
t0"6™" Atenah manijak s skalpelom izbira žrtve—mlada dekleta. Istočasno mlad Ameri-nai zanlmfvo^ledePe1, p**om'a posebno operacijo vrnili sposobnost prepoznavanja, pride
24. 8. sobota ob 18.00 — 26. 8. nedelja ob 20.30 — 27. 8. torek ob 20.00
POLETNA PREDPREMIERA »
21. 8. četrtek ob 20.30 — 31.6. sobota ob 18.00 — 1.0. nedelja ob 20.30
V ZMAJEVEM GNEZDU — hongkongSki barvni CS Režija: Robert Clouse
V gl. vi.: Bruce Lee. John Saxon. Jim Kelly
Eden reprezentančnih v svoji zvrsti, saj so ga delali v koprodukciji z Američani. Nekoliko starejši film, saj igra največji mojster borilnih veščin (v filmih) že precej let pokojni B. Lee
1
PISMO OBČANOV
ODMEVI
Pismo, ki ga je poslalo predsedstvo OO ZSMS Borovnica sredstvom javnega obveščanja pod naslovom »Kje dom je tvoj, mladina?«, vsebuje nekatere polresnice in neresnice, predvsem pa hoče naprtiti vso krivdo za oviranje dejavnosti ZSMS v Borovnici na Samoupravno stanovanjsko skupnost Vrhnika. Zato je predsedstvo skupščine Samoupravne stanovanjske skupnoti na svoji seji dne 20.6.1985 sklenilo, da javnost obvesti tudi o drugi strani problema, tako da bo zadeva predstavljena celovito.
Poslovno-stanovanjski objekt Borovnica 5, sedaj Paplerjeva 14, je Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika prevzela leta 1975 od Stanovanjsko-komunalnega podjetja Vrhnika. Objekt je star nad 100 let, v slabem stanju in po načrtih KS Borovnica predviden za rušenje (kar pisec članka pravilno ugotavlja). V tem objektu uporablja prostor (120 m') tudi OO ZSMS Borovnica.
Mesečna najemnina 1980. leta je znašala 4 din/m2 in tako je bilo v letu 1980 zbranih skupno s stanarino 19.076 din.
V letu 1981 je sprejela skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika sklep, da se v občini uvedejo najemnine, ki naj bi zagotavljale vsaj enostavno reprodukcijo in tako je bil v občini sprejet odlok o najvišjih najemninah, po katerih je bila najemnina za DPO in društva 25 din/m2. Tako najemnino je KS Borovnica plačevala vse do 1.7.1984, čeprav so se ostale najemnine v tem času večkrat povišale.
S 1. 7. 1984 pa je prenehal veljati občinski odlok o najvišjih najemninah, uveljavljen pa je bil sklep skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika po katerem se najemnine obračunavajo v višini 3,64% od vrednosti poslovnega prostora.
Vrednost poslovnega prostora je izračunana po Pravilniku o ugotavljanju vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur. list SRS, št. 15 in 25/80).
Pri točkovanju obravnavanega poslovnega prostora smo pri točkovanju znižali število točk in s tem zmanjšali vrednost zaradi slabega stanja objekta.
Po novem sistemu obračunavanja najemnin tako znaša najemnina za prostor, ki ga uporablja ZSMS Borovnica, 8300 din mesečno in bo s 1.7. povišana.
Na obtožbo, da Samoupravna stanovanjska skupnost samo pobira denar in za objekt nič ne stori, pa naslednje pojasnilo.
Najemnina, obrana od celotnega objekta, je v letih 1980,1981,1982,1983 in 1984 znašala skupno 290.352 din. V letih 1963 in 1984 pa so bila na objektu opravljena naslednja vzdrževalna dela:
*6|, iiltl
izgradnja novih sanitarij popravilo vodovoda montiranje vodovodnega števca ureditev prostorov za tabornike druga popravila
Skupaj
217.228 din 49.264 din 25.178 din. 14.291 din 25.209 din
331.170 din
V »Našem časopisu« sem z zanimanjem prebral poročilo o uspehu referenduma za rešitev preskrbe z vodo na območju Vrhnike.
Verjetno marsikoga zanima ne le to, zakaj je bilo toliko volilcev proti uvedbi samoprispevka, temveč tudi, zakaj se tako veli ko število volilnih upravičencev glasovanja ni udeležilo.
Ker se tudi nihče od članov moje družine referenduma ni udeležil, menim, da je prav, da utemeljim naše ravnanje. Preden smo na Logu pri Brezovici uspešno izglasovali krajevni samoprispevek za asfaltiranje cest krajevne skupnosti, smo seveda tudi veliko sestankov ali in se pogovarjali. Dogovorjeno is bilo marsikaj, med drugim tudi, da bo Krajevna skupnost poskrbela, da bo Cesta na breg ki vodi do našega dela naselja, namesto po zemljišču soseda ^avčnika, vodila po novi, načrtovani poti. Tako seveda obstoječi del poti ni bil ^faltiran, saj bo »v najkrajšem času« zgrajen nov dostop in bo le ta asfaltiran Namesto tega, začasnega.
Referendum je uspel. Ceste so že asfaltirane, le nov dostop do našega dela naselja ni bil zgrajen ne prvo leto, ne drugo, ne tretje...
Krajani tega dela naselja smo se vztrajno pritoževali, sestankovali, poslušali ^gotovila, obljube. Glavni razlog, zakaj ni bil zgrajen dostop naj bi predstavno nasprotovanje Albina Novaka, ki zaradi splošno nerešenih vprašanj ni dal *°glasja na odkup nekaj kvadratnih metrov zemljišča, preko katerega naj bi °d"il dostop. Vendar je lani tudi Albin Novak dal pristanek. Na občini smo dobili Ugotovilo, da bodo z deli pričeli takoj. Kasneje, da bodo z deli pričeli takoj pomladi. Sedaj tečejo že poletni dnevi, pa ni prav nikakršnih znakov, da bi z sli začeli. Zaradi neurejenega dostopa ni urejen odvoz smeti, pozimi imamo 'zave z dostopom, saj je pluženje zelo otežkočeno, sosed Kavčnik nenehno jtozi, da bo zaprl pot preko njegovega dvorišča, sosedski odnosi so skalje-zaupanje v samoprispevke in obljube KS in občine uničeno. Ne vem, kako so se odločili ostali. Kar zadeva mene, sem sklenil, da lahko
* odnos KS in občine do mene kot krajana opozorim le na tak način, da se ne Vezujem ne volitev ne referendumov. Ugled predstavnikov KS in občine, ki v°jih obljub niso izpolnili je tak, da se referendumov in volitev, ki jih organizi-
ne nameravam več udeleževati. Ne zaupam jim več. več bo neizpolnjenih obljub, več bo nezaupnic. Rezultati zadnjega referenca po mojem mnenju samo kažejo, kako veliko neizpolnjenih obljub je že
* nami. Veliko dela še čaka voditelje Krajevne skupnosti in občine, če bodo
'sli ponovno vzpostaviti zapravljeno zaupanje. Sicer pa — videti je, kot da zaupanje krajanov in občanov ni pomembno. Kako bi se sicer smeli tako )ravati z nami?
RUDI KLARIČ Log, Cesta na breg 12 61351 Brezovica
ZAHVALA
V noči iz 27. na 28.12.1984 nam je pogorela hiša. Že takoj ob po-žafij so nam prišli na pomoč najbližji sosedje in prijatelji. Pomoči smo bili deležni v najhujšem mrazu in nalivih.
Iskreno se zahvaljujemo Skupščini občine Vrhnika, IUV Vrhnika, Igrad Vrhnika, KZ Vrhnika, Cerkvi sv. Pavla in KS Vas z ulicami: Hrib, Partizanski klanec, Turnovšek, Idrijska c, Dobovičnikova ul. in Ob potoku ter vsem organizacijam.
Prav posebna zahvala pa velja družinam Furlan, Š-.išteršič, Semič, vsem sosedom in prijateljem za iskreno in humano pomoč.
Družina Oblak želi vsem ljudem sveta, da ne bi nikdar prišlo do podobne ali še hujše nesreče.
Vsem še enkrat hvala za nesebično pomoč v denarju, delu in materialu.
Vrhnika, 25. 6. 1985 ,
Družina OBLAK Vrhnika, Ob potoku 34
OSNOVNA ŠOLA IVAN CANKAR
VRHNIKA
Vrhnika, Tržaška c. 13
Iz navedenega sledi, da dohodek od stanarin in najemnin ni pokril niti stroškov vzdrževanja in da je bilo treba ostale stroške (upravljanje, funkcionalne stroške in amortizacija) pokrivati s sredstvi, ki so bila zbrana pri drugih objektih, predvsem novejših stanovanjskih blokih.
Pri tem pa tudi ne moremo mimo dejstva, da so bile vse vodovodne instalacije v sanitarijah takoj uničene zaradi malomarnosti uporabnikov (med katerimi je tudi OO ZSMS Borovnica).
Tudi pri obnovi tlakov in podov v prostorih OO ZSMS so bila uporabljena sredstva Samoupravne stanovanjske skupnosti, kajti v dogovoru s KS Borovnica je Samoupravna stanovanjska skupnost investirala v obnovo podpornega zidu na Bregu 14 pri Borovnici 100.000 din za KS Borovnica. Ta sredstva bi morala KS Borovnica vrniti Samoupravni stanovanjski skupnosti, kasneje pa je bilo dogovorjeno, da jih v taki ali drugačni obliki vloži v objekte, s katerimi upravlja Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika.
Iz zgoraj navedenih podatkov lahko ugotovimo, da Samoupravna stanovanjska skupnost ni krivec za preprečevanje dejavnosti borovniške mladine in da bo treba krivce iskati drugod. S pametnim dogovorom med vsemi prizadetimi bi se najbrž našla tudi ustrezna rešitev, toda žal do sedaj s strani OO ZSMS na Samoupravno stanovanjsko skupnost Vrhnika ni prišla nobena pobuda.
Predsedstvo Samoupravne stanovanjske skupnosti se ne strinja z metodo (tendenciozno in neutemeljeno podtikanje krivde), ki jo je uporabila OO ZSMS Borovnica pri reševanju lastnih težav, saj s takim obveščanjem širše slovenske javnosti ne manifestira svojega poguma, ampak neupravičeno blati družbeno institucijo, v kateri deluje vrsta aktivnih samoupravljalcev in katere sestavni del je navsezadnje tudi ZSMS. Moralne škode, ki je na ta način povzročena Samoupravni stanovanjski skupnosti, ne bo možno v kratkem času zbrisati. Kljub temu pa želimo, da OO ZSMS Borovnica v povezavi s tistimi, ki so zato pristojni, razreši svoj prostorski problem in pri tem vsekakor lahko računa na sodelovanje Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, seveda v okviru njenih družbeno dogovorjenih pristojnosti in možnosti.
PREDSEDSTVO SKUPŠČINE SSS VRHNIKA
Predsedstvo OO ZSMS Borovnica je v svojem članku »Kje je tvoj dom, mladina«, kije bil objavljen v sredstvih javnega obveščanja, na nekaterih mestih ostro in neupravičeno označila postopek Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, glede prostorske problematike MK Borovnica. Po skupnem posvetu na Vrhniki smo spoznali, da leto problem naše širše družbenopolitične skupnosti, ki nam ga re more rešiti samo vmniška Samoupravna stanovanjska skupnost.
PREDSEDSTVO OO ZSMS BOROVNICA
OGLAS , .
Osnovna šola Ivan Cankar zaposli 3 delavke za čiščenje šolskih prostorov v popoldanskem času.
Delovno razmerje sklenemo z 2. 9. 1985 za nedoločen čas s polnim delovnim časom (osebni dohodki do 30.000 din).
Vse informacije dobite v tajništvu šole ali po telefonu 751-096.
OBVESTILO
Tehnični pregledi za traktorje so v mesecu juliju prestavljeni z druge na trejo sredo v mesecu.
SERVIS VRHNIKA
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta
Avgusta Mugerlija
se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam kakorkoli pomagali
v teh težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo gasilcem IUV za izkazano čast ter našim sosedom za vso pomoč in poslovilne besede.
Žalujoči: žena Krna, hčerki Silva in Vlasta ter vnuka Marko in Grega
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža, očka in zeta
Staneta Dobrovoljca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, znancem in delovnim organizacijam za izraze sožalja, tolažbo v teh težkih trenutkih in toliko lepega cvetja.
Posebno zahvalo smo dolžni IGD »FENOLIT« BOROVNICA, GD BREG — PAKO, GD BOROVNICA, GD BREZOVICA, IGD »LIKO« BOROVNICA, GD VRHNIKA, GD VERD, IGD — IU VRHNIKA, IGD »LIKO« VERD in GD SINJ A GORICA za izkazano poslednjo čast ob krsti in vso organizacijo pogreba. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili v prerani grob. Prisrčna hvala tov. Jeraju in tov. Koširju za besede slovesa ob grobu. Iskrena hvala tudi pevcem in organistki ter duhovnikoma za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste nam še na kakršenkoli način pomagali.
žena Stavka s hčerkama in mamo
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame
Marije Masten
roj. Koderman
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji izkazali zadnjo čast, ji poklonili toliko lepega cvetja in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala stanovalcem Brigadirske ulice za izkazano pomoč, osebju Doma upokojencev Vrhnika za nego, KS za poslovilne besede ter kaplanu za lep pogrebni obred.
Žalujoči: hčerke Belka, Boži, Metka, Tončka z družinami, sin Jaka ter Joži in Milka z družinami
Ne jokajte ob mojem grobu le tiho pristopite, se spomnite kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
z\ntona Juvančiča st.
iz Borovnice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno cvetje in izrečeno 4 sožalje.
Iskrena hvala dr. Petrovčiču za lajšanje bolečin v njegovih zadnjih dnevih. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred. Prav tako iskrena hvala njegovim sodelavcem za lepe poslovilne besede.
Neutolažljivi njegovi: žena Marija, hčerki Tatjana in Vida, sin Toni
!
Sodelovanje izven občinskih meja
Na pragu poletnih dni so se ljubljanski turistični delavci in Cankarjev dom odločili, da bodo v okviru priprav na turistično sezono popestrili kulturni utrip Ljubljane s celote-denskimi koncerti različnih instrumentalnih skupin. Med gostujočimi je bil tudi vrhniški Pihalni orkester, ki je 20. junija imel promenadni koncert pod arkadami Iskrine stavbe.
Bobnarska skupina pa se je udeležila 17. pevskega tabora v Stični pri Šentvidu, kjer je sodelovala v uvodni in zaključni slovesnosti.
7. likovna kolonija Bistra 85
Od 24. do 30. junija poteka v gradu Bistra likovna kolonija, udeleženci kolonije so slikarji in grafiki: Lučka Falk-Kobilica, Peter VVortel z Nizozemske, Jure Cihlar, Viljem Jakopin, Rado Jerič in Vojko Poga-čar.
1   Kultura v Borovnici
Peter VVortel v salonu IUV
Rojen je 11. 5.1954 v Amsterdamu, kjer je od 1972. do 1974. študiral na Rietveld akademiji. V letih 1980—1984 je nadaljeval študij na umetnostni akademiji Minerva v Groningenu. Razstave: 1983
Institute for house phvsicians — Groningen
Tea and cofflee room B + W — Groningen
Social centere Trefkoel — Groningen
Health centre Leeuvvenborg — Groningen
Gallerv 56—58 — Dordrecht
Gallerv — cafe Het Lokaal — Groningen
1984
Gallery Zuid — Amsterdam
Tovvnhall — Haren
Tax Office — Apeldoorn
Designers faundation gallerv — Leenvvarden
Je res, da se v Borovnici prav nič ne dogaja? Je res, da mladi prav nič ne delajo? Ne, lahko z mirno vestjo odgovorimo.
Kdo organizira športna srečanja in sodeluje na njih, kdo pripravlja proslave in sodeluje v kulturnih društvih?
Ob obisku raznih prireditev posebno kulturnih, pa se lahko resno zamislimo.
Pred nekaj dnevi so nas Bo-rovničani spet razočarali. Sedemindvajset (veliko število za naš kraj, ali ne?) jih je prišlo na koncert gojenca glasbene šole. Kljub temu, da je vedno manj otrok, ki se odločajo za igranje harmonike, ni bilo nikogar, ki bi prišel in pokazal, da ceni mlade glasbenike in njihov trud. S tem bi jih lahko zelo vzpodbudil.
Gregor Hren, učenec 6. razreda glasbene in 7. razreda osnovne šole, se nam je predstavil z deli Czernyja, Mireka, Krombholza, Mullerja in Kaba-levvskega. Njegov učitelj Dejan Mesec in Vili Ošlaj pa sta v duu zaigrala zahtevnejše in še zanimivejše skladbe.
Kratek koncert je bil prav prijeten in lepa priložnost za prve korake v poslušanju resnejše glasbe.
In zakaj tako pičel obisk? Koncert je bil v petek ob 20. uri. Čas torej ne bi smel biti poglavitno
opravičilo. Plakati so viseli na vseh vidnejših mestih.
Ali nas glasba ali pa vsaj napredovanje mladih, ki se ukvarjajo z njo, res prav nič ne zanima? Nočemo vedeti, kako se razvijajo naši mladi obetajoči glasbeniki?
In kje so učitelji, ki so nas vedno učili spoštovati kulturo in umetnost? Ali pa mogoče igranje na harmoniko to ni? Vseeno, taki mali koncerti bodo vedno dobrodošli. Pa čeprav samo za 30 poslušalcev.
MATEJA KOVAČ IČ Cesta pod goro 41 Borovnica
Direktorji knjižnic iz ljubljanske in gorenjske regije so se sešli v knjižnici na Vrhniki in pretresli položaj knjižničarstva ter se dogovorili kako čimbolje uveljaviti svobodno menjavo dela tudi v knjižničarstvu.
ji
Srečanje mladih literarnih ustvarjalcev
V soboto, 25.5.1985 je bilo na Trgu VII. kongresa ZKJ/1 v Ljubljani 7. srečanje mladih književnih ustvarjalcev. V Festivalni dvorani so se zbrali učenci srednjih in osnovnih šol iz vse Slovenije. Zbrali pa so se seveda samo tisti učenci, ki sodelujejo kot člani literarnih krožkov.
Mentorji literarnih krožkov so lahko do 22.4.1985 poslali na to srečanje prispevke, ki so lahko vsebovali prozo, poezijo, dramatiko ali eseje. Tam so zbrali le najboljše prispevke in te smo v soboto tudi poslušali. Literarna dela so bila zelo dobra, zato
Ljubiteljem fotografije
Uspeli koncert
Tudi vi bi morali doživeti razpoloženje obiskovalcev v prepolni dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki 18. 6. 1985 ob 20. uri. Koncert Estradnoga orkestra Umetniškega ansambla JLA iz Beograda s solisti zabavne in narodne glasbe ter humoristi je bil zadetek v polno.
Koncert se jezačel spesmijo Jugoslavija, ki jo je izvajal Estradni orkester in vokalni solistki Gordana Stoičević in Vesna Gavranić. Recitator Rale Damjanović se nam je predstavil s Poemo o Titu. Sledila je glasba za vsakogar, potem pa so se obiskovalci nasmejali imitatorju in humoristu Ljubi Stepanoviću. V programu sta nastopila še izvrstna interpretatorja zabavne in narodne glasbe Tatjana Dremelj in Duško Kostić.
Ob koncu ne smemo pozabiti na nepomembno malenkost: na iniciativo izvajalcev programa in Doma JLA kot organizatorja, da koncert izvedejo brezplačno. B. B.
največjo fotografsko hišo v Jugoslaviji. Dolgoletna tradicija, sodobna fotografska oprema in stalno spremljanje najnovejše svetovne tehnologije jim omogoča kvaliteto, s katero so zadovoljni najširši krogi ljubiteljev fotografije kot tudi poklicni fotografi. Njihova osnovna dejavnost je razdeljena v izdelavo amaterskih slik, ate-Ijejska dela in komercialno fotografijo skupaj z izrlelavo slik večjih formatov.
Zaradi racionalizacije stroškov se je Foto Tivoli še pred leti opredelil za poslovanje po pošti in zbiranje naročil v okviru foto oddelkov posameznih organizacij in privatnih fotografov, kar omogoča najširšemu krogu občanov hiter, kvaliteten in relativno poceni pristop do izdelave slik. Sam postopek je enostaven, saj ne zahteva drugega kot točno navedbo naročila in popoln naslov naročnika, da mu je možno opravljeno storitev v najkrajšem času posredovati po povzetju.
V Foto Tivoliju so med drugimi prisluhnili želji strank po izdelavi barvnih in črnobelih reprodukcij, kar omogoča izdelavo željene količine slik tudi v primerih, ko je stranka izgubila ali založila negativ filma in ji je ostala le slika.
Na koncu vas bi radi seznanili, da je Foto Tivoli ena izmed redkih fotografskih hiš, ki se ukvarja z restavra-torstvom starih oz. poškodovanih slik. Tudi zahtevna komercialna fotografija, ki jo naročajo predvsem delovne organizacije za propagiranje svojih izdelkov ali storitev oziroma za razno foto dokumentacijo, jim ni tuja, saj imajo poseben komercialni oddelek, ki nudi kompletne storitve od fotografiranja na terenu do izdelave prospektov, katalogov in razne komercialne embalaže.
V želji po razširitvi kroga ljubiteljev fotografije in z namenom, da bi bila ban/na fotografija dostopna čim širšemu krogu občanov v večjih in manjših naseljih, smo se odločili, da vam predstavimo osrednjo fotografsko hišo.
Foto Tivoli iz Ljubljane je v lanskem letu praznoval 30. obletnico delovanja pod tem imenom oz. 35-letnico obstoja. Ta 53-članski kolektiv izdela letno približno 6,5 milijona različnih vrst slik, kar ga uvršča v
smojih nagradili zaplavzom.Sliša-li smo lahko tudi humoristične prispevke, ki so v dvorani vzbudili še večjo pozornost. Ko so učenci brali svoje spise, je njihovo vsebino karikaturistično predstavil Marko Kočevar.
Po branju, ki je trajalo eno uro in pol, so lahko tisti, ki se zanimajo za karikature, ostali v Festivalni dvorani, kjer je Marko Kočevar vodil razgovor o dobrih karikaturah.
V drugi dvorani pa smo si ostali med tem ogledali razstavo literarnih glasil različnih šol in razne karikature, ki so jih narisali učenci. Te karikature je izbrala tričlanska komisija, ki so jo sestavljali člani oddelka za kulturno vzgojo Pionirskega doma in uredništva Pavlihe. Mentorji literarnih krožkov pa so lahko odšli v malo filmsko dvorano na razgovor, ki ga je vodil pisatelj Lojze Kovačič.
Srečanje je bilo zelo prijetno in poučno, saj smo lahko dobili nove ideje in več veselja za pisanje literarnih del.
JOŽI PEČAR, 8. e. OŠ I. C. Vrhnika
Prodaja učbenikov in ostalih šolskih potrebščin
Cankarjeva založba bo od 15. do 19. julija od 12.00 do 19.00 ure prodajala šolske knjige in druge šolske potrebščine v avli Celodnevne osnovne šole v Borovnici.
Hkrati pa obveščajo vse starše šoloobveznih otrok, da imajo v knjigarni na Vrhniki na zalogi vse šolske potrebščine in učbenike.
aš časopis - Glasilo Občinske konference Socialistične' zveze delovnega ljudstva občine Vrtv nika — ureja uredniški odbor. Marina Jereb (predsednik), Vida' Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivah Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva:.OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika -- Številka žiro. računa: '50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751-325;
. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 - Po mnenju Sekretariata za informacije v iS'SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis,   oproščen prometnega
KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA VRHNIKA, Cankarjev trg 4
Odbor za medsebojna delovna razmerja Komunalnega podjetja Vrhnika
objavlja prosta dela oziroma naloge
1. STROJNOKUUČAVNIČARSKA DELA
2. GROBARSKA DELA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje:
— pod 1: KV strojni ključavničar, vozniško dovoljenje »B« kat., izpit iz VPD
— pod 2: osnovna šola
3. VOZNIK TOVORNEGA AVTOMOBILA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje:
— poklicna šola za voznike motornih vozil,
— izpit »C« kategorije.
— izpit iz varstva pri delu
Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo na odbor za medsebojna delovna razmerja Komunalnega, >djetja Vrhnika v 15 dneh po objavi.
NOVOSTI
V CANKARJEVI KNJIŽNICI
STROKOVNA LITERATURA
Birsa M.: Abecednik za astmatike Blundell N.: Najveće svetske pogreške i zablude Blundell N.: Najveće svetske varalice i lopovi Boar R.: Najzloglasnije svetske ubice Bošnjak L.: Diverzantska dejstva u NOR 1941—45 Boffa G.: Fenomen Stalin Božič B.: Oris zgodovine Slovencev Brajša P.: Se da živeti v dvoje? Cilenšek R.: Osvoboditev Trsta Darasz Z.: Od moderne k ekspresionizmu Deisinger M.: Kazenski zakon SRS s komentarjem in sodno prakso Dolgan M.: Preizkušanje jezika Doyal Z.: Politična ekonomija zdravja Drnovšek M.: Ljubljana na starih fotografijah Dvajset let zbirke
I-erenc T.: Ljudska oblast na Slovenskem 1941—45 Filaković .: UDK
Gigov V.: 1AI — Umetnost upotrebe sablje
Gončin M.: Druga krajiška narodnoosl. udarna brigada
Grabrijan D.: The Bosnian Architecture in Sarajevo llešičM.: Pravna ureditev Evropske gos|iodarske skupnosti Jaja
Justinek 1.: O odnosih med ljudmi v ZD Komunist danes Koropec J.: Mi smo tu
Kraker-Starman A.: Skrbimo za higieno doma
Krožki za izboljšanje proizvodnje .
Lah A.: Od vipavskih gričev do goriških Brd
Marx K.: Cenzura in svoboda tiska
Marušič B.: Primorski čas pretekli
Matešić K.: Testirajte svoju inteligenciju
Med: sladilo, živilo, zdravilo
Mednarodna likovna zbirka Junij
Mićunović B.: More i mornarica
Močnik R.: Beseda... besedo
Najveće svetske nesreće dvadesetog \eka
Nenadić N.: Soja
Nećak P.: Koroški Slovenci v drugi avstrijski republiki Nosečnost in novorojenček
Novak D.: Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prek-murju
Olivier L.: Igralčeva izpoved Ortega y Gasset J.: Upor množic Pejčič P.: Celična krila
Pire M.: Priročnik za pedagoge telesne vzgoje
Požar S.: Teorija in praksa transporta in logistike
Prelog M.: Romanika , ,
Priročnik o cenah
Punk pod Slovenci
Reisp B.: Grad Kaleč
Rugelj J.: Zmagovita pot
Schonherr C: Vse o narezkih in hladnih prigrizkih Sharpe R.: Kako uspeti
Stanič G.: Razvoj Marxove in Engelsove teorije partije Stražar S.: Črni graben Strehovec J.: Oblika kot problem 60 let godbe na Vrhniki Šinkovec S.: Begunje Šprohar L.: Proti življenju za zaveso Štih B.: Sen gledališke noči
I
* I
1;
članom knjižnice J
Obveščamo vas, da bomo *5 v mesecu juliju poskrbeli za pri- J
S
1
!
Kolektivnim
jetno in koristno razvedrilo vaših otrok v knjižnici.
Vsak dan od 9. do 12. ure bo knjižničarka v pionirskem oddelku posvetila vso pozornost otrokom. Igrali bodo družabne igre, risali, oblikovali, poslušali pravljice, improvizirali z lutkami in reševali križanke. Morda je vaš otrok sam doma in bi kako urico rad preživel v družbi. Povejte mu, da ga bomo v knjižnici z veseljem sprejeli. Vabimo otroke od prvega do tretjega razreda, ker bo program prilagojen tej stopnji.
Učne težave našega šolarja Uresničevanje protiinflacijskega programa Usposabljanje in zaposlovanje invalidov v OZD Vurnik F.: Odmevi iz parterja Veber F.: Estetika
Vojvodić V.: Toksikologija bojnih otrova Vrhovšek D.: Sladkovodne alge Vukovič G: KoV okosnica oružanih snaga Vuletić V.: Osnovi atomsko-biološko-hemijske odbrane Zadnikar M.: Po starih koroških cerkvah Zakon o gozdovih
Znanstveno in tehnično informiranje v Sloveniji
LEPOSLOVJE Mladinsko:
Kajzer J.: Mimo dnevnega načrta Lavš K.: Šola za starše Leskovec K.: Moj Aro Mrzel L.: Upornik Stritar J.: Pod lipo Wilde O.: Sebični velikan
Za odrasle:
Forjanič R., V.: Tereza Jančar D.: Smrt pri Mariji Snežni Kleč M. Biljantina Kralj D.: Dvigalo Mihelič M.: Ure mojih dni Mikeln M.: Politično gledališče Morovič A.: Priložnosti na ulici Poniž D.: Najlepša hvala Slobodnjak A.: Pohojeni obraz Slovenska misel
Sivic A.: Odisej z Dobrega polja Zabel I.: Strategije Taktike Prevodi:
Ellison R.: Nevidni človek Hibbert E.: Srhljivi pesek Houba K.: Vrtoglavica Lee J.: Trinajsta ura
Marceau F.: Zanos srca '
Rhinehart L.: Mož na kocki
Sheldon S.: Krvna 'zveza
Wallace E.: Skrivnost rumene narcise
West M.: Proteus
VVouk H.: Vojna in spomini
V srbohrv. jeziku
Baldvvin J.: Giovannijeva sestra Dor M.: Posljednja nedelja Golding W.: Zvonik Maccullough C: Tim Tribuson G.: Legija stranaca Woody A.: Nuspojave
V neruskem jeziku:
Die Bohne, die Gliihende Kohle und der Strohhalm Die drei geschvvatzigen Fiischinnen Grimm V.: Hansel und Gretel
Kovačič L.: Die Geschichte vom L6wenwater und dem L6wpn
Suhodolčan L.: Piko, der Dinosauer Suhodolčan L.: Zvvblf Elefanten Valjavec M.: Der Hirte Pesmi:
Fritz E.: Dejansko stanje Glazer J.: Pesmi in napisi Lakovič F.: Rdeči oblaki Makarovič S.: Pesmi o Sloveniji Remic Š.: Nate pade patina Stres V.: Ljubezen dveh bratov