V Ljubljani, dne 27. oktobra 1931
I Poštnina plačana v gotovini!
Štev. 10.
XI. leto.
loiektušu:» - 3040.
List izhaja vsakega 25. v mesecu. Posames-na številka 1 Din. — Naročnina mesečno I Din. Rokopisi se ne vračajo Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE ÄUl
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI	Tel"on
t Lazarevič Peter
Nepričakovano nas je dimila pred kratkim sledeča vest, ki jo je poslal bivši Središni odbor udruženja vojnih invalidov:
»Ožalošćeni nad veliko izgubo s smrtjo našega tovariša in predsednika, obveščamo vojne invalide, da je predsednik bivšega Središ, odbora udruženja vojnih invalidov
Peter M. Lazarevič,
polkovnik v pok., vojni invalid in novinar, preminul dne 9. oktobra t. 1. ob 9. uri zvečer.
Pokopan bo v nedeljo ob 2. uri popoldne.
Zbiranje invalidov vseh stanov naj bo ob 1 uri popoldne na križišču pred redakcijo »Politike«.
Opelo bo v Saborni cerkvi.
10. oktobra 1931 v Beogradu.
Bivši predsednik tov. Lazarevič Peter je bil med invalidskimi vrstami znana oseba. Leta 1924 je bil na invalidskem kongresu v Ljubljani izvoljen Prvič za predsednika Središnega odbora. katero funkcijo je potem nosil skozi več let do komisarjata. Pod njegovim predsedovanjem je takrat že jedinstveno udruženje nastopilo težko pot k iz-vojevanju invalidskih pravic. Ko je prevzel vodstvo, še nismo imeli stalnega invalidskega zakona, zato so bili naši kongresi polni dela. Takrat so silile tudi politične strasti v naše Udru-
ženje, toda tov. Lazarevič je znal s svojo mirno avtoriteto vedno pomiriti razburjene duhove. Kot Sokol in kot nacijonalist je zavzemal vedno taktiko jedinstvenega, neseparatističnega delovanja, kar je bilo edino koristno za naše skupno udruženje. S svojo povsod znano priljubljeno in upoštevano osebnostjo je zamogel na različnih višjih mestih nastopiti v obrambo invalidskih pravic in je pri tem mnogo koristil. Poleg tega je bil tudi novinar in je kot so-trudnik »Politike« marsikdaj orisal naše pravične težnje.
Na tako važnem in odgovornem mestu pri tolikem eksponiranju je imel seveda tudi nasprotnike, ki so mu po njegovih večkratnih izjavah izpodbijali funkcijo.
Konečno je prišlo do sedaj še ne popolnoma pojasnjene odstavitve njega in celokupnega odbora. Mirno se je umaknil v privatno življenje in čakal rezultata od svoje strani napovedane protiborbe, med katero ga je ugrabila neizprosna smrt.
Bil je tudi zastopnik v mednarodni organizaciji »Ciamac« in njen funkcijo-nar.
Kot bivši aktivni oficir, Sokol, Jugoslovan in navdušen borec za narodno jedinstvo in pravice vojnih žrtev, ima za seboj vsekako velike neizbrisne zasluge.
Zato se ga z bridkostjo spominjamo in ga bomo tudi ohranili v večnem spominu. — Slava mu!
bil zvišan za ca. 10.C00 Din, ker so bili stroški posebno za podpore tudi večji okoli 8000 Din, vendar pa je kritje. V ostalem se držimo višine postavk, le članarina ne bo dosežena, ker člani ne plačujejo redno. Predvidenih je 6000 Din, dosegli pa bomo okoli 4500 Din. Najbolj pereča postavka je dolg Kraj. odborov pri Oblastnem odboru. To so povečini stare terjatve, katerih se odborniki več ne spominjajo, in jih ne poravnajo. Pred tremi leti smo poslali obračune vsem, dobili pa smo odgovore le od petih Krajevnih odborov. Novi odbori od starih niso prevzemali dolga. Danes je postavka neizterjanih dolgov Krajevnih odborov okoli 18.000 Din. Podariti se tega ne more, in ne more biti nikjer izjeme.
Otvoritev debate:
Najprvo predlože nekateri delegati pismene predloge. Ti so sledeči:
1.	Krajevnega odbora Sevnica, ki vpraša glede deputacije pri Nj. Vel. kralju.
2.	Krajevnega odbora Radovljica, da se zviša sedanji davčni cenzus, da se odvzame trafike neinvalidom, da se podeljujejo obrtne pravice v prvi vrsti vojnim invalidom in da se v obče revidira invalidski zakon.
3.	Krajevnega odbora v Ptuju, da naj se Udruženje posluži pri sedanjih volitvah eventualno kandidatur.
4.	Krajevnega odbora Ribnica, da se revidira invalidski zakon po predlogih, ki jih je osvojila delegatska anketa oktobra 1930, da se pospešijo prepočasne prevedbe in poskrbi, da bodo rešitve po pravilnem tolmačenju zakona in ne same redukcije.-Pravilnik za zaposlovanje se v praksi ne izvaja, za kar navede slučaj pri podjetju graščine Auersperg, kjer imajo 50 voznikov za les, pa ne sprejmejo nobenega invalida. Predlaga, da se uveljavi določba, da bodo sprejeli določeni del odstotkov delavstva.
5.	Krajevni odbor Selca predlaga tudi k pravilniku o zaposlovanju in sicer glede občinskih služb in par podjetij, ki pridejo tamkaj v poštev.
6.	Krajevnega odbora v Metliki, da se jih dodeli zopet k Protezni delavnici v Ljubljani in da se popravijo podpore za Božič in Velikonoč, ki so bile premajhne.
7.	Krajevnega odbora v Trebnjem, da se spodbudi Krajevne odbore in članstvo k boljšemu zanimanju za invalidsko vprašanje, da je glede zaposle-vanja invalidov samo ena tvrdka v tamošnjem kraju, da se zopet z okrožnico opozori odbore za plačilo časopisa in naprosi ministrstvo socialne politike za hitrejše reševanje invalidskih spisov ter preskrbe zaposlovanja po novem pravilniku.
8.	Krajevnega odbora v Trbovljah, da se podeljujejo trafike le vojnim invalidom, ako se more dovoliti tamošnjemu odboru zopet izredna podpora, da se intervenira za izdajo vseh rešeni po invalid, zakonu, zviša davčni cenzus na 400 Din. Dalje vpraša za vzrok, zakaj niso dobili dovoljenja za prireditev tombole.
9.	K predlogu čita tov. Kovač iz Celja tamošnjo okrožnico z občimi predlogi in slučaji, na podlagi katerih naj se doseže nujna revizija splošnega invalidskega vprašanja. Po prečitanju se tov. Kovač pritoži, da ti predlogi niso bili objavljeni v »Vojnem invalidu« in da imajo naše organizacije premalo medsebojnega stika.
Na to izjavo mu tovariš Štefe takoj pojasni, dla se v časopisu ne more tako obširno vsega pisati; glede medsebojnega stika pa naj dajo delegati načrte.
Na vse stavljene predloge pojasni tov. Stefe, da so, v kolikor se tiče in-
validskega zakona, prevedb in uveljavljenja določb, itak v akciji, glede zaposlovanja pa ima anketa posebno točko.
Glede zastopstva v parlamentu se po dolgi debati konstatira edino mogoč apel, da so vsi državljani in narodni zastopniki enako dolžni zastopati vojne žrtve kot člane človeške družbe in reševati to narodno vprašanje.
Zaposlovanje invalidov. Tov. Benedik čita naše predloge k pravilniku in poroča, da smo že zaprosili Kr. bansko upravo, ki naj da nalog vsem področnim starešinam in tudi komisarju v Beogradu da tudi pozove državne urade in podjetja. Zglasili smo se pri Borzi dela, ki pa ni o pravilniku ničesar še sklepala.
Tov. Kovač izraža, da je to vse radi tega, ker pravilnik ne vsebuje dolžnosti, da mora podjetnik plačati pavšalno dajatev, ako ne zaposluje invalide.
Tov. Tomc poudarja, da moramo predvsem sami s svojo organizacijo uveljaviti zaposlovanje in pravilnik. Doseči moramo-, da morajo državna ob-lastva razpisavati vsa mesta, dalje, da morajo Krajevni odbori imeti zveze s posameznimi podjetji, da lahko takoj nastopijo pri prvoinstančnih oblastih, ako zaslede mesta. V slučaju, da ne uspe prostovoljno, je treba javiti oblastnemu odboru, ki se mora zavzeti za slučaje pri nadaljnih instancah. Kot glavni vir zaposlovanja pa so tudi trafike in druge koncesije. Doseči je tre-ba^ da se podeljuje vse koncesije preko našega Udruženja in da se vse nezaščitene trafike še enkrat razpišejo.
Tov. Štefe izjavlja, da smo se z Borzo dela domenili in bo pripravljena voditi invalide posebej po strokah v evidenci, ter stopiti pri vsakem slučaju z nami telefonično v stik. Potreba pa je, da se sestavijo spiski invalidov, kateri nimajo službe po hibah in profesijah. To naj store Krajevni odbori in vodijo po en izvod sami, enega pa Oblastni odbor. Na ta način bomo dobili evidenco.
Tov. Žabkar razširi ta predlog tako, da naj se napravi spiske državnih in privatnih podjetij, koliko ljudi zaposlujejo, na drugi strani pa naših kompe-tentov, ki so brezposelni. Oblastni odbor bo vodil spisek za celo banovino in imel splošen pregled. Ce bi pri izpraznitvi kakega mesta ne uspel Krajevni odbor, bi izvajal zadevo Oblast, odbor.
Tov. Rus poudarja, da mora biti točna evidenca, ki jo more izpeljati le Oblastni odbor. Radi uspešnega izvajanja zaposlovanja naj se predvidi v bodoče v proračunu Oblastnega odbora mesto enega uradnika, ki dobro pozna zakone in predpise in naj se mu poveri samo evidenca za zaposlovanje.
Tov. Ciler predlaga tudi, da bi se postavil poseben odbor za izvedbo za zaposlovanje. Citira nek članek iz lista o anketi ministrstva glede dela iz katerega se posnema, da bodo ustanovljeni posebni odbori in pritegnjena v nje različna društva. Na ta način dobimo lahko svoje zastopnike v te odbore.
Tov. Kovač izjavlja, da bi bilo delo s spiski pretežko in preveliko, zato naj vsak invalid pošlje za izpraznjeno mesto prošnjo svojemu Kraj. odboru, ki naj jo odstopi borzi dela in jo z različnimi intervencijami podpre.
Tov. Senčar predlaga, naj se v »Vojnem invalidu« pozove vse vojne žrtve, da se javijo glede zaposlovanja in založe posebni formularji za tozadevne prijave.
Iz te debate formulira tov. Štefe predloge in sicer tri glavna vprašanja: ali se napravijo spiski, ali dobimo referenta za zaposlovanje pri nas ali v Borzi dela ali pa nastopamo v konkretnih slučajih s prošnjami?
Tov. Rus je za referenta pri nas, pod našo kontrolo, in ne pri Borzi dela.'
Porožilo iz delegatske ankete
Po želji nekaterih Krajevnih odborov se je vršila v nedeljo, dne 27. septembra t. 1. v salonu hotela »Lloyd« v Ljubljani delegatska anketa, na kateri so bili prisotni delegati iz sledečih Kra-ievnih odborov:
Rus Zdravko- z Bleda, Ilovar Anton iz Brežic, Kovač Maks in Fröhlich Ivo iz Celja, Mlinar Andrej iz Cerknice Pe-terman Franc iz Go-rij pri Bledu, Golob Janko iz Jesenic, Bremšak Franc jz Kamnika Resman Slavko iz Kranja, Žabkar Ivan iz Krškega, Zalar Jože iz Kočevja, Maček Franc iz Logatca, Pintarič Ivan iz Ljubljane, Geč Franc in Golež Anton iz Maribora, Žigon Franc iz Metlike, Diih Stefan iz Murske Sobote, Robavs Ivo iz Novega mesta, Čre-sovnik Ivan iz Prevalj, Senčar Jože iz i tU]a, Jelen Ivan iz Polzele, Škrabec Ivan iz Ribnice, Požar Jože iz Radovljice, Srebrnjak Franc iz Selc, Petruša Anton iz Šmarja, Ciler Vinko iz Tržiča, Kokalj Ivan iz Trbovelj Omahen Jože 'z Trebnjega, Prijatelj Jože iz Vel. Lašč, temelj Miha iz Zagorja in Vidmar Ivan ]z Žužemberka.
Ob 9. uri dopoldne je otvoril pred-S>k Oblastnega odbora tov. Štefe ‘ delegatsko anketo.
Ijen ta'šrir?11 ‘‘ “ ŽC IX’0,rei °biav-
1 ■ Poroc'lo 0 delovanju Oblastnega °dbora.
2.	Zaposlovanje invalidov po novem
Pravilniku.
3.	Slučajnosti.
_ Tovariš Štefe je konstatiral, da je arisotnih nad polovico delejrat’ov ^ra. |®vnih odborov, zato je ista sklepčna ozdravil je navzoče in izrazil, da U **eta informativna in sklicana na jnj_ bativo nekaterih Krajevnih odborov sede pravilnika o zaposlovanju. Raz-rave naj se vrše v širšem pomenu in se debatira o stvareh splošnega acaja, ki so trenutno aktualne ne pa «bagatelah Če bo treba, bo anketa o tvareh tud, odločala. Najprej naj se preide h kratkemu pregledu o delova-111 in stanju Udruženja v banovini in
celi Jugoslaviji od zadnjega občnega zbora do danes. Razložiti se hoče tudi premoženjsko stanje Oblastnega odbora. Zadnji občni zbor je sklepal o različnih vprašanjih, ki so bili koncentrirani v resoluciji. Nato je poročal, koliko se je storilo na sklepe zadnjega občnega zbora.
Radi revizije invalidskega zakona smo izrabili vsako priliko, da bi zadevo pospešili. Reklo se nam je, da bo zakon najkasneje do jeseni popravljen. Na naše predloge na merodajna mesta ni drugega odziva, kakor da ministrstvo zbira materijal. S tem je upanje, dla se bo revizija vršila.
Prevedbe se ne pomaknejo nikamor naprej. Intervenirali smo na raznih mestih ter dosegli manjše uspehe na pritožbe. Naše razprave o tolmačenju invalidskega zakona so bile razvidne iz »Vojnega invalida«, nismo jih pa mogli še uveljaviti, čeprav so jih precenili kot pravilne popolnoma nepristranski juristi.
Udruženje v dravski banovini je ostalo na isti stopnji zavednosti in aktivnosti, le y poletnem času se malo manj giblje. Padca ne moremo beležiti. K ureditvi celokupnega udruženja in položaja v Beogradu smo storili svoje že na zadnjem občnem zboru. Dobili smo celo čestitke od raznih strani naše države, vsled česar sklepamo, da žele naši tovariši ponovno stopiti na površje in zbuditi svoje ljudi. V bodoče imamo Pota zopet začrtana. Parlament bo naše delovanje tangiral, tako, da upamo popraviti invalidsko vprašanje. V obče se je delalo v polni meri, toda žal ni bilo povsod odziva. Da omilimo bedo, je važno predvsem, da uveljavimo zaposlovanje. To bomo obdelavah kot posebno točko današnjega dnevnega reda. Toliko v glavnem, lažje pa bom odgo-varjaj potem v debati na stavljena vprašanja. Poročilu pa naj še blagajnik poda finančno stanje.
Tov. Osana poroča, da se finančno stanje razvija povoljno. Proračunske postavke bodo dosežene. Proračun je
Nato stavlja tov. Fröhlich sledeči izpopolnjeni predlog: Vsak Krajevni odbor naj v svojem okolišu popiše industrije in koliko mora procentualno vsak industrijalce zaposliti. En izvod spiska naj se pošlje Oblastnemu odboru, kjer bo vodil evidenco in izvedbo posebni referent. V »Vojnem invalidu« naj/se vpelje posebna stalna rubrika za službe, kjer naj se javljajo vsi razpisi. Krajevni odbori naj po možnosti . že sami stavijo ponudbe in intervenirajo ster pošljejo kopije Oblastnemu odboru, t— Oblastni odbor naj intervenira'najprej pri Borzi delajn drugod ter naj tudi o vsem obvešča Krajevne odbore, kdoj reflektira, irt o predlogih ter intervencijah.
Tov. Kovač pripominja, da bi bila intervencija preko- Oblastnega odbora prezamudna, zato naj se Krajevni odbori obračajo direktno na Borze dela in podjetja. K temu dostavlja tov. Geč, da naj delajo odbori, kjer so sedeži borz direktno, drugi pa preko O. O. Tov. Pinterič pa omenja, da naj gre vse preko O. O., ker bi taki odbori, kjer so sedeži borz prvenstveno skrbeli za svoje člane, druge pa zapostavljali.
Na to je bil soglasno sprejet predlog tov Fröhlicha v celem obsegu.
List »Vojni invalid«. Tov. Benedik poroča, da so nastale pri sestavljanju obračuna tri kategorije dolžnikov in sicer one, ki imajo vse plačano in celo dobroimetje, potem oni, ki nimajo plačano do konca leta in oni. ki dolgujejo sploh vse. Vsega dolga je okoli 30.000 Din. Nato prečita posamezne odbore po prednavedenih kategorijah. Oglasili so se delegati tov. Resman iz Kranja, tov. Srebrnjak iz Selc in tov. Rus z Bleda, da se mora popraviti spisek, ker imajo vse plačano. Tov. Geč poudarja, da '
glasilo ne sme propasti, zato naj skušajo odbori še več dati kakor je treba. Uprava naj pozove zamudnike, da maj plačajo v obrokih, drugače bomo videli, da jim ni za organizacijo in za list.
Tov. Kokalj iz Trbovelj izjavlja, da »Voj. invalida«, zato niso plačali, ker letos ni,Mo izrednega podpornega fon-I da, iz katerega- soiepbičajno prejemniki j plačevaliailz lastnih sredstev pa pri :tej revščini ne niorejP:: datui Delegati temu ugovarjajo, češ, dao so. povsod slabe razmemeaio ječtrebarsamo zavednosti; in organizacije. Tov. Senčar poudarja, da imajo že pripravljeno in bodo ostanek ; takoj nakazali. Tov. Resman predlaga, da se odborom, ki ne bodo plačevali, ne daje nobene podpore. Tov. Štefe izjavlja, da se bodoči fond-za podpore : razdeli samo onim Kraj. odborom, ki so plačali »Vojnega invalida« in sicer po stanju članstva in naročnikov, ter to so prav za prav pravi člani. Nato pa formulira sledeči predlog: j. Do konca oktobra t. I. morajo vsi Krajevni odbori poravnati »Vojnega invalida«, kateri pa ne bodo tega storili, jim ne izplačamo nobenega pripadka iz podpornega fonda, temveč ga razdelimo drugim. Odbore naj se takoj pozove z okrožnico,
Ta predlog je soglasno sprejet.
K slučajnostim omenja tov. Žigon iz Metlike, da je plačala neka vdova za prenos trafike kolek 5 Din, potem pa še 100 Din. Pbjasni se mu, da je taka taksa upravičena.
Hčerka neke vdove poseča nadalje šolo. Misli, da ima pravico na dodatke. Pojasni se mu, da mora prinesti vsakega pol leta potrdilo šole.
Ker je bil dnevni red izčrpan, je zaključil tov. Štefe ob pol 14. delegatsko 1 anketo.
Ker se vedno ponavljajo primeri, da vojni invalidi, ki zahtevajo v državni protezni delavnici protezne pomočke, ne predlagajo listin, da izkažejo svoje pravice po invalidskem zakonu, vabim naslov, da v svojem listu »Vojni invalid« ponovno opozori Vse vojne invalide na določbe čl. 5 pravilnika za izvrševanje invalidskega zakona, ki pravi k § 13:
»Invalid, ki zahteva protezo in druge ortopedske pomočke, mora predložiti upravniku ortopedskega zavoda v overovljenem prepisu invalidsko potrdilo (uverenje) in izvršno sodno odločbo-, s katero se mu je priznala pravica do državne zaščite in pomioči.«
Protezna delavnica mora zahtevati od vsakega prosilca, da se izkaže, da je zaščiten po inv. zakonu. Dokler se ne izkaže, protezna delavnica ne bo dala zahtevanega proteznega pomočka v delo. Ker pa invalidsko sodišče mnogim invalidom še ni izdalo končne odločbe o invalidski zaščiti, je potrebno, da se taki invälidi izkažejo vsaj z overovljenim prepisom invalidskega uverenja in sodnega rešenja o začasnem nadaljnjem
prejemanju invalidnine. Protezna delavnica bo vedno tudi zahtevala, da se predloži odrezek zadnjega meseca o prejemu invalidnine.
V interesu invalidov samih je, da te listine brez poziva predložijo že pri vložitvi svoje prošnje, da se izognejo dolgotrajnemu dopisovanju in zamudnemu poizvedovanju pri sodišču, s čimer se samo za več mesecev lahko^za-vleče začetek dela protez, pomočka.
Invalidi, ki se morejo izkazati san1'0 s sodnim odlokom po § 104 i. z. ui^ ne prejemajo invalidnine, naj se izkažejo tudi o tem, zakaj ne prejemajo invalidnine, ker sodni odlok po navadi ne navaja, kateri pogoji za prejem invalidnine niso izpolnjeni. Po večini S0J° seveda oni invalidi, ki plačujejo več davkov ali so državni namečšenci.
Vsak invalid pa, ki je že prejel končno rešenje višjega invalidskega sodišča, naj ga predloži v pisarni protezne delavnice, da se zabeleži v tukajšnji evidenci, na kar mu ne bo več treba pri prihodnjih prošnjah predlagati izkazov o invalidski zaščiti, razen periodično odrezke o prejemanju invalidnine.
Nova resolucija Kluba oficirjev in vojakov invalidov
Objavili smo že poprejšnje resohl-;ije, ki jih je v zadnjem času sprejel ta Hub. Dne 27. septembra 1931 pa je imel Klub invalidov-oficirjev v Beogradu zopet konferenco radi zboljšanja inva-id’skega vprašanja. Sprejel je zopet novo, obširno resolucijo, ki vsebuje deloma že prejšnje želje, nekaj pa novih. Da pa ne bomo teksta trgali, objavljamo celo resolucijo, ki se glasi:
Pridobljena invalidska prava so ona, katera so- isti pridobili pod prejšnjimi invalidskimi zakoni, izpolnjujoči popolnoma vse pogoje za prejemanje invalidnine ter po zakonitih predpisih invalidskih zakonov od 8. julija 1878 s spremembami in dopolnitvami od 10. aprila 1914, začasnega zakona iz leta 1921 in zakona od' 23. novembra 1925, katerih pravna dejstva trajajo tudi pod veljavnostjo sedanjega inv. zakona iz leta 1929. Posebej je treba naglašati, da nima invalidnina, najsibo osebnih vojnih invalidov ali njihovih družin, nobene zveze z davki. Invalidnina izteka iz pravne obvezne odškodnine države svojemu državljanu, ki je postal v vojni nesposoben, ali pa, ako je padel, postane njegova družina naslednik njegove pravice.
Davek se tiče imovine neke osebe, zato se ne more nanašati na invalidnino, ki nima z imovino nikake zveze, niti davek, niti imovina ne moreta vplivati na pravico do invalidnine, ker nimata nikake zveze z državo glede njene moralne in pravne odškodnine. Ta zakon zamore imeti svojo moč samo od dne svoje veljave za bodočnost in se ne sme nanašati na ono, kar je že pred njim pridobljeno- ter je pod njegovimi pogoji zadobljeno in priznano pravo na invalidnino, bodisi po zakonu iz 1. 1878, 1914, 1921 ali 1925.
Zakoni nimajo povratne moči, temveč veljajo samo za bodočnost, kakor je izraženo načelo o nepovratnosti zakona v § 7 drž. zak., ki je sprejet za časa vlade blagopokojnega Kneza Srbije, Aleksandra Karađorđevića, 25. marca 1844, katero načelo velja pri nas še danes. To znači: da noben nov zakon ne sme jemati dotlej že pridobljenih pravic s prejšnjimi zakoni.
Velja načelo: pridobljena SO’ vsa ona prava, katera so neovrgljiva, to je ona, katera morajo ostati nedotaknjena od strani zakonodavca, ker so pridobljena po izpolnitvi vseh prejšnjih pogojev. — Izven vsakega spora je, da je invalidsko vprašanje pri nas prvorazredno
družabno vprašanje, katerega mora država rešiti po načelih morale in pravice, kakor tudi obojestranske koristi za invalide in državo. Iz tega razloga ne sme imeti nov invalidski zakon iz leta 1929 povratne moči,! ker- sta vT vprašanju pravica in morala, ki sta temelj vsaki družbi, tudi naši.
Razlog; zakaj1 je naš zakonodavec v zakonu stvori! pojem nepovratnosti moebin pridobljenih pravic, leži v tem, ker je hotel, da naj bodo stalni in pravilni odnošaji v družbi tako pravni, kakor družabni, s čimer čuva in vzdržuje pravno vzporedje, ki je neobhodno potrebno za obstanek države same. On je tudi hotel, da pri nas izbegne nasprotje zakona in prava, tako na škodo poo-dincev, kakor na škodo1 države, najizrazitejše predstavnice državne zajednice in navsezadnje je hotel, da se prepreči uničenje dotlej že pridobljenih pravic, s čimer bi sie drž&vljanomTene' in Iste' države delala krivica, kateri on v interesu pravičnosti in miru vseh, ter pravne sigurnosti celokupne družbe želi odstraniti. Znano je že od davno staro pravilo, da more biti samo v stalnosti in urejenosti družabnih odnošajev v državi prava sreča in napredek njenih državljanov.
Ker pa je najnovejši inv. zakon v svojih predhodnih določilih končno ovrgel vsa dotlej pridobljena prava, čeprav so dotični končno izpolnili vse pogoje zakona, ker so invalidi pod vsemi zakonitimi pogoji tedanjega časa dobili izvršljive rešitve pristojnih sodišč (prvo-inštančnih, okrajnih in kasacijskega ter prvoinštančnega invalidskega in Višjega inv. sodišča), s katerimi so jim na podlagi zakona priznane pravice na invalidnino in znesek odškodnine, ki sta s tem pravom vezani — zato prosi konferenca kluba invalidov merodajne faktorje, da se vse ono, kar je nov invalidski zakon iz leta 1929 odvzel, vrne, ker nov zakon ne sme imeti1 povratne moči na škodo prejšnjega že pridobljenega prava.
Konferenca navaja v kratkih potezah slučaje, kjer so pridobljene pravice naših invalidov odvzete z novim invalidskim zakonom iz leta 1929:
1.	Invalidi-bolniki so po § 4 inv. zak. enostavno odbiti; ostali pa so samo obl, ki so bolezni dobili vsled ran. Treba ie omeniti, da so bolniki smatrani kot invalidi in se jim je dajala odškodnina ali invalidska pokojnina že polnih 51 let, počenši od leta 1878 pa do 1929. Ome-
niti je treba, da so v vseh zakonodav-stvih Evrope in Amerike bolniki in ranjenci popolnoma izjednačeni in enakopravni in ni med njimi nobene razlike. Naj pripomnimo dejstvo, da imajo po versailski mirovni pogodbi iz 1. 1919 bolni invalidi pravico do odškodnine iz reparacij v denarju, katerega plačuje Nemčija v ta namen (čl. 244, 245 Aneks, j ts 50), a invalidov z bblezhimi ni v zakonu,1).kar je vi najboljši dokaz, da je hov invalidski zakon vzel pravico naših invalidov, ki jo imajo na podlagi javne mednarodne pogodbe.
2.	a) Po uredbi za pregled invalidov iz 1. 1921 so Specijalne komisije odbile mnogo iriValidov, toda’ zakon iz 1. 1925 jih je ponovno pregledal in jim izdal rešenja potom’ pristojnih sodišč. Novi invalidski zakon pa to iz temelja spreminja, ker je prinesel novo uredbo za preglede ter nove predpise, vsled česar je veliko število naših osebnih invalidov in njihovih družin odpadlo.
b)	Če se pomisli, da je samo Srbija izgubila' na umrlih in padlih državljanih okoli 900.000, potem je število vojnih žrtev, ki so prejemale invalidnino, gotovo 1 milijon. Novi invalidski zakon je spravil to na najmanjše število, čeprav so bili invalidi pregledani po uredbi iz 1. 1921 ter imeli izvršna sodna rešenja po zakonu iz 1. 1925. Novi zakon je v mnogih slučajih popolnoma odbil pridobljeno pravo invalidov. S tem v zvezi je pregled, ki ga vrše zdravniške komisije. One vršijo1 pregled samo onih invalidov, za katere ga zahtevajo invalidska sodišča, ne pa občega pregleda, kjer bi prišla’v poštev tudi bolezen, katere invalidski zakon v § 4 ne priznava.
c)	Invalid, ki se ni pravi čas prijavil, najsibo iz kateregakoli vzroka, ne more. izgubiti poprej pridobljenih zakonitih pravic radi neprijave, ali če je odbit.
3.	Beneficije, n. pr. zdravljenje v toplicah, so imele tudi invalidske družine po čl'. 10 zak. iz 1. 1925, sedaj pa jim je z novim zakonom vse to odvzeto, kar invalidu ne koristi, pač pa samo škoduje.
Beneficije, ki jih je treba dati, bi bile v najkrajših potezah sledeče:
a)	Zaposlenje invalidov pri državnih, samoupravnih, privatnih in verskih ustanovah, pri podjetjih vsaj 10%, pri uradih pa 15%, S čimer bi se jim v teh težkih iprilikah pomagalo.
b)	Žv od poprej se • zahteva, da se prodajalne monopolskih predmetov po mestih odstopijo izključno invalidom in da se jim nudi tak odstotek, da bodo mogli živeti. Država mora v mejah možnosti preskrbeti, da se takim invalidom nudi potrebni kapital, kar se lahko zgodi tudi z izdajo izdelkov na kredit.
c} Zdravljenje invalidov in njihovih družin mora biti brezplačno v celi državi in sicer v njihovih stanovanjih, bolnicah in toplicah, obenem z brezplačnimi zdravili.
d)	Vsled fizične nesposobnosti je naravno, da invalidi ne morejo dajati nobenega kuluka, niti oni, niti njihove družine, zato je treba, da so oproščeni vsakega kuluka. Denarne odškodnine
za kuluk ni potreba, da plačuje invalid in njegova družina vsled slabega eko-‘ nomskega stanja.
e) Na vseh državnih in samoupravnih prevoznih sredstvih (železnicah, pa-robrodih, tramvajih in avtobusih), je treba invalide oprostiti plačila, ali pa jim dovoliti olajšavo proti minimalnemu plačilu, ako prvo ni mogoče, in to neograničeno. Po možnosti je treba, da to velja tudi za privatna prevozna sredstva.^
4. Procente nesposobnosti in sicer 20% je nov invalidski zakon ukinil ter povečal stopnjo na 30%, za družine pa na 60%., kat rti Mo v starem zakonu ter se tak postopek ne more braniti z nekakimi humanimi razlogi, i 5. Želi se, da bodo vsi predlogi in I uredbe dostavljene po možnosti invalidskim organizacijam je mišljenje, da se more s skupnim1 sodelovanjem invalidov in državnih organov napraviti tekst, ki zamore zadovoljiti interese invalidov in države.
6. Aktivni in rezervni oficirji so šli v svetovno vojno v letih od 1914 do 1918 pod pogoji spremembe in popolnitve invalidskega zakona z dne 10. aprila 1914. Po tem zakonu jim je priznana invalidnina v obliki plače onega čina, iz katerega so prevedeni na invalidski zakon. Na ta način je bilo rešeno to vprašanje v Franciji, Angliji, ter je bila mala Srbija vsaj v tem z njimi enaka. V teku časa so imeli oficirji dodatke poleg inva-lidnine-plače ter so mogli vsaj skromno živeti. Novi zakon iz leta 1929 pa je to odbil, s čimer je ničeno pridobljeno pravo, katerega se zakon ni smel dotikati — temveč nasprotno, čuvati ga in ga še boljše pripraviti.
Preveč bi bilo naštevati še vse druge slučaje, zato smatra konferenca kluba invalidov, da je to zadostno za dokaz, da so pridobljene pravice invalidov končno odvzete. In to ravno pri invalidih. ki jim ni bilo za njihovo kri in življenje, da država ne bo premagana? Zato je ona dolžna obrniti vso pažnjo za skrb, kako bi invalidom pomagala v tej težki ekonomski borbi za življenski obstanek, kakor so invalidi popolnoma zvesti državljani pomagali državi v voj-’ näh pd 1. 1912—1918, da je premagala svoje sovražnike. Zavedajoč se svoje moralne dolžnosti, ki jo imajo v naši ■ družbi,* * os tanejo • in va lidi * vedno - n a j ver-nejši'-stebri Kralja in Domovine, želijo pa. da se 2c enkfaT irtValidskd vprašanje pri nas reši po načelih prava, morale in koristi, ker ’so to zaslužili in da bodo tako preskrbljeni kot njihovi vojni tovariši v bratskih zavezniških državah.
Tajnik:
Aleksa Č, Stefanovič 1. r.
f kapetan-irivalid.
Predsednik konference:
Radivoje K. Novakovič 1. r. advokat-invalid.
Blagajnik:
Ljubica D. Božiča 1. r. prof. v p., invalid.
Iz protezne delavnice
Prosim, da
»Vojnega invalida« na sanje:
»Sem 100% vojni invalid z dodatkom. Zgubil sem od ranitve s šrapnelom leta 19] 4 obe nogi pod kolenom:; kot težki ranjenec sem padel v rusko ujetništvo, iz katerega pa sem se leta 1915 vrnil, kot izmenjan invalid1. Dne 31. decembra 1916 sem1 bil superarbitriran in priznan po takratnem avstr, zakonu 100% invalid in sem kot tak do prevrata redno prejemal invalidsko pokojnino kot 100 odstotni invalid. Po1 pfevratu, leta 1919, pa sem moral vse svoje inv. dokumente oddati jugosl. oblastim, za katere pa sem dobil seveda jugosl. papirje. Na podlagi teh sem do 31. dec. 1929 redno dobival pokojnino po zakonu. Po novem inv. zakonu od 4. junija 1929 pa so mi pokojnino ustavili in sicer ž 31. decembrom 1929. Rešenja po novem zakonu pa ne dobim in vse moje urgence so bile do sedaj brezuspešne. Pri1 nadpregledu sem bil dne 9. maja 1930 in mi je nad-pregledna komisija priznala 100% z dodatkom. 'Invalidsko sodišče Dravske Divizijske Oblasti v Ljubljani starih mojih inv. dokumentov menda ne prizna ali pa so se zgubili. Priče, ki so bile takrat poleg mene. ko sem bil ranjen, ne morem dobiti, ker so po večini pomrle. Končno pa se danes po 17 letih tudi sam ne morem več spominjati natančno kolegov, ki so bili ob priliki ranitve z menoj skupaj. Matičnega izpiska pa menda tudi invalidsko sodišče ne more dobiti in se sedaj sploh odpira vprašanje, ako sploh morem računati na ugodno rešitev moje zadeve? Bom li svoje pravice do pokojnine kot 100% invalid z dodatkom zgubil? Se nanaša invalidski zakon od 4. jul. 1929, § 4, ki pravi, da je treba ugotoviti, je bil invalid ranjen itd., tudi na invalide I. kategorije, t. j. 100% z dodatkom? Brezdvomno ta člen misli samo invalide, kojih pohaba je dvomljivega značaja, nikakor pa ne težkih invalidov 100% z dodatkom. Pač ni verjetno, da bi bil človek na svetu, ki bi mislil, da si je vojak sam odstrelil obe nogi? Invalidsko sodišče'mi'jb na eno izmed obilih urgenc sporočilo, da ima po invalidskem ’zäkonuy člen 4 ugotoviti, da li sem bil res ranjen in da dokler tega ne ugotovi, ne more izdati rešenja. Dobro, kaj pa je potem z mojo zadevo, ako ne morem danes po 17 letih dobiti priče na razpolago, kar bi po tolikih letih res ne bilo nič Čudnega in moji tozadevni dokumenti so se pa zgubili? Poznam dosti invalidov, ki so dobili večje ali manjše poškodbe vsled ozeblosti. Kaj pa je s temi potem? Zgube li ti vse pravice do pokojnine, ker zakon v tem pogledu nič ne omenja in le prizna invalide, ki so bili ranjeni.«
Janko Stana 1. r.
Odgovor: Iz prednavedene obrazložitve je sklepati, da je slučaj dvomljiv, ker ni dokaza, na kak način ste izgubili nogi. Po § 114 novega invalidskega zakona mora invalidsko sodišče uradno poizvedeti glede nezadostnih dokazov. Taka poizvedovanja pa se vrše na različnih straneh in celo iz starih avstrijskih arhivov v inozemstvu. Seveda trajajo dolgo in se rešitve toliko zavlečejo.
Ako ste poprej svojo poškodbo s pričami že dokazali, se po tem paragrafu v slučaju, da ni bilo mogoče dobiti drugih dokazov, obdrži kot dokaz izpoved prič.
Ker omenjate, da sploh prič več ne poznate, jih mogoče tudi poprej niste nikdar navedli. V tem slučaju morate pač imeti, ali pa ste imeli pismene dokaze, kje in kako ste bili poškodovani, drugače je zelo dvomljivo, da boste po tem inv. zakonu priznani. V tem oziru ni za nobeno kategorijo invalidov izjeme. Dokumenti, ki ste jih po prevratu predložili, se gotovo niso izgubili in leže v vašem aktu, toda mogoče so nezadostni, ako ne dokažejo, kje in kdaj ste bili ranjeni (poškodovani). Na verjetnost samo po sebi pa ne dado nič. Izgubiti obe nogi je mogoče tudi na^drug način, na1 primer oä koltne jetike, ki je starega izvora? Ozeblost se priznava, ker je poškodba. Za svoje dokaze se bo treba najbrž bolje pobrigati.
Vojni invalid M. V. iz Št. Ruperta, član organizacije v Celju, prosim odgovora na sledeče vprašanje: Bil sem pri nadpregledu dne 14. julija 1930, poprej sem bil 40% ni, sedaj pa sem 50% ni invalid. Dobil nisem nikakega rešenja od Invalidskega suda iz Ljubljane in Višega inv.1 suda iz Beograda. Invalidnino dobivam redno. Kaj naj storim?
Odgovor:	Počakati je treba
rešitve. Invalidski sud rešuje po tekočih številkah, kakor so akti tamkaj vpisani, Izjem ne delajo, kvečjemu ako kdo s posebno vlogo dokaže vzroke za nujnost. Nekaterih predmetov pa tudi ne morejo takoj rešiti, ker morajo pozve-doVati, kakor smo že pojasnili med današnjimi vprašanji pri tov. Stani. Ker ste dobili povišane procente, boste pač dobili invalidnino za čas od dneva pregleda naprej, po pripadajoči novi stopnji.
Več vprašanj stavljajo invalidi, kaj naj store, ako se jim znižajo davki. S spremembo davčnega zakona je namreč zemljarina v obče znižana za 2%,.
Odgovor: V takih,slučajih, kjer se pokaže davek 120 Din ali manj, naj dotični vlože na Invalidsko Sodišče Dravske divizijske oblasti predloge za ponovno sojenje, na podlagi novih dokazov. —- Kot novi dokazi naj služijo davčna potrdila, ki jih je treba izposlovati od davčnih uprav in jih predložiti k predlogom za ponovno sojenje.
Vprašanja in odgovori
mi odgovorite potom sledeče vpra-
Parastos
V	proslavo spomina padlih in umrlih borcev in članov, priredita kot običajno Udruž. vojnih invalidov Oblastni odbor v Ljubljani in Zveza bojevnikov v Ljubljani, žalni dan 2. novembra 1931.
Zjutraj ob 9. uri bo v frančiškanski cerkvi v Ljubljani parastos ali žalna maša, katero darujejo gg. bivši vojni kurati.
V	cerkvi bo postavljen katafalk, ob katerem bo po maši slovesni libera.
Vabljeni so zastopniki vojaških in civilnih oblasti, vse članstvo obeh gori omenjenih organizacij in drugo občinstvo.
Pričakujemo od invalidov in vdov, da Pokažejo svojo pieteto do preminulih.	m f
Naše gibanje
Preselitev tajništva oblastnega od-
bora v Ljubljani in Upravništva »Vojnega invalida«. Tajništvo "ih upravništvo sta imela v pritličju' šentpeterske vojašnice sobo št. 10, ki nikakor ni ustrezala poslovanju, ker ni bila na pripravnem prostoru in preveč oddaljena od klavnega vhoda. Posrečilo se nam je dobiti drugo sobo poleg sejne in blagajniške sobe, kjer je tudi zadruga Vzajemna pomoč v I. nadstropju.
Tako ima sedaj Oblastni odbor se-aj svoje poslovne lokale skupaj v I. nadstropju. Iz glavnega vhoda se gre
takoj desno po stopnjicah, potem pa takoj levo v prvo in drugo sobo.
Naknadno pojasnilo k prošnjam za odkupnino. V zadnji naši številki smo obširno pojasnili, kako je treba postopati v slučaju, kdor vlaga prošnjo za odkupnino invalidnine. Dodatno k do-tičnemu pojasnilu smo ugotovili sledeče :
Ker pravi čl. 81 inv. zakona, da je treba k prošnji priložiti tudi izvid zdravniške komisije, smo zadnjič izjavili, da je bil pri nas doslej vedno običaj, da je šele komisija za odkup iz ministrstva vrnila vlogo z nalogom za pregled, ker na prošnje posameznikov za pregled se vojni okrugi ne ozirajo. Sedaj pa nam je Kraljevska banska uprava dravske banovine izjavila, da naj prosilci po udruženju raje pošiljajo kompletne prošnje za odkupnino, to je z vsemi drugimi potrebnimi prilogami, ki jih navaja Čl. 81 inv. zakona preko Kraljeve banske uprave, da bo ona predlagala Vojnim okrugom pregled in priključitev tozadevnih izvidov.
Na to opozarjamo posebno Krajevne odbore.
Krajevni odbor v Ljubljani obvešča svoje članstvo, ki ni poravnalo članarine in lista, da, bp v kratkem razposlal na vse dotične posebne opomine, katerim bodo priložene tudi položnice. Vsak naj se odzove, da bo svoje obveznosti poravnal, sicer ostane izbrisan in se ga naknadno pod pretvezo, kadar bo podporna akcija, ali bo potreboval zaščite, ne bp sprejemalo. Če ne zmore naen-
krat, naj se opraviči in se mu rade volje dopusti malenkostne obroke po par dinarjev, ki jih lahko vsak pogreši.
: Mnogo elanov izjavlja, cla_ bit poravnali* ako bi, ne bilo. treba hodfti daleč, v pisarno, za kar. da;mirtiajo čaša. Sedaj naj pokažejo, ako je njihova trditev resnična!
Likvidacija Krajevne organizacije v Domžalah. Ker tamošnja 'organizacija že nekaj časa ni delovala in se članstvo ni dovolj brigalo, je Oblastni odbor sklical dne 11. oktobra t. 1, izredni občni zbor. Udeležba tudi na občnem zboru ni bila zadostna, zato je moral delegat tov. Zore napraviti likvidacijo, ki so jo sklenili navzoči. Premoženje in knjige irria Oblastni odbor, člani pa naj se po-služijo bližnjih organizacij v Ljubljani, Kamniku in Moravčah. Članske knjižice naj se, prepišejo na dotične organizacije.
Krajevni odbor v Ormožu opozarja vse svoje člane in članice, da naj v najkrajšein času poravnajo zaostalo članarino in naročnino. Ako se ne bodo odzvali, bomo terjali pač še vsakega posameznika. Ako še ne bodo plačali, bo treba organizacijo razpustit], potem pa ne vemo, kam bomo hodili, kadar bo komu treba pomoči in intervencije. — Zato naj vsak sam pokaže svojo voljo.
Ptuj. Lorber Jakob iz Stoprce št. 50, občina ‘Stoprce, srez Šmarje pri Jelšah prosi one tovariše-bojevnike, ki so služili pri 13. maršbataljonu 87. pešpolka in šo bili z njim na Krasu, ako se even-tuelnb spominjajo, da je on padel tam v neko jamo in se tako poškodoval, da je postal vsled tega invalid, naj mu naznanijo svoje naslove, ker se on ne spominja 13 let po vojni na nikogar več. Lorber je reduciran po sedanjem invalidskem zakonu, priziv mu je tudi zavrnjen. Sedaj bi rad vložil prošnjo za ponovno sojenje in zato potrebuje nove dokaze, odnosno priče, ki bi pod prisego dokazale, da je res padel v jaipp in, se tako poškodoval, da ima sedaj desno nogo krajšo ih suho. Tovariši, ki ste pripravljeni pomagati, javite mu svoje naslove in to takoj!
Ptuj. Po železniške legitimacije naj pridejo takoj: Šel Josip, Jurovci; Malek Janez, Hlaponci; Pihler Ignac, Sp. Ve-lovlak; Kranjc Andrej, Sp. Breg pri Ptuju in' Petrovič And. iz Paradiža 119.
Prevalje. Krajevni odbor opominja vse one člane in članice, kateri še do danes niso’ poravnali članarine in naročnine za list »Vojni invalid«, da to takoj store. Poslužijo naj se čekovnih položnic, sprejetih v mesecu marcu t. 1. Kdor nima položnice, lahko plača članarino pri tajniku Grešovniku na sre-skem načelstvu v Prevaljah, kjer ga vsak lahko najde, ali pa vsak pri svojem krajevnem poverjeniku. Kdor do konca tega leta članarine ne bi poravnal, ga bo Krajevni odbor primoran črtati, za kar naj trpi posledice. Pomisli naj vsak, da so začela prihajati rešenja od invalidskega sodišča. Treba je mnogo pritožb; nihče se ne bo zavzemal za vas drugi, kot Krajevni odbor, kateri vam daje direktive za pritožbe. Takrat hodijo prosit pomoči, kaj naj store, ker se'jim je zgodila krivica, in se vendar spomnijo, da je treba združitve, ker v slogi je moč, brez katere se ne da ničesar doseči.
Opozarja se vse one člane in članice, kateri lista »Vojni invalid« ne marajo plačati, da istega vsaj vrnejo, ker vsak razume, da list brezplačno ne more izhajati. Kje naj Krajevni odbor vzame sredstva za list?
Opominjajo se vsi oni vojni invalidi, kateri so bili reducirani in so organizacijo zapustili, da zopet pristopijo, ker tudi isti Udruženje potrebujejo.
11 Odbor.
Za prostost poštnine pošiljk Udruženja.
Letošnji oblastni občni zbor je sprejel to vprašanje v resolucijo. Še posebej je naročil Oblaštneniu odboru vpeljati ponovno intervencijo v tem smislu. To, vprašahje je bilo že večkrat na dnevnem redu in je naše Udruženje, pa tudi sam Oblastni odbor vložil že več vlog. Prvotno sb sploh odklanjali, potem so obvestili, da izide nov zakon o poštnih ^pristojbinah, kateri pa bo še sedanje prostosti precej ukinil.
Po naročilu zadnjega občnega zbora pa je Oblastni odbor napravih le zopet intervencijo.
G. komisar pri Središnem odboru je predložil naše predloge v tem oziru Mi- j nistrstvu saobračaja.
O tem nas je dne 9. oktobra t, 1. ob-- vestil s pripombo, da je že sam iz lastne inicijative že dne 26. avgusta t. 1. predla^h temp ministrstvu, da se Udruženje vojnih invalidov oprosti poštnine.
{	Oj rešitvi", nasj tg) < še pravoča&no ob-
■ vestil.
Invalidska tombola.
Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru je priredil v nedeljo dne 4. oktobra t. 1. ob 14, uri javno dobrodelno tombolo na Trgu Svobode v Mariboru, katera je potekla ob lepem jesenskem vremenu prav zadovoljivo'.
Udeležniki so imeli veliko zanimanje, srečni prejemniki dobitkov pa so bili zelo zadovoljni. Že ob 13. uri se je pričelo zbirati občinstvo in kmalu je bil Trg Svobode poln množice. Vse je z napetostjo pričakovalo prve številke. Kmalu so se začeli kazati prvi dobitki in naposled tombole. Prvo tombolo kompletno opravo za spalnico je zadel Grizold Ivan, delavec v Mariboru, stanujoč v Novi vasi 16. Z njegovo boljšo polovico sta modernizirala doma stanovanje. Drugo tombolo, šivalni stroj, ima gospa Kliček, žena mesarja v Mariboru na Aleksandrovi cesti 83 in sicer ji je-prišel popolnoma prav za družino, tretjo tombolo, moško kolo je zadel dijak Antonič Josip iz Betnavske ceste 18. Žareč od veselja ga je takoj zasedel in se odpeljal. Četrta tombola, kuhinjska oprema je pripadla Kajzerju Leopoldu, brezposelnemu krojaču iz Studencev, Radvanjska cesta, ki je doma zamenjal staro ropotijo z noivo. Peto tombolo, otomano, je zadela dijakinja Stojnšek Greti iz Smetanove ulice 50. Preplašena skoro ni hotela verjeti resnici, da si bo lahko na njem odpočila živce. Šesto tombolo, fantovsko kolo, je odpeljal Tržan Franc, kovač v Studencih, Sokolska ulica 94, sedmo tombolo, klaftro drv, je naložila Rajšp Elizabeta, iz Studencev, Ciril Metodova ul. 15. Kot nalašč ji je bilo ustreženo, ker je bila brez drv in sredstev, družina pa je velika. Osmo tombolo, voz premoga, je odpeljal Kajzer Jakob, stanujoč v Pekrah 13, ki je bil ves srečen, da ne bo družine zeblo.
Kakor je razvidno, so prejemalci revnega stanu, zato je tombola tudi v socijalnem oziru napravila dobro tako vojnim žrtvam, kakor obdarovancem.
Moramo pa se najiskrenejše zahvaliti vsiem dobrotnikom, Udeležencem in celi javnosti, ki je podpirala našo akcijo v prid vojnih trpinov in žrtev.
Posebna srčna zahvala pa gre vsem tvrdkam in sicer tovarnam, trgovcem, obrtnikom in ostalim dobrotnikom za prostovoljne prispevke v blagu in denarju, ker so v glavnem omogočili to dobrodelno prireditev, katere dobiček se bo uporabil v prvi vrsti ža podpore in božičnico najrevnejšim članom.
Krajevni odbor prosi vedno enake naklonjenosti, kadar bo trkal na usmiljena srca za pomoč najrevnejšim med revnimi.
Ljudska samopomoč je ustanovila zopet nove oddelke, v katere se do preklica sprejemajo tudi nad 50 let stare osebe. Ker je omenjeno društvo jako koristno in je dobilo pomoč že mnogo rodbin po smrti svojcev, se priporoča našim članom, da pristopijo k tej koristni organizaciji. Priglase sprejema Stanko Tomc, Ljubljana, Šentpe-terska vojašnica, soba 10.
Premog. Krajevni odbor v Ljubljani deli te dni premog po nizki ceni za ljubijariske Člane in članice, ker je iz ubožne akcije mestnega načelstva^ Prispela pa je šele prva pošiljatev in bo sledila še druga. O nadaljni delitvi bo članstvo obveščeno potom dnevnikov.
LEVANTE
mednerođns spedieüska družba z omejer o zavezo
! LJÜ11LJM1N1A
T h—u	-IX* Ki 'Ji ' >4 H V •
Kolodvorska udea št. 30
se priporoma csnj SrvaHdcm, obrtnikom >n trgovcem, ki dobivajo kako blago li inosemsiva, ia posredovanja. SpedicHo	Mnjenje lit.c.
Izvršuje naročila hitro, točno ,	in poceni.

Izredni občni zbor Krajevne organizacije v Ljubljani
Ker sta predsednik tov. dr. Rape in podpredsednik tov. Gregorin vsled službenega zadržka morala odložiti svoji funkciji, ni bilo več mogoče sestaviti zadostnega Krajevnega odbora. Zato se je moral sklicati izredni občni zbor za 11. oktober 1931.
Ob precejšnji udeležbi je otvoril zborovanje predsednik nadzor, odbora, tov. Mlekuž.
Navzoči so najprvo pozdravili našega Najvišjega zaščitnika Nj. Velič. kralja, na to pa je tov. Mlekuž pojasnil vzrok sklicanja ter delovanje, ki je bilo pod zadnjim odborom intenzivno.
Odbor se je v polni meri zavedal dolžnosti pomaganja in je tudi materi-jelno napredoval, toda vseeno je mnogo nezadovoljnežev in bodo pač vedno, ker jih napravljajo razmere današnjega invalidskega stanja.
Tajnik tov. Beline je prečital detajlno poročilo in začela se je debata.
Tov. Mirtič je vprašal, zakaj se je članstvo zmanjšalo in tov. Mlekuž je pojasnjeval, kako jih je bilo treba brisati radi dolga na članarini ter listu, za kar je moral odbor založiti okoli 5000 dinarjev.
Proti temu je ugovarjal tov. Žlender češ, da je treba upoštevati preveliko revščino; zato se ne sme članstva kar brisati, pač pa ga vsaj opominjati.
Tov. Mlekuž mu je citiral pravila in konstatiral, da so ravno reveži najbolj točni.
Kljub temu se je tov. Žlender pritoževal, zakaj se jih ravno pred občnim zborom briše in je dobil odgovor, da e pač logično, da se mora takrat spraviti stanje v red.
Tov. Kozinc in Jesih sta izjavljala, da se naša organizacija premalo briga, da bi izposlovala odločne članke o našem vprašanju v dnevne liste. Dobila sta pojasnilo, da je to vedno naša želja, vendar pa so težkoče, ker nas javnost noče vpoštevati in raje ne sliši o nas. —
Tov. Žlender je očital, da se odborniki kar naveličajo in odstranijo in je primerjal, kako je odbor, v katerem je bil tudi on, svoj čas deloval. — Temu mnenju se je pridruževal tudi tov. Drmaša.
Tov. Mlekuž jih je pozval k redu, da se osebnih očitanj ne poslužujeta in je poudarjal, da se pač k prostovoljnemu žrtvovanju ne more nikogar siliti.
Govornika sta priznala, da je tov. Rape veliko storil, baš radi tega pa, zakaj je odstopil ravno pred božičnimi in drugimi akcijami?
Nato je tudi tov. Gregorin pojasnil svoj odstop, ker je sedaj zaposlen v Škofji Loki ter ne more biti tu in tam.
O tajniškem delovanju drugače ni bilo kritike, zato je bilo soglasno sprejeto.
Tov. Pintarič je prečital blagajniško poročilo po postavkah.
K temu ni bilo dolge debate, le zahtevali so pojasnila glede plačevanja članarine ter Vojnega invalida, da se založna vsota čim prej izterja in nadoknadi ono, kar je moral sedanji odbor plačati za prejšnjega, ki še nima abso-lutorija.
Tov. Sattler ugovarja, da bi se kaj poravnalo od prejšnjega dolga, tovariša Mlekuž in Preša pa navedeta slučaje.
Oglasil se je delegat tov. Benedik, ki je pojasnil, da teče o tem še pravda, nato pa obrazloži še invalidski položaj, kako nas zadržujejo prevedbe, zadeva redukcija, koliko smo se prizadevali v našem vprašanju za obvestilo javnosti in merodajnih oseb itd.
Zadnje vesti nas navdajajo v upanju za ponovno revizijo invalidskega vprašanja, ker se že zbira material.
V imenu nadzornega odbora je podal izjavo tov. Mlekuž, na kar je dobil odbor absolutorij s pohvalo.
Pred volitvami so bile oddane tri kandidatne liste, vendar pa so bili na dveh nekateri odborniki, ki še od prej niso razrešeni. Zato je bil imenovan kandidacijski odsek, da je iz vseh treh list izbral odbornike.
Tako sestavljena skupna lista je bila soglasno sprejeta in sicer predsednik tov. Mlekuž, odbor tov.: Pintarič, Preša, Kozinc, Trebušak; v nadzorni odbor pa tov. Drmaša in drugi.
Z apelom, da naj se izposluje večje zanimanje v javnosti in po časopisih za invalidsko vprašanje, je bil nato občni zbor zaključen.
Kretschmer učenjak, o čigar delih, kakor »Telesna zgradba in značaj« ter »Genijalni ljudje« govori danes ves svet.
Profesor Kretschmer razlikuje predvsem med dvema vrstama doživljajev, ki so lahko zunanji ali notranji. Zanimivo je, da zunanji doživljaji redko-* kdaj pretresajo kakega človeka tako, da bi ga spremenili kot osebnost ali da bi ostavili v njem trajno sled. Človek razmeroma kmalu pozabi na pr. na doživljaje kakšne strahotne naravne katastrofe, da ji je le ušel. Za silovitimi potresi, katastrofami na parnikih, železnicah ali letalih, za doživetjem kakšne vojne, kakršna je bila svetovna, v kateri je bil morda celo ranjen, mu čez kratek čas ne ostane drugo, nego obledel spomin.
Veliko težji so primeri »notranjega doživetja«, ki prečestokrat spremenijo vsega človeka, mu pišejo nadaljnjo usodo in ostavijo v njem neredko neozdravljive nevroze. Posebno doživetje nesrečne ljubezni je tu odločilno na človekovo življenje. Običajno je, da se tudi drugo in tretje ljubezensko raz-
merje zaključi, čeravno ne nesrečno, vsaj brez pozitivnega uspeha, če je propadlo prvo. Tu učinkuje ovirajoče še vedno doživetje tega prvega in to je že pol nevroze. Zakrknjenost vase, izguba duševnega ravnotežja in samomori pa spadajo kot posledica že med polne nevroze. Tudi razni manjvredni kompleksi, kakor preobčutljivost, zasledovalna manija, kverulantstvo, spadajo med nevroze, ki imajo svoj izvor v silovitih duševnih pretresih. Velik pretres Zagrabi vso osebnost in nevroze, ki se razvijejo iz tega, se stopnjujejo često tako, da se lastna osebnost izbriše. Čas in najdba kakršnegakoli novega živ-Ijenskega smotra lahko tu pomagata, da se človek polagoma spet uravnovesi. Moderna duševna medicina pa ima svoje posebne metode, ki vedejo običajno hitreje do ozdravljenja in tu je omeniti poleg drugih metode ustanovitelja psihoanalitične šole, dunajskega učenjaka prof. Freuda, ki ga tudi Kretschmer časti kot velikega mojstra, dasi se v mnogočem ne strinja z njegovimi nauki.
OKROŽNICA ZA LIST »VOJNI INVALID«.
Oblastni odbor je na podlagi sklepa delegatske ankete z dne 27. sept. t. 1. pozval vse Krajevne odbore, da poravnajo do 30. oktobra t. 1. vso dolžno naročnino za list »Vojni invalid«, ki je izkazana v našem obračunu z dne 10. septembra 1931, št. 2132.
Krajevni odbor, kateri ne bo poravnal do tega časa, ga Oblastni odbor ne bo smel vpoštevati pri razdelitvi letošnjega kredita za podpore članom.
Krajevni odbori, ki ne bodo deležni podpor iz kredita Oblastnega^ odbora, naj posledice sami sebi pripišejo. Poravnati je treba vse dolžne naročnine tudi iz prejšnjih let.
Ta okrožnica je bila poslana odborom že začetkom meseca. Objavljamo pa jo tudi v vednost članstvu, ker tangira v prvi vrsti njega.
Raznoterosti.
UMETNA KRI.
Misel, kako bi se dalo pomagati bolnikom. ki so izgubili mnogo krvi, z vbrizgovanjem sveže krvi drugega človeka. ni nova; vendar pa vbrizgavanje tuje krvi v človeško telo ni tako priprosta stvar. Tuja kri mora biti ne samo popolnoma zdrava, ampak mora biti bolnikovi krvi tudi sorodna; dolgoletne preiskave so namreč dognale, da obstoje 4 glavne vrste krvi in okoli 30 »pod-vrst«. Velike bolnišnice imajo sicer zapisanih precej naslovov ljudi, ki so pripravljeni dajati svojo kri (navadno proti primerni odškodnini), toda v sili ni vedno lahko najti primernega človeka. Zdrav človek odda lahko brez škode vsakih pet tednov po pol litra krvi, več pa ne more.
Ameriški zdravnik dr. Summers pa poroča v nekem ameriškem zdravniškem listu o novi metodi, kako se da kri nadomestiti s sokom neke rastline, ki raste v Indokini. Dr. Summers je na
svojem potovanju po tej deželi opazil, da vbrizgavajo domačini ranjencem1 in bolnikom sok, ki ga daje na poseben način pripravljena rastlina, ki spada v vrsto lijan. Dr. Summers je opazoval učinke tega zdravljenja in se je kar čudil. Začel je sam delati poskuse na živalih in se je prepričal, da ima tisti sok res kar čudodelno moč.
Svoje poskuse je delal najprej na prašiču, ki mu je odvzel v treh tednih polagoma toliko krvi, da se je žival že bližala svojemu koncu. Ko pa je živali vbrizgnil zgoraj omenjeni rastlinski sok, se je prešič v nekaj urah tako popravil, da je tekal in jedel, kakor da se mu ni nič zgodilo. Popolnoma opomogel si je tudi neki konj, ki 'si je pri dirki zlomil nogo in izgubil mnogo krvi. Konju so vbrizgnil dr. Summersov rastlinski sok in konj je kmalu zopet bil poraben.
V	bolnišnico, ki jo vodi dr. Summers, so pripeljali tri ženske, ki so obolele na raku. Pomagala bi bila samo operacija, toda zaradi oslabelosti si jih niso upali operirati. Dr. Summers jim je vbrizgnil svoj rastlinski sok in vse tri ženske so se nenavadno hitro tako okrepile, da so nevarno in težko operacijo srečno prestale.
V	neki beznici so pa lopovi nevarno ranili nekega trgovca. Prebodli so mu z nožem leva pljuča in kos srca. Moža so takoj obvezali in prepeljali v bolnico, a kljub takojšnji pomoči je izgubil silno mnogo krvi. V bolnišnici so mu rano takoj zaprli, da se kri ni mogla več odtekati, potem pa so mu vbrizgnili rastlinski sok. Učinek je bil takoj viden; možu se je vrnila zavest takoj in v nekaj tednih je bil popolnoma zdrav.
Tako pripovedujejo — amerikanski listi.
KAKO NASTAJAJO NEVROZE?
Na berlinskem vseučilišču je imel prof. Ernst Kretschmer zelo zanimivo predavanje o učinkih doživljajev na človeško duševnost. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano, saj je profesor
Novo posolilo
Finančni minister dr. Djordje Djurič je podpisal v Parizu pogodbo o kreditu v znesku 300 milijonov francoskih frankov. Kredit je državi že na razpolago pri Narodni banki.
Posojilo v tem znesku tvori izpopolnitev finančnega načrta, ki je bil sestavljen za popolno ureditev naših državnih financ. Na podlagi tega načrta je bil znižan proračun izdatkov za približno eno milijardo dinarjev, državni dohodki pa povečani za kakih 300,000.000 dinarjev.
S temi ukrepi, izvršenimi v prejšnjih mesecih, je bil državni proračun ponovno uravnovešen. Prvotni proračun se je moral izpremeniti zaradi dogodkov v svetovnem in v domačem gospodarstvu.
Že s temi ukrepi se je naša država uvrstila med one države, ki v današnjih razmerah lahko ohranijo ravnovesje med svojimi dohodki in izdatki. Naš napor, ki smo ga v tem pogledu storili, je bil od kompetentnih finančnih čini-
teljev v inozemstvu pravilno ocenjen.
*
Novo posojilo, ki ga je zaključil finančni minister dr. Djurič v Parizu, pomeni za Jugoslavijo1 velik finančen, političen kakor tudi moralen uspeh. S tem posojilom so predvsem uspešno zaključeni napori kraljevske vlade, da se zopet vzpostavi trden red v naših financah, ki so doživele v zadnjih mesecih letošnjega proračunskega leta več močnih udarcev. Kakor povsod po svetu so se tudi pri nas, posebno letos, močno čutile posledice sedanje splošne svetovne depresije in vesoljnega gospodarskega zastoja. K temu se je pridružil še znani Hooverjev načrt o moratoriju za Nemčijo, vsled katerega so preko noči izostale dajatve od vojnih reparacij, ki so bile nad vse važna postavka med dohodki našega proračuna. Vsled tega je pomenil Hooverjev moratorij za naše finance posebno hud udarec.
Ti dogodki so pogubno vplivali na državne finance tudi najbogatejših držav. Znani so pretresljaji, ki jih doživlja v tem hipu Anglija. Pa tudi vse druge evropske države so bile prisiljene podvzemati izredne ukrepe finančne in gospodarske narave, da se rešijo od propasti.
More se trditi, da so bili pretresljaji, ki so zadeli našo državo kot posledica teh splošnih kritičnih razmer, razmeroma mnogo manjši nego po drugih državah. Za to se imamo zahvaliti v prvi vrsti pravočasnim dalekovidnim ukrepom kraljevske vlade, ki so bili tudi pri nas kakor drugod (Anglija, Italija. Avstrija, Madžarska itd.) neodklonljiva državna in socijalna potreba.
Odločna ter strokovnjaški preračunana volja, da se kriza uspešno prebrede in odvrne vsaka nevarnost katastrofe, je vodila pri tem vlado in usmerjala njen čut odgovornosti nap ram interesom celote. In ta smotrena akcija jugoslovanske vlade je bila v inozemstvu povsem pravilno ocenjena v tem pomenu besede, da je to inozemstvo spremljalo naše napore za rešitev krize s popolnim priznanjem in zaupanjem. Dokaz o tem je novo posojilo, ki ga je dovolil mednarodni denarni trg Jugoslaviji in s katerim bo naš državni proračun popolnoma uravnovešen.
S tem pa bo uspešno rešeno prva med težavnimi nalogami, pred katere postavlja sedanja splošna kriza vlade vseh držav sveta, vštevši najbogatejše. Ravnoteža državnega proračuna je ona neobhodna podlaga, brez katere se ne morejo začeti nobene druge akcije in tem manj se more misliti na uspešno reševanje drugih važnih vprašanj. Ravnoteža proračuna je tudi predpogoj za utrditev medsebojnega zaupanja, v čemer leži že nad polovico rešitve vseh težkoč.
Naša vlada je rešila z uravnoveše-njem omajanega drž. proračuna eno svojih najtežjih nalog in zato je njen uspeh obenem tudi velik političen in moralen uspeh, ki ga bo z največjim zadovoljstvom priznal in pozdravil ves naš narod.
Praktični nasveti za lesen
Ljudje prav malo upoštevajo različen značaj letnih časov in se ne zavedajo dovolj, da je treba živeti na spomlad in na poletje drugače kakor na jesen in na zimo. Poleti potrebuje človek čisto drugačno hrano in obleko kakor pozimi večina ljudi pa živi kar vedno enako. Posledice vedno enakega življenja brez ozira na letne čase so pa jako neprijetne za zdravje.
Kakor hitro postaja vreme hladnejše, moramo paziti na to, da je telo vedno dobro toplo. Primerno telesno toploto pa dobimo s primerno hrano in z boljšim in pospešenim obtokom krvi. Posebno moramo paziti, da so noge vedno dovolj tople.
Imeti moramo torej toplo obleko, krepkejšo in izdatnejšo hrano in dovolj telesnega gibanja.
Nekateri ljudje se hvalijo s tem, da jih nič ne zebe in nosijo še pozno v jesen lahko poletno obleko. To je popolnoma napačno. Posebno ob meglenem vremenu naj obleče vsak, kdor more, toplo volneno spodnjo obleko. Tudi hoditi okrog v premočeni obleki je slabo; mokro obleko sleci pri prvi priliki, posebno nogavice. Starši, ki pazijo na to pri otrokih, in jih zgodaj navadijo na preoblečenje, si prihranijo mnogo skrbi.
Toploto nam dajeta v telesu v prvi vrsti mesna in mastna hrana. Jeseni in pozimi je taka hrana potrebna in boljša od zgolj rastlinske. Zelo naglo se ogreješ, če zavžiješ zjutraj čašo kave ali kakaoa, dopoldne skodelico čiste juhe, opoldne zakuhano juho, zvečer pa nekaj čaja.
MEH ZA SMEH.
Katehet: »N01, zakaj je bilo Adamu lepo v raju?«
Dijak: »Zato, ker ni imel tašče, dasi je bil oženjen.«
*
Gospodična (ogleduje razstavo kubističnih slikarjev); »Ta Kuba mora biti strašna dežela.«
Izdala Udruženje vojnih taralidov. Odgovor
ni urednik: Fricko Juvan, Wolfova ul. 4. Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani. — Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman.