SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 4 OBAMA, SIMBOLI IN SLOVENIJA ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 19 de febrero - 19. februarja 2009 DR. ANDREJ FINK- N a tradicionalni, tokrat že 21. prireditvi v l j u -bljan-s k i Drami, s o bralke in bralci revije Jana za Slovenko leta 2008 izbrali 78-letno pesnico Nežo Maurer. Pred razglasitvijo pa sta nominiranke sprejela ljubljanski župan Zoran Jankoviž in predsednik Danilo Türk. Revija Jana je letos že ena-indvajsetič izbrala Slovenko leta med ženskami, ki so s svojo delavnostjo, prizadevnostjo, požrtvovalnostjo, domiselnostjo, ustvarjalnostjo in pogumom našo družbo obogatile Referendum o Hrvaški V zadnjih dneh prepih povezuje dve celini in za nase razmišljanje dve državi. Ena od teh so ZDA, kjer je 20. januarja prisegel novoizvoljeni predsednik Barack Obama. Ta dogodek je bil resnično enkraten. Pokrit je bil do potankosti tako v izvedbi kot medijsko. Sledil mu je lahko ves svet. Naslednji dan smo brali nastopni govor. Zdi se mi, da se imamo ob tem Slovenci iz državniškega vidika kaj naučiti, kljub temu da je med obema državama veliko razlik. Gotovo je bil zanimiv verski obred in posebej molitev očenaš, ki so ji spoštljivo sledili vsi navzoči najvišji politiki, za katere vemo, da niso ne vem kako globoko verni, toda obnašali so se, kot bi bili, ne iz hinavstva, temveč zato, da so s tem simbolno dali dogodku tudi globljo razsežnost. Iz predsednikovega govora nekaj misli: ,,Prihajam ponižno, zvest idealom naših prednikov, ki so se žrtvovali in delali do krvavih žuljev, da bi mi danes imeli boljše življenje. Zanje je bila država več kot pa samo seštevek posameznih ambicij. Ustanovitelji naše države so nam v izredno težkih časih dali listino, v kateri imamo zajamčeno pravno državo in človekove pravice. Spomnite se, da so se generacije pred nami zoperstavile fašizmu in komunizmu s trdnim prepričanjem. Izzivi pred nami so lahko novi, toda vrednote, od katerih je odvisen naš uspeh (trdo delo, poštenost, pogum, čista igra, tolerantnost, zvestoba in domoljubje), so starodavne. Čas od nas zahteva vrnitev k tem vrednotam. Moč našega upanja je zavest, da nas Bog kliče k oblikovanju še nejasne prihodnosti. Z božjo milostjo, ki bedi nad nami, ponesimo prihodnjim rodovom največji dar svobode. Bog vas blagoslovi! Bog blagoslovi ZDA!" Nisem aprioren pristaš novega predsednika in imam do njega tudi kakšen močan pridržek. Vendar, vsaka vlada mora simbolno skrbeti za gojitev tistih skupnih vrednot, na katerih temelji vsaka narodna in državna skupnost. Te pa so bile zelo poudarjene, in sicer s strani demokratskega, ne republikanskega predsednika. ZDA so mlad, morda šele zdaj enoten narod in 232 let stara država. Republika Slovenija je tisočpetstoletni narod s petstoletno kulturo, pa komaj nekaj let stara država. Svojo državnost utemeljujmo na dolgih in bogatih stoletjih naše zgodovine, vsaj od Karantanije sem, in ne na, milo rečeno, revnih desetletjih po letu 1941, kot to kratkovidno nekateri pri nas še vedno poskušajo. (Po D^^ž^^^) Slovenka leta je Neža Maurer Slovenija in Hrvaška tudi več kot 17 let od osamosvojitve še nista uspeli doseči dogovora o meji. Dolgoletna polemika pa se je zapletla zadnje mesece, v povezavi s hrvaškim postopkom vstopanja v Nato in v Evropsko Unijo. Tako so se preteklega 17. decembra, na sestanku s premierom Borutom Pahorjem, predsedniki parlamentarnih strank dogovorili, da bo vlada pripravila predlog slovenskega stališča o nadaljnji strategiji urejanja odprtih vprašanj med državama glede določitve meje in ga predložila v obravnavo in sprejem v DZ. Zaradi zadržkov Slovenije zaradi prejudiciranja meje Hrvaška 19. december ni napredovala v enajstih poglavjih v pogajanjih z EU. Hrvaška vlada je s posebno izjavo ponovila, da v dokumentih ne prejudicira meje in zavrnila slovenske zahteve, da v primeru reševanja vprašanja meje pred Meddržavnim sodiščem v Haagu ne bo uporabila teh dokumentov. Evropski komisar za širitev Olli Rehn je letos 21. januar v Ljubljani in nato 22. januarja v Zagrebu predstavil nekaj pobud, ki bi lahko vodile k rešitvi vprašanja meje. Ena naj bi bila mediacija oziroma skupina strokovnjakov, v kateri bi lahko bil Nobelo-vec Martti Ahtisaari. Slovenija je mediaciji načelno naklonjena. Okoli te točke so se zadnje tedne in te dni sukala mnoga dogajanja in izjave na obeh straneh. Prišlo je celo do pobude za referendum. Pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato, podprto s 5363 podpisi, sta v Državni vložila zbor Zavod 25. junija in Stranka slovenskega naroda (SSN). Državni zbor je sklenil, da bo o pobudi razpravlja to sredo 18. februarja. Podobno pobudo je dala tudi Slovenska ljudska stranka, ki je vložila dopolnilo besedilu Odbora DZ za zunanjo politiko. Vodja opozicije in predsednik SDS Janez Janša je napovedal, da bo njegova stranka na tem zasedanju podprla predlog Slovenske ljudske stranke. ,,Še raje bi videli, da bi prišli do usklajenega besedila, ki bi ga podprle vse parlamentarne stranke in ki bi zadovoljil tudi predlagatelje zahteve za referendum," je ob napovedi podpore dopolnilu SLS na novinarski konferenci pojasnil Janša. Pred 20 leti je bila v Ljubljani ustanovljena Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS), sedanja Slovenska demokratska stranka (SDS). Ob tem dogodku so te dni v Sloveniji poteka a razna srečanja in slavnosti. Ena izmed teh je bila okrogla miza, ki jo je organiziral Muzej novejše zgodovine Slovenije, kjer je več osebnosti podalo svoje poglede na ta zgodovinski dogodek. Komunistična oblast se je najbolj bala prav ustanovitve Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS), saj jo je bilo strah, da bi se ,,zunaj partijskega območja razvilo kakšno socialno gibanje", je na okrogli mizi dejal podpredsednik SDS in bivši minister za šolstvo Milan Zver. Poudaril, 20 letnica SDS da je bilo konec osemdesetih lažje ustanoviti Slovensko demokratično zvezo (SDZ), ki je bila zveza razumnikov, kot pa SDZS, ki je kot socialno gibanje ,,stopila na teren partije". Ob tem je podpredsednik SDS dejal, da se je v Sloveniji oblikovala desna socialdemokracija, na drugi strani pa smo ,,imeli ultra leve socialiste, ki so se razvili v socialdemokrate". V času sedanje globalne krize je po njegovem socialna ideja bolj prisotna in se ne pojavlja zgolj v socialdemokratskih strankah. Kot je pojasnil, socialdemokratska politična paradigma namreč ni vezana zgolj na socialdemokratske in socialistične stranke. Drug zanimiv pogled je podal član iniciativnega odbora SDZS Matjaž Šinkovec, ki je dejal, da se je „Slovenska kmečka zveza ustanovila bolj kot kmečki sindikat, Slovenska demokratična zveza (SDZ) je bilo gibanje za demokracijo, mi pa smo bili prvi, ki smo jasno povedali, da gre za politično stranko, čeprav besede stranka v svojem imenu nismo smeli imeti". Naš zgodovinski spomin, tako Šinkovec, je zelo slab. ,,Ni nobenega ponosa na dogodke izpred 20 let, ko smo gradili temelje te države," je še prepričan. SDZS je bila ustanovljena 16. februarja 1989 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, in je poleg SDZ predhodnica sedanje SDS. Skof Stres v Maribor z dejanji in poslanstvi, zaradi katerih jih spoštujemo in občudujemo. Letošnja nagrajenka je Neža Maurer, zvezda stalnica slovenske poezije. Tudi pri 78-ih letih njeno srce še vedno utripa v navdušenju, čeprav so jo zdravniki opozorili, da mora paziti nanj. Brez ljubezni si preprosto ne more predstavljati življenja, zato je pred izidom nova zbirka ljubezenskih pesmi. Slavistka, pesnica, pisateljica, novinarka, urednica in pedagoginja je odslej tudi Slovenka leta 2008, je zapisano v utemeljitvi njene nominacije. Kandidatke za Slovenko leta 2008 so bile še: Ana Cajnko, Živa Deu, Damjana Golavšek, Sara Isa-kovič, Barbara Jaki, Lučka Kajfež Bogataj, Sonja Merljak Zdovc, Desa Muck, Neža Maurer, Mateja Pintar, Miriam Praprotnik, Renata Salecl, Suzana Tratnik in Bernarda Trebušak. Papež Benedikt XVI. je celjskega škofa in podpredsednika SJo-venske škofovske konference (SŠK) Antona Stresa imenoval za nadškofa pomočnika mariborskemu nadškofu metropolitu Francu Krambergerju. Po navedbah SŠK si je mariborski nadškof Kramberger že ob začetku škofovske službe postavil tudi cilj, da bo pravočasno poskrbel za imenovanje naslednika. Vodstvo mariborske škofije je namreč 14. novembra 1980 prevzel v razmerah, ko je bil mariborski škofovski sedež po smrti škofa Maksimilijana Držečnika dlje časa nezaseden. Kramberger je zato papeža že pred časom prosil in mu predlagal imena kandidatov ter s tem začel postopek za imenovanje svojega naslednika. Postopek je vodil apostolski nuncij v Slovenji nadškof Santos Abril y Castello. S tem pa se bo tudi izpraznil škofijski sedež v Celju in se sprožil postopek za imenovanje novega celjskega škofa. Ne glede na to bo Stres celjsko škofijo kot upravitelj vodil do imenovanja novega celjskega škofa. V ponedeljek, 16. februarja je novoimenovani mariborski nadškof pomočnik prevzel svojo službo. Anton Stres se je rodil 15. decembra 1942 pod Donačko goro v nadžupniji Rogatec očetu Antonu in materi Kristini. 22. avgusta 1960 je vstopil v Misijonsko družbo (lazaristi). 1. oktobra 1974 je doktoriral iz teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani z disertacijo z naslovom Razvoj marksističnega pojmovanja religije v povojni Jugoslaviji. 30. novembra 1984 je doktoriral še iz filozofije na Institut Catholique de Paris. Kot profesor je na različnih mestih in stopnjah deloval na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je oktobra 1999 je prevzel službo dekana Teološke fakultete in jo opravljal do 1. septembra leta 2000. V Misijonski družbi je bil od leta 1988 do 1997 provincial-ni predstojnik jugoslovanske, pozneje pa slovenske province. Od leta 1985 naprej je predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK. Od leta 1997 vodi Komisijo SŠK za ureditev odnosov z državo, hkrati pa je v SŠK odgovoren za duhovno oskrbo v Slovenski vojski. Od leta 1995 do 1999 je bil podpredsednik Evropske konference komisij Pravičnost in mir. Napisal je 18 knjig in brošur ter več kot 300 znanstvenih in strokovnih razprav ter poljudnih člankov v različnih revijah in časopisih. Papež Janez Pavel II. ga je 13. maja 2000 imenoval za ptujskega naslovnega in mariborskega pomožnega škofa. V škofa je bil posvečen 24. junija 2000 v mariborski stolnici, za škofovsko geslo pa si je izbral stavek: ,,Vse zaradi evangelija". Ob ustanovitvi novih škofij v Cerkvi na Slovenskem ga je 7. aprila 2006 papež Benedikt XVI. imenoval za prvega škofa novoustanovljene škofije v Celju Stran 2 19. februarja 2009 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI OD NAŠEGA DOPISNIKA. V lanski knjižni beri založbe ZTC SAZU, v zbirki Migracije, je izstopala knjiga Buenas artes Kristine Toplak. Naslov je sad poigravanja kombinacije Buenos Aires — Bellas artes. Je pa tudi sad raziskave za doktorsko disertacijo, ki je razvidna iz podnaslova Ustvarjalnost Slovencev in njihovih potomcev v Buenos Airesu. Pri tem je treba upoštevati, da se osredotoči na ustvarjalce, ki so izšli iz povojne emigracije. Kristina Toplak je napisala predgovor knjigi, ,,ki jo nameravate le prelistati ali prebrati". Pisana je zanimivo, nič suhoparno, predvsem pa me je spodbujalo k branju priti do druge polovice, kjer je bilo res tisto, kar me je predvsem zanimalo. Zato priznam, da sem jo prebral, nisem je pa zmožen ovrednotiti, ker ne znam niti ne poznam preštudirane tematike. To je diplomska disertacija, ne pa učbenik ali poljudno branje o umetnosti. Torej prepuščam nalogo kakemu poznavalcu likovnosti in likovne zgodovine. V prvem delu je teoretiziranje o migraciji kot taki, upoštevajoč dosedanja dognanja raznih svetovnih avtorjev, v drugem pa se loti široke palete argentinske zgodovine. Nič novega ne napišem, če omenim, da bi argentinski Slovenec - zaradi boljšega znanja zgodovine in zaradi lastnih Buenas artes izkušenj - napisal kaj drugače, kot povzema Toplakova, pa tudi izbira citiranih avtorjev bi bila druga. Sicer pa mi je likovni razvoj v argentinski TONE MIZERIT kulturi bil povsem neznan in sem tu našel prve informacije. Zelo pa me je razveselil stavek na str. 51: „Slovenci v Argentini niso živeli izolirano od večinske družbe". Namreč marsikdo — ko omenja slovensko skupnost v Argentini - upora- blja besedo geto, ki je ne prenesem, ker predstavlja — vsaj meni — slabšalen pojem. Nato se tematika odvija okoli slovenske skupnosti, odnosa posameznikov do nje, do kulturnega dela v njej in izven nje, o vplivu raznih dejavnikov (n.pr. SKA) pri ustvarjanju in razvijanju likovnih sposobnosti. Končno se avtorica osredotoči na pet likovnih ustvarjalcev s posebnim pristopom: kot posameznike (predstavi jih brez priimka) predstavi njihove objektivne življenjske zgodbe, ki ji omogočijo sestavo umetnostnih svetov, v katere so bili ali so še vključeni: Ivana, Marjana, Andrejko, Adria-no in Fabiana. Zanimiv je za preučevalca slovenske skupnosti (in nje potomcev, ki se ne prištevajo k njej) odnos, ki ga ima vsak do slovenstva, slovenske zgodovine in slovenskega naroda. Lahko napišem, da nihče od njih ne spada v skupino „neobremenjenih" in to je tudi razvidno iz marsikaterega dela. Kaže pa tudi na kako so dojemali — predvsem pri Fabianu — prve informacije in kako so bile te podane, spoznane, razčlenjene in sestavljene v sklopu zavesti vsake osebnosti. Kdor jih ne pozna ali ne spozna iz napisanega, zve za njihove priimke iz slikovne priloge, ki dopolnjuje knjigo skupaj s povzetkoma v angleščini in španščini ter bogato bero virov in literature. GB Slovenščina v Italiji Na nižji srednji šoli z italijanskim učnim jezikom Rismondo v Trstu bodo v prihodnjem šolskem letu prvič v okviru rednega predmetnika nudili tudi možnost izbire pouka slovenščine kot drugega evropskega jezika. Vest je v sporočilu za javnost posredoval ravnatelj italijanskega večstopenjskega zavoda Iqbal Masih, pod okrilje katerega spada tudi šola Rismondo, Andrea Avon, ki poudarja, da se prvič na Tržaškem ponuja možnost študija slovenščine kot drugega evropskega jezika in torej vključitev tega jezika med redne učne predmete na kaki italijanski šoli. Ta korak je omogočilo sodelovanje šole Rismondo z dvema šolama s slovenskim učnim jezikom, ki delujeta v Trstu: Nižjo srednjo šolo Sv. Cirila in Metoda in Didaktičnim ravnateljstvom Sveti Ivan, v okviru katerega deluje več otroških vrtcev in osnovnih šol. Omenjene šole so pred časom oblikovale mrežo in začele izvajati projekt, katerega cilj je bil spoznavanje krajevne stvarnosti in teritorija predvsem z ozirom na slovensko prisotnost na območjih tržaških predmestnih krajev Sveti Ivan, Lonjer in Katinara. Poleg absolutne novosti, piše še v sporočilu za javnost, predstavlja vključitev slovenščine med redne učne predmete kake italijanske šole tudi korak, ki ima velik simbolni pomen, ki presega preprosto ugotavljanje funkcionalnosti pobude. Po mnenju italijanskega ravnatelja gre za prvi korak razvojnega procesa, ki bi se moral razširiti tudi na ostale krajevne šole in še posebej na liceje, za katere spremembe na področju italijanskega šolstva predvidevajo, da bodo imeli šest smeri, od katerih bo kar na štirih predviden pouk drugega evropskega jezika. Svetniški škof Gnidovec V počastitev 70. obletnice smrti skopsko-prizrenskega škofa in slovenskega svetniškega kandidata Janeza Frančiška Gnidovca je bila sveta maša, ki jo je daroval novomeški škof Andrej Glavan. Kongregacija za zadeve svetnikov je 15. decembra 1977 ljubljanskemu nadškofu Jožetu Pogačniku zaradi Gnidovčevih izrednih kreposti dovolila začetek škofijskega postopka, ki je bil zaključen leta 1984. Januarja 2005 se je v Ljubljani začel škofijski postopek o domnevni ozdravitvi na Gnidovčevo priprošnjo, ki je bil julija 2006 tudi zaključen. Prefekt Kongregacije za zadeve svetni-kovje 23. julija 2007 potrdil pravilnost izpeljanega postopka. Škof Janez F. Gnidovec se je rodil 29. septembra 1873 v Velikem Lipovcu v župniji Ajdovec. Študiral je klasično filologijo ter slovenski in nemški jezik na dunajski filozofski fakulteti, kjer je leta 1904 tudi diplomiral. Septembra 1905 je bil imenovan za prvega ravnatelja škofijske gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, decembra 1919 pa je vstopil v Misijonsko družbo lazaristov. Gnidovca je Papež Pij XI. oktobra 1924 imenoval za skopsko-prizrenskega škofa. Decembra 1924 je bil slovesno umeščen v Prizrenu na današnjem ozemlju Kosova, umrl pa je februarja 1939. Ob tem je zanimivo, da Enciklopedija Slovenije (Mladinska knjiga, 1989 - 15 knjig, iskali smo fotografijo, da bi članek ilustrirali) škofa Gnidovca sploh ne omenja. Pač preostanek starih časov, ko so Slovence delili na „vredne" in „nevredne". Umrl Vasilij Melik V Ljubljani je v noči na 28. januar v 89. letu starosti umrl zgodovinar in akademik Vasilij Melik, se je izvedela iz kroga zgodovinarjev. Glavno delo je posvetil slovenski zgodovini od začetkov narodnega gibanja 1768 do konca prve svetovne vojne 1918. O tem obdobju je tudi predaval, s svojim delom pa je segal tudi v starejši in poznejši čas. Melik je pisal o nastajanju slovenskih srednjeveških mest in o terminu civitas. Objavljal je podrobnejše študije o letu 1848 in o razvoju ustavnega življenja od šestdesetih let naprej, o strankah in politikih. Razpravljal je o agrarnih gibanjih v dvajsetih letih ter o razvoju ljubljanske univerze. Posebej so ga zanimale volitve v dunajski parlament, v deželne zbore in vodijne občine. Član Akademije je bil od leta 1993, najprej izredni, od leta 1997 pa še redni. Rodil se je 17. januarja 1921 v Ljubljani, kjer je diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti ter nato doktoriral iz zgodovinskih znanosti. Na filozofski fakulteti je vrsto let tudi poučeval. Trije tedni so pretekli, odkar smo se zadnjikrat srečali na tem mestu. Bil je zanimiv čas, ob vztrajni gospodarski krizi in razgibanim političnim delovanjem. Lahko pričakujemo, da bo leto, ki se odpira pred nami, zelo zanimivo. Dolg seznam. Svet se nahaja v krizi in Argentina ni izjema. Narava krize je sicer nekoliko drugačna, a posledice so iste: nižja potrošnja, izvoz je strmoglavil, padec proizvodnje, odpusti delavcev in uradnikov. Argentino dodatno prizadeva še ostra suša, ki udarja po poljedelstvu, ki je bil in je temelj domačega blagostanja. Imamo tudi klimatske katastrofe, kot v Tartagalu. Temu je treba dodati rastočo draginjo, ki jaha na povišicah tarif javnih storitev (plin nad 200%, elektrika, davki _). Kako torej da vladna statistika kaže samo 0,5% inflacije za mesec januar? Pač čudež uradnih matematikov. Zanimiv je izgovor, kako da na primer povišica cene plinu ne vpliva na inflacijo: vključili so samo četrtino te povišice, ker da ne prizadene vsega prebivalstva. Resnično: malim potrošnikom, pretežno najrevnejšim slojem, dejansko cene niso povišali. S tem si vlada zagotovi njihovo volilno podporo. Računajo, da so srednji in visoki sloji volilno že izgubljeni. Torej: ,,udri brate". Taka je vladna logika, ki se seveda kaže tudi v statistikah. Prestavljen spopad. Za drugo polovico tega meseca je bila napovedana nova kmečka stavka. Pa so jo vse štiri organizacije ,,preloži-le", v pričakovanju sestanka s predsednico. Gospa Cristina je namreč javno zaprosila ,,vse sektorje", naj ji pomagajo v tem težkem obdobju. Kmetom pa je ta preložitev prišla pav, saj tudi potrebujejo nekaj časa, da opravijo najnujnejša dela in trgovske posle. Jesen jim bo sprostila roke in takrat lahko pričakujemo novih ukrepov. Razen, če bo vlado srečala pamet in bo vsaj delno ugodila glavnim zahteva kmetijskega sektorja. Težko pa je, da bi popustila v zadevi davkov na izvoz, ki je eden glavnih kmečkih ciljev. Po drugi strani pa vlada poizkuša premostiti krizo z raznimi ukrepi, kot je kredit za avtomobile, za kuhinjsko opremo, celo za počitnice. Na hitro pripravljeni in premalo preučeni, so ti načrti večinoma želi več kritike kot uspeha. Ena zanimivih točk je bila povezana z upokojenci. Vlada te kredite financira z denarjem pokojninskih skladov. A upokojenci se z njimi niso mogli okoristiti, ker predvidevajo zavarovanje, do katerega v tej starostni dobi nimajo dostopa. In plače? Že nekaj časa sindikati pritiskajo na vlado in zahtevajo sestavitev paritetnih komisij, da se določi višina povišice plač. S strani podjetnikov ni za to večjega navdušenja. Logično: sredi hude krize, ko proizvodnja pada in imajo na vidiku odpustitve, je težko govoriti o plačah. A delavci s svoje strani trpijo povišanje tarif in inflacijo, ki po vladnih meritvah ni dosegla niti 10%, resne statistike pa jo postavljajo nad 20%. Prav zato sindikalisti govorijo o pragu teh 20%, medtem ko vlada skuša vsiliti strop 13,5%. Zaenkrat ni prišlo do hujšega spopada, ker so pogajanja šele na začetku. Gospa predsednica je tudi na potovanje v Španijo povabila glavnega tajnika CGT. Hugo Moyano je obisk izrabil za neformalne razgovore z raznimi vladnimi funkcionarji, a vse je še v ^zraku. Ko že govorimo o Španiji: gospa Cristi-na je opravila enega svojih že običajnih potovanj. Mimo zvenečih besed ni prišlo do zaželenih uspehov in je kar nekaj nerešenih problemov v medsebojnih odnosih, vključno zadeva nanovo podržavljene letalske družbe Aerolineas Argentinas. Obzorje se čisti. Je bilo pa to obdobje treh tednov bogato v političnih premikih. Kot smo večkrat poudarjali atomizacijo opozicije, je treba sedaj priznati, da se resno koraka po poti povezav. Seveda je zaenkrat še nemogoče zahtevati, da bi se levica in desnica združili. Zato pa se bolj jasno kaže gradnja dveh močnih struktur, ki naj bi na pomladnih parlamentarnih volitvah vsaka s svoje strani odgriznila vladi njeno dosedanjo premoč. Najbolj je te dni presenetil dogovor, ki so ga dosegli trije priznani veljaki: šef avtonomnega mesta Mauricio Macri, bivši guverner province Buenos Aires Felipe Sola in peronistični vodja Francisco de Narvaez. Sola je pred kratkim v parlamentu organiziral nevladno peronistično skupino, potem ko je ob lanskem kmečkem uporu izstopil iz vladnih vrst. S tem, da je Macri pristopil k upornemu peronizmu, je storjen bistven korak do sredinsko desne povezave. Na levi pa se podpredsednik Cobos hitro bliža povratku v radikali-zem, medtem ko se gospe Carrio in Stolbizer tudi povezujeta s svojimi bivšimi tovariši v radikalnih vrstah. Prva letošnja preizkušnja bo v provinci Catamarca 8. marca, ko bodo provincij-ske parlamentarne volitve. Prvič se bosta spopadla Cobos in Kirchner. Tamkajšnji radikalizem namreč sledi podpredsedniku. Nasproti pa je povezava, ki jo podpira bivši predsednik, povezan s Saa-dijem in Barrionuevom. Kdo je govoril o potrebi, da se odstrani staro pokvarjeno politiko? SLOVENCI V ARGENTINI SAN MARTIN m V • V In srečna je noc, ko Gospod se rodi! In kako srečni smo vsi, ki vsako leto znova podoživljamo noč Gospodovega rojstva. Na ta enkratni praznik se ljudje pripravljamo zelo različno, bolj posvetno ali duhovno. K duhovni pripravi in zbranosti nas je zvabil božični koncert, v nedeljo, 21. decembra. Spodnja dvorana Slovenskega doma v San Martinu se je za nekaj uric spremenila v velik hlev, kjer so številni poslušalci spremljali dogajanja božične noči. Pred oder so se uvrstili pevci in pevke Slovenskega pevskega zbora iz San Martina in pod vodstvom prof. Lučke Ma-rinček Kastelic poklonili nebeški Materi prvo pesem, Ave Maria Guarani (E. Mor-ricone). Ob petju skladbe Tamborilero so se na oder postavili vsi nastopajoči: otroška in dekliška pevska skupina ter zbor. Pridružili so se jim prof. Javier Mas (orgle^in trobenta), Toni Podržaj (kitara), Luka Škulj (kitara). Napovedovalca Marjana Petkovšek Kocmur in Danijel Kocmur sta z bogatim besedilom uvajala pesmi, ki so nadvse prisrčno zazvenele. Vsem dobro znana Poslušajte vsi ljudje v izvedbi otrok je naznanila prihod sv. družine (Sonja, Marjan in Ana Boltežar). Zbor je v nadaljevanju podal tri dela A. Ramireza: El naci-miento (solo Daniel Delich), Los pastores in Los reyes magos. Božična slika se je dopolnjevala s prihodom pastirjev, angelov in Sv. treh kraljev. Novorojenemu so pevci poklonili svoj dar, prelepe pesmi: Presveta noč (solo Tone Podržaj), Tam daleč (nežni dekliški ^glasovi), Pastirci ne spite (solo Marjeta Žagar), Glej zvezdice, Le v Bogu umiri se srce, Holly night (solo T. Podržaj in Marjan Boltežar), Na polnoči grede, Cancion de cuna, Glorius Kingdom (vsi nastopajoči). Koncert so zaključili otroci (na flavti Martin in Niko Žagar) in mladi s pesmijo Adiemus, ki je bila pravo presenečenje. Prvotni melodiji je Marta Jenko Škulj napisala izvirno besedilo, ki se je prepletalo v španščini in slovenščini. To je bila zaupna prošnja Bogu, da bi znali prav ceniti vse podarjeno, in da bi na svetu le zavladala mir in ljubezen. Zbrani poslušalci so vsako pesem nagradili s prisrčnim aplavzom in poprijeli za nastopajočimi pri pesmi Sveta noč. Umirjeni Gruberjevi skladbi je sledila še veličastna Händlova Aleluja, s katero se je lepo iztekel božični koncert. Na vrsto so prišle zahvale vsem sodelujočim. Pomagali so tudi Janez Filipič (scenski prostor, zvok in luči), Toneta KastelicČPodržaj (priprava odra), Monika Filipič, Brigi Medvešček in Ani Resnik (žive jaslice), Lučka Smersu Santana ( izdelava bluz za dekleta), Regina Truden Leber (projekcija slik), Leli Podržaj (oblikovanje programa). Posebno zahvalo in pohvalo pa zasluži zborovodkinja, naša draga Lučka. Z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo načrtuje vsakoletni koncert in ga uspešno izvede. Pritegniti zna svoje pevce, od najmlajšega do najstarejšega, in vsakemu dodeli primerne pesmi. Ubrani otroški, dekliški in odrasli glasovi vsekakor popestrijo spored in ponazarjajo to, kako človek doživlja Božič v raz ičnih življenjskih obdobjih. Lučka, hvala za vse! Čestitkam vseh navzočih se pridružujeva še midve, saj sva letos koncert spremljali v živo in lahko o njem poročali iz prve roke. Sanmartinski lipi SAN JUSTO Silvestrov večer v Našem domu Kot se na drugi sveti večer, za Silvestro-vo, zbere vsa družina in pokadi ter blagoslovi svoj dom, tako se je lepa skupina članov in prijateljev sanhuškega doma zbrala v veliki zgornji dvorani. Med gosti so bili tudi prijatelji iz Združenih držav in iz Slovenije, med njimi g. Miro Stanovnik, tekmovalec rallyja Dakar. Dvorana je bila elegantno in okusno pripravljena. Oder je okrasil naš pridni mojster Tone Oblak. Za mize in splošno ambientacijo sta preskrbeli Liliana Malovrh in Mirjam Oblak ob sodelovanju glavnega odbora in mladine doma. Za zvok in luči so poskrbeli Luka in Marko Štrubelj, Erik Oblak in Aleks Puntar. Predsednik Našega doma prof. Karel Groznik je ob spremstvu predsednikov krajevnih mladinskih organizacij, Veronike Marinčič ter Milana Godca blagoslovil ter pokadil naš skupni dom. Vsako leto se kadijo prostori, da bi bili zavetje vsem, ki radi zahajajo v Naš dom, naj bi bili blagoslovljeni vsi z zdravjem, veseljem, družinsko radostjo in osebnim zadovoljstvom. Skupna molitev pred večerjo je bila polna hvaležnosti za vse dobrine, ki jih je Bog skozi vse leto poklonil; obenem tudi molitev prošnje za božji blagoslov, pomoč in varstvo za leto 2009. Molilo se je še posebno za vse preizkušene in bolne člane ter dobrotnike Našega doma, kakor tudi tiste, ki že uživajo Božje obličje in so z ustanovo povezani z delom, ki so ga za sabo pustili. Kaj vse se je napravilo in kaj vse organiziralo skozi preteklo leto! Hvala Bogu za blagoslov in vsem članom ter prijateljem za toliko žrtev in ljubezni ter idealizma do slovenskih vrednot. V letu 2008 smo proslavili 52 let Našega doma, 52 let skupne žrtve in ponosa. Poleg tega velikega praznovanja smo obhajali še mnogo drugih, prav tako pomembnih in visokih obletnic: 67 let prve slovenske svete maše v San Justu, 57 let Slovenske osnovne šole Franceta Balantiča, 37 let Mešanega pevskega zbora San Justo, 32 let krajevne Zveze mater in žena, 12 let Društva upokojencev ter 5 let folklorne skupine Mladika. Koliko dela je bilo za vsem tem, a koliko bogatega in lepega! Med večerom je zapel talentirani in priznani muzikant Alberto Daisen. Mrzlo večerjo so okusno pripravili Nežka Lovšin Kržišnik, Francka Jerovšek Juhant, Nadi Burgar Indihar, Anica Groznik Puntar, Beti Boštjančič Štrubejj, Andrej Drenik, Janez Puntar in Franci Štrubelj. Ko je ura udarjala zadnje minute pred polnočjo se je pričel kulturni program, ki sta ga napovedovala Tatjana Groznik ter Vanči Štrubelj. V imenu odbora Našega doma je pozdravil predsednik prof. Karel Groznik, se zahvalil za vse sodelovanje skozi preteklo leto ter voščil blagoslovljeno, zdravo in srečno prihajajoče leto. Zatem je mladina pod vodstvom ge. Metke Markovič Marinčič pripravila vesel ples, z originalno koreografijo prof. Adrija- ne Mehle Kjuder na melodijo Jinglle Bells. Navdušeno in elegantno so zaplesali: Klav-dija in Nevenka Belič, Marjana Fantini, Tatjana Malovrh, Lučka in Veronika Ma-rinčič, Metka Markovič Marinčič, Lucijana Oblak, Debora Štrubelj, Milan Fantini, Marjan, Martin in Milan Godec, Ivan Malovrh, Maksi Malovrh, Matjaž Oblak, Tonči Oblak, Vanči Štrubelj ter Sebastjan Žgaj-nar. Ob polnoči si je vsa dvorana zaželela najboljše za Novo leto 2009 in veselo nazdravila. Ob zvokih čudovitih melodij smo se zavrteli pozno v noč z upanjem, da bi se tako lep in družinski večer še velikokrat ponovil. m - k Izredno mladinsko srečanje ,,Kako naj dosežem večno življenje?" (Mk 10, 17) To je bil uvod na „Duhovno srečanje", ki smo ga mladi imeli 13. decembra. Organiziral ga je naš dušni pastir, pater dr. Alojzij Kukovica, skupaj s pastoralnim svetom. Povabljeni so bili mladi iz vseh okrajev. Na dan sv. Lucije smo se dobili ob 9. uri zjutraj v prostorih Don Boscovega zavoda. Srečanje se je začelo s skupnim zajtrkom in v veliko presenečenje se nas je zbralo 86 mladih iz vseh okrajev velikega Buenos Airesa. Zelo priznan in priljubljen duhovnik, padre Pablo Caruso je vodil to srečanje. V prvem govoru je povzel misel o važnosti človekove odločitve in svobode, za časno in tudi za večno srečo. Po kratkem odmoru smo videli film o strašnem dogodku, ki se je zgodil 11. septembra, 2001 in nato globlje razmišljali o njem. Prišla je ura za kosilo. Usedli smo se na travo, saj nas je lepo poletno vreme zvabilo, da smo bili najraje na prostem. Jedli smo pice, za katere je poskrbela pastoralna skupina, ki je prav tako mislila na našo žejo in zato smo imeli na razpolago ves dan hladno pijačo. Za sprostitev smo prinesli kitare in po kosilu smo na parku tudi radi zapeli. Nadaljevali smo popoldansko dejavnost in videli film, tokrat o splavu. Duhovni voditelj nam je jasno govoril o sedanjem stanju naše družbe, o vrednotah, o spolnosti in o našem duhovnem in verskem prepričanju, spričo vsega kar vidimo in slišimo v našem okolju. Ob 16.30 smo imeli čas za osebno premišljevanje v molku in zbranosti, da bi lahko razmišljali o vsem, kar smo slišali in se pripravili na sv. spoved. Srečanje je že bližalo koncu. Imeli smo sv. mašo, ki jo je daroval g. pater Kukovica, medtem sta pa g. Franci Cukjati in padre Pablo spovedovala. Zaključili smo sveto daritev z zahvalo Bogu, da smo lahko skupaj preživeli tako bogato duhovno srečanje in z željo, da se to v naslednjem letu zopet ponovi. Javno smo se zahvalili padre Pablotu za čas, ki nam ga je posvetil in za tako jasne in odločne misli. Da je bilo srečanje res uspešno opazimo po velikem številu mladih, ki smo se ga udeležili. Pozorno in z zanimanjem smo poslušali in sledili duhovniku skozi ves dan. Za dober potek ter za vso pripravo srečanja se zahvalimo članom Pastoralnega sveta iz San Justa, ki so nas spremljali in ojmogočili, da nam ni ničesar manjkalo. Še posebna zahvala in zasluga, da je do tega srečanja prišlo, pa gre našemu neutrudnemu pastirju, patru Kukovici. Tudi g. Fran-ciju Cukjati-ju se zahvalimo, da je bil z nami in nas spremljal ves dan. V PREMISLEK -v I • • v I • v Zakaj nisem vec levičar DRUŽINA IN DRUŽBA španski zgodovinar, časnikar in vodja različnih radijskih programov, Cesar Vidal, navaja 7 razlogov, zaradi katerih je nehal biti strasten levičar: 1 - Pretrgal sem svoje vezi z levico, ker ljubim svobodo v vseh ozirih in na vseh področjih. Vsa velika takoimenovana socialistična gibanja v zgodovini so bila totalitarna (vključno Sovjetska zveza, Musolinijev fašizem in Hitlerjev nacizem). 2 - Verjamem v človeka. Človek zna obračati svoj denar in svojo imovino bolje kot birokrat, ki mu jo zaseže, da z njo upravlja po svoje in zlorablja za dosego svojih ciljev. Levica si domišlja in je prepričana, da zna bolje vzgajati in učiti naše otroke, povrhu pa še to, da nam vsiljuje, da, celo imponira svoje modele, kako naj vsak posameznik preživlja in uporablja svoj prosti čas. 3 - Verujem v pravičnost. Malo ideologij e tako protipravnih in v svojih zakonih tako krivičnih, kot je Levica. Ko je na oblasti (pridobljeni z nasiljem ali ne), vzpostavlja razredno pravosodje, svojim podanikom ne dopušča osebne lastnine in jo pleni z lažnim izgovorom, da jo hoče bolj pravično porazdeliti med revnejše sloje. 4 - Sem pristaš tega, da se osebna iniciativa, napor in zasluge primerno nagrajujejo, medtem ko levica z govorjenjem o neki namišljeni, pravični enakosti povzroča le tvarno enakost in tudi intelektualno uboštvo ljudskih množic na najnižji ravni. 5 - Ljubim bistroumnost in lepoto. Levica ni zmogla v zgodovini ustvariti kaj lepega in razumnega. Nagrajuje le neprizivno poslušnost in skrajno ubogljivost ukazom svoje pompozno imenovane avantagarde na oblasti. Obenem pa preganja vsak pojav odličnosti in stremljenja po njej na vsakršnem področju človekovega delovanja in ustvarjanja. 6 - Edino pravilo, ki vodi levico v njenem prizadevanju in delovanju, je fizično in duhovno nasilje nad svojimi nasprotniki. Zgodovina je to nesporno dokazala ob padcu berlinskega zidu in razkroju Sovjetske Zveze. Celo demokracija, socialistično in levo pobarvana, se je izkazala nesposobna v reševanju problemov, ki na sploh ali posamično zadevajo življenski standard (stalež) svojih državljanov. 7 - Koncno sem zapustil levico (sem ubežal iz levice) tudi zato, ker sem kristjan. Dolga leta sem domneval, da so odličja levice nekaka laična podoba krščanskih vrlin. Ugotovil sem, da besede, kot so pravica, svoboda ali poštenje, nimajo istega pomena, ne gre za iste pojme, kot so oni zapisani v Svetem pismu in drugi, licemerno proglašani po levici. Z vsem povedanim pa seveda ne maram trditi, da pri levici ne bi mogli najti oseb, ki si v dobri veri predstavljajo, da je njihova zavezanost idealom, kot jih oznanja levica in naj bi jih le-ta spravljala v življenje, najboljša pot v reševanju perečih družbenih problemov. Lektorat slovenskega jezika Tudi v študijskem letu 2009 se na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Ai-resu lahko vpišete na lektorat slovenskega jezika. Lektorat je namenjen študentom in zunanjim slušateljem (odraslim). Glede na predhodno udeležbo na lektoratu oz. glede na stopnjo znanja bo razdelitev v skupine sledeča: • SLOVENŠČINA 1 : v to skupino bodo razvrščeni študentje brez predznanja slovenskega jezika oz. z minimalnim znanjem; • SLOVENŠČINA 2: v to skupino bodo razvrščeni študentje, ki so uspešno opravili obveznosti na začetni stopnji lektorata slovenskega jezika, prav tako tudi vsi novi študentje z ustrezno stopnjo znanja; • SLOVENŠČINA 3: skupina, v katero bodo razvrščeni študentje, ki so do zdaj na lektorat hodili dve leti in uspešno opravili vse obveznosti, prav tako tudi vsi novi študentje z ustrezno stopnjo predznanja; • SLOVENŠČINA 4: skupina, v katero bodo razvrščeni študentje, ki so zadovoljivo opravili obveznosti za 3. stopnjo lektorata slovenskega jezika, prav tako tudi vsi novi študentje z ustrezno stopnjo predznanja; • SLOVENŠČINA 5: skupina za študente, ki so že opravili predhodnje štiri stopnje, kakor tudi za vse nove študente z utrezno stopnjo predznanja; • SLOVENŠČINA 6: skupina, namenjena tistim študentom, ki slovenski jezik govorijo tekoče, želijo pa svoje znanje izpopolniti in poglobiti. študentje, ki so v lanskem študijskem letu uspešno zaključili 5. stopnjo lektorata, se lahko vpišejo bodisi ponovno v 5. bodisi v 6. skupino. Za vpis na lektorat ni treba izpolnjevati nikakršnih posebnih pogojev, lektorske vaje pa so brezplačne (plačati je treba študijski material). Študentje brez predznanja slovenskega jezika se brez opravljanja uvrstitvenega testa vpišejo v začetno stopnjo lektorata, prav tako uvrstitvenega testa ni potrebno opravljati študentom, ki so v lanskem študijskem letu lektorske vaje uspešno zaključili. študentje s predznanjem slovenskega jezika, ki se letos na ektorat vpisujejo prvič, pa bodo morali opraviti UVRSTITVENI TEST in pogovor z lektorico (za uvrstitveni test je potrebno plačati stroške fotokopiranja). Uvrstitveni test lahko zainteresirani pišejo v ponedeljek, 16. marca 2009, med 18.00 in 20.00 uro, ali v torek, 17. marca 2009, med 17.00 in 19.00 uro (učilnica bo za oba dneva znana naknadno, obvestilo pa bo viselo na vratih pisarne SEUBE v drugem nadstropju Filozofske fakultete). VPIS na lektorat bo potekal od 1. marca 2009 do vključno 17. marca 2009. Zainteresirani se lahko vpišejo osebno v pisarni Se-cretar^a de Extension Universitaria y Bienestar Estu-diantil (SEUBE) v drugem nadstropju Filozofske fakultete (Facultad de filosof^a y Letras), Puan 480, Cap. Fed. (pisarni 225 in 223), preko elektronske pošte (seube@filo.uba.ar) ali po telefonu 4432-0606, int. 128. Ob vpisu je potrebno navesti ime in priimek, telefonsko številko ter elektronski naslov, če ga imate (priporočljivo!). Lektorske vaje se bodo začele 18. marca 2009, predvidoma po priloženem urniku. študentje ob zaključku študijskega leta dobijo potrdilo Filozofske fakultete, da so obiskovali lektorat slovenskega jezika, POGOJI za uspešen zaključek leta in za prehod v naslednjo stopnjo pa so naslednji (brez opravljenih pogojev se potrdilo o obiskovanju lektorata ne izda!): — 80-procentna prisotnost na lektorskih vajah, — redno opravljanje domačih nalog, — opravljeni kolokviji ter — uspešno opravljen ustni in pisni del izpita (ustni izpit je pogoj za pristop k pisnemu izpitu). Za kakršnekoli dodatne informacije se lahko preko elektronske pošte obrnete na lektorico: mojca@podgana.net. (Lektorica NE bo vpisovala na lektorat, vpis poteka samo preko pisarne SEUBE!) Pomen odkritega pogovora o bolezni in smrti Cankar je nekje zapisal: ,,Komaj za vsako deveto stvar je beseda! Za najglobljo, za naj bolestne jo je ni!" In bolezen spada prav gotovo med te najgloblje, naj-bole^stne stvari. Človek se v bolezni pogosto znajde zelo sam. Ljudje, ki sicer živijo tesno drug ob drugem, npr. mož in žena, si postanejo med boleznijo velikokrat pravi tujci. Morda že prej niso nikoli poskušali drug drugemu odpirati vrat v skrite kotičke zaklenjene kamrice, kjer lahko najdemo pomešano veliko veselje pa tudi veliko bolečino. Živeli so precej površno drug ob drugem in vse svoje sile, vse svoje zanimanje usmerili v skrbi za gmotne dobrine. Potem pa naenkrat pride bolezen, ki ne spada v njihov načrt. In takrat nastopi položaj strahotnega molka. Bolnik molči, ker se nikoli ni naučil govoriti o svoji bolečini, o svoji stiski in svojem strahu. Morda so ga celo vzgajali v tem smislu, da je strahopetno govoriti o tem. Svojci molčijo, ker se sami ne znajdejo v novi situaciji in se bojijo pogovora o bolezni. Bojijo se obupa, ki bi v pogovoru morda prišel na dan. Zato raje obrnejo pogovor na druge, nepomembne stvari. Tako se zgodi, da se bolnik in svojci pogovarjajo o vremenu in o po vsem nepomembnih stvareh, vsak od njih pa nosi v sebi bolečino in bojazen, za katero ve le sam in med njimi naenkrat zraste zid, preko katerega se ne morejo več sporazumevati. Zato je tako pomembno, da se v družini zares znamo pogovarjati, o sebi, o tem, kar nosimo v sebi, o svojem veselju in o svoji bolečini. Da nam to lahko uspe, pa moramo ustvariti primerno ozračje in že otroke k temu vzpodbujati in jih tega naučiti. Ko je otrok primerno velik, lahko spozna, da imajo tudi starši svoje stiske, da je včasih tudi njim težko. Naj se o tem pogovarjajo. V takšnem ozračju omogočamo drug drugemu, da spregovori o svojih bojaznih in svojih skrbeh tudi v bolezni. Mnogo ljudi ne prenese joka in se zato raje od daleč izogibajo pogovoru, ko bi morda kdo začel jokati. Kar priznajmo si, da je vsak od nas gotovo že kdaj v življenju doživel, kako dobro mu je delo, če je našel človeka, ob katerem je lahko jokal. Tudi jok je lahko zdravilen in prav nič nečastno ni, če krepek možakar z njim izrazi svojo stisko. Težava je v tem, da se ob takšnem joku počutimo zelo nemočne in mislimo, da moramo tolažiti z besedami in pričevanjem. V resnici pa je pomembno samo to, da vztrajamo ob človeku, ki mu je težko in ki mu želimo pomagati -pogosto je dovolj vztrajanje brez besed. Samo da ne bežimo stran ali da ne skušamo obrniti pogovora drugam zaradi svoje stiske. Če se hočemo z bolnikom zares pogovarjati, mu moramo znati najprej prisluhniti, skušati razumeti tudi simboliko, ki je morda skrita v njegovih besedah. Biti moramo tudi dovolj obzirni in ga nikoli siliti, da čutimo, kaj bolnik želi, koliko in kdaj želi govoriti o sebi, svoji bolezni in svoji stiski. Metka Klevišar GOSPOD JOŽE RAZMIŠLJA Čudni časi To slišimo večkrat, pa tudi sami radi po-godrnjamo. Ne gre za štiri letne čase, ki si sledijo po naravi in jih vodi božja Previdnost, ki človeka nikdar ne zapusti. Mišljen je čas, v katerem živimo, se gibljemo in smo. Je čas, v katerem delamo, trpimo in molimo ter izvršujemo naše dolžnosti. Prevzame nas ali pa tudi že ne, novica o samomoru, o novem atentatu in tolikih mrtvih, o letalski nesreči, o ugrabitvi in njej sledeči zahtevi velike količine denarja, itd. itd. Človeku gredo lasje pokonci, ko to bere ali sliši in se čudi temu, kar vse se dogaja v današnjih časih. Že naš blaženi škof Slomšek je dejal, da so časi boljši, če so dobre šole in slabši, če niso dobre. V šolo pa gremo ljudje in smo ljudje, ki vplivamo in izoblikujemo čase, v katerih živimo. Podobno pove slovenski pregovor, ki pravi, da je vsak svoje sreče kovač. Ljudje si delamo čase, ki so dobri, če smo taki mi, pa tudi nasprotno. Če so časi hudi, je to zato, ker smo čudni mi, ki si jih krojimo. Vse je odvisno od nas ljudi in od naše vzgoje. Nimamo pravice se pritoževati nad časi, če pa oni zavisi-jo od nas. Mi smo tisti, ki smo pozabili biti ljudje po božji volji, ali ker drugih nimamo za take. V tem je rešitev dobrega in lepega sožitja. Vse je odvisno od nas: časi bodo drugačni, če bomo boljši in če bomo v dobrem vplivali še na druge. Vedno je človek tisti, ki odloča. Če bo vzgoja in kultura boljša se nam ne bo več treba pritoževati nad časi, ki nimajo krivde. Ni potreben noben ,,cödigo de con-vivencia" (kodeks sožitja), kar so izumili ljudje, ki ne verujejo in ne sprejmejo deset božjih zapovedi. V njih je povedano vse, kar smo dolžni Bogu, pa tudi vse, kar smo dolžni cesarju. Ko se bomo ljudje vrnili na pravo pot, ki je Kristus, od zemlje do nebes in bomo izpolnjevali ,,cödigo divino" (božji kodeks), bodo časi boljši, ker jih bomo krojili kot dobri ljudje. Ostali bomo počesani, ker ne bo več tolikih in različnih napadov, ki nam povzročajo neprijetne glavobole. Dan / D^a Ura / Hora Skupina / Grupo Sreda / Miercoles Četrtek / Jueves 17.15 — 18.45 19.00 — 20.30 Slovenščina 3 Slovenščina 1 Sreda / Miercoles Petek / Viernes 19.00 — 20.30 17.00 — 18.30 Slovenščina 5 Slovenščina 4 Četrtek / Jueves Petek / Viernes 17.15 — 18.45 18.45 — 20.15 Slovenščina 6 Slovenščina 2 Nov uspeh Bernarde Fink Mezzosopranistka Bernarda Fink je gostovala v Salzburgu. Na koncertu v okviru Mozartovega tedna je nastopila ob Dunajskih filharmonikih in zboru ,,Arnold Schönberg", ki ju je vodil dirigent Nikolaus Harnoncourt, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Mednarodni sklad Mozarteum pa je kot soliste angažiral še sopranistko Annette Dasch, tenorista Wernerja Güro in basista Floriana Boescha. Koncert je bil po poročanju agencije napovedan kot vrhunec enotedenskega festivala. Na sporedu je bila Mozartova Simfonija v B-duru ter dve deli Josepha Haydna, od čigar smrti bo letos minilo dvesto let. Glasbeniki so poustvarili njegovo Kantato za sopran in orkester „Berenice, che fai" ter Mašo v B-duru ,,Harmoniemesse". NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI ARGENTINA NA KODELJEVEM Na pobudo župnije sv. Terezije Deteta Jezusa Ljubljana Kodeljevo sta v sredo, 11. februarja v župnijski dvorani zakonca Tadeja Matos in Daniel Skraba pripravila kultur-no-duhovni večer z naslovom Argentinska zgodba Slovencev. V sliki, besedi in glasbi sta predstavila usode mnogih Slovencev, pa tudi možnosti vračanja domov. Nekaj slik z večera si lahko ogledate na internetu na strani http:// kodeljevo.cerkev.net/dogodki/dogodki.html?direct=113 LAYER V PRENOVLJENI HISI Zapuščena Layerjeva hiša v starem mestnem jedru Kranju bo v tem letu doživela obnovo, na katero je zaradi pomanjkanja sredstev čakala več let. Mestna občina Kranj je minuli teden prejela obvestilo, da je bila uspešna na razpisu za evropska sredstva, s pomočjo katerih bo Layerjeva hiša postala hiša umetnikov. LANI VEČ TURISTOV — KAJ PA LETOS? Leto 2008 je bilo za slovenski turizem uspešno, število turističnih prihodov se je povečalo za tri odstotke, število nočitev za dva odstotka in turistični priliv za dobrih 10 odstotkov. A tudi turizem, katerega konkurenčnost se je lani bistveno izboljšala, čuti vplive gospodarske krize, čeprav ne v tolikšni meri kot druge panoge. Cilji za letos izhajajo prav iz zaostrenih razmer na trgu. ODSLI SO V Ljubljani je v 89. letu starosti umrl priznan zgodovinar in akademik Vasilij Melik (glej stran 2). V Ljubljani je umrl baritonist Ferdinand Radovan, dolgoletni član SNG Opere in balet Ljubljana, njen vodilni solist in prvak. Pel je v resnih in komičnih vlogah, zlasti uspešno v delih Verdija, Puccinija, Rossinija in Mozarta. Star je bil 71 let. Umrl je slovenski fotograf Leon Dolinšek. Dolinšek je bil mojster reportažne in gledališke fotografije. Moderna galerija je leta 2005 pripravila prvo pregledno razstavo del iz obsežnega Dolinškovega opusa. MANJ KADILCEV V Slovenski zvezi za tobačno kontrolo so ob dnevu brez cigarete ugotavljali, da se je delež kadilcev v Sloveniji v zadnjih 14 letih zmanjšal za 10 odstotkov, k čemur je pripomogel zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov iz leta 1996 in spremembe zakona leta 2007. Opozarjajo pa, da je cena tobačnih izdelkov v Sloveniji med najnižjimi v EZ. Ženski odbor SDS pa je ministrstvo za zdravje pozval, naj kadilcem, ki se odločijo udeležiti delavnic odvajanja od kajenja, omogoči brezplačne pripomočke za odvajanje. Kljub vsem zakonom, odredbam in opozorilom pa se še vedno najdejo nekateri, ki se jim kadilci smilijo, ker morajo prestajati mraz in dež, če hočejo enega prižgati ... PO SVETU VENEZUELA Venezuelski volivci so na nedeljskem referendumu glasovali za predlog spremembe ustave, po katerem število predsedniških mandatov ne bo več omejeno na dva. To pomeni, da se bo lahko sedanji predsednik Hugo Chavez leta 2012 potegoval za nov šestletni mandat na čelu države. Za spremembo ustave naj bi glasovalo dobrih 54 odstotkov volivcev, proti pa jih je bilo 46 odstotkov. ameriSka stimulacija Kongres ZDA je sprejel predlog zakona predsednika Baracka Obame o 787 milijard dolarjev vrednem stimula-cijskem načrtu za gospodarstvo. Nekaj ur potem, ko so načrt sicer brez podpore vseh 176 republikancev in sedmih demokratov sprejeli v predstavniškem domu, je o njem glasoval še senat. EVROPSKO ZASEDANJE V Bruslju se je v ponedeljek začelo dvodnevno skupno zasedanje Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov, ki bo osredotočeno na razpravo o novih rešitvah za evropsko gospodarstvo. Pred skupno sejo so potekala srečanja političnih skupin Evropskega parlamenta s predstavniki nacionalnih parlamentov. V torkovem skupnemu plenarnemu zasedanju so sopredsedovali predsednik EU parlamenta Hans-Gert Pöttering, predsednik češkega senata Premysl Sobotka in predsednik češke poslanske zbornice Miloslav Vlček. PRVO LETO NEODVISNOSTI Kosovo je v torek obeležil prvo obletnico razglasitve neodvisnosti. Najmlajšo evropsko državo je doslej priznalo 54 držav, nazadnje je to storila Panama. Medtem ko kosovska vladna opozicija meni, da življenje državljanov po enem letu neodvisnosti ni boljše, premier Hashim Thaci ocenjuje, da je država v zadnjem letu napredovala, saj naj bi dosegla šestodstotno gospodarsko rast in začela premagovati korupcijo. SLOVENCI V ARGENTINI OSEBNE NOVICE Lep uspeh naše mlade rojakinje Te dni je na glasbenem zavodu v Buenos Airesu, Academia de ciencias y artes musicales, diplomirala gdč. Anka Savellijeva. S pridnostjo in voljo si je v svoji sedemnajstletni pomladi priborila lep naslov: Profesora Superior de piano y cultura musical. V Ljubljani je študirala na glasbeni šoli pri prof. Bleiweisovi, v Buenos Airesu pa je študij nadaljevala pri prof. Jožetu Osani. Talentirani gdč. Anki iskreno čestitamo! Poroka. V stolni cerkvi v San Isidro sta se poročila dne 17. januarja gdč. Lilijana Terčič iz Podsabotina pri Gorici in g. Jože Flander iz Nakle-ga pri Kranju. Mladi par je poročil g. Albin Avguštin. Iskreno čestitamo. MENDOZA Slovenska posest v Mendozi je postal prostor na cesti Urquiza 335, v četrti kvadri od Av. San Martin in dve kvadri od ceste Cordoba. Na njem je prostorna hiša s tremi prostornimi saloni in devetimi preostalimi prostori. Vse zemljišče meri 997 kv. metrov. Ker je bil za nakup zelo ugoden in priložnosti ni kazalo zanemariti, so se odločili družabniki Slovenskega keramičnega podjetja v Mendozi, da na svojo odgovornost sklenejo kupčijo. Slov. keramično podjetje je o tem nakupu takoj nato obvestilo Društvo Slovencev v Mendozi ter mu predložilo naj postane lastnik posesti tudi Društvo Slovencev. (... ) Svobodna Slovenija, 29. januarja 1959 - št. 5 SLOVENCI V ARGENTINI Slovenski tečaji Pouk v njih se bo pričel ta mesec in sicer: V Ramos Mejia 16. februarja ob 17. uri; v San Justu 16. februarja ob 15.30 uri; v Moronu 17. februarja ob 15.30 uri; v Villa Tessei dne 21. februarja ob 9.30 uri in v Lanusu dne 28. februarja ob 15. uri. Datum in uro za druge kraje bomo objavili pozneje. Ker bo s pričetkom v zvezi tudi vpisovanje vseh otrok (tudi tistih, ki so že obiskovali tečaj) zato naj otroke prvi dan spremljajo v tečaj starši, ki bodo dobili tam potrebna navodila. Vpišejo se lahko samo otroci, ki so izpolnili vsaj 5 let starosti. OSEBNE NOVICE Poroka. Dne 28. januarja sta se v Berazategui pri Buenos Airesu poročila g. Ivan Korošec, pisatelj in urednik Vestnika slovenskih protikomunističnih borcev ter gdč. Pavlina Lovše, bivša uradnica v Dušnopastirski pisarni. Poročne obrede je opravil domači g. župnik, za pričo pa so bili nevestin oče g. Lovše in nevestina sestra gospa Rezika por. Habič. Mlademu paru ob poroki tudi Svobodna Slovenija izreka prisrčne čestitke. Družinska sreča. V družini g. Oskarja in ge. Božene Pavlovčič se je rodila hčerka Marija. Družino g. Antona Vesel in njegove žene ge. Nežke roj. Jerin je prav tako razveselila hčerka. Na ime Antonija jo je krstil g. Janez Kalan, za botra sta pa bila g. Ludvik Pikec in njegova žena ga. Helena. Hčerko so dobili dne 30. januarja tudi v družini g. Kazimirja Kebra in njegove žene ge. Emilije Chiuch. Krstili so jo na ime Ana Mirjam. Sin prvorojenec se je pa rodil v družini g. Radka Kokalja in njegove žene Anice roj. Lužovec. Krstili so ga na ime Anton Marijan. Botra sta bila g. Anton Kovač in ga. Mira Lužovec. Srečnim družinam naše čestitke. Svobodna Slovenija, 5. februarja 1959 - št. 6 RESUMEN DE ESTA EDICION OBAMA, S^MBOLOS Y ESLOVENIA La nota editorial de Dr. Andres Fink se refiere al respeto por las tradiciones que pudo verse el pasado 20 de enero, cuando Barack Obama asumio el cargo de presidente de los Estados Unidos. Los eslovenos, como ciudadanos, tenemos algo para aprender, pese a las diferencias entre ambos pa^ses. La ceremonia religiosa fue seguida con gran respeto por todos los pol^ticos all^ presentes. Muchos de ellos, reconocidos no-creyentes, igualmente mostraron respeto y se comportaron como si lo fueran, dandole al hecho una mayor carga simbolica. El nuevo presidente en su discurso dijo que vino con humildad, fiel a los ideales de sus antepasados que se sacrificaron para un mejor futuro. Tambien agrego que los desaf^os pueden ser nuevos, pero los valores sobre los que se forjara el exito son antiguos. El autor tiene sus reservas respecto al presidente norteamericano, sin embargo, afirma, que cada gobierno debe ocuparse de cultivar los valores conjuntos sobre los cuales se forjo cada nacion y pa^s, resaltandolos. (Päg. 1) BUENAS ARTES La editorial eslovena ZTC SAZU, en su coleccion "Migraciones" del ano pasado, publico el libro Buenas Artes de Kristina Toplak. El t^tulo se debe a la combinacion de conceptos (Buenos Aires - Bellas artes) y es la diserta-cion del doctorado de la autora (el subt^tulo dice: Creati-vidad de los eslovenos y sus descendientes en Buenos Aires). En la primera parte prima la justificacion teorica de la inmigracion. En la segunda, la autora presenta el desarrollo del arte en la cultura argentina y se centra en cinco artistas (Ivan, Marjan, Andrejka, Adriana y Fabian), abordando la vida de cada uno. El libro tiene fotograf^as y un extracto en idioma ingles y espanol. (Pag. 2) CURSO DE IDIOMA ESLOVENO Durante el ciclo lectivo 2009 continuara dandose el curso de idioma esloveno en la Facultad de Filosof^a y Letras. El idioma esloveno se ensenara en grupos de diferentes niveles, segun los anos que los alumnos ya llevan cursando y/o segun los conocimientos previos de los interesados: ESLOVENO 1 (nivel inicial); ESLOVENO 2; ESLOVENO 3; ESLOVENO 4; ESLOVENO 5; ESLOVENO 6. El curso es gratuito (los alumnos tendran que abonar para el material de estudio) y no se requiere ningun requisito especial para la inscripcion (solo debe tener mas de 18 anos). Los alumnos sin conocimientos previos del idioma automaticamente se inscribiran en el nivel inicial. Los alumnos que el ano pasado asistieron al curso y rindieron examenes se inscriben en los grupos de niveles adecuados. Los alumnos que se estan inscribiendo en el curso de esloveno por primera vez y tienen conocimientos del idioma esloveno tendran que presentarse en el EXAMEN DE NIVEL en los siguientes horarios: lunes 16 de marzo de 2009, desde las 18.00 hasta las 20.00 hs.; martes 17 de marzo de 2009, desde las 17.00 hasta las 19.00 hs. (preguntar por el aula en la oficina de SEUBE en el segundo piso de la Facultad). La INSCRIPCION para el curso tendra lugar desde el 1° de marzo de 2009 hasta el 17 de marzo de 2009 inclusive, en la oficina de la Secretar^a de Extension Universitaria y Bienestar Estudiantil (SEUBE), Facultad de Filosof^a y Letras, Puan 480, Cap. Fed. (2° piso, Oficinas 225 y 223), via email (seube@filo.uba.ar) o por telefono 4432-0606, int. 128. Se precisa dejar el nombre y el apellido, un numero de telefono y la direccion electronica (recomendable). El inicio del curso sera el 18 de marzo de 2009, segun el horario (ver pag. 4). En el caso de cualquier pregunta, no duden de ponerse en contacto con la profesora: mojca@podgana.net. PARA^SOS CERCANOS La Television Espanola emitio el 13 de enero pasado, un completo programa sobre Eslovenia. En sus 53 minutos de duracion, se recorren todas las regiones geograficas eslovenas, descubriendo su historia y sus atractivos tur^sti-cos. La direccion es: http://www.rtve.es/alacarta/todos/ ultimos/index.html#381728 (es necesario escribir toda la direccion, ya que desde la pagina principal de TVE solo se puede acceder a la ultima semana de programacion). SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrej Fink, Vera Breznikar Podržaj, Regina Leber, Mirjam Oblak, Lučka Marinčič, Bine Magister in Metka Klevisar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O