Vile.
(Prlpovedki.)
i/n trozfla. v katerorn se denes rastejo goste bnkve, stala je hišiea. ir.nvjim prav )iriprosto h lesa in s slamnatn stroho pokrita. V taj ]i-i'-i je živptii niati z rtvema otrokoma, katerima je bil oče vže pred nivina letoma ntnr]. Deiek, Branko, bil je dranajst, » tljegova sestra iMilica stoprav devet let siara. Oba sta bila pridna in ljubeznjiva otroka;
mati ju je neizmerno ljubila.   Malo  ne vsak  ilan  sta hodila v les nabirat subJjadi.
BHo je neoega lepega po poludne.   Solnee je vroee pripekalo in dan je       j - , bil tako lep, da bi ga ne bil ruogel lepšega izprositi od Boga.   Miliea je šla ^v gozd, da bi si poiskala hladne senec.   Počasi je stopala tja pt> hladnem lesovji proti viru,  okolo katerega so raslc vitke jelSe.   Naproti jej prileti Ipp. bel golobiek.   Okolo glave jej začne freati, a ona se niti ne zmeni zanj.   Šla je dalje proti žuborcčemu rirčku, gledajoč v tla.   Tu in tam si je utrgala po kako evetieo.   Nokaj stopinj pred virom postoji tcr pogleda pred-se.
Osnpela je.
Okoio vira so sfale prekrasno devičice, držež druga drngo za roki. Bile so to gozdne Vile. Oblečenc so bile v tenke haljine in dolgi lasje so jim padali preko ram daleč doli po hrbtu. Plavale so nad zeiuljo v zraku ter se vrtele okolo vira pevajoč s tenkim glasom uajmilcjše pesence. Igrale so ples, ki se imenuje ^kolo."
Kako je vse U> gledala Milica! Saj tako lepih dcklic Se nikoli videla ni, iu še nikoli ni slisala taku milega pctja.
Nekaj korakov je pristopila k viru. Zdajci je zažumelo Jistje pod nje-niraa nogama. Vile se ozro ter ugledajo Milico. ITstrašile so se dpklcta. Najlepša izmed njih skoči k njpj ter jej jezno ro^e:
nZakaj naR motiš, dekletce, pri našoj zabavi ? Ali ne veš, da je to zelo opasno (nevarno) za tebe ?"
Sliliea ni slišala njenih svarežih besftd, nego še z voejim veseljem je poslušala nje mili glas tcr joj zrla v njeno prekrasno licp.
^Kakii ste vendcr lepe !' vzkliknila ,je Milics.
nNas ne sme glcdati človeško oku !u dejala je Vila z osurniiu glasom, prijela deklico za roko ter jo peljala k vini. Poklopila jo jo z vodo. rekof: ^Odslej mi bodi jelša, vitka jelša!"
Cudno se je zdcJo dekiifi v tera hipa. Njeno telo se je raztegovalo k vižku in roki ste se jej razprostirali. Nogi ste se jej vrinili v zeiuljo. Rada bi bila pohitela iz gozda domuv, ali oiti stoptojo Di mogla narediti. Zdaj je sirota spoznala,  da je pretvorjena v jclšo.   Strepetala je od gr6ze in strahii.
V tem sta bila mati in Branko v veliccm strahu zaradi njc>. Vso hišo sta prciskala, klieala jo, ali nikjer je ni bilo.
nMorda je v gozdu!" refe Kranko ter se napoti z materjo iskat jo. Milica ju je slišala, in tudi vidcla, kako sta se jej približevala.
^Ondii, mati, ondii pri onem viru je večkrat posedavala," in k viru sta hitela mati in siri.
nMilica, Milica! sree moje!" klicalu je uiati v velikej bntkosti, da se je razlegalo daleč tja po gozdu ; ptitki so rzleteli iz svojih gnezd, kakor bi boteli vprašati ubogo mater, kaj se je zgodilo z njeno hocrko Milico.
rMilica, Milics!" klicala je uboga raati in debele solze so jej tekle po bledera liei. In vse to je videla in sližala Miliea. Rada bi skočila k niateri ter jo objela ; iada bi glasno vzkliknila in rekla: ,.Matf zlata, tukaj 8em ! Ali me ne poznate vec ?" Ali ko je odprla usta . da lii se materi oglasila, slišal se je saiau tihoten  šepet,  kakor da bi zašuiuelo listje.    Hotela je roki
83
razproatreti k materi, a saino veje uo se zgibale.   Neizrečeno britkoat je ob-              t
N      čutila Milica, videč. da se naati in Brauko vračata doinov.
Zdaj je ostala zopet saina v gozdu.   Tudi Til ni bilo videti veu.
Mračiti se je vže začelo. Strah je bilo deklice v teranem gozdu. Kako so trepetale njene veje, in solze so jej stopile iz oči ter lile po deblu.
Po gozdu je zapihal vetrič.   Okolo Milice je pihljal tako Dcžno.
MDenes si prišia sčm, denes!" šepetal jcj je. nJaz vem, da to včeraj Se ni bilo tukaj. A ne žaluj; jaz vem, da ne bodeš dolgo ostala tukaj." Takii je govoril veter ter božal dekJici nežno liee.
Pod njo je žuborel virček: nJaz vein, kako si prižla sem. Kaj ne, Vile so hudobnc ? Ne boj se, ne! Keeega dne te jaz poljubim, in prosta bodeš svoje nesrefie."
Nad njo so blest6Ie svitle zvezdice; na njo so zrle. nS teboj se bodemo vazgovarjale po noči.   Kmalu bodeti zapustila šumeči gozd."
Tako je Miliro vse tolažilo po noči in jej lajšalo srce, dokler ni zatisnila oči v sladko spauje. 0 kako lepe sanje je imela! Bila je doina pri raatori in pri bratei.    Kako sta se veselila njeaega prihoda!"
Zjutraj so jo vzbudili soln^ni žarki. Od velike žalosti je njono srce plakalo, videe, da je se vedno v gozdu. Sanjala je o domu, inateri in bratcu. Po dnevi so prileteli ptickt na njeue veje. Kosi, UŠfeki in drugi ptički so jej žgoleli sladke pesence ter jej pripovedovali lepe pripovedke o tujih gorkiJi krajih.   Veckrat je priletel k ujej lep, kakor sneg bel golobček.
^Nikiir se ne boj, Milica,"* zašepetal jej je tiho in takoj odletel.
Kadar je zlato solnce zatonilo za gorami, vsclej so se jej prikazale VUe. 0 kako ao bile \epe! Da-ai jo so začarale, vender jih ni mogla sovraziti. Vzdignile so se k višku ter zrle k zahajajoeemu solncu. K Djemii so ate-govale avoje bele roke, kakor bi ga hokle pridržatt. In pele so tako milo, tako sladko, da jih je Miliea vsa ocarana poslušala ter pozabila na svojo žalost.   Pelo so:
0 solnžece zlat6,               Ko ekrijeŠ se iiam ti,         0 malo še postdj,
Kaj jemljeS vže slovo!       Povsod se nam zmraM, .    Mi bomo ti noc6j
Pri nas ostani ge,             In pride no5 temna,          Zapele pesenco,
Ne hodi za gore.               Otide radost vsa.               Oj peseiico sladkfi!
Tako so prosile Vile zlato solnčece, ali zaman. Ni jili slušalo, nego utonilo je za sinjimi gorami. Milica ai je mislila: ako bi bila jaz zlato solnce, ne bila bi se ntonila. nego poshišala bi raje to rajsko petje Vil.
In vse to se je ponavijalo dau za dnovom in Milica se vsega tega ni navelieala. Bil jej je kratek čas. Skoraj bi bila vže pozabila matere in bratea.
Tako je preteklo več mesecer. Prišla je liladna jesen. Listje je ru-inenevalo, ptice so se zbirale in odpotavale na topli jug. Hladui jesenski vetrovi so prepihavali po tihein gozdu igrajoi- se z ovenelim listjera. Britko je bilo Milici pri srci. — Xecega dne preinišljuje svojo osodo. Zdajri je za-žumelo listje; nekdo se je približaval. Miliea pogleda, in vidi — svojo mater.
Kaku se jc iz^remenila uboga žeua t tem kratkem Času! Lace jej je upalo iu obled^lo, lasje so jej osiveli. Prišla je- k viru; zrla vanj in plakala.
C*
84
nNi je vep, ni!" vzdibiiila je mati in povzdignila oči k nebpsom. nModri vJadar, ki stolujes v nebesih, povej mi. kaj se jp zgodilo z raojim otrokoni ?;i
Poklekniia jp ter ae naslonila ob vitko jplšo, iip. vedoč, da ,je to n.je lastna hči. Kdo popišo. obiutke ubogp Slilice! Sm» so jpj jp krfilo od ža-losti, videč, plakajočo matflr, a pomagati jpj ni mogU.
Nekoliko trenotkov je kločala mati.
BNi je vef, ni! mojc Milice ni veS!" vzdilinila je zopct in odtila.
Tndi Branko seje jokal po sestriri. — Nekaj dni poznoj«, ko je bila mati v gozdn, fi«I je tudi on tja. Pofasi je korakal po gozdii. Zdajci nekaj sfrči nad njiin. C*zr« se k višku in vidi, kako podi jsHtn1!) belega goloba. Def*ku se je golob zelo smilil.
nVzluti k meni,  golobfek  raoj   Ijulii!" zakl!("o inu deček iz vsoga grla,       '' in res mu golobeek takuj vzlpti na roko.  Rranko ga hitro skrije pod snknjo. Jastreb \rideč,  da mu je golobček všel,  leti dal.jp.    I)fi"pk pritisnP loppga go-lobfeka k sebi in ga rahio gladi z rnko.
Golobček rau rp.fe:
nOte,l »i mi iivljenj«, hvaložpn ti liiifpm biti.  laz znam za tvojo seatrieo."
Osup«! ga pogloda deček.
nSaj veS za hladni virfok v Ipm gozdu in ondu ,jo zai'-arana tvoja se-strioa. Poslutaj me, povpJati ti liočem, kako jn rešii. Kavno zdaj jp naj-pripravnejši čas za to, ker solncp zahaja. Vil se nama zdaj ni bati. kpr so J f zraku in se poslavljajo od zahajajofega solm-a. Zaiorej hitiva k vireku. Jaz vzletim na joldo, ki stuji polog vira, a ti pojdi k vim in pnkrupi jelSo, na katemj bodpm sedel tor reci na glas: nVitk» jelSa, vitka jelSa, bodi mi zopot Milica !" Nc zalii teli bcsed. Nad soboj bodpš ališal ppt.jp, a Bog ne daj. da lii pogledal k viftku ter pogluJal!"    Tako mu je rpkel golobfck.
Hitela sta k viru.   Golobček  vzleti  na vitko jfllSo,   stojpčo  poleg vira. Jpdva prihiti dpfok k vodi, vže sliši nad spboj ]istjp.   kakeršnpga sfi nikoli ni sliSal.    Vže jp liotel   poglcdati k visku,  ali spomnpl ae ji" l)Ps?d golobfkovih.        , Hitro pokropi jelSo, rpkoč:   ^Vitka jelSa, vitka jclSa,  bodi mi zopel Milica I"
In glej ! v tcm trpnotku sp ,je začela jelša gibati in poslajati manjša in nianjža. Njena skorja so je izpremenila v obleko, dvp veliki vpji v cloveški roki a manjSe vejice v lopp lase. In v nekoliko lienotkih jc stala pred Brankom njegova spstra Milica. Zdajpi priloti gololK-ek tpr pravi: nHodita tiho, ter bpžita, beiila, da So o prarem času pridcfa iz gozda. Ia bežala sta držeč se za roki. Skoraj brez vsp sape sta priliitola donuir. Hrnnki) vpspIo zavpije: ^Mati! Milica je prišla doinov."
Alati je bila ravno v liiši. 0 kakii so jpj li> bnspdo prrlrpslp srce : ali Milif.i je bU& Tie v njenem naročji.
To vam je liilo vosoije brez konea in kraja. Milka je morala vae na drobno povpdati, kaku m jej je godilo r gozdu.
Mesee dui so šo ostali v tpj hiSini, potem so jo prodali in se preselili daleč od rečpnega gozda. Dnljro sp jim jc godilo. Mali jp ufoikala še innogo let v sreči in veselji. A Miliav Sc zdaj rada pripovpdnje otrokom . kako se Jej je godilo v gozdu pri Vilah.                                            Miljenko Devojan