152. štev.
Izhaja r s setu neeSeli En jraiiRike« vsak «3 a n ob 10. uri tSopoSsSsee.
***»
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska uJica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—, Pri večjem naročilu popust.
PoSfnina platana v gotovini.
¥ Lfubltanl, v soboto S. Milu 1SS1.
fliasiEo iygoslov. locilaEno-deineliratllEie strank®.
Posamezna Stev. K 1 60.
Leto V.
TeSieJonska st. 312.
Naročnina: Po pošti afi z dostavljanjem na dom za celo teto K 288, zn pol leta K 144, za četrt >eto K 72, za mosee K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list bo poštnine proste.
Upravai&tvo e v L. u bi tani Frančiškanska ulica U Dčite' ska tiskat««.
Naiitovefše.
REKLAMA ZA IMPERIJALI-STlCNE INTERVENCIJE.
V	naslednjem objavljamo vrsto poročil o grozeči komunistični nevarnosti. ki imajo očividno namen, da opravičijo no.ve imperialistične Intervencije po vseh onih krajih, kjer so zaradj razvoja dogodkov ogrožani interesi velike in male en-tente. Tako tendencijozna poročila, kakor so naslednja, smo čitali kvečjemu za Časa boljševiške revolucije v Rusiji, od koder so razni poročevalski uradi razširjali verjetne Jn neverjetne vesti. Zdi se nam. da se nahajamo ali pred noyimi vojnami aJ| Pa n r^d grozovito splošno reakcijo. kateri služi danes skoro ves civilizirani svet. Poročila nai blagovolijo čitatelji sami presoditi po svojem zdravem razumu.
SHS maršira na čelu.
Pariz. 8. jul. Kakor poročajo listi. se bavi jugoslovanska vlada s proučevanjem zakonskega načrta, ki ga bo predložila vsem zavezniškim vladam in v katerem se obravnavajo vse odredbe, ki se bodo uvedle zoper komuniste, ker so ti po svoji teroristični propagandi, ki jo izvršujejo, v istini anarhisti.
Maloazijska nevarnost.
I ondon. 8. jui. Pred nekaterimi dnevi so bili medzavezniškj komisarji v Carigradu obveščeni, da se želi Mustafa Kemal paša neposredno pogajati z njimi ali njih zastopniki. Višji komisarji so dali generalu fiarringtonu nalog, da se sestane s Kemal pašo. Zastopniki zaveznikov ne bodo imeli pooblastil za pogajanja, prejkone se bo pri tem sestanku ponovilo svarilo zaveznikov, napasti nevtralni pas.
London, 7. jul. (Havas.) »Eve-ning Standard« doznava. da Mustafa Kemal paša zagotavlja medzavezni-ški komisiji o svojih miroljubnih namerah in da je Izjavil, da njegove čete ne bodo korakale proti Carigradu.
Angleži odkrivajo zarote?
London. 8. julija. »Daily Tele-Kraph« ojjiavlja posameznosti o boljš^viški zaroti v Carigradu. Agenti sovjetske vlade in tretje internacionale so porabili prisotnost boljševiške trgovinske delegacije v turškem glavnem mestu ter razvili živahno propagando med Rusi, ki so pribežali v Carigrad. Med njimi so izbrali agente, ki naj bi pripravljali splošne vstaje med turškim prebivalstvom. Umor generala Harring-tona naj bi bil znamenje za začetek vstaje. V Dardanelah nai bi se izpostavile mine, da bi prepečile nastop
LISTEK.
'VAN ALBREHT.;
Slika v minijaturi.
i.
Kako sem se rešil in zakaj?
Ako bi mogel povedati vse, Ul se vam ježili lasje od groze. in s tistim hipom, ko bi izzvenela zadnja beseda nioje pripovedi, bi za vekomaj dali slovo veri v človeka.
Homo sapiens L. —,
Saj ni res! To je zver. kronana od zveri v zasmeh kreature. Ako jo razkosaš in ji pregledaš obisti, se ti zarezi v obraz nagota hudobe, ki je podobna tv0jemu lastnemu obličju, podobna- do pičice, kakor da sl ti sam oni razkosani sodnik. Iti je med sodbo postal obsojenec. Da bi vam mogel obrazložiti vso strašno tragiko. ki jo čutim v sebi spričo tega razkritja! Pravzaprav ne razkritja. Ni ga človeka, ki mu ne bi bila znali:; ta resnica, zato jo pa menda vsa-
britanskega brodovja. Dne 27. Junija je iz Odese dospel v Carigrad grški parnik z mnogimi sumljivimi popotniki. Angleška vojaška policija ie v njih prtljagi našla sila mnogo letakov v turškem, ruskem in grškem jeziku. Vse sumljive osebe s člani boljševiške delegacije vred so aretirali in jih odvedli na angleški parnik. Preiskave prostorov boljševiške trgovske delegacije so podale presenetljiva pojasnila. »Daily Te-legraph« doznava, da te najdbe niso samo potrdile obstoja zarote v Carigradu, marveč da so zasledili tudi dalje razširjene zarote, ki so s podporo Rusije razteza od Angore do Sofije.
Madžari prod republiki.
Budimpešta, 8. jul. Kakor poročajo listi iz dobro poučenih virov, namerava madžarska vlada pod vtisom zadnjega govora člana narodne skupščine princa Ludvika Win-dischgrflza odločno nastopiti zoper povzročitelje oktoberske revolucije, pravtako tudi zoper airtimilitari-stične agitacije, zoper priprave za proglasitev republike, kakor tudi zoper celokupni Karolvijev kabinet.
POGAJANJA Z ITALIJO.
Beograd. 8. jul. V pogajanjih med našo in italijansko delegacijo zaradi trgovinske pogodbe med našo kraljevino in Italijo se je pojavil zastoj vsled težkoč pri izvedbi klavzule, ki se nanaša na ribolov v Jadranskem morju. Sedaj pa so menda vendar le prišle do gotovega sporazuma ter se bosta danes se-sjali italijanska in naša delegacija, da se vprašanje definitivno reši. Šele ko bo rešeno vprašanje ribolova, se bo začelo delo za konvencije v brodarstvu.
IZROČITEV BELGRAJSKEGA DELAVSKEGA DOMA,
Beograd, 7. julija. Jutri se poda delavski dom, tiskarna in knjigarna Tunovič, kakor tudi arhiv sindikalne organizacije po sklepu ministrstva vrnili pravim lastnikom.
IZ GORENJE SLEZIJE.
I.ipsko, 8. jul. (Wolff.) Morilec francoskega maiorja Mentalegresa je 19 leten mladenič in je bil baje vstaš. Ker je pobegnil, so aretirali njegovo mater.
Pariz. S. jul. (Havas.) »Matin« javlja: Ker so generala Stengerja oprostili, smatra francoska vlada, ua je prisotnost francoske misije, ki nadzoruje razprave državnega sodišča v Lipskem, odveč. da. celo zasmeh. Ministrski predsednik Briand je brzojavno pozval zastopnike Francije v Lipskem, naj se nemudoma povrnejo v Pariz in je pripo-
ročal vladama v Londonu in Bruslju. naj v bodoče ne pošiljajo več juristov v Lipsko.
Varšava, 8. jul. (Brezžično.’) Angleške čete so zasedle okraje Kluč-ber#r, Olešno in Lublince. Glivice In Bytom so zasedle francoske in angleške čete skupno.
Varšava. 8. jul. (Brezžično.) Pri-glednik v Bytomu je izjavil zastopnikom političnih strank, da bodo talci estali zaprti, dokler morilci
francoskega mak>rja Mont elegrea ne bo<jo izročeni zavezniškim obla-stvom.
RUŠITA SKLEPA DALJE KUP-CIJE S KAPITALISTI.
Parjz. 8. jul. (Brezžično.) Po poročilu Agenzie »Russe-Haien« je sovjetska vlada načeloma sklenila dati inozemskim kapitalistom koncesije na petrolejskem ozemlju v Batumu in Groznemu.
Kraljevi namestnik za Slovenijo.
Imenovanje g. Hribarja za kraljevega namestnika v Sloveniji se izvrši šele te dni, dasi so prihajale vesti o imenovanju že včeraj. Ni pa več dvoma o njegovem imenovanju.
Torej je vendarle resnica, da pride v Slovenijo za kraljevega namestnika bivši poslanik v Pragi in bivši ravnatelj praške zavarovalnice »Slavija« v Ljubljani. Tudi Ljubljani je župani! mož nekaj let kot avtokrat. Gospod Ivan Hribar je širom Slovenije znana osebnost, ki UH zaradi svoje neobzirnosti ni nikdar užival pravega demokratičnega ugleda. Podreienci so se ga bali. če mu niso bili vdani do skrajne ponižnosti. Gospod Hribar je že davno pred vojno gojil velike simpatije do Čehov in Rusov, toaa družil in bratil se je izključno z denarnimi mogotci:	Cehom Kra-
marem. Rusom zloglasnim groiom Bobrinskim. ki so bil' nekoč politično iti gospodarsko jake vplivni, toda skrajno konservativni v zadnjih letih pred vojno kljub temu. da se ie Hiibar sam prišteval ra likalnim napredli lakom ali liberalcem. Od takrat najbrže In pa iz dobe sedanjega poslanikovaniji v Pragi izvira tudi njegovo prijateljstvo s Pašlčem in drugimi sedaj vladajočimi pohti-čarji v Belgradu.
Imenovanje gospoda Hribarja kraljevim namestnikom za Slovenijo ne pomeni napredka, ne demokratizma. Zdi se nam. da vladna gospoda ne pozna moža drugače kot avtokrata, od katerega pričakuje, da bo po volji vlade izvedel likvidacijo Slovenije, ker, če bi belgraj-ska vlada poznala njegove nazore in smernice ter se ozirala na mentaliteto ljudstva, ne bi bil postal niti
poslanik v Pragi, ker političarjl na Češkem in v Rusiji, s katerimi je paktiral gospod Hribar, so že pred par leti dogospodarili in so stopili na njih mesto povsem novi možje in z njimi novi nazori, in ne namestnik v Sloveniji.
Vloga kraljevega namestnika v Sloveniji z ozirom na zahteve modernega časa ni položena v prave roke. Prav dobro se še spominjamo, kako je nekoč gospod Hribar kot ravnatelj banke »Slavije« pozval predse svoje uradništvo. ki se je hotelo strokovno organizirati. Ob tej priliki j? uradništvu prepovedal organizacijo ter uradnika, o katerem je sumil, da je zaupnik, odpustil iz službe. Skoro podobno je v tem pogledu ravnal tudi kot ljubljanski župan z magistratnimi uslužbenci.
Edino prednost ima. ki mu je ne odrekamo, da je gospodarsko velikopotezen. dasi je tudi v Ljubljani s svojo velikopoteznostjo napravil marsikatero gospodarsko napako (elektrarno).
Mož bo izvedel likvidacijo. Koliko bo trpelo pod to njegovo egido delavstvo, občine, mesta, uradništvo. o tem je danes težko govoriti. Gotovo pa je. da pride gospod Hribar v Slovenijo zato, da likvidira, pometa in napravi »red« v vseh onih zadevah, ki se ne ujemajo z njegovimi nazori, preko zahtev modernega časa, preko demokratizma in socijalnih potreb.
To smo morali povedati, ker le predobro poznamo gosp. Hribarja •Z prejšnjih let. Želimo pa. da novi namestnik umeva sedanji čas drugače, kakor je umel svojo dobo.
Tp je nujna potreba.
Nove stanovanjske določbe.
(Najemnine zvišane.)
Ministrstvo za socialno politiko je izdalo novo stanovanjsko naredbo, veljavni') od 23. julija 1.1., ki zvišuje najemnine v korist hišnih posestnikov, katerim daje tudi še druge ugodnosti, predvsem glede odpovedi stanovanj bogatejših najemnikov bi poslovnih prostorov. Priznati moramo, <la
Je naredba, čeprav je nekak prehod do tistih dob, ko bo smel hišni gospodar zopet svobodno odpovedovati stanovanja in svobodno nastavljati najemnino, vendar še jemala obzir na socialne razmere najemnikov ter da tudi varuje do neke mere male obrtnike In pa podnajemnike. Predvsem je rt.
organizacija stanovanjskih oblasti po pra-vllniku, ki ga Je Izdelalo poverjeništvo ca soc. skrb v Ljubljani za območje Slovenije v okviru ministrske uredbe, na mestu in bo v prihodnje izključevala marsikatero ba-rantijo, pa tudi korupcijo. Tudi je s soci« alnega In moralnega stališče edino pravilni, da si hišni posestniki ne bodo več mogli izbirati med strankami (katera Ima manj otrok, katera več ponudi Itd.)
Včeraj Je bila pri vladi anketa, ki Jfl razpravljala o novem pravilniku k novi stanovanjski naredbl. Anketo je vodil g. Rib* nikar, poverjenik za soc. skrb. Zastopani so bili hišni posestniki m najemniki po svojih zastopnikih. V informacijo probčujemo danes glavne določbe nove mnlstrske na-redbe in pa pravilnika k tej naredbl.
Glavne določbe nove stanovanjska naredbo.
Najemi, ki so že veljali pred to uredbo, veljajo še vnaprej, če ne nasprotujejo direktno novi naredbi. — Podnajemi, stari, še veljajo, novi podnajemi pa so sploš.io prepovedani, razen za tiste najemnike, ki od dajanja stanovanj v podnajem žive s s« be in družino.
Najemnine «e zvišalo od osnovne najemnine, t. j. od najemnine z dne 1. julij« 1914 za štirikrat pri najemnikih, ki v gmotnem oziru zavzemajo nekako srednji stan. Za trlkrat se pa ncjemnlna zviša od one tz leta 1914 pri gmotno slabejših najemnikih (n pr. takih, k| žive od stalne plače, pokojnine, torej delavci, uradniki). Najemninske doklade (občinske Itd.) bo inoral plačevati najemnik sam. Za šestkrat se najemnina zviša od osnovne najemnine prj najemnikih, katerih letni dohodek znaša 60.000 — 100 tisoč kron.Najemnlkom z nad 100.000 K let« nih doltodkov sme hišni gospodar neovirano določiti najemnino In odpovedati stana« vanle. — Za najemnino prostorov, ki n (so stanovanja, se sme lastnik hiše svobodno pogoditi, vendar pa ne odpovedati (sporazum v skrajnem slučaiu zapove stanovanjska oblast). Društvom (kulturnim) se sme na< jemnina povišati največ za štirikrat.
V	novih hišah, t. j. ki so se začele zida« tl po 1. nov. 1918, ali ki se bodo še zgri* jile, bodo hišni gosjiodarji neomejeno od« ločevali.
Stanovanje sme hišni gospodar (lastni*1) odpovedati: 1. če sam osebno In nulno po« trebuje stanovanje in če preskrbi najemni« ku drugo stanovanje ter je bil lastnik d<x tlčne hiše že pred 1. januarjem leta 1916. -«
2.	če najemnik ne plača najemnine v običajnem ali dogovorjenem roku In niti na nato v 30 dneh. — 3. če bi najemnik namenoma ali pa ponovno iz velike nemarnosti-kvaril dele stanovanja; — 4. če bi se stranka ponovno težko pregrešila zoper hišni red ali če bi njeno ponašanje napram lastniku alt drugim strankam bilo žaljivo, nestrpnd ali pohujšljlvo; — 5. če se hiša podre ali prezida. — Poslovni prostori se smejo tudi odpovedati pod pogoji toč 2—5. — Od« povedi se lzvrše s posredovanjem sodišča, Brez dovolitve stanovanjskega oblastva so ne me nikdo vseliti v hišo.
Pravico razpolaganja s stanovanji Im* pristojna stanovanjska oblast.
Denarnim zavodom, zavarovalnicami trgovskim, Industrijskim podjetjem odpove-
kdo tako skrbno skriva in trosi rože I na gnojno rano.
Sicer pa sem se zmedel v redu.
K stvari!
M
Po vsem. kar boste slišali v naslednjem, mi gotovo oprostite raiz-tresenost in razdrapanost misli, ki ne puste besedi, da bi tekla v mirnem. rednem toku.
Takratna naša postojanka je bila z leve in desne ogrožena, kajti bojna črta je bila vsled neugodnega terena na tistem mestu tako čudno zapentljana in razsekana, da človek ni nikoli vedel, ali ima pred seboj lastno vojsko, ali neprijateljsko. Zato tam tudi ni bilo hudih bojev, ampak samo kratke, brezpomembne oraske, ki so prav pogostoma kon-čavale v spoznanju, da so se svoji bili s svojimi.
Nekoč pa je nenadoma začelo, kakor gorje, ki se razlije brez slutnje. Ponoči so nair. svetili neprija-teljevi reflektorji, švigoma. kradoma. liki ognjene puščice. Zjutraj je potlej bilo mirno in mirno še te-
kom dopoldneva. Dan je bil jasen in ozračje čisto, zimsko sveže. Da bi bilo prišlo tisti dan ono. kar slednjič neizogibno mora priti, ali, kako bi bilo dobro in prav! Toda, gospod, kakor nalašč, v zasmeh— ni prišlo —.
Popoldne je začela rohneti zemlja in vse ozračje je divjalo v neznanskem tulenju. Skale so pokale v gorah ter so se lomile med silnim truščem in razdejanjem v prepade, v dolino in na nas: Nasprotnik je nameril na nas bobnajoči ogenj. Zver je praznovala triumf in je plesala s_voj najizrazitejši ples. In mi, bolj ponižani nego najnižje životinje. smo se stiskali po jarkih, po kotanjah in za skalami. Ali, gospod tisti bobnajoči ogenj je bil razbesneli smeh pekla, ki je praznoval zmago nad onemoglim nebom . . . Topovi so bili namerjejii tako, da so padali izstrelki na naše postojanke, pred nje in za nje. Padalo je tako na gosto in številno, da ni bilo mogoče ločiti strelov, in vse je bilo združeno v eno samo silno in grozovito rjovenje, ki je bičalo, živce tlo zad-
a^iiTTTi
nie naiskritejše nitke. ?n pod tem dežjem smrti smo čepeli mi utrujeni in sestradani, raztrgati! in kakor zamorjeni, divjaki in norci, ali morda asketi in svetniki, mučeniki zla in njega heroji. Ne vem, kako naj poyt;m 'n pojasnim tiste ogabne občutke, ki so me obhajali takrat.
V	prvem hipu samo groza pred po-gibeljo m strah, ki je oskrbel vsakemu lasti svojo znojno kapljo. Kakor v bolnem snu sem včasih zaslišal izmed rohnenja ječanje človeka, ki ^ ga je sredi najlepšega zdravja začela objemati smrt. Ste slišali rjoveti kdaj gladnega bivola? Nekaj sličnega je bilo kričanje ranjencev, ki se ie mešalo v^bobnenje topov.
Vem, da je morda res odveč vse govoričenje o stvareh, ki so mogoče zdaj že brez pomena, toda ne morem drugače. Vsi dogodki so namreč tesno spojeni med seboj, zvezani z nevidno vezjo, ki druži vse. kar je bilo, kar je in kar bo. v eno samo grozno dejstvo. Da ni bilo enega, ne bi bilo drugega. In tudi Klara, to nebeško bitje, je samo po-
sledica, ali bolje oprostite, tega ne in ne znam._~
rečeno . . . Ah, morem povedati
Ko je pod večer jelo ponehavati rohnenje, me je naenkrat popustil strah. Padalo je sicer še. tqda ne več v oni najhujši meri kakor po« četkoma. Izmed pokanja sem že lahko razločil glasove, čisto prave človeške glasove, in tudi ljudi sem že mestoma razbral iz dima. Pone« kod so bili jarki razstreljeni in za« suti. drugje so napravile granate nove kotanje, ki so bile tupatam 2e polne razmesarjenih delov člove-. ških teles. Ko sem se ozrl malce pozorneje na stran, sem nenadoma zagledal čudno sliko strahu. Nekdo se je dvigal svišku. počasi, toda vztrajno, kakor da ga vleče nežna« na sila iz skrivališča. Bil je blaten, razcefran in brez pokrivala, razmr« šeni lasje so mu štrleli kvišku, oči izbuljene, z rokami pa si je tiščal senci in je ječal trepetaje:
— Tona. Tonaaa.
(Dalje prih.)
Buje Jokale stanovanjska oblast, ako v letu dni n« sezidajo hiš za svode uslužbence in poslovne prostore.
Podrobne stanovanjske določbe za Slove-nlK
Za zvišanje najemnine tvori mero In podlago dohodek zadnjega leta, k] je bil podstava za odmero osebno dohodninskega davka (če davčna oblast ni določila dohodkov, velja dohodek, ki je bi od davčne oblasti zadnjikrat določen).
Podnajemniki plačujejo za prazne sobe vsoto deljeno s številom sob celega stanovanja s 50% (slabše vrste stanovanje), oziroma 100% (za boljše vrste) dodatkom te tako dobljene vsote. (Primer: 4 sobe; mesečna najemnina tega stanovanja 120 K; plačam torej kot podnajemnik za 1 sobo 120 deljeno s štiri je 30 K; k temu dodani 50% od 30 K je IS K; (skupno torej 45 K tnesečao).
Za mesečne sobe (postrežba, poste*ljasna znaša pravkar omenjeni dodatek 200 — 30056.
Za neizogibno potrebne stanovanjske prostore, ki s« ne morejo odvzeti »e smatrajo:
L za sanice, vdovce, ločence obeh spolov z lastnim gospodlnstvom ali brez njega ena soba;
i Z. za tirnitne brez otrok ali z največ enim otrokom dve sobi;
3. za družine z več nedoraslimi otroki tri sobe;
4. za družino s trend ali več doraslimi otroki Štiri sobe;
5. m vdovca (vdovo) se v primerih pod 3 in 4. računi ena soba manj.
Sorodnike, ki žive lz nujnfc eksistenčnih vzrokov v skupnem gospodinjstvu z družino upravičenčevo, je smatrati za družinske člane.
Osebam, ki Izvršujejo poklic ali službo X stanovanjskih prostorih, se sme število Bab povišati za eno ali dve sobi kot delovni sobi.
V	dopustno število stanovanjskih pro-* tor o v oi itetl poseiske sobe, kuhinje, prednje sobe, sobe, pralnice, kleti in drvarnice.
Vsa potrebna pojasnila glede stanovanj isme zahtevati stanovanjska oblast. Vsako Izpronembo v obstanku in porabi stanovanj In prostorov morajo lastniki hiš v Ljubljani Ih Mariboru v 48 urah naznaniti drž. BtanovanHkemii uradu.
Kot stanovanjska oblastva I. stopnje poslujejo:
I. državni stanovanski urad v LiuMja-tti za mesto Ljubljano ta vse obmofije ljub-Kanskega okrajnega glavarstva;
3. državni stanovanski urad v Maribora ga mesto Maribor hi vse območje mariborskega okrajnega glavarstva;
3. za vse ostale občine pristojno okrajno glavarstvo za vse svoje območje.
Stanovanjska oblastva (uradi) se primemo preosnujejo (do polovice bodo zastopani v n 11% hiSni posestniki, do polovice najemniki). Za posamezne okoliše se bodo Imenovali stanovanjski nadzornflci. Pri postopanju s strankami mora stanovanjska oblast (urad) odrediti ustne Tazprave s prizadetimi strankami.
Zoper odloke stanovanjske** oblastva I. stopofe le dopustna pritožba na poverjeništvo (oddelek) za socialno skrbstvo v Ljubljani?
1. pri določanju najemnine v zrni sl n Benov 5., 8. bi 9. uredbe;
8. zoper zavrnilen odlok stanovanjskega oblastva z smislu člena 12. uredbe;
3, zoper dovolilo stanovanjskega oblastva v smislu člena 14., točka 5., 6., in 7 uredbe1:
4. ob dodelitvi v smislu členov 21., 22. In 23. uredbe;
FILIP URATNIK:
Sije o se
5. v primerih členov 24, in 25. uredbe;
6, taoper. odmero kazni v smislu člena 30, uredbe.
Pritožba, ki ima, izvzetnši točko 4. tega člena pravilnika, odložilno moč, se mora podati stanovanjskemu oblastvu I. stopuje
V	treh dneh po vročitvi odloka.
Kot stanovanjsko oblastvo D. stopnje posluje poverjeništvo (oddelek) za sociala.) skrbstvo v LjuMjanl. Pri stanovanjskem oblastvu II. stopnje odloča o vseh pritožbah zoper odloke stanovanjskega oblastva
1.	poseben stalen stanovanjski senat, sestavljen iz treh članov.
Dodeljevanje stanovanj bodo stanovanjska oblastva reševala na podlagi natančnih popisnih pol. Hišnim posestnikom ne bo mogoče izbirati med nobeno stranka
Socialna in gospodarska statistika.
Socialna in gospodarska statistika, i j. nekaj, kar so naše strokovne organizacije že neštetokrat na najrazličnejših anketah zahtevale po svojih zastopnikih. Tudi so nekatere naše strokovne organizacije že začele zbirati materija! za sestavo take statistike predvsem za posamezne indu-strjjalne stroke. Kakor je gori omenjena statistika za delavske strokovne organizacije silno važna, tako bi morala biti še vse bolj važna ze demokratično urejeno državo! Kolikor pa nam Je znano, je v Bei-gradu doslej primanjkovalo vsakršnih statistiki In jih še sedaj m! Morda da se je v posamezni ministrstvih šele prav začelo delati tudi na tako velevažnent polju, kakor Je statistika, pa bodisi ta ali ona. Koliko nesmiselnih, da celo škodljivih činov je bilo zagrešeno predvsem na gospodarskem polju pri nas v Jugoslaviji tekom zadnjih dveh let ravno vsled tega, ker ni niti centralna vlada Imela statistike n. pr.
o	produkiciji v Jugoslaviji, o vrstah 'industrije Itd Ne bi se bilo nikdar zgodilo — in enakih slučajev bi lahko navedli na stotine! — n. pr. to, da Je vojaška oblast najrazličnejše potrebščine naročevala v Inozemstvo, dočim se prav iste stvari delajo v Jugoslaviji! Tako je recimo naročila svojčas na tisoče železnih postelj za vojašnice iz Bavarskega, dočim bi vse te postelje ravno tako solidno in seveda tnJi cenejše Izdelala naša slovenska kovinarska industrija, n. pr. strojne tovarne la livar ! Da ne navajamo aadaljnih takih — rek bi skoro lahko — vnebovpijočili zgledov!
Samoobsebi Je umevno, da Je bilo v marsikaterih takti slučajih tudi mnogo korupcije uradnih oseb poleg; žal da se vseh takih korupcij nit/ koastatirati ne da, ravno, ker manjka statistike, ki bi bila v tem predvsem temelj za dobro kontrolo produkcije in velika pripomoč za »motreno ureditev produkcije v gospodarski celoti, kakršno predstavlja vsaka država. Večinoma seveda pa so se mogli opisani gospodarski grehi zgoditi le iz nevednosti, t. |. vsled ipoman&aqa gospodarske statistike.
Merodajni krogi pa doedaj niso niti imeli mnogo smisla za vodenje dobrih statistik sploh. Da |e temu tako, na] povemo n. pr. to, da niti Radnička komora v Bei-gradu ni prav nič važnosti polagala na kako statistiko; tako se Je zgodilo, da so jo ob neki priliki strokovne organizacije terjale za neke podatke o industriji, pa so dobile odgovor, da take stvari ne spadajo v delokrog te »komore«, ter da se »komora s tem v obče ne bavH*
Od statistik Je nadalje odvisno tudi naglo poslovanje uradov, komisij itd. in re bi bilo treba oblastem ob kakršnihkoli sporih vedno pošiljati komisije tn zastopnike
naokrog, da Šele zbirajo materija!, da pro-
uče stvar na licu mesta itd. Koliko bi država že prj tem v denarju prihranila in kolikokrat bi bilo tudi lahko z naglimi ukrepi na podlagi dobrih statistik pomaga^ ti delavstvu, ki je v težkem položaju ravno vsled tega, ker ne more brezposelno in v negotovem položaju čakati z lačnim želodcem par mesecev na »ugotovitve«, katerim potem šele čez dolgo časa slede ukrepi, ko je že mnogokrat prepozno.
Med socialno statistiko bi spadal predvsem — poleg podatkov o brezposelnosti itd. — tudi statistični pregled o producira-nju delavnih moči, t. j. o tem, koliko mladine se izučuje v tej ali orni stroki. Tako bi bdlo vse socialno delo zelo olajšano, preprečevala bi se že vnaprej brezposelnost v raznih strokah, ki bi nastala vsled preobilice produciranih delavnih moča v do-tični stroki. Tudi preveliko izkoriščevanje delavcev, predvsem pa mladine, bi bilo na ta način onemogočeno. Navedimo v zgled le en slučaj! Ključavničarski mojstri v Ljubljani n. p. delajo danes po veliki večini le z — vajenci. Tako dela neki mojster z 10 vajenci in 1 pomočnikom! Razumljivo, zakaj; zato, ker mu več nese! Toda poglejmo, kaj sledi iz takega reda! Najprej to, da se izuči te (ključavničarske) stroke delavnih moči preko dejanske potrebe v tej stroki! Posledica tega — brezposelnost! Drugič pa se ob takem »redu« vajenci svojega poklica izuče le polovično, tako polovično, da v slučaju brezposelnosti potem kot »izučeni« pomočniki niti v tem svojem poklicu ne morejo iti v tujino, ker so takorekoč le na pol kvalificirani delavci!
Smotrena statistika bi torej, kakor že iz teh kratkih primerov razvidno, omilila marsikatero veliko zlot
Poglejmo sedaj, kako pa umevajo važnost statistike (predvsem socialne in gospodarske) druge države. O tem beremo pravkar v nekem listu in bomo stvar kar citirali.
Na AngleSkem imajo v ministrstvu za
trgovino (Board of Trade) oddelek za delo (Labour Departement), ki tvori v bistvu centralo za socialno statistiko. Labour De-partement obstoji od leta 1886. Ta naprava je že izdala jako dragocene publikaci c delavftostatistične vsebine. Izdaja »Labour Oazette«, katera je postala vzor za ostale dežele; razen tega izhaja letno poročilo (Annual Abstract oi Labour Statistics), (nekoliko več kakor 1 K predvojne veljave). V tem letnem poročilu se nahaja izvleček vse socialne statistike.
Na Francoskem je bil ustanovljen po zakonu z dne 21. julija 1891. in naredbi z dne 19. avgusta 1891.. urad za delo (Office du Travafl), Urad za delo ima nalogo, da »zbira, ureja in na svetlo izdaja vsakovrstne izkaze o delu«. To je tedaj Institut, ki Je podoben angleškemu uradu Labour De-partement in ki tvori tudi tako kakor ta poseben oddelek v ministrstvu za trgovino. Na Francoskem imajo dalje tudi delavske zbornice, uvedene po naredbi z dne 17. septembra 1900), ki so tudi važne za socialno statistiko, člani teh zbornic se volijo v jednakih delih iz organizacij podjetnikov in delavcev. Njihove naloge obstoje posebno v gojitvi lokalne socialne statistike, nadalje je njihova naloga javnim oblastem dajati navodila, da se prepreči in pobija brezposelnost; predlagajo, kako naj se razdele Javne podpore na različne socialnopolitične institucije niihovega okraja; moralo vsako leto poročati o izvedbi zakonitega delavskega varstva itd. Imajo tudi v sodnem oziru važne kompetence.
Italija je ustanovila (leta 1901) po zgledu Francije tudi tak urad za delo (Ufficio del Lavoro), ki le popolnoma na ta
način organiziran kakor Office do Tra-
vail v Franciji,
Avstrija je organizirala leta 1900 svoj »delavsko statistični urad v ministrstvu trgovine«. Omeniti je treba važno Izdajanje po vsebini bogate »Sozlale Rundschau«, Temu uradu se je pridelil delavski svet
Na Holandskem imajo po zakona od
2.	maja 1897. na jako široki podlagi zgrajeno organizacijo y svojih Kamers van Arbeid, v kateri napravi se tudi nahajajo statistični In poizvedovalni uradi.
V	Belgiji imajo ravno tako tudi institut, Id se imenuje urad za delo (Office du Travail), ki izdaja od leta 1897. »Annualre de la Legislation du Travail« (zbirka vseh zakonov za delavsko varstvo) in poleg tega »Revue du Travail«, ki izhaja vsak mesec.
Nemčija je v začetku leta 1903. ustanovila v svrho, da bi se gojila delavska statistika, poseben oddelek za delavsko statistiko v državnem statističnem uradu, ki ima sledeče naloge:	da zbira,
sestavlja In perijodično objavlja delavsko statističnega značaja podatke in druga poročila, Id so važna za delavske razmere; da vodi posebna raztskavanja s pomočjo pismenSi to ustmenih poizvedb kakor tudi, da izreka svoja mnenja.
Za »podporo« državnega statističnega urada »prj Izpolnjevanju nalog, ki so mu nakazane na polju delavske statistike, se je ustanovH sosvet za delavsko statistiko, ki obstoji iz predsednika (prezidenta državnega statističnega urada) in štirinajst članov, od katerih sedem jih voli zvezni svet in sedem državni zbor. Dolžnosti »sosveta« so posebno; a) po naredbi zveznega sveta aJI državnega kanclerja (državni urad za notranje stvari) izrekati mnenje o Izvrševanju delavskih statističaih poizvedb, njihove izvršitve ta obdelave kakor tudi njihovih uspehov; b) zasliševati osebe za poizvedovanje, ki so potrebne za dopolnitev statističnega materfjala; c) državnemu kanclerju (državnemu uradu za notranje zadeve) stavili predloge, da se pti-čno ali izvedejo poizvedbe delavsko statističnega značaja. »Oddelek za delavsko statistiko« Izdaja od aprila 1903 mesečno v obsegu 5 pol 4° »ReichsarbeiterblaU« »Državni list za delo«).
Napisali smo ta članek z željo, da bi se tako država kakor tudi naše delavske organizacije v svojem okviru začele intenzivno zanimati za napravo ta vodenje predvsem socialne in gospodarske statistike, k; je tudi eden izmed predpogojev vodenja dobre ta uspešne socialne In gospodarske politike.
NadaHni potek
preiskave.
Beograd. 7. julija. Preiskava radi atentata na regenta prestolonaslednika se Je tekom današnjega dne nadaljevala pozno v noč. Danes je bila zaslišana žena šoferja Mludena Marinkoviča. Milica, o kateri se misli, da obstoje razlogi za zapor, ker je do gotove meje obremenjena po izpovedbah atentatorja in njegovega krivca Csakiia. Zaslišali so k) radi izjav Stejiča in Csa-klja. ki jo obtežuieta v toliko, da je Stejič izjavil, da je pogosto zahajal v Marinkovičevo hišo. kjer se je v glavnem seznanil s teroristično akcijo in je na dan atentata ob 6. zjutraj pil pr! Marinkoviča kavo. Ob tej priliki je šel v drugo sobo, kjer je skupno z Marinkoyičem pregleda! bombe in revolver, ki bi se imel vtiorabiti tega dne. Na ta izvajanja Stejiča je odgovorila Milica Martn-
kovlčeva. da .ie res sprejemala Ste< jiča. ki je prihajal v njihovo hišo* da pa ni vedela, kdo da je in zakal prihaja. Imela ga je za delavca v ga« raži svojega moža. Kar se tiče trdit-ve; ]e. kiflla dan atentata na kavi pr» njih je izjavila, da ni to resnica, ker je njen mož že pred tem, nekako ob 5. zjutraj, odšel iz hiše, med tem ko je ona spala, ker je ni hotel zbu-* diri. Kot podrobnost navaja, da je mož ob svojem odhodu zaklenil hišo od zunaj ter pustil ključ na odpr« tem oknu. Po tej izjavi je bila kon-frontirana s Stejičem in pozneje s Csakijem. Glede Csakiia je Marin-kovičeva izjavila, da-ve o njem samo. da je Novosadčan in da je menila. da prihaja kot strankarski tovariš in osebni prijatelj njenega moža. Med tem pa trdi Csaki, da je Marinkovičeva dobro vedela, zakaj je prihajal, ker je večkrat pred njo govoril z njenim možem o atentatu, ° pripravah in o bombah. Nadalje pravi Csaki. da je vedela za vso organizacijo in da mu je sama priznala tudi glede Stejiča. da prihaja v njeno hišo v strankarske svrhe. 2ena šoferja Marinkoviča je ostala kljub izjavama Stejiča in Csakija pri svojih trditvah.
Popoldne ob 16. uri se je pričelo zaslišanje Jozsefa Mojzesa, okoli 30 let starega soboslikarja madžarske narodnosti. Po svojem lastnem oriznanju je prišel pred štirimi meseci iz Madžarske v Novi Sad, kjer je vzdrževal zvezo s komunisti na Madžarskem. Za tem se je spoznal s tipografom Jovanom Jovanovičem in krojačem Kolačkom ter z ostalimi člani terorističnega odbora. Sprejet je bil kot izreden član v teroristični odbor v Novem Sadu in mu je bila že poverjena nekaka misija za skrivanje bomb skupno s Csakijem. V kolikem od-segu je obstojalo to skrivanje bomb. br še ugotoviti. Nadaljna njegova priznanja so potrdila vse. kar so desedaj izjavili Stejič, Csaki in Kolaček glede priprav za atentat, o katerih je bil istotako poučen, kakor tudi sploh o delu centralnega komunističnega sveta v Beogradu, ki je dajal navodila terorističnemu odboru. Ob tej priliki je bil zaslišan tudi radi eksplozivnega materiiala. ki so na včeraj našli na vrtu Juhača. Izjavil je. da je ta eksplozivni materi-
jal zakopal skupno s Csakijem ln Juhačem in da je municija bila namenjena, da se vporabi za razstrelitev velikega železniškega mosta med Slavonskim in Bosanskim Brodem. Most bi se imel porušiti takrat, ko bi bili obveščeni od centrale v Beogradu, da se vodi v Bosni in Hercegovini posebna komunistična akcija, ki bi se imela pričeti skupno z akcijo v Srbiji in Vojvodini. S tem so hoteli preprečiti morebitno premikanje čet. Pri tem zasliševanju Mojzesa se je tudi doznalo. da so že vse priprave za izvrševanje terorja v naši državi gotove. Početkom aprila t. 1. se je vršila širša konferenca komunistične stranke, ki so se je udeležili delegati iz vse države te.r se je ob tei priliki razpravljalo o političnem stanju v državi, kakor tudi o vseh ukrepih za varstvo, komunistov pred obznano. Na
IV. Centralizem ln avtonomija.
Tako prihajamo k važnemu problemu, ki razburja pod gesli avtonomija in centralizem našo javnost in ki je zanesel, kakor se zdi, v
zadnjem času nekaj nesoglasja tudi v socijalistične vrste v Sloveniji.
Ta problem je za socijalizem načelno važen, zakaj od njegove pravilne rešitve je v prvi vrsti odvisno, v koliko se bodo dali ideali socija-lizma izvršiti — razen tega pa je za nas v Jugoslaviji zelo aktualen.
Podonavska monarhija je razbita. Na drobcih njenega področja se grade, deloma v zvezi s prej izven njenih mej ležečimi deželami, nove politične tvorbe. Za Jugoslavijo je bil s sprejetjem ustave ta proces komaj načet, ne pa dokončan. Pri tem je eno najvažnejših vprašanj v resnici to. ali nai organiziramo novo nastajajočo državo tako. da se bodo stekale vse politične niti v eni točki ali pa na več različnih točkah. V prvem slučaju postane država kakor velikansko podjetje z jasno vidno glavo in podrejenimi delci, v drugem pa skupina malih, med seboj zvezanih obratov. Tu se borita dva tipa med seboj: tip banaškega veleposestva z upra-
vitelji in delavskimi hišami — in tip slovenske vasi z malimi kmetijami.
Isto vprašanje, ki stofi tu aktualno pred nami. je obenem eden kardinalnih problemov družabne organizacije. kakor jo ima pred očmi socijalizem. Tako politične, kakor gospodarske.
Nemogoče se nam zdi. da bi se dalo organizirati ves svet v eno samo velikansko, birokratično urejeno podjetje. Pač pa mora postati v smislu socialističnih vzorov ves svet trgovska enota, ki bo izmenjevala po načrti* vsa bogastva zemlje. Postati mora tudi politična enota. ki bo poklicana da uveljavi načelo da pripadajo naravni zakladi vsemu človeštvu. Ta sila bo tukaj dajala, tam pa jemala, zato mora biti toliko jačja od vsake druge sile, da bo vsak odpor proti njej nemogoč.
Na to se bo omejevala centralna socijalistična akcija. Produkcija mora ostati avtonomnim obratom, ko-jih obseg bo določala tehnična smo-trenost.
lz tega razloga smo socijallsti načeloma za močno centralno oblast. Smo pa obenem za najširšo samoupravo vseh podrejenih edinlc.
Tisti, ki ne morejo razumeti, kako se da ti dve načeli združiti, naj pomislijo, da je Bog lahko Bog. da pa se mu zato ni treba vmešavati v vsako stvar. Tudi če je izdal med gromom in bliskom le svojih deset
zapovedi, medtem ko prepušča zemljanom. da sklepajo po svoji mili volji, ali bodo kuhali za večerjo zelje ali kašo. je ostal to. kar je. Tu ne gre za obseg delovanja, ampak za moč. Mi smo za močno centralno oblast, smo pa proti temu. da bi se ta oblast v vsako stvar neposredno vmešavala in za to da se prepušča nižjim in najnižjim enotam čim naj-večja svoboda.
Zakaj birokracija, ki se hoče vmešavati v vsako podrobnost, mora popolnoma odreči. Nešteto primerov imamo za to. Gospodarska podjetja, ki so v državni upravi, ne morejo nikamor naprej — zato. ker gospodje, ki imajo v rokah v najvišji instanci upravo teh podjetij, ne morejo imeti pravega vpogleda v njih potrebe. Nižji uradniki pfa imajo vezane roke in ne morejo postopati tako. kakor bi postopali, ako bi bili bolj samostojni. To pa ne velja samo za gospodarska podjetja. ampak tudi za druge upravne panoge.
Zato je potrebno, da centralna
oblast svojih funkcij, bodisi upravnih. kakor zakonodajnih, kjer je to le mogoče, ne izvršuje sama. ampak jih prepušča avtonomnim organom.
Tudi je mogoče, da centralna oblast ni to, kar bi morala biti, da ni izravnujoča. ampak izkoriščujoča sila, ki kopiči nadvrednote v svojih središčih. V kapitalističnem svetu bo to redoma lako. Tudi temu se da
z omejitvijo njenega delovanja od-pomoči. Iz tega stališča gledamo tudi na ustavne boje v Jugoslaviji.
Med takozvanim avtonomističnim pokretom so sile, ki našemu pojmovanju avtonomije ne nasprotujejo — a tudi sile. ki so z našim pojmovanjem v nasprotju.
V	nasprotju z nami so vsi tisti, ki hočejo prenesti težišče državne moči v pokrajine in ki sanjajo o slovenski. hryatski in srbski državi.
Mi vemo. da so take težavice ovira za zdrav gospodarski in smo-tren kulturni razvoj. Moderna tehnika vstvarja v rudokopih in Industriji obrate, ki si jih brez velikih gospodarskih ozemelj rfl mogoče misljti in za koje je treba sodelovanja in konsuma milijonov. Ker smo za velike gospodarske in kulturne enote, moramo biti tudi za velike
politične enote.
Zato nimamo nobenega smisla za slovenske, hrvaške ln druge take države in državice. Tisti, ki se za take stvari pehajo, so podobni fiiakarjem in voznikom, ki se upirajo v skrbi za svojo eksistenco železnici. Mi ne moremo ž njimi, zakaj socijalizem ni gibanje, ki bi si smelo zapisati na svojo zastavo težnje, ki vodijo nazai v majhno preteklost. Socijalizem ni pot v srednji vek. ampak je dedič modernega kapitalizma, ki hoče ustvariti v velikih organizacijah, kakor jih vstvarja kapitalizem, idejo pravičnosti.
Na drugi strani pa ne bomo nikdar za to, da se napravijo, kot v bivši Avstriji železnice tako. da se bo moralo koncentrirati vse gospodarsko življenje na enem mestu. To je nepotrebno in škodljivo.
Na drugi strani ne bomo nikdar za to. da se mora koncentrirati ves kapital države na eni točki.
To ustvarja moderna velemesta, povzroča, da se stekajo tja vse nadvrednote iz cele države in da živijo v njih stotisoči, ki se redijo brez pravega produktivnega dela kot paraziti od teh nadvrednosti. med tem ko manjka tam, kjer se producira, delovnih sil.
Decentralizacija uprave in zakonodaje. decentralizacija kapitala! To so bila gesla, ki so dajala smer dela socialistične delegacije v konstitu-anti in ki morajo biti tudi za njeno delo v rednem parlamentu merodajna — vkljub spoznanju, da mora biti suvereniteta v celi državi le ena.
Za ta cilj in ta gesla se bo dalo tem več doseči, čim boli bomo na-ciionalne in plemenske spore izločili in čim bolj bomo v vsem svojem mišljenju — socijalisti.
In čim bolj bomo znali premagati tisto majhno duševnost, ki se veseli ovir. ki jih ima premagati v j naši zemlji delo za ujedinienje duhov in koji je dolga in težka pot. ki nas vodi do tega velikega cilja že dokaz, da ne moremo in ne smemo do njega.
|e] konferenci je bilo sklenjeno, da se vsa viseča vprašanja odlože do konca meseca aprila, ko bi se imela .vršiti konferenca bolgarskih in nagih komunistov na bolgarskem ozemlju, ker bi imeli tudi bolgarski komunisti podvzeti isto akcijo. Ta konferenca se je tudi vršila v Bolgariji ter je trajala od 27. aprila do 3. maja t. 1. Na tej konferenci so bila rešena vsa vprašanja na ta način, da je bil izdelan načrt za celo serijo atentatov, tako na Bolgarskem kakor pri nas in sicer na vladarje, na vlado, parlament, na vse ugledne politične osebnosti, na važne objekte. kolodvore, različne mostove itd. Ta načrt je imel izvesti izvrše-valni odbor komunistične stranke v Beogradu in sicer potom posebnih terorističnih organizacij v raznih državah. Prva taka organizacija se Je osnovala v Novem Sadu. o ostalih pa še ni ničesar znanega in skuša sedaj policija odkriti tudi druge organizacije.
— Glede aretacije komunističnih poslancev ni predsedstvo skupščine dobilo nobenih novih aktov.
Politične vesti.
+ Dr. Korošec hoče v vlado. Demokratsko časopisje poroča, da ie slovenskim klerikalcem silno neprijetno zunaj vlade. In prav verjetno je to. Med ustavno debato so sicer uganjali opozicijo, misleč, da bodo 23 svojo stranko dobili enake ali pa še večje koncesije, kakor so jih dobiti muslimani, ttoteii so koncesije v gospodarskopoliUčnem in versko cerkvenem oziru. Ker pa Je ustava sprejeta, lezejo sedaj pod Pašičevo kapo, da ne ostanejo izolirani kakor doslej. Za nas je bilo to ves čas jasno, da je klerikalna opozicija komedija, pesek v oči ljudstva, ker klerikalci prav dobro vedo, d.a bi jim protivladna politika nič ne nesla.
+ Rekonstrukcija vlade. Kakor poročajo belgrajski listi, bo prišlo vslcd notranjih osebnih nasprotstev in vsled premočnih 'opozicij in notranjih preprirov v posameznih vladnih strankah do rekonstrukcije vlade, ki pa se po izjavah ministrov izvrši žele po zopetnem sklicanju zakonodajne skupščine k sejam, to je dne 20. oktobra. v°lni minister general Hadžič vztraja na SvOji demislji iz razloga, ker je prišla v ustavo proti njegovi volji določba, da le zadnja instanca za sojenje vojaških oseb (civilno) kasaciisko sodišče. S tem členom je seveda prizadejan precejšen udarec vojaški teroristični organizaciji »Beli roki«, ker se ne bo mogla več igrati z živijensko Usodo njej neljubih vojaških oseb. Kot kandidati za vojnega ministra se omenjajo generali: Miloš Vaslč in Zečevič. — Nadalje je treba izpopolniti prometno ministrstvo, kajti Joca Jovanovič ima dva portfelja: prometno in gradbeno ministrstvo. Pašlč baje tudi opusti portfelj ministra zunanjih zadeve in ostane samo ministrski predsed. zunanje ministrstvo pa prevzame kak drug radikalec. Chede muslimanskih ministrov sc bo odločilo 15. t. m. na strankinem zboru muslimanov med grupo dr. Spahija Iri Karamehmedoviča. — Ker je možno, da tudi kak strankar izstopi iz vlade, se sedaj klerikalci skušajo približati Pašiču in Izkoristiti ugoden položaj. Bomo videli kako bo.
+ Čcšfcoslovaka je podpisala vojaško pogodbo z Romunsko.
-I- Napredovanje francoske socialistične stranke. Kakor smo že zadnjič poročali, se je voditeljem francoske socialistične stranke po popolnem razsulu na kongresu v Poursu posrečilo v kratkem času uposta-viti 80 močnih krajevnih organizacij. Tri organizaciji, ki so se na kongresu priključile komunistom, so se sedaj povrnile v prejšnjo stranko, tuniška skupina, ki se je za razkola izjavila za avtonomno pa je sklenila, da stopi v nekdanji stik v Longue-tovo stranko. Komunisti polagoma izgubljajo na tleh, ker se proletariat povrača k edino uspešnim principom revofucloname-e* socializma.
+ Španski kabinet je demlsijonlral.
Dnevne vesti.
Treba bi bilo pojasnila. Ruski begunci, ki jih je sedaj na Slovenskem nenavadno mnogo, zatrjujejo, da prejemajo svojo podporo od naše države na račun 250 mllilo-nov bivših zlatih carskih rubljev, katere baje dolguje naša država, oziroma bivša Srbija Rusiji. Javnost želi tozadevnega pojasnila, ker nastopajo WranglovcI jako samozavestno in smatrajo svoje bivanje v naši državi kot samoobsebi umevno.
Postopanje z vojaškimi obvezane!, ki »o v kazenski preiskavi. Poročajo nam z več
1 strani, da sede vojaški obvezane!, ki so V j preiskavi, po več mesecev (od 5 do 9) v | ječah, ne da bi se jih kaj zaslišalo. Leže na i golih deskah in se jih niti za eno uro te-i kom več mesecev ne Izpusti na sveži zrak. j Jetniki morajo biti v ječah v svojih civilnih j oblekah. — Kar se nam poroča, je zelo ver-j jetno, ker smo že pred letom dni pisali o j istih razmerah v vojaških zaporih in so o tej j zadevi tudi naši poslanci intervenirali svoi-■, čas v Belgradu v parlamentu. Toda, kak;>r ! razvidno, se razmere v tem pogledu še vedno niso prav nič izboljšale. Torej na dan z resnico ln pojasnilom, merodajna oblasti
Finančni minister odsoten. Ker je finančni minister dr. Kumanudi odsoten nad 15 dni, se je za jegovega zastopnika določil minister za šume In rude dr. Križman.
Študijske podpore za agronomske in veterinarske študije. Komisija za upravo agronomskega in veterinarskega fonda je na svoji zadnji soji določila, da se imajo prošnje za podelitev študijskih podpor za nadaljevanje študij na kmetijskih šolah predložiti na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani najkasneje do 30. septembra tega leta.
Slikarska šola »Profeuda«. Za mesec Juli poučuje še dalje voditelj šole akad. slikar Franjo Sterle lz sledečih predmetov: portret po naravi, draperlja, pokrajina in nar. ornamentika. Vpisovanje je še danes v soboto In y ponedeljek od 16.—18. ure na tebn. sr. šoli, pritličje desno.
Nepravilno ravnanje s stekline Sumljivimi živalim]. Od okrajnega zdravstvenega urada za Ljubljano in okolico dozna-vamo, da se je klatil dne 23. In 24. maja t. L po Medvodah ln sosednih vaseh Žlebih hi Golem Brdu stekel lovski pes-pre-peličar s kovinastim, pletenim ovratnikom neznanega gospodarja. Po prvotnem orožniškem poročilu ni popadel ljudi, pač pa je umoril enega mladega psička in pri Ko-drovHi y Žlebih zadušil enega mačka ln ( oklal eno tele. Dasiravno ie znano, j da obstoji v veljavi poostreni pasji kontu-tnac, ni nikdo okolnosti, da je letal ta pes prosto okoli, smatral sumljive. Na Golem Brdu so psa kamnali, neki ljubljanski Izletniki pa so psa pestovali In ga na to nekemu vozniku M voz naložili. Že preje pa Je istega psa lovfl mladoletni posestnik Ludovik Svoljšak, katerega je res močno ugrizeJ, pa je bil ugrizenec, dasl brez lastnega prizadevanja, na srečo pravočasno izsleden in lečen v Pasteurjevem zavodu. Pes ki Je bU oddan po vozniku g. Šušteršiču na SeničicI, Je v kratkem ra steklino poginil. Za steklino je poginilo tudi cfclano dele. Kodrava gospodinja, ki gt je stregla z rano na roki, pa se je tudi morala oddati v zavod v Zagreb. — Vsa zadeva se priobčuje v svrho, da naj narod pazi na prosto letajoče ptuje pse, ker znak! stekline niso vedno tako jasni, da bi se tako) spoznali, hkrati tudi v svrho, da naj se oglasijo pri oblasti omenjeni s-letniki.
Koliko Se *me vzeti denarla na Mad-
žarsko. V vesti glede izpremebe vladne odredbe, ki se tiče uvoza bankovcev z madžarskimi žigi, se dotično mesto pravilno glBsi: da se sme brez dovoljenja finančnega mfnistra prinest! v deželo v poštnem in mejnem prometu odslej namesto 10.000 K, začasno le 500, a ne kakor Je btto pomotoma javljeno 5000 K.
Nova stanovanjska naredba je izšla v »Uradnem listu« št. 77.
Umrl je snoči ponoči ob 2. g. Josip Pogačnik, plačilni natakar in bivši odbornik strokovne organizacije. Umri je kot vojni Invalid po dolgotrajni bolezni, Id sl jo je nakopa! na tirolski fronti. Pogreb Je danes ob 17. url s Kongresnega trga 3. Blag mu spomin!
Darujte knflge za slovenske vojake v Negotlnu! V Negottnu v severovzhodni Sr-bljl služi kakih 800 slovenskih vojakov, ki prosijo, da bj Jhn rojaki iz ožje domovine poslali kaj slovenskih knjig. Pošiljatve naj se pošiljajo na naslov: Edo Delak, podpo-ručnik u 9. pešpuku, Negotin u Srbiji.
Koncert salonskega orkestra se vrši v nedelje 10. t. m. v gostilni »Drašček«, Bohoričeva ulica 9. Vstop prost. Solidne cene.
I. Obrtna razstava v Mariboru. Razstavnemu odboru se ie posrečilo dob tl Gčtzovo dvorano proti primerni odškodnini ln da se omogoči, da se naši pripravljeni razstavljale! morejo udeležiti »Ljubljanskega velikega semnja« ter potem zopet naše razstave, Je razstavni odbor preložfl razstavni čas na mesec september. Razstava se torej gotovo vrši od 8. do vštevši 25. septembra 1921. Priglašene razstavljalce naše razstave prosimo, da svola dela Izgotovijo najkasneje do 24. avgusta t. 1. Enako opozarjamo priglašene razstavlialce, da se te dni razpošljejo prijavnice in razstav- j Halnl red, katerega naj vsak razstavljilec j natančno prečita. Prijavnica naj se takoj j
I
izpolni to vpošlje, ker se po sprejemu prijavnic urede prostori, da se s tem delo od« boru olajša.
Zahvala. Da je »Zegnanje v Trnovem« nad vse pričakovanje tako lepo uspelo, gre zasluga vsem naštetim ta je podpisani odbor zato dolžan, zahvaliti se v prvi vrsti g. generalu Dokiču, komandanta Dravske de vizij ske oblasti, ter g. majorju Mašeku, komandantu Vozarskega eskadrona za brezplačno posojo konj, nadalje vsem sodelovalcem pri sprevodu ta veselici, ter udeležencem iste, kakor tudi sprožitelju Ideje in ustvaritelju »podkovanega karfa« društvenemu pevovodji M. Premelču, ko-nečno pa tudi elektromonterju g. Mihelčiču za brezplačno napeljavo električne razsvetljave. — Odbor pevskega društva Krakovo - Trnovo.	k
Organizacijski
vestnik.
fiz strok, organizacij®.
Podružnica čevljarskih pomočnikov sklicuje *voj ustanovni občni zbor, Id se bo vrši! 17. julija t. L c usnjarskim mesečnim
shodom ob pol 10. uri dop. v prostorih hotela »Triglav«. Vabimo vse člane v to stroko spadajoče, da se polnoštevilno udeleže shoda. — Odbor.
Vestnik Svobode.
Podružnica »Svobode« Vič-GHnce Priredi jutri 10. julija s sodelovanjem tamburaškega zbora veliko vrtno veselico v prid zgradbe »Delavskega doma« aa Giincah. Veselica se bo vršila v restavraciji »Amerika« na Giincah ob 4. popoldne. Vstopnina 2 dinarja. V slučaju slabega vremena se bo veselica vršila v notranjih prostorih. Vabimo naše delavstvo, da se z ozirom na namen v čim večjem številu udeleže te prireditve!
Gospodarstvo.
— Ljubljanski trg. Mesa vseh vrst je v izobilju. Telečje meso se razprodaja po
20 in 24 K kg. Na stojnicah Smoijan in Predovlč se razprodaja telečje meso enake kvalitete po 18 K kg. Vsled direktnega nakupovauja italijanskih firm po kranjskih živinskih semnjih, so cene po Kranjski le neznatno padle. Dobri voli se plačujejo po
21 do 22 K kg žive teže. Cena prašičem s« skozi celo leto le malo premika. Določil« so se maksimalne cene za sadje in zelenjavo, večinoma importirano iz Italije. Breskve 22 K, marelce 22 K, hruške 16 K, jabolka 12 K, češnje 12 K, kumare 12 K, grah v stročju 8 K, fižol v stročju 10 K, čebida 6 K. Maksimalne cene se bodo določate sporedno s sezonskimi spremembami. Ker povzroča Italijanski uvoz vsled kurza lire naravnost anarhijo v cenah na domačem trgu in Izredno otežkočuje kontrolo cen, je nujno potrebno, da se ta uvoz omeji do zboljšane valute, ker je to blago večinoma iuksusno blago ta se nadomesti nekaj tednov pozneje z domačim blagom. KrneSc’ trg je zelo dobro založen. Krompir novi 3 do 4 K, stari 2 K, pesa rdeča 50 v komad, kolerabe kg 6 K, grah v stročju 7 K kg, grah sladki 10 K kg, čebula nova 5 K, fižol v stročju 10 K kg. Jajc na trgu zelo primanjkuje; plačujejo se po 2 K do 2 K 40 v komad. Glede mleka vlada prejšnja mizerija. Stranke prinašajo neprestano skisano mleko v preiskavo, vsled nepravilnega ravnanja z mlekom od strani prodajalcev. 2lta so proti vsemu pričakovanju zopet skočila v ceni, posebno oves se je po-dražH v par tednih skoro za 1000% Danes stane oves loco Ljubljana 7 K 20 v kg; tudi koruza je skočila, kg loco Ljubljana 5 kron 80 vin. kg. Moka štev. 0 stane kg 17 kron 50 vin.
— Promet nOvčanfc naše državne Na-radne banke Je znašal 22. junija t. 1. 3 nri-lljarde 693,259.405 dinarjev. Zmanjšal se je za 28,713.745 dinarjev. Kovinska podlaga banke je znašala 22. t m. 437,543.338.41 (+ 10,604.521.17 din.); posojila so znašata 195,359.747.17 (— 1 milijon, 592379.30 D), državni dolg Pa 3,941.431.411.68 (+ 1 milijardo 735.113.60 din.). Številke v oklepajih pomenijo tepretnetnbe napram stanju 18. junija.
— Parobrodska družba Dalmacija
I objavlja, da od pljuje parobrod SpUt vsak j četrtek ob 19. url Iz Bakra v Split, Ma- ' i karsko ln Metkovič, parobrod Bosna pa ; vsak ponedeljek ob 19. uri iz Bakra v Šibenik, Split, Bol, Jelšo, Hvar, Vis, Komi-žo, Belo Luko ta Korčulo.
— Prepoved prodaje žita v klasju. Minister za socialno politiko je odredil, da ostanejo dosedanje odredbe ministra za prehrano in obnovo zemlje, ki prepoveduje uporabo žita ra krmo in prodajo žetve vseh vrst žita v klasju, tudi letos v veljavi
“i Papirnatega denarja Je po poročilu
sovjetskega finančnega naučnega komisarja okrog 168 milijard rubljev. Ob izbruhu revolucije ga je bilo samo 22.5 milijard, pred svetovno vojno celo le 1.5 milijarde rubljev.
>— Poceni živila Iz Amerike. Parobrod-ne družbe na zahodni obali Južne Amerike so se zedinile v tem, da otvorijo redne pa-robrodne zveze. Prva naloga novega koncerna bo, da otvorl veliko zvezo z Evropo, po kateri sc bodo prevažala živila po nizki ceni iz Peruja, Ekvadorja in Kolumb:-eF kjer je živil silno mnogo, a jih ne morejo doma prodati
— Nova vrsta lokomotiv. Neka angleška tvornlca parnih strojev je Iznašla nov tip lokomotiv na električne turbine. Prednost teh lokomotiv leži v tem, da Je pogon ceneji, hitrost pa večja.
Šport.
Največja dirka v Jugoslaviji bo dirka Ljubljana - Maribor, ki se vrši v nedeljo 10. t, m., ker ie že sedaj nad 44 prijav. Od teh pred za ključ. 13 Iz Zagreba, iz Celja ta 6 Iz Maribora, ostali so Is Ljubljane. Zanimivo je, da vozi v skupini seniorjev t j. dirkačev nad 35 let 9 dirkačev, od kojlh Je najstarejši 52 let star. Dirka obeta biti nadvse zanimiva. Start je za seniorje ob 5. uri, za vse ostale ob 6. uri pri pokopališču Sv. Krištofa. Cflj v Mariboru pred železnico. — Vsi dirkači se zberejo ob 5. uri, senjori ob pol 5. uri v hotelu Tivoli.
Pot čez Komarčo, t. J. preko stene sad slapom Savice, ki Je postala na nekaj mestih nekoliko nerodna, Je sedaj popravljen« ta zopet varna ter tako velezanlmivl dohod od Bohinjskega jezera h koči pri Triglavskih jezerih zopet vzpostavljen. Turisti »t. veda, ki se čutijo močno podvržene omotici ta hnajo še vedno pomisleke, se je lahko Izognejo — posebno pri sestopu — ako uporabijo od Sedmerih Jezer pot čez planine Ovčarljo in Dedno polje v Staro Fužino ob Bohinjskem jezeru.
Društvene vesti.
Klub »Soča« priredi v nedeljo dne 10. L m. na Giincah pri Slamiču »prknorsko šagro« s plesom, godbo, petjem, kolom sreče, panoramo itd. Preskrbljeno za posebnosti primorske	kuhinje.	Vabljeni	so	vs!
člani ta prijatelji	društva.	Vstopnina	na	veselični prostor za člane 2	dinarja,	za	nečlane 3 dinarje.	Začetek	točno (A	4.	uri
popoludne.	k
Dopisi.
Ptuj. MarsBcdo bi mislil, da ae prt oas
godi vsem ljudem prav dobro, ker Je krai zelo bogat in Je vsega v izobilju. Toda to je le mnenje nepoučenih. Ako se hočeš prepričati kako je, le pojdi na trg, ta videl boš, da boš kmalu suh. Dovolim sl navesti nekoliko številk: Grah zelen, 16 manjših rooš-nic 1 K, 4 do 5 čebulic 1 K, 1 glava solate do 2 majhni 1 K, 1 jajce 230 do 3 K (te cene jajca v Ptuju še niso imela!), 6 drobnih krompirčkov 1K3 kolerabe 1 do 2 K, 6 peteršiljevih korenin tenkih kakor cvJm 1 krono, kumare dolge 18 cm in debele 5 cm 12 K, 5 črvivih hrušk 1 K, Črešaje najslabše vrste četrt litra 1 K itd. To so najvažnejši gospodinjski predmeti katerih je trg pota. Zdaj si pa draga gospodinja premisli, ako za take malenkosti izdaš toliko denarja, koliko moraš izdati potem za druge reči! In kje je krivda temu? Naši kmetje so sicer pošteni ln se jim ne sme oporekati kaj drugega, toda če vidijo, da nihče ne gleda na nje, sl nazadnje tudi dovolijo malo »prajzov-sko trajbanje«. V drugih mestih se napri-mer še vedno vzdržuje tržno nadzorstvo, v Ptuju pa o tem ni duha. Niti stojntae ne pobira mestni urad od tržcevl Samo od nekaterih, dokler Ima dotičnlk pač čas. Pri Jajcih Je seveda precej kriv Izvoz, zaradi katerega Jih pač pokupijo prekupčevalci, po deželi precej ln Jih tudi nad ceno plačujejo. Toda v sedanjem času je to vendar pretirano. Okrajnemu glavarstvu bi priporočali, da ne Izdaja toliko obrtnih listov za veriže-nje z jajci! — Zelo veliko krivdo na draginji v Ptuju ta okolic! Pa nosi tudi general | Wrangel, ki ima svoje taborišče v Strnlšča. Ti ruski begunci katerim sicer ne odrekamo žlvljenske pravice, pokupijo za vsak de-! nar ta niti ne vprašajo mnogo za ceno. Zakaj tudi, saj Je denar naš ta ga dobrohotno spravijo nazaj med davkoplačevalce, ne vedo pa, da s tem otežkočuiejo marsikateremu domačinu življenje. Mestnemu uradu priporočamo, da od časa do časa nekohko po trgu pregleda cene ta predmete ter nastavi stalne cene po potrebi, da se ne bo prehitro razvilo tako samopaštvo med prodajalci kakor je bilo nap rim er v vojni dobi!
Maribor, Naš poštni blagajnik, višji re« vkleni Premrou je brihten mož, blagajničark Osobtiu se pri Izplačilu enostavno odtegne, (kakor n. pr, 1, jun., pa tudi 1 julija) po 20 vinarjev ali 1 do 2 kroni samovoljno z opombo, češ da manjka »malenkost«, da se večja svota v blagajni pokrije! Prvega ju« lija se je odtrgovanje ponovilo z motivacijo* da nima blagajnik drobiža. Nadalje je bli« gajnik nekemu uslužbencu šest mesecev od-« tegoval dvojno za nek prispevek. Povodom Intervencije v tej zadevi je sicer to priznal, ali je rekel, da sedaj nima denarja, da bi povrnil to vsoto. Zakaj se sploh odteguje uslužbencem težko zasluženi denar? Cernu so neki blagajničarske doklade? Sicer pa svetujemo Premrovu, da preloži svoje službene ure od 9. na 8., ozir. od 15. na 14. Ta« ko bo doba 2 uri na dan več za izsleditev! primanjklajev. Posebno ob dneh Izplačeva« nja osobja bi bilo silno potrebno, da bi so držal blagajnik tistega službenega časa, ki velja za druge uradnike ter ostalo osobje. Nadalje bi se naj odpravi! privilegij, da si puste uradniki tudi oni, ki niso v službi, no« tom uradnih slug plačo donašatl. Prepričani smo, ako bi se tudi uradniki morali tako* kakor se morajo drugi uslužbenci, po 2 d<J 3 ure pri blagajni suvati in gnesti, da bi go« tovo zahtevali, da Premrou Izpremen! sva| sistem Izplačevanja. Bili so časi, ko je bH en sam uradnik blagajnik, pa je vse o sobi« (800-1000) ljudi v enem dnevu Izplačal. Da« nes pa vkljub veliki asistenci, ki Jo Ima glav« ni blagajnik, tako polževo delovanje! Tod* Premrou je vsestransko zaposlen! Kot so« clall9t! to demokrati ne smemo ta nočemtf tratiti nikomur, pa tudi Premrou ne, de’o« vanJa pri raznih kulturnih, političnih in go« spodarsklh društvih. Toda predvsem je služ« bal Ampak Preinrou se peča z nečem, ka® ni kulturno, ne gospodarsko, pa tudi ne na« rodno, to Je namreč Zveza. Premron kot po« vovodja društva Drava ter postajni blagaj« nlk sl le utepel v glavo, da vkljub prepove« dt še vedno odteguje proti volj! mnogih de« lavcev ter uslužbencev težko zaslužen« krono za Zvezo Jug. železničarjev. Ker pa je Premrou prebrisan, sl zna tudi v tej za« devl pomagati. Do nekaj časa se je pri vseli postajnih Magajnah uradno inkaslralo član« dre prispevke za strokovno (?) društvd »Zvezo jugoslovanskih železničarjev«. Ker. so večina uradnikov — in to posebno višji!* — člani omenjenega društva, je umevno, da so mnogi uslužbenci pod vplivom svojlli predstojnikov prišli v to Zvezo kot Pilat t sredo. Kdor n! bil član Zveze Je bil ostun« Ilen, da Je nemčur boljševik ta nevaren ele« ment. Zatorej ni čudno, da je cela vrsta b‘v« šlh nemčurlev in oboževateljev Bismarck* pristopilo k Zvezi. Tl ljudje so seve ostali taki značaji, kakršni so bili. No, zvezan}* se iti nikoli brigala za kvaliteto svojih čl*« nov. Ljubljansko obratno ravnateljstvo kon« čno ni moglo delati Izjeme ta je propoveda« ' lo uradno kasiranjc za razna društva ta tudi za Zvezo. Toda modri Premrou Je našel Izhod. On Je enostavno proglasil vse pro« stovotjne hi posili Člane Zveze za Član« pevskega društva »Drava« In jim sedaj n* ta konto odteguje prispevke za Zvezo. Usa« Jamo se ponovno vprašati Obratno ravna« tellstvo v Ljubljani, če mu Je vse to zn.m a ta kaj namerava ukreniti, da se zgoraj opf« sani škandali končajo? — Prizadeti.
Po svetu.
— Velikanska kolHHna ponarejenih' baifknot po 1009 mark. V Frankfurtu n*
Majni je našla policija tiskarno banknot po 1000 mark. Delo je vodil neki Karl VOB Spiegel Do sedaj se Je dognalo, da je ta »tvomica« razposlala na Poljsko ta v Ber« Hn čez 7 milijonov ponarejenih novčanto i po 1000 mark.
— Ameriška vlada ie pred časom prepovedala točenje alkoholnih pijač (v tak zv. proliibidjsktai akono-m). A meri« kanci pa niso ravno narobe - ljudje, zatti «o našli modus, M Jhn alkoholizirani« omogoči v prejšnji, če ne celo v večji me« rt. S pomočjo zaslužka žejnih zdravnikov so iznašli, da so alkoholne pijače izvrstna »zdravilo« zoper to ta ono in so to iznajdbo s pomočjo imenovanih zdravnikovi tudi uveljaviti. Tako je šla stvar po stari poti naprej, opijajočih se »bolnikov« p« je bilo vsak dan več. Sedaj Je vlada (ta se pravi parlament, ker v Ameriki gr« vsaka odredba skozi njegove roke, pa n« kakor pri nas) menda uvidela pravi name« takega »zdravljenja«, ker Je zaenkrat vsj| pivo prepovedala, smatrati za zdravilo (« 350 proti 93 glasov).
— Carnegle in njegova zapuščina. Ia Pittsburga poročajo, da Je v Carnegiievf zapuščini samo 25 milijonov dolarjev, ven« dar pa so ugotovili da Je Jekleni kralj te« kom življenja Izdal nad 350 milijonov v do« brodetae namene. — Larifarf, »samo« 28 milijonov dolarjev se nam ne zdi za ena zapuščino premalo,
RJUSSLJJIMH? Prst Stri? c isllcs It. ŠD, v leStKera pcsfcpfu.
BtieiavRi r ssiov s KREDIT LJUBLJANA. - Telefon It. 40 in 457.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naročila, predujmi in kredit! vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-denesits itd. itd.
e)
Priporoča se tvrdka
ttefilelna gara n c S fa.
Josip Peteline,
llsjsblisssa,
Sv* Pestra R^sip št. 7,
Popravila se sprefeirsalo.
etilna levarniika zaloga
sivaitith sfsole« v vseh opten ali, ntaterifas in Eivribs pretf.
voffta, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-Vtčlelra PEHtiia steme, IcJe, ci|e na drobno in debelo.
Ugodni plačilni pogoji.
pianciia!
1 ll
r. ?= x o. z,
poroča vsem eenj. odjemalcem in interesentom, da se je preselila iz dosedanjih prostorov Aleksandrova cesta 5 na
Dun&iiSiko cesto 33, = BALKAN. —
Hosispisl društvo rudarjev ¥ Hrastniku
vpisana zadiuga z omejenim psreitvom
  sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4%« ~.________________________________ =
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade:
Rezervni delež K 64.316*67.	,;:=z Društveni delež K 17.103*71,
Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,963.093*48. Delež znaša K 40*—.
Clan postane lahko vsak.
g Borzni posredovalec g
Dragan Vučkovič
posreduje pri nakupu in prodaji državnih in vrednostnih papirjev, rastavnic, deviz in valut Zagreb, Sv Duh 19
Telefon G-G9.
Brzojavi: Vučkov Zagreb.
EfS^ssSS
i	c^i?tes»5=a©2««5SE>3J sfž3t^gacg«tHaw*gXTB^gfc"<,g»g
C o S U L I C H-L I N E
(prej AUETUO-AMERiKAK A>
IPciatfi M cm u~l■■ k En «rx prevaža potnike v New-York redno S R S&b#4bVb6i IKra 3krat, v Južno-Ameriko po lkrat mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov.
SIMON KMETEC, tfftattSf
Odnlov poštnega parnika ARSENT1NA ...... 9«
„ brzoparnlka PRESiDENT WILSON  9.
krat D "
EDijO S
* §! »U». f
iP^san
■ST
9 V
ll • ■ SS ■ ■ ■ ■ ■ O
a a a a a a a a a a a a o a a a a a
:: a a a a
Trgovci! Obrtniki! Pozor! ii
Vsied preselitve v lastno hilo na Dunajsko
cesto št. 11, prodaja od danes
ZAIT A & ŽILIC
svojo veliko zalego raznovrstne železnine po jako znlianih cenah.
Ne zamudite prilike! _______ST'----S» ,
a a a a
* a
■ a v a
:t
za Hrvaško se iščeta. Popolna oskrba in stanovanje. Plača po; dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe na Ant. Stimac, krojač, Cvetkovič, Jastrebarsko, Hrv.
KAJO DELIČ,
zlatar in draguljar
Ljubljana
priporoča svojo
zlatarska in lispljaisko Minita
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za po z I ato -vanje in posrebrovanje.
V	zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. j Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
Zahvala.
Za vse dokaze sočutja, ki so nam došla ob bridki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga in očeta
Simona Weissbacher,
mestnega tesarskega mojstra in hišnega posestnika,
kakor tudi za vse cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti se najtopleje zahvaljuje	žalujoča
Mimi Weissbacher in otroci.
pl
Med«, Rakove & Zanki,
prej A. Zanki sinovi.
Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov
Centrala: Ljubljana, d, z o. z. SkladISie: Novisad.
Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL, Ljubljana.	Telefon	64.
Eimajlnl laki. Pravi flrnei. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweifi), strojno olje, lcarbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. ,MERAKL*, Lak za pode. „MERAKL“, Linoleum lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. „MERAKL, Bronolme.
i	Ceniki se zaCasno ne razpošiljajo I =====
Čitajte velezanimivo študijo Dr. Oto Bauer - Uratnik
Pot k Socijalizmu.
Cena K 2 —
Naroča se v upravi „ NAP REJ".
Ruska književnost.
Tražite ejenike ruskih originalnih knjiga od „Ceskojugoslovenske naklade*:
J. HEREJK, Zagreb.
Sprejmejo se kleparski
pomočniki
Velika zaloga:
| žički, Šivalni in razni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli. f. BATJEL, Ljubila tv a, Stari Ug it. 21 Sprejme se v polno popravo, za emajliranje z ognjtm .ln ponManje: dvokolesa, otročji vo-: žički, S.valni in razni stroji in deli. Mehanična delavnica Karlovška cesta 4.
j^TAMPinr . JANT.ČERNEm,
f ' V LJUBLJANA J
Avg. AgnoSa
liBbliana. Baaajslia usta 11
priporoča svojo zalogo
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi.
OIiitho nstopslTo za:
proti dobri plači. Kleparstvo K. Bocak, Tržič.
po 18 K za 1 kEfiegram
se prodaja vsak dan dopoldne na Predovieevi in Smoljanovi stojnici v Šolskem drevoredu. Popoldne pa v skladišču na Mesarski cesti št. 4 pri mestni klavnici.
Kje kupim dober in fin
Gramofon,
plošče, igle, posamezne dele? Kje se popravljajo gramofoni?
vseli vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
FRANJO CERAR,
i S tabu, pošla Ctmžalc pri Ljubljani.
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. ...................
Krojača,
dobrega delavca,
sprejme takoj Ivan Romih, krojaški mojster,
Hrastnik.
pisaini stroj	razmncievnlni	p,paral
ima tvrtlku
THE REX Co., UuifelJsKa
Sclenlmrgova. ul. 7/1. in 4^rn«ti&^c i«>.
ioira rta ppiaviinita n be pilile stife. |
na Vicu
Edina razprodaja vseh vrst speciJsInega
If n ^in(1|| za cel° kraljevino SHS tvor-
I ll ll 111\ 1! n*c: ®tanz’ Kindberg, Sem-I fit lilfi lil meriug, Schottvvien, Puch-Val IH 11 l#al berg, Auseevviese etc. nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun KOSTA NOVAKOVIČ, veletrgovina mavca,
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
i, iaa—asa iirinrTrr m
B. MieMilii. staMk, mana.
Rimska ceita it. 2.
Nudi se dobro žgana opeka prvovrstne kakovosti po dnevnih cenah.
Edino v največji tovarniški zalogi gramofonov in godbenih avtomatov
A. RASBERGER,
Ljubljana — Sodna ulica št. 5 (poleg dež. sodišča.)! jj g Mehacitna delavnica za popravo vseh vrst gramo-jžy fonov in godbenih avtomatov. — Izvršuje vee dela j 5, precizne mehanike.
F. BRUHAT
LJUBLJANA
Manufaktura in tkanine.
testni trg 25.
\mmM Zapel i
ogromno pošiljatev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela tvrdka
R. Stermecki v Cilju, ;
In sicer volne, cefirjc, tiskanine, etamina, balista za ženske obleke, sukna kamcarna in hlačevinc za moške obleke, belega in pisanega pla.na za perilo, klota, cvilha, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaje, zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razentega, vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji,	ženski,	moški	in	otrofji	vedno v velikanski zuiri,
pristno	ročno	delo	od	lastnih	čevljarjev.	220
lluslrcvsnl cenik zastonj 1	debelo samo v I. nadstropju
CELJE ST. 814,
R. STRMECKI
Razpošiljata«
Slovenija.
im
1
1
w
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko
TONE MALGAJ
1 in pohištveni iln in ll!
Kolodvorska ulica št. 6
ZAMCStSuHSBKI
t> a li ru l 'A k a gUvnics k sc,eee.5?e. Rezerve okroglo K 4S,S6<|.6{IC'—■
Sort-tema vic/.
kp.il*
ljubljanska kreditna banka
v Uubllanl
žice' in tekoči račun proti ugodnemu ebrestevanju.
asa* Brzojavni naslov: Bank«.	^	BJOISSo
Podružnice: v ss, Celovcu,	SsraJevK,	doreci,	Cett«.
*= Telefon §t, 261 in 413. =•■■»= ifc&rK, BcrovSšsEi, PS’.5|u
in BrezicalK.
T;4; Jicke tiskarne v Ljubljani.
Prodaja srečk
razredne loterije.
Kupuje in pTodajn v a e vrata vrednostnih paynrjev!_financira
*?rarinng Oobavo in dovc: r •' — vsakovrstne krediti5. ——
5CT J35£&' ■
Odgovorili uredniki .u‘>k. Vehovec.