Celje - skladišče D-Per 581/1979 5000000297,6 S 3 Leto VII. — Št. 6 (72) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA Junij 1979 Predlog dogovora o uresničevanju srednjeročnega plana zdravilišča Rogaška Slatina v letu 1979 1. SREDNJEROČNI PLAN ZA OBDOBJE 1976—1980 smo postavili na podlagi doseženih rezultatov v predhodnem 5-letnem obdobju, ko smo dosegali pri nočitvah 5% letno rast, pri proizvodnji plina pa celo 36 «/o. V tekočem planskem obdobju smo računali, da se bo število nočitev povečevalo za poprečno 4,5 o/o letno in prodajo plina za 8,2 o/o letno ter uvedli brezalkoholno pijačo. Ob upoštevanju navedenih stopenj rasti bi morali v letu 1979 doseči: 330.000 nočitev, 43.000. 000 steklenic mineralne vode, 10.000. 000 steklenic brezalkoholne pijače, 2.300.000 kg plina CO2. Na ta način ugotovljen količinski obseg v letu 1979 realno ne moremo pričakovati, in ga zato tudi ne prevzamemo kot delovno nalogo. Zaostanek je že od prvega leta tega planskega obdobja in je povezan s surovinsko osnovo. S tem v zvezi so tudi spremembe v izvajanju investicijskega programa, kjer so zmanjšane naložbe v polnilne stroje, povečane pa v plinarno in modernizacijo hotelov. Planirano 2 °/o rast števila zaposlenih dosegamo v vseh letih. Na grobo pa bi lahko ocenili, da dosegamo tudi planiran dohodek in z njim pokrivanje pričakovanega osebnega standarda ter investicijskih sredstev, kar smo podrobneje proučili v poročilih o poslovanju tudi za preteklo leto. 2. SPREJETE SKUPNE OSNOVE IN IZHODIŠČA Izhodišče za celotni plan je obračun poslovanja preteklega leta. Investicijske naložbe zadnjih let so tako postopne, da se neposredno vsako leto vključujejo v dejavnost oziroma se nadaljujejo ter ne dajejo osnove za kakšno večje povečanje količinskega obsega. Modernizacije hotelov ne pomenijo takoj večje povečanje števila prenočitev, tekoče nas celo pri poslovanju ovirajo, seveda pa se odražajo v povečanem dohodku, ker se s tem izboljšuje kvaliteta naše storitve. Podobno je z vlaganji v razvoj plina. Količinski obseg kot prevzeta planska zadolžitev je enak doseženemu v preteklem letu. Skupni program investicijskih naložb predstavlja vrednostno 81,173.000 din. Sredstva so zagotovljena iz poslovnega sklada in amortizacije 50,959.000 din, za ostalo pričakujemo posojila poslovne banke in Raziskovalne skupnosti Slovenije. V predlogu investicijskega programa je predvideno združevanje za naložbe v združeno poslovanje v skupnem znesku 1,867.410 din, iz vseh temeljnih organizacij v razmerju 56-26-18. Predvidevamo tudi medsebojno posojanje prostih investicijskih sredstev Vzdrževalne dejavnosti in Delovne skupnosti za Zdraviliško dejavnost in Polnilnico. V organizaciji in zagotovitvi sredstev za združeno poslovanje ni predlaganih nobenih novosti. Za skupno porabo v Zdravilišču smo ob delitvi dohodka razporedili 6,460.000 din po posameznih oblikah že uveljavljene porabe. Koristenje sredstev bo v okviru tega plana in Pravilnika o porabi teh sredstev usmerjal Odbor za družbeni standard. Vsaka temeljna organizacija ovrednoti svoj plan poslovanja v planski bilanci uspeha in sicer tako, da planiran celotni prihodek, ki je istočasno tudi planska delovna naloga, mora pokrivati: — pričakovane poslovne stroške — amortizacijo, ki je v investicijskem programu predvidena kot vir za plačevanje investicij — minimalno akumulacijo po sporazumu grupacije, ki znaša v Zdraviliški dejavnosti 2 %, v Polnilnici 5 °/o in Vzdrževalni dejavnosti 3 °/o od celotnega prihodka. Vsaka zagotovi sredstva za skupno porabo v naslednjem letu in sicer 6.500 din na zaposlenega delavca in tolikšna sredstva za osebne dohodke, da lahko obračunamo po sedaj veljavni analitični oceni kalkulativno vrednost točke 0,05 (povečano za 13,6) in 20% učinka na to vrednost. Polnilnica in Vzdrževalna dejavnost formirata rezervni sklad v višini 2,5 °/o, Zdraviliška dejavnost pa 1,5% od ustvarjenega dohodka. Osnove in merila za izračun osebnih dohodkov morajo zagotoviti v vsaki temeljni organizaciji, da bo pri produktivnosti, ki je bila dosežena v preteklem letu, poprečni učinek 20 %• Vse stimulacije naj bodo usmerjene v povečanje prometa in manj v prihranek pri delovnem času. 3. DOHODKOVNA RAZMERJA MED TOZD OZIROMA DS Storitve Vzdrževalne dejavnosti so sestavni del gostinske storitve ter so dejansko plačane .v ceni prenočitve. Čeprav je med temeljnima organizacijama zaradi hitrejšega in konkretnejšega obračuna dogovorjena obračunska cena za delovno uro, pa to le ni dokončno realni kriterij za razmejitev dohodka. Zato predlagamo, da je razmejitev do planiranega zneska dohodka v eni ali drugi temeljni organizaciji pokrita z obračunsko ceno. Ka-(Nadaljcvanje na 2. strani) KDOR HITRO DA - DVAKRAT DA Katastrofalen potres, ki je aprila prizadel črnogorsko ljudstvo, ko je njegova rušilna stihija skoraj popolnoma uničila obalni in priobalni pas črnogorske obale, je zopet vzbudil naša humana čustva. Mi smo že drugi dan po potresu poslali kot pomoč 70 odej in 70 rjuh. Na zborih aprila smo enodušno sklenili prispevati enodnevni zaslužek. Zopet dokaz za to, da v samoupravni socialistični družbi ne more in ne sme biti nihče sam. VRELCI (Nadaljevanje s 1. strani) dar pa dohodek v eni ali drugi temeljni organizaciji preseže planiran znesek, se ta presežek dodatno razmejuje v razmerju 5 Zdraviliška dejavnost : 1 Vzdrževalna dejavnost (to razmerje med planiranim dohodkom Zdraviliške dejavnosti 77 milijonov 974.000 in Vzdrževalne dejavnosti 16,004.000 din). Do obračuna pride šele po 9 mesecih poslovanja (zaradi sezonskega značaja). Obračun sprejemata delavska sveta obeh temeljnih organizacij. Center za znanstveno raziskavo mineralnih vod ne obračunava svojih storitev neposredno Polnilnici. Predlagamo, da za te storitve Polnilnica odstopa 0,87 odst. doseženega dohodka. Obračun se izvrši tromesečno. Procent udeležbe je enak kot v preteklem letu. Komerciala za Zdraviliško dejavnost obračuna svoje storitve kot prenešen del dohodka Zdraviliške dejavnosti in sicer 1,30 za vsako nočitev. Tudi ta obračunska cena je enaka kot v letu 1978. Komerciala za Polnilnico tudi v tem letu še dopolnjuje in širi svojo prodajno mrežo, zato predlagamo na podlagi planiranih stroškov obračunsko ceno 0,19 din na enoto prodanih proizvodov Polnilnice (povečanje za 31%). Tako izračunan delež dohodka se obračuna tromesečno. Za vse ostale sektorje skupnih služb vključno oddelek za ekonomsko propagando predlagamo nespremenjen delež, to je 9 % od dohodka vseh temeljnih organizacij, ki se obračuna tromesečno. 4. PLANSKE BILANCE USPEHA Planske bilance uspeha so sestavljene po določilih, ki veljajo za sestavljanje bilance uspeha za tekoče leto. Celotni prihodek je izračunan iz količinskih podatkov in tekočih cen ter predstavlja delovno zadolžitev. V izračunu ostalih postavk so upoštevana še naslednja enotna izhodišča: —■ podražitev materiala za 15% — podražitev storitev, drugih stroškov in povračil za 15 % — amortizacija je obračunana po predpisanih minimalnih stopnjah, le v Polnilnici je zaradi pokritja investicijskega programa planirana tudi povečana amortizacija v znesku 1,260.000 din. Pregled vseh stopenj, amortizacijske osnove in zneskov amortizacije je v prilogah. Prispevki iz dohodka so obračunani po planskih osnovah in sedaj veljavnih stopnjah, upoštevana je izločitev Zdraviliške dejavnosti. Dragi prispevki so: vodni prispevek, prispevek za primanjkljaj železnic, prispevek od mestnih zemljišč, za zaklonišča in SISEOT. Obresti od kreditov so planirane po amortizacijskih načrtih banke in po temeljnih organizacijah, ki koristijo sredstva plačana s kreditom. Znesek je za 1 % večji kot v letu 1978. Pregled obresti je v prilogah. Ostale pogodbene obveznosti so zavarovalne premije in bančni stroški, ki so v tekočem letu obračunani neposredno v temeljnih organizacijah. Osebni dohodki so planirani v zneskih, izračunanih tako, da je izhodišče lanskoletno izračunana masa OD. Ta je sestavljena iz obračuna po kalkulativni vrednosti 0,044 učinka, ki znaša 25 % in razlike po bilancah skupno 20 %. Ocena osebnih dohodkov je izračunana na naslednjih dogovorjenih izhodiščih: — povečana kalkulativna vrednost na 0,05 kar pomeni 13,6 o/o, — pri planiranih podatkih (promet-ure) je učinek 20 % kar pomeni 2,7 %, SKUPAJ DOGOVORJENO POVEČANJE 16,3%. Dogovorjeno povečanje/je pokrito z nižje zastavljenim učinkom (5 o/o) in razliko po zaključnem računu (20 %) — vse na osnovi lanskega leta — kar pomeni na letošnjo osnovo 22 o/o (25:113,6). V bilanco uspeha so vključene celotne mase osebnih dohodkov, povečane še za % pričakovane večje zaposlitve, in sicer javnost 6,5 % —- v TOZD Zdraviliška dejavnost 1,8% — v TOZD Polnilnica 2,9 o/o •— v TOZD Vzdrževalna de- — v DSSS 4,0 % Skupna poraba zajema vsa sredstva za stanovanjsko izgradnjo — 6 °/o od zneska osebnih dohodkov. Planirana sredstva za drugo skupno porabo so izračunana na podlagi letošnjega programa porabe — konkretno 6.500 din na zaposlenega delavca. Akumulacijski skladi — po sporazumu v grupaciji moramo zagotoviti za akumulacijske sklade v Zdraviliški dejavnosti 2 %, v Polnilnici 5 % in v Vzdrževalni dejavnosti 3 % od celotnega prihodka. Vključeno je združevanje sredstev za združeno poslovanje, kot je to prikazano v naslednjem poglavju. Upoštevan je delež v dohodku po predlogu v poglavju o dohodkovnih odnosih. 185.126.000 160.351.000 120 107 Zbirna planska bilanca uspeha Skupno planiramo za 14 % večji celotni prihodek — 345 milijonov 477.000 din in delitev: Indeks porabljenih sredstev dohodka prispevka iz dohodka čistega dohodka osebnih dohodkov skupne porabe 10,616.000 akumulacijskih skladov 14,168.000 51.665.000 116 108,686.000 103 83.902.000 105 106 Indeksi so izračunani iz primerljivih podatkov. Celotna bilanca uspeha v prilogi pa ima zneske po predpisani razporedi- Znesek porabljenih sredstev je znatno višji glede na podražitve materiala, storitev in ostalih postavk. Prispevki iz dohodka so večji za 16 %, čistega dohodka ostane 3 % več. V obračunanem znesku osebnih dohodkov je, kot že navajamo, zajet zalkulativni osebni dohodek po preračunani vrednosti 0,05, povečan za 20 e/o učinka. Za izplačano razliko osebnih dohodkov bo treba napraviti več kot je planirano in dobro gospodariti. Planska bilanca uspeha Zdraviliške dejavnosti Znesek planirane prodaje predstavlja istočasno plansko delovno nalogo, ki je v temeljni organizaciji razporejena po vseh delovnih skupinah za vsak mesec posebej, pa tudi po vrstah storitev in izdelkov. Zaokroženo po obračunskih enotah je v primerjavi z doseženim prometom v preteklem letu v Zdravstvu za 10 % več, v hotelu Do-nat 19 % več in v ostalih hotelih za 6 % več, kar je pokrito z razliko v prodajni ceni. V celotni prihodek je vključena tudi izvozna stimulacija. Všteto je tudi zmanjšanje terjatev v znesku 1,053.000 din (0,6% celotnega prihodka), ker bi brez tega bilanca ne bila uravnana. Znesek osebnih dohodkov, izračunan na podlagi planiranega potrebnega delovnega časa (po vseh delovnih nalogah in mese- cih), analitične ocene, kalkula-tivne vrednosti 0,050 din in ob upoštevanju, da je potrebno še dodatno 11,09% za dodatke, 11,56% za nadomestila in 6,65 % za dopolnilno delo, je pokrit z zneskom, ki je za osebne dohodke razporejen v planski bilanci uspeha. Strošek storitev je povečan za planirane višje stroške raziskav, parkov in za stroške razvojnega programa hotela Tempel. Vse ostale bilančne postavke so izračunane po enotnih izhodiščih in osnovah. Planska bilanca uspeha je v prilogi. Planska bilanca uspeha Polnilnice Celotni prihodek je izračunan iz naslednje predvidene prodaje: v 000 din Donat 14,500.000 steki, a 3,30 47,850 Tempel 13,500.000 steki, a 2,80 37,800 Trimvit 4,000.000 steki, a 5,50 22,000 Plin COz 2,400.000 kg a 4,60 11,040 Dohodki založnih skladišč 3,400 Stimulacija in drugi dohodki 800 Skupno je planiran celotni prihodek — 122,890.000 din — za 17 % večji kot je obračunan v letu 1978. V materialnih stroških so upoštevane navedene podražitve in povečan strošek za parke, propagando in odpis embalaže. Planiran znesek osebnih dohodkov je izračunan na osnovi, kot jo navajamo uvodoma, povečan za 2,9 o/o povečane zaposlitve. V masi osebnih dohodkov je upoštevano, da je potrebno 10,65% za dodatke in 9,43 % za nadomestila. Planska bilanca je v prilogi. Planska bilanca uspeha Vzdrževalne dejavnosti Vzdrževalna dejavnost ne planira povečanega obsega dela. Planirala je povečanje zaposlitve za 1,8%. Če upoštevamo vse stroške in obveznosti iz dohodka in porabo čistega dohodka na podlagi enotnih izhodišč in osnov, mora obračunati realizacijo za 34,070.000 din, kar je za 13 % več kot v preteklem letu. Spremenjene obračunske cene obrtnih delavcev plansko delitev pokrivajo. Znesek osebnih dohodkov, obračunan na podlagi enakih meril kot v ostalih TOZD, to je kalkulativne vrednosti 0,05, zagotovitvi 20 odst. učinka in ob upoštevanju, da je potrebno še dodatno 7,91 odst. za dodatke in 11,82% za nadomestila, je pokrit v planski bilanci uspeha. Planska bilanca uspeha je priložena. Planska bilanca uspeha skupnih služb Določilo, da se stroški za delovno skupnost pokrivajo v breme dohodka temeljnih organizacij, narekuje, da vse večje združene posle izločimo iz te bilance in neposredno vključimo v materialne stroške, storitve in povračila v temeljnih organizacijah, združevanje pa izpeljemo prek časovnih razmejitev. Predlog planske bilance uspeha je sestavljen na podlagi dogovorjenih skupnih izhodišč in osnov. Za izravnavo bilance je potrebno 24,352.000 din kar je v primerjavi z lanskim obračunom 9 % več. Planska bilanca je v tabeli razčlenjena na sektorje in združene posle, ki so obdelani v naslednjem poglavju. Ob letnih bilancah je v vseh bilancah uspeha po enakem izračunu podatek plana za prvo tromesečje, za prvo polletje in za prvih devet mesecev, ker moramo te podatke primerjati že ob začasnih obračunih. Planirana zaposlitev Po podatkih, zbranih v kadrovski službi, je predvidena povečana zaposlitev v Zdraviliški dejavnosti od lanskih 433 za 14 — na 447 delavcev, Polnilnici od lanskih 174 za 6 — na 180 delavcev, Vzdrževalni dejavnosti od lanskih 109 za 2 — na 11 delavcev, Skupnih službah od lanskih 103 za 5 — na 108 delavcev, Skupaj od lanskih 819 za 27 — na 846 delavcev. 5. ZDRUŽENO POSLOVANJE Potrebna sredstva za posamezne združene posle ugotavljamo na podlagi programa, ki temelji na dogovorjenem obsegu dejavnosti in namenski porabi kalkulativni osebni dohodek po v preteklem letu. Skupen pregled je v priloženih tabelah, v nadaljevanju pa celotni predlogi programov. Stroški urejanja parkov so planirani v skupnem dogovorjenem znesku 3,900.000 din. Izdelan je časovni in vsebinski program del in porabe materiala. Stroške pokrivata Zdraviliška dejavnost in Polnilnica v razmerju celotnega prihodka nepo- sredno Vzdrževalni dejavnosti, ki ta posel opravlja. Znesek se (Nadaljevanje na 8. strani) Sindikati v akciji NNNP-79 („Nič nas ne sme presenetiti5 * * * * * 11) Letos bo v Sloveniji potekala vsesplošna družbena akcija preverjanja obrambno-varnostne pripravljenosti delovnih ljudi in občanov ter vseh družbenih dejavnikov pod geslom »Nič nas ne sme presenetiti«. Akcija bo pripravljena v okviru nadaljnje krepitve obrambno-varnostne pripravljenosti v Sloveniji, poglabljanja in podružbljanja odnosov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter široke aktivnosti vseh delovnih ljudi in občanov in njihovih organiziranih socialističnih sil. Akcija bo imela predvsem politično-mobilizacijski pomen in bo poleg krepitve moralnopolitičnih vrednot in zavesti delovnih ljudi in občanov prispevala k nadaljnjemu poglabljanju zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Osnovni organizatorji in nosilci akcije bodo organizacije socialistične zveze skupaj z drugimi družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter drugimi dejavniki ljudske obrambe in družbene samozaščite na vseh ravneh. V temeljnih in drugih organizacij združenega dela bodo za pripravo, organizacijo ter izvedbo akcije posebej odgovorne organizacije zveze sindikatov. Naloge, ki jih bodo imeli sindikati v akciji, niso nikakršna novost. Le-te zanje opredeljujejo tako zakon o združenem delu kot vrste drugih dokumentov, podrobneje pa so zapisane v sklepih republiških in pokrajinskih ter zveznega kongresa zveze sindikatov. Temeljne naloge v dejavnosti sindikatov bodo v akciji usmerjene predvsem v po-družbljanje obrambnih priprav, osveščanje delavcev za obrambo domovine in graditev samoupravnega socialističnega sistema, vzpostavitev tako organizacijskih oblik za zagotovitev učinkovitega dela na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, uresničevanje sklepov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, sprejetih na nedavnem republiškem in zveznem kongresu sindikatov. Preletimo na kratko naloge, ki čakajo sindikate na ravni občine in temeljnih organizacij združenega dela. Na občinski ravni bodo sindikati obravnavali zamisel akcije, analizirali dosedanjo dejavnost in probleme s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na tej ravni bodo dograjevali, izpopolnjevali in usklajevali obrambne načrte, odvisno od sprememb, lci bodo sproti nastajale. Razen tega bodo pomagali osnovnim organizacijam pri osveščanju in usposabljanju delavcev za delo v proizvodnji ter za organiziran boj in odpor, sodelovali pri formiranju finančnih sredstev za potrebe splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, izdelali program dejavnosti na področju družbene samozaščite v občini in ga usklajevali, sodelovali pri uresničevanju nalog civilne zaščite (oblikovanje enot, usposabljanje in opremljenost), organizirano delovali pri usposabljanju mlade generacije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v šolah na vseh ravneh . . . Na ravni osnovne organizacije bodo v okviru akcije skrbeli, da bo čimveč delavcev seznanjenih z zasnovami splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite in s svojimi obveznostmi v okviru izvajanja akcije. Namen akcije je namreč poleg splošnega preverjanja obrambne pripravljenosti in varnosti naše družbe zlasti tudi stalno usposabljanje delavcev, delovnih ljudi in občanov za obrambo in zaščito. Na tej ravni bodo sindikati zadolženi tudi za usklajevanje obrambnih priprav in dela v družbeni samozaščiti med temeljnimi organizacijami združenega dela in krajevno skupnostjo. Zahtevati morajo in sodelovati pri tem, da bo v tozdih izdelana varnostno-po-litična ocena, z njo pa delavci, ki bodo na podlagi tega prevzeli obveznosti. Tudi na tej ravni bodo sindikati posvečali vso skrb izvajanju nalog s področja civilne in narodne zaščite, zlasti pa družbene samozaščite (uveljavljali samoupravne odnose, skrbeli za delavca ter varno in humano delo, varovali premoženje, sodelovali pri delu delavske kontrole, skrbeli za odnos do dela in za delovno storilnost . . .). V sodelovanju s sindikati na občinski ravni bodo izdelali navodilo za delo v vojnih razmerah za tiste osnovne organizacije, ki bodo delovale tudi v morebitni vojni. Nalog je seveda še več, v taki ali drugačni obliki. Akcija sama bo tudi toliko bolj uspešna, kolikor bolj bomo uspeli prepričati slehernega posameznika, da naj nihče ne. misli, da bo v vojni znal tisto, česar se v miru ni naučil! (Interne informacije RSZSS št. 5/III) VRELCI VRELCI Kako smo gospodarili v prvih treh mesecih V prvih treh mesecih letošnjega leta smo dosegli v vseh dejavnostih kar lepe usnehe. Tako smo zabeležili v TOZD Zdraviliška dejavnost porast opravljenih storitev v zdravstvu, porast nočitev v hotelih, v TOZD Polnilnica smo napolnili in prodali več mineralne vode, plina in brezalkoholne pijače kot lani v istem obdobju. Na doseganje in delitev celotnega dohodka pa bistveno vplivajo nižje sezonske cene ob manjšem obsegu poslovanja. V investicijski dejavnosti smo nadaljevali obnovo hotelov Slovenski dom, Soča in Styria, ki bodo v roku zaključene, in investicijo v prevoz in prodajo plina C02. Zaradi usklajevanja investicijskega plana in omejenih sredstev je bila nadomeščena le najnujnejša in že prej naročena oprema. V organizaciji dela in odločanja smo sprejeli obračun poslovanja preteklega leta in razdelili dohodek. Sprejemali smo delne plane in pripravili skupen dogovor o uresničevanju srednjeročnega plana za leto 1979. S tem v zvezi je v Zdraviliški dejavnosti sprejet tudi stabilizacijski program. V teku je analitično ugotavljanje zahtevnosti dela. VREDNOSTNI OBRAČUN POSLOVANJA PRVEGA TROMESEČJA Prvo tromesečje zaradi sezonskega značaja Zdraviliške dejavnosti ne pomeni '/4 leta. Po osnovnih vrednostih podatkih smo skupno dosegli dobro petino letnega plana in precej presegli četrtletnega. V skupnih dohodkih je povečanje za 16% dohodka je 31 % več. Izplačanih osebnih dohodkov je 12 % več kot smo planirali. Namesto pričakovane izgube pa je dosežen ostanek čistega dohodka za sklade. Tudi v primerjavi z dosežki preteklega leta so vrednostni podatki boljši, kar lahko ugotovimo iz naslednjih procentov preseganja: doseženo din % letnega plana % četrtletnega pl. % povečanja lanskega celotni prihodek 76,108.079 22 + 16 4- 39 dohodek 32,674.849 20 4- 31 4- 29 čisti dohodek 22,276.391 21 + 83 4- 45 osebni dohodki 16,464.639 20 4- 12 4- 35 skladi 5,811.752 23 4- 160 Osebne dohodke smo obračunali po novi kalkulativni vrednosti 0,05 din. Obračunani znesek je bil v TOZD Zdraviliška dejavnost 14 %, v TOZD Polnilnica 25 »/o, v TOZD Vzdrževalna dejavnost 17 % in po- prečen za DS Skupne službe 17 odst. Poprečno izplačani osebni dohodek, brez delitve po bilanci, znaša 5.030 din neto mesečno na delavca, kar je 18 % več kot v obdobju januar —marec 1978. ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST ima največ odstopanja od planiranih vrednosti, ker promet ne glede na adaptacije ni bil zmanjšan, temveč celo pomembno povečan. Aprila meseca bo to bolj približano planu. Celotni prihodek 31 milijonov 151.000 din je za 26% večji od planiranega. V zdravstvu je obračunan iztržek 6,430.816 din in je 53 % večji kot v enakem obdobju lani. V obeh obračunskih obdobjih so za obračun zdravstvenega zavarovanja upošte*vane cene predhodnega leta. Po vrstah imamo naslednje iztržke: din povečanje lanskega gotovinski iztržki 1,786.472 10% posamezne storitve, rentgen, gastroskopija, fizioterapija 693.916 19% po odločbah in potovalnih čekih 3,950.428 107 % V primerjavi s številom prvih zdravniških pregledov lahko ugotovimo, da je gost porabil za zdravljenje poprečno 2.213 din, to je 28 % več kot lani. Hotel Donat ima 8,293.315 din iztržkov — povečanje je 26 %. Dosežena poprečna prodajna cena pen-siona je 358 din in je za 21 % večja kot je bila dosežena lani. V hotelu Donat je na pension še 13,6 % izvenpensionske porabe. V ostalih hotelih je poprečna dosežena cena pensiona 209 din. Povečanje za 39% je doseženo predvsem zaradi modernizacije hotelov. Skupno je v gostinstvu dosežen iz- tržek 14,071.517 din za pensionske storitve in na to še 61 % izvenpensionske potrošnje gostov v gostinstvu ter 46 % za zdravstvene storitve. Povečani so tudi stroški materiala, medtem ko so storitve in drugi stroški v planiranem obsegu. Trenutno so še nekaj nižje obveznosti iz dohodka. Za osebne dohodke je razdeljeno 25 % več kot lani, predvsem prek večjega učinka, pa tudi zaposlenih je za 9% več — 443. Zaradi manjšega obsega poslovanja v zimskem času in nižjih predsezonskih cen je bil pričakovan negativen rezultat. Znesek 671.896 din nepokritih osebnih do- Periodični obračun januar-marec 1979 Bilanca uspeha - zbirna Postavka Zdravilišče Zdraviliška dejavnost Polnilnica Vzdrževalna j • „ DS Skupne službe dejavnost r VREDNOST OPRAVLJENEGA DELA 74,031.843,83 29,100.353,70 30,826.288,88 8,610.374,35 5,494.826,90 TERJATVE V ZAČETKU LETA 8,375.040,39 6,463.312,55 1,526.388,68 50.754,26 334.584,90 TERJATVE KONCEM OBDOBJA 6,298.804,81 4.411.673,72 1,762.883,18 112.757,16 11.490,75 CELOTNI PRIHODEK 76,108.079,41 31,151.992,53 30,589.794,38 8,548.371,45 5,817.921,05 PORABLJENA SREDSTVA 43,433.230,17 19,783.096,00 17,101.093,49 4,719.672,18 1,829.368,50 DOHODEK 32,674.849,24 11,368.896,53 13,488.700,89 3,828.699,27 3,988.552,55 PRISPEVKI IZ DOHODKA 10,398.457,87 4,047.706,01 5,168.578,01 839.731,95 342.441,90 ČISTI DOHODEK 22,276.391,37 7,321.190,52 8,320.122,88 2,988.967,32 3,646.110,65 OSEBNI DOHODKI 16,464.638,95 7,625.549,35 3,680.558,15 1,904.665,70 3,253.865,75 SKUPNA PORABA — ZA STANOVANJA 819.704,30 367.537,25 186.751,25 103.309,35 162.106,45 — ZA DRUGO PORABO 638.750,00 — 291.000,00 180.500,00 167.250,00 — POVEČANJE MATERIALNE OSNOVE DELA 62.888,45 — — — 62.888,45 REZERVNI SKLAD 432.935,50 — 337.218,00 95.717,50 — POSLOVNI SKLAD 4,529.370,25 — 3,824.595,48 704.774,77 — NEKRITA PORABA — IZGUBA — 671.896,08 — 671.896,08 — — — MINIMALNA AKUMULACIJA 2,410.000,00 623.000,00 1,530.000,00 257.000,00 — POVPREČNI MESEČNI NETO OD — IZPLAČAN (BREZ ZR) NA DELAVCA 5.030 4.856 4.754 4.666 6.596 NA PNK DELAVCA 3.075 2.994 3.372 3.075 2.980 ŠTEVILO ZAPOSLENIH 821 443 166 102 110 hodkov izgube pa je precej manjši kot smo pričakovali. POLNILNICA ima obračunan celotni prihodek 30,859.000 din, kar je 27 % več kot v enakem obdobju lani in 11 % več kot smo planirali. Poslovni stroški so nesorazmerno porasli, tako da je dohod- ka še 7 % več od planiranega. Ko pokrijemo sprejete obveznosti za SIS in po pogodbah ter v tem letu predlagan delež za skupne službe in izplačane osebne dohodke, ostane za sklade 4,639.000 din, za kar predlagamo naslednjo začasno delitev: znesek din povečanje delitve 1978 za sklad skupne porabe 477.751,25 + 6 »/o za rezervni sklad 337.218.00 + 6 o/0 za poslovni sklad 3,824.595,48 - 19 % V poslovni sklad razporejamo pričakovano manj kot lani, saj smo planirali za to obdobje 3,395.000 din za poslovni sklad. VZDR2EVALNA DEJAVNOST je obračunala 7,693.000 din storitev drugim temeljnim organizacijam v okviru Zdravilišča in 854.000 din prodaje drugim. Skupno ima 55 % večji celotni prihodek kot lani in 11 % več kot je za to obdobje planirano. Sorazmerno je povečan tudi dohodek. Po pokritju vseh sprejetih obveznosti in izplačanih osebnih dohodkov ostane 1,084.000 din čistega dohodka, za kar predlagamo naslednjo začasno delitev: znesek din povečanje lanske delitve za sklad skupne porabe 283.809,35 + 50.% za rezervni sklad 95.717,50 + .42% za poslovni sklad 704.774,77 + 97 »/g Začasno ugotovljeni skladi so večji od pričakovanih. Iz preteklih let pa vemo, da je v Vzdrževalni dejavnosti to obdobje večjega obsega dela — ogrevanje, priprava zaprtih obratov — zato predstavlja začasna delitev rezervo za kasnejše, manj uspešne mesece, ko zaradi letnih dopustov ne bo toliko produktivnih ur. v SKUPNE SLUŽBE imajo obračunano vrednost dela: po predloženem planu: Center Maribor 0,87 % od dohodka Polnilnice — 117.000 din, Komerciala za Zdraviliško dejavnost 1,30 doseženo število prenočitev — 72.000 din. Komerciala za proizvode Polnilnice 0,19 din za vsako enoto prodanega proizvoda Polnilnice — 1,621.000 din. Za ostale službe vključno z ekonomsko propagando 9 % od dohodka temeljnih organizacij, skupno 2,581.000 din. Skupno z lastnimi dohodki DS tako obračunani zneski pokrivajo stroške in obveznosti iz dohodka ter izplačane osebne dohodke v Delovni skupnosti. Neporabljen čisti dohodek znaša 392.244,90, za kar predlagamo, da se začasno razporedi v sklad skupne porabe. Ta znesek je samo za 2 % večji kot smo za ta namen planirali v obravnavanem obdobju. Celoten obračun je izvršen po veljavnih predpisih, upoštevaje predlog plana tekočega leta in sporazum grupacije naravnih zdravilišč. Tudi predlog delitve je v skladu z družbenimi dogovori in do sedaj sprejetimi našimi odločitvami. Za izgubo Zdraviliške dejavnosti ne predvidevamo posebnega postopka, ker je, kot smo že opisali, v tem obdobju normalna. Skladno s dosedanjo prakso in sprejetimi sporazumi tudi ne predlagamo dodatne razporeditve na osebne dohodke, predvsem zaradi pričakovanega prehoda na novo ocenitev delovnih nalog. Ekonomsko finančni sektor Realizacija mineralne vode za obdobje januar-marec 1979 Januar- Januar- ORGANIZACIJA Marec Marec Index 1978 1979 1. RADENSKA 2. BUKOVICKA BANJA 3. ROGAŠKA 4. VRNJCI 5. JAMNICA 6. MILAN TOPLICA 7. PALANACKI KISELJAK 8. SARAJEVSKI KISELJAK 9. PELISTERKA 10. SKOPLJANKA 11. TERME LIPIK 12. MINAKVA 13. KRIŽEVCI 14. HEBA 15. KLOKOT 35.345 36.956 104,57 22.867 22.337 97,68 7.602 8.106 106,63 6.725 6.490 96,51 12.724 11.223 88,20 2.288 3.178 138,90 2.446 2.614 106,87 2.752 3.376 122,67 1.698 1.630 96,00 614 620 100,98 4.029 4.477 111,12 620 735 118,55 164 216 131,71 2.929 3.967 135,44 1.239 1.182 95,40 SKUPAJ 104.042 107.107 102,95 MISLI VELIKEGA REVOLUCIONARJA »Kakor je predvidel Marx, sodobna socialistična družba ne samo, da sama po sebi ni brezkonfliktna, ampak tudi odnosi med socialističnimi državami in med narodi na socialistični poti niso avtomatično osvobojeni deformacij in konfliktov. Danes tega ni treba samo zgodovinsko dokazovati. Sodobna socialistična praksa je dala dovolj potrdil za takšna predvidevanja. Na tleh takšnih objektivnih spopadov interesov so očitno dani pogoji ne samo za pojav nacionalističnega ekonomskega egoizma, ampak tudi za poskuse enostranskega vsiljevanja svoje volje in svojega socialističnega »modela« drugim narodom, za hegemonizem in za druge podobne tendence. Spopad socialistične Jugoslavije s Stalinom leta 1948 je nastal zaradi tega, ker je Stalin skušal vsiliti hegemonistične odnose.« EDVARD KARDELJ, 1978 Prenočitve v nenehnem porastu (Iz poročila za skupščino Poslovne skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč). (Iz poročila za skupščino Poslovne skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč). Slovenska zdravilišča beležijo kljub že doseženi visoki izkoriščenosti svojih zmogljivosti nenehen porast števila prenočitev. To velja tudi za lansko leto. Medtem ko so te prenočitvene zmogljivosti med letom povečali za 11 fl/o, se je število prenočitev povečalo v vseh zdraviliščih za 8%: Obiskovalci Prenočitve r7 1 • 1 • V V Zdravilišče indeks od tega indeks od tega 1977/78 domače vse 1977/78 domači Čateške Topi. 15.700 94,8 11.096 134.075 107,9 124.543 Dobrna 8.376 111,4 7.843 100.878 104,8 97.021 Dolenjske Topi. 3.612 70,1 3.166 36.067 79,4 32.645 Laško 4.039 83,6 3.949 98.478 100,1 97.466 Radenska 18.500 103,0 16.334 127.172 104,7 114.907 Kog. Slatina 30.264 91,7 21.329 314.476 104,8 218.670 Šmarješke Topi. 5.262 97,1 4.498 32.098 107,7 27.915 Moravske Topi. 14.992 105,3 4.403 66.465 118,1 18.961 Atomske Topi. 5.596 279,1 5.133 43.908 268,2 40.395 Rimski vrelec 949 94,0 816 2.279 92,2 1.998 Topolšica 929 133,5 913 13.484 157,0 13.405 SKUPAJ 108.219 99,8 79.480 969.380 107,8 787.926 Statistika tudi pove, da se je poprečna doba zdravljenja ustalila pri okoli 9 dneh. Podaljšuje se poprečna doba bivanja pri gostih samoplačnikih. K povečanju števila prenočitev občutno pripomorejo izgrajeni infrastrukturni objekti, še posebej takšni, ki ustrezajo željam gostov in tako povečujejo njihovo izvenpenzionsko potrošnjo. Stanje prenočitvenih zmogljivosti se bo že do konca leta 1980 povzpelo na 5.500 postelj, ob koncu naslednjega srednjeročnega obdobja pa že na okoli 8.500 postelj, pretežno kategorije B. V nizkem številu posteljnih zmogljivosti leži tudi odgovor na vprašanje zakaj tuje agencije ne zakupujejo večjega števila postelj v zdraviliščih. Sč. 5 VRELCI VRELCI POTREBNA JE SAMOUPRAVNA ODLOČITEV 6 o investiciji za izgradnjo hotelskega kompleksa »Tempel«. Odbor za izvedbo investicije predlaga, da o investiciji razpravljajo vsi delavski sveti temeljnih organizacij in delovne skupnosti, vse osnovne organizacije sindikata in zbori delavcev v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb. Nosilec investicije je TOZD Zdraviliška dejavnost. Po določbah 19. čl. statuta TOZD Zdraviliška dejavnost in 467. čl. Zakona o združenem delu morajo o predlogu razpravljati vsi zgoraj navedeni organi. O predlogu pa morajo po zaključeni razpravi sklepati zbori delavcev vseh temeljnih organizacijskih enot. Zasnova hotelskega kompleksa: Objekt je lociran na parceli stanovanjske stavbe Uradniški dom. Ta objekt je poškodovan po potresu in mora biti porušen. Funkcionalno bo povezan s hoteloma Zagrebški dom in Park. Imel bo lastno restavracijo, družabne prostore, razstavni prostor in ureditev, ki bi po sedaj veljavnem pravilniku izpolnjeval zahteve za A kategorijo. Hotel bo imel 300 postelj. Če temu dodamo še 111 postelj v Zagrebškem domu in 50 postelj v hotelu Park, bo imel cel kompleks 461 postelj. Ekonomska upravičenost investicije ni vprašljiva. Njej v prid govore podatki o številnih neizpolnjenih rezervacijah doslej v teku enega leta in pa da dosega novi hotel Donat okoli 90 «/o poprečno letno zasedenost. Poleg tega pa je nekaj hotelov, ki so zastareli in ne izpolnjujejo objektivnih pogojev za sodoben nastanitveni objekt, tako da jih bomo morali izločiti. Vzporedno z osnovnimi objekti bomo morali zgraditi nekatere infrastrukturalne objekte, kot so povezovalni hodnik do Terapije, dovozna cesta, parkirišča pri delavnicah, dokončati pa barski prostor v restavraciji Pošta, delavnice za TOZD Vzdrževalna dejavnost, dve nadstropji v Terapiji. Rekapitulacija investicijskih stroškov: Koliko smo opravili v obdobju januar-april 1979 •sl 1979 1978 INDEX PLAN .tft ZDRAVSTVO: Zdravniški pregledi 9.230 8.353 110 7.899 116 Kopeli 48.093 40.486 118 42.280 113 Postopki 11.260 14.360 78 12.586 89 Gastroskopija 240 242 99 EKG 323 166 194 Rektoskopija 13 18 72 HOTELI: Nočitve skupaj 76.655 70.629 103 69.350 110 Nočitve h. Donat 23.213 22.111 104 22.400 103 Nočitve ost. hoteli 53.442 48.518 110 46.950 113 Nočitve dom. gostov 53.969 42.877 125 46.574 115 Od tega dr. str. 28.259 19.246 146 Nočitve tujih gost. 22.686 27.752 81 22.776 99 Od tega: Avstrija 15.690 20.470 76 Italija 2.332 2.483 93 Nemčija 3.978 4.169 95 686 630 108 Število gostov skupaj 7.859 7.679 102 Štev. gost. h. Donat 2.939 2.799 105 štev. gost. ost. hot. 4.920 4.880 100 Štev. dom. gostov 5.707 5.061 112 Od tega na druž. str. 1.401 939 149 Število tujih gost. 2.152 2.618 82 Od tega: Avstrija 1.339 1.720 77 Italija 370 352 105 Nemčija 347 427 81 ostali 96 119 80 RESTAVRACIJE: Iztržek hrane po nar. 1,983.785,70 1,700.543 116 POLNILNICA: Polnitev min. v. in rin. 9,687.280 9,369.887 103 k' Prodaja min. v. in rin. 9,774.594 9,679.109 100 8,670.000 112 Donat Mg 5,250.044 5,321.923 98 5,700.000 92 Tempel 4,481.473 4,305.322 104 2,970.000 150 Rinerji 43.077 51.864 83 Polnitev CO2 799.237 738.026 108 Od tega v cisterne (Kut.) 380.450 237.365 160 Prodaja CO2 759.872 734.235 103 Od tega v cisternah 255.180 237.365 107 Polnitev Trimvit 1,293.055 842.785 153 Prodaja Trimvit 1,261.587 906.142 139 1,010.000 104 (EPS) (v 000 din) 1. Vsi gradbeni stroški 312.319 din 2. Oprema 41.304 din 3. Komunalna infrastruktura 33.923 din 4. Zagonski stroški in načrti 33.258 din Vsega investicije 420.804 din Energetski prispevek 20.199 din Vsega investicijski stroški 441.003 din Samoupravni organi morajo o predloženem projektu sklepati in ga z morebitnimi dopolnitvami oz. spremembami sporočiti odboru za izgradnjo hotelskega kompleksa TEMPEL. Projekti so na vpogled pri tem odboru. ZNANSTVENIKI SVETUJEJO Razni ljudje različno konzumi-rajo hrano med dnevom. Približno polovica ljudi zjutraj ne čuti lakote, čeprav je priporočljivo zjutraj zajtrkovati. Po zajtrku naj bi sledila lažja malica. Popoldanska malica bi morala obsegati isti kalorični sestav kot dopoldanska malica. Priporočljivo je 20 minut pred glavnim obrokom (to je pred kosilom ali večerjo), pojesti kakšno malenkost, da bi izginil občutek lakote. Torej, priporoča se več manjših obrokov med dnevom. Potreba po kalorijah doseže svoj vrhunec pri dvajsetih letih. V 55. letih so potreba po kalorijah mnogo manjše, ne glede na to, kako se posameznik počuti. Zdravniki nam priporočajo za malice črn kruh in maslo namesto maščob. Fiziologija prehrane dovoljuje dnevno 1 gram maščob na kg telesne teže. Priporočajo priloge na kruhu: kumare, paradižnik, papriko, marmelado, med in razne premaze. Za večerjo je topel obrok boljši kot hladen —• priporočajo zalenjavo. Karies se ne pojavlja samo zaradi viška sladkorja, ampak tudi zaradi premajhnega uživanja krompirja in zelenjave. Sladke jedi bi bilo grešno črtati iz jedilnika, potrebno jih je samo zmerno jemati. Dnevno potrebo po sladkorju ocenjujejo na 60 gr za otroke in mladino ter 45 gr za starejše ljudi. Sodobnemu človeku zadostuje 30 ša pred sorodniki: »Moj > i dveletni sinček že izgovarja i l tuje besede. No Peterček, S i reci kreten.« S 4 »Komu pa, atek?« vpraša i 1 sinček. # f »Prosim kuverto.« f f »S podlogo ali navadno?« f ^ »Brez podloge, saj je že f f zunaj dovolj toplo.« f Umrl je Duro Pucar-Stari Zopet je smrt iztrgala iz naših vrst enega najvidnejših revolucionarjev in funkcionarjev jugoslovanske socialistične revolucije. Kratka in huda bolezen je potegnila sklepno črto pod njegovim bogatim revolucionarnim življenjepisom. Bil je sin bratske Bosne in Hercegovine. Vsa Jugoslavija se je na dan pogreba dne 15. aprila ovila v žalni plašč. Kadrovske novice