Poštnina pfogsna v gotovini Spedlzlone abbmmeot« m Prezzo ■ Cena Lic 0.50 Štev. 242 F Ljubljani, v peteh, 23. oktobra 1942-XX Leto VII. Izključna pooblaSčenka ta oglaševanje italijanskega tu tujega izvora: Uniona Pubblicitl Italiana S. A, Milana OredniStvo tn aprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministraziooe: Kopitarjeva 6. Lubiana. | Concesslonaria esclusiva per la pnbblleiU dJ provinienza Italiana 1 ed ester&i Dnione PubblieiU Italiana S. A_ Milana . , Bollettino n. 879 Brillante successo della battaglia aerea nel cielo d’Egitto 67 aerei abbattuii dal cacciatori delTAsse II Quartier Generale delle Forze Armate «wn unica: Nella vittoriosa battaglia aerea del giorno 20 Ottobre sul fronte delFEgitto alla quale han-no partecipato circa duecento apparecchi nemici e altrettanti dell’Asse sono stati abbattuti 44 velivoli nemici dai cacciatore italiani e undici da tjuelli germanici, risultano perdutti undici apparecchi deirAsse. In altre azioni nemiche abbiamo perduto due aerei nientre altri 15 venivano piii o meno gravemente danneggiati. Ieri 1’aviazione italo-tedesca ha npovamente svolto officaci azioni contro squadriglie avversarie dirette sul nostro schieramento, sostenende violenti conibattimenti con forti aliquote di caccia. Otto velivoli bri-tannici sono stati distrutti, quattro altri preci-pitavano al suolo centrati dalle artiglierie con-traeree. Un nostro aeroplano non e rientrato. Nelle notti sul venti e sul ventuno bombar-dieri italiani hanno attaccato gli obiettivi mili-tari di Gibilterra con visibili effetti. Sono proseguite le azioni diurne e nottur-ne di nostre formazioni sull'Isola di Malta. Uradno vojno poročilo štev. 879 Sijajen uspeh letalske bitke v Egiptu 67 angleških strojev uničenih po italijanskih in nemških lovcih — Dva uspešna napada italijanskih bombnikov na Gibraltar Italijansko uradno vojno poročilo št. 879 pravi: V zmagoviti letalski bitki dne 20. oktobra na egiptovskem bojišču, v kateri je sodelovalo kakih 200 nasprotnikovih in prav toliko osnih letal, so italijanski lovci sestrelili 44 nasprotnikovih letal, 11 pa so jih zbili nemški lovci. Kaže, da je izgubljenih 11 osnih letal. Pri drugih sovražnikovih nastopih smo izgubili 2 letali, medtem ko_ je bilo drugih 15 bolj ali manj hudo poškodovanih. Vferaj je italijansko-nemško letalstvo znova izvedlo uspešne nastope zoper nasprotnikove oddelke, naperjene proti našim bojnim črtam. Vzdržalo je silovite boje z močnimi lovskimi oddelki. Uničenih je bilo 8 angleških letal, 4 druga pa so treščila na tla, zadeta po protiletalskem topništvu. Eno naše letalo se ni vrnilo. V noči na 20. in 21. oktober so italijanski bombniki napadli vojaške cilje v Gibraltarju, in sicer z vidnim uspehom. Nadaljevali so se dnevni in nočni nastopi naših oddelkov zoper otok Malto. Dodatek k vojnemu poročilu štev. 879: Pri poveljevanju lovskim oddelkom, ki so se posebno odlikovali v zmagovitih bojih v zadnjih dveh dneh nad egiptovskim bojiščem, so se izkazali naslednji častniki: major Filippi Alojzij, stotnik Ruspoli Karel, stotnik Lucchini Franco, stotnik Tu-nioli Jurij, stotnik Solaro Claudi, poročnik Malvez- Nemške čete so zavzele nove postojanke na Kavkazu Kljub silnim nalivom prodirajo dalje in so zajele velik plen V Stalingradu še zmeraj divjajo besni boji — Zmagovit uspeh nemških in italijanskih letal nad egiptovskim bojiščem Hitlerjev glavni stan, 25. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: V zapadnem delu Kavkaza so nemške planinske čete kljub silnim nalivom vdrle v so- Sovjetske čete se obupno branijo po vseh kavkaških I HVVII bojiščih Ves stalingrajski odsek in zaledje ob vzhodnem bregu Volge pod točo nemških bomb Berlin, 23. oktobra, s. V vojaških krogih se je izvedelo, ~da so nemške čete na vseh odsekih kavkaškega bojišča navzlic zelo težavnim okoliščinam dosegle dobre uspehe. Blizu Novorosijska sovjetske čete silno napadajo neko višinsko postojanko jugovzhodno od mesta, a nemške čete jih uspešno odbijajo. Na bojišču pri Tuapseju pa so nemški oddelki v pretekli noči krepko utrdili novo zavzete postojanke. V gornji dolini reke Pšiš je bilo mostišče Gojič, ld je bilo silovito utrjeno in pod močno obrambo, zavzeto v naskoku. Več ko 1200 ujetnikov ter mnogo orožja in drugega vojnega blaga je padlo v nemške roke. Nemška letala so strojnicami in bombami obdelovala sovjetski konjeniški polk, ki naj bi napadajoče nemške čete presenetil z nastopom z boka. Bombe so povzročile požare, zaradi katerih so se konji silno splašili in zdivjali ter se spustili v ponorel beg, kar je zmedo med sovjetskimi četami še povečalo. V gozdovih severno od Tereka so bile sovjetske topniške ter konjeniške divizije, ki bi morale zavzeti nemške postojanke na tem odseku, zavrnjeni. Nemški brzi oddelki zasledujejo bežeče sovjetske skupine. Na bojišču v Stalingradu so nemška letala nadaljevala z razdejanjem Industrijske četrti v severnem mestnem predelu ter z napadi na topniške postojanke na vzhodnem bregu reke Volge kakor tudi na zveze v sovjetskem zaledju. Na železniški progi iz Astrahana v Krasnikut so nemška bojna letala zažgala vlak s četami ter uničila neko postajo, kjer so imeli Sovjeti mnogo nakopičenega blaga. Tirnice so bile na mnogih krajih razdejane. Nekemu nemškemu ogledniškemu oddelku se je posrečilo zajeti poveljstvo nekega sovjetskega polkau Sovjetski častniki, med katerimi je bil tudi politični komisar, so romali v ujetništvo. Vsi so soglasno izjavljali, da že štirinajst dni niso dobili nobene okrepitve, vsa oskrba da je usahnila in da so ne samo zelo krvave izgube, marveč tudi uničenje vojnega blaga in orožja sovjetske vojake želo hudo potlačile. Na ostalih odsekih vzhodnega bojišča ni bilo nič posebnega. Južno od Ladoškega jezera so Sovjeti napadli v široki bojni črti in so grozili z večjimi nastopi. A bili so povsod zavrnjeni z zelo krvavimi izgubami. Ameriške zmote pri presojanju evropskega vojnega položaja Buenos Aires, 23. oktobra. 6. Pod naslovom »Kako zmagati v tej Vojni?« je John T. P. Whithacker v reviji »Reader Digest« napisal dolg članek, čigar glavne misli so naslednje: »V tej vojni bo zmaga naša ali njihova,« je dejal Mussolini, »če hočemo zmagati, ^ moramo imeti pred očmi nas same in naše sovražnike kot dva moža, ki 6i stojita nasproti, ter se vprašati, koliko veljamo mi in koliko oni.« Neki opazovalec, ki se je po desetih letih bivanja, večinoma v Berlinu in Rimu, vrnil v Združene ameriške države, je bil močno presenečen nad optimizmom, ki vlada med ameriškim ljudstvom. Nekaj neverjetnega je bilo to zanj. Tako se mu je zdelo, kakor da ameriško ljudstvo ne bi vedelo za padec Francije, za napad na Pearl Harbour, za izgubo Singapurja in Vzhodne ndlije. Ali si mar moremo misliti, da se Italijani in Nemd in Japonci vojskujejo z nami zato, ker so prepričani, da jih bomo premagali? Očividno ne. Narodi Osi zaupajo v svojo moč, nekaj upanja pa jim dajemo tudi mi sami. Na polju diplomatske, kakor tudi na polju vojaške strategije 60 Angleži in Amerikanei zagrešili tako težke računske napake, kakršne so bile storjene le redkokdaj, in zato je č;6to naravno, če voditelji Osi brez zaskrbljenosti gledajo na ameriška vojaška prizadevanja. Koliko veljamo? Narodi Osi imajo o nas še celo boljše mnenje, kakor pa ga v resnici zaslužimo. Naš odpor, da bi opustili izdelovanje avto-tnobilov in drugih luksuznili stvari, kaže, da smo v veliki zmoti glede vrednotenja nasprotnikovih Kil. Mnogo odgovornih ljudi kaže neutemeljen optimizem ki je prav tako nerazumljiv kakor nevaren. Da se ne zavedamo nevarnosti, to temelji na 1reh stvareh in sicer: 1. Ne vrednotimo pravilno vojake sposobnosti Osi ki ima vedno pobudo v 8Vojih rokah 2. Ne zavedamo se, kako močno se !« Anglija oslabila s padcem Francije in 3. Preveč r<*nato gledamo v ruski odpor. K tem stvarem lahko dodamo še četrto: nad- zmotno je prepričanje, da 6e bo zasedeni del Evrope zdaj pa zdaj uprl. V zadnjih mesecih so se Amerikanei spraše-ati, zakaj Anglija ne vdre na evropsko celino, pri tem pa 60 pozabili, da Anglija ni nikdar imela vojaštva in orožja, da bi začela z napadom in tudi glede njene pomorske moči bi se dalo marsikaj pripomniti. Amerikanei bomo prišli v roke državam Osi, če 6e tudi v bodoče ne bomo zmenili za nevarnosti, v katerih 6e še vedno bori naša zaveznica Anglija, in bomo računali na našo zaveznico Rusijo, poudarjali njeno moč, pri tem pa pozabili, da sama potrebuje ameriške pomoči. Mi smo narod, ki še vedno misli tako, kakor v mirnem času, ter na časopisne članke gledamo, kakor da bi bili 6amo opazovalci orjaške bitke, ki se bije na svetu. Čas je že, da spoznamo, da v tej vojni ne bomo mogli zmagati z »možnimi« silami, in da zmaga zahteva aktivno sodelovanje vsakega državljana. Cas je tudi že, da prenehamo e politič-”'m>. debatami, z godrnjanjem nad ameriškimi manjšinami in nad našimi zavezniki. Slednjič je tudi čas, da pokažemo svojim sovražnikom, da so se zmotili, če mislijo, da se nismo sposobni zdru-ziti in da nismo pripravljeni tudi na žrtve. Čas teče naprej, medtem pa se odigrava največja vojna vseh časov. Mi ali oni. Oboji ne! Ameriški načrti proti Japonski Šanghaj, 23. oktobra, s. Po mnenju japonskih vojaških krogov na Kitajskem pripisujejo Združene države zaradi nesposobnosti, da bi odprle drugo bojišče, po drugi strani pa zaradi vedno večjega nezadovoljstva v Ameriki, vedno večii pomen vojnim nastopom proti Japonski. Dejstvo, da so se Združene države mrzlično vrgle na izdelovanje letalonosilk, razlagajo v iaponskih vojaških kroeih kot znamenje, da mislijo Amerikanei najpoprej neposredno napasti Japonsko, ne pa seči po izgubljenih ozemljih. V teh krogih so mnenja, da Japonska ravno tako kakor Združene države lahko oiačuie svojo mornarico in lahko ohrani svojo prednost, pridobljeno s svojimi velikimi pomorskimi letalskimi zmagami, vrh tega pg so Združene države daleč zadaj za Japonsko, kar se tiče potrebnega števila osebja, ki bi bilo izurjeno, pa tudi duhovno pripravljeno na to veliko bitko na morju. vjetske postojanke in v ostrih borbah od hiše do hiše zavzele dve važni naselbini. Pridem je bil uničen en sovjetski strelski polk. zajetih je bilo nad J^00 ujetnikov, 7 topov, 127 strojnic in mnogo drugih vojnih potrebščin. Južno od Tereka krajevni boji. V boju za Stalingrad so bile v srditih posameznih napadih' zavzete trdovratno branjene trdnjavice in zapreke. Glavni letalski napadi so bili naperjeni proti sovjetskim postojankam v severnem delu mesta. Stalni razbremenilni napadi proti nemškim postojankam severno od mesta so bili popolnoma strti s podporo nemških in romunskih letalskih sil. Bojna letala so nadaljevala z uničevanjem sovjetskih postojank v zaledju vzhodno od Volge. Na ostalem vzhodnem bojišču ni bilo razen nastopov nemških napadalnih oddelkov in obrambe posameznih sovjetskih napadov nobenih važnejših bojev. Presenetljiv napad, ki so ga izvedla naša letala na sovražno letališče južno od Murmanska, je povzročil razdejanja in požare. V letalski bitki nad egiptskim ozemljem, ki je bila 20. oktobra in o kateri je javljalo včerajšnje vojno poročilo, so sestrelili italijanski lovci 44, nemški lovci 11, protiletalsko topništvo pa razen tega še 6 angleških letal. Dne 21. oktobra so lovska letala in protiletalsko topništvo sestrelila nadaljnjih 12 angleških letal. Pri tem je bilo izgubljenih samo 12 osnih letal. Napadi nemških in italijanskih bojnih letal so bili tudi včeraj in preteklo noč usmerjeni proti letališčem in drugim' vojaškim napravam trdnjavskega otoka Malte. Napadi, ki so jih izvedle mešane skupine angleških letal na ozemlje zapadne Francije, so povzročili zopet izgube med francoskim prebivalstvom. Škoda je majhna. Lovska letala so sestrelila 5 angleške štirimotorne bombnike. Poleg tega je bilo zapadno od Bresta in nad južnim zasedenim francoskim ozemljem po eno angleško letalo. Lahka nemška bojna letala so včeraj napadla s težkimi bombami in z dobrim učinkom važne vojaške naprave in čolne za izkrcavanje v jugozahodni Angliji. V pretekli noči so bojna letala bombardirala vojaške naprave v Vzhodni Angliji. Ameriška letala nad Pekingom Peking, 23. oktobra, s. Tri amerikanska letala vrste Consolitated B 24 so zmetala le ne-k»i bomb na nek kraj, ki leži 15 km od Pekinga, in so povzročila le malenkostno škodo. Srdite bitke ob in na Salomonskih otokih Tokio, 23. oktobra, s. Iz vojaškega vira se ie izvedelo, da je spodletel tudi tretji poskus Amerikancev za zlom fronte na Salomonskih otokih. Od 1. oktobra naprej so sc razvijali srditi pomorski in letalski spopadi okrog teh otokov. Po poročilih, ki so do sedai prispela, ie imela amerikanska mornarica hude izgube, med drugim ie izgubila težko križarko, lahko križarko ter dva rušilca, ki sta stopila v službo šele pred dvema letoma. Letalski nastopi se nadaljujejo. Nemški propagandni minister o neomajni morali nemškega ljudstva Berlin, 23. oktobra, s V Gotenhafenu. nekdanji Gditiii, ie minister za propagando dr. Goebbels veliki množici pojasnjeval današnji vojaški in politffini položaj. Med drugim ie dejal, da so po zaslugi Hitlerjevega voiskovod-skega veleumia in zaradi hrabrosti njegovih vojakov bili ustvarjeni predpogoji za končno zmago in s tem za veliko bodočnost. To ie tisto, zaradi česar je morala nemškega ljudstva višja, kakor pa je kdaj bila. Te morale ne bo mogla omajati niti diviaška letalska vojna, ki io je začela Anglija. zi Fernando, poročnik Gianella Alojzij, poročnik Frigerio Jakob, poročnik Mandolini Orlando. Lizbona, 23. oktobra, s Angleško uradno vojno poročilo, izdano predvčerajšnjim ob 15.40 v Kairu zmanjšuje izredno hude prestane izgube ter potrjuje, da je bilo 20. oktobra izgubljenih v veliki letala sld bitki samo 11 osnih letal. Področje vojnih nastopov, 23. oktobra, s. Posebni dopisnikar agencije Stefani v severni Afriki poroča: Kakor na dan 9. oktobra, je nasprotnik tudi včeraj sprožil nenadno letalsko ofenzivo proti italijanskim letališčem in nekaterim predelom egiptovskega bojišča. Napadi, ki so jih izvedle mogočne skupine bombnikov v spremstvu gostih lovskih oddelkov, so bili sproženi v pričakovanju, da bodo Angleži mogli prevladati s silo števila ter mogli izkoristiti morebitne težave pri odletu italijanskih letal, težave, ki jih je povzročilo deževje v zadnjih dneh. Toda tudi to pot so neustrašeni in čez vse spretni osni lovci potrdili, da so boljši od nasprotnikov in so Angležem zadali zelo hud poraz. Od jutra do popoldneva so se vrstili nasprotnikovi poleti, toda vsak val je zadel ob takojšnji silovit odgovor italijanskih in nemških lovcev. Naši lovci so se posebno odlikovali v dolgi vrsti hudih dvobojev v zraku ter odnesli cel venec sijajnih uspehov. Ta venec presega vse druge zmage, dosežene dozdaj na teh bojiščih. Vsaj 32 letal vrste Curtiss, 5 letal vrstre Spitfire, 6 bombnikov in eno letalo vr®te Hurricane, to je vsega skupaj 44 strojev, so uničili italijanski lovci v boju. Za drugih 15 strojev je treba sklepati, da so bili najbrž zbiti, veliko nadaljnjih pa so uspešno obstreljevali s strojnicami. Nemški lovci so zase uničili 11 nasprotnikovih letal. Lalinea, 23. oktobra, s. V Gibraltarju je dve noči zaporedoma bil dan letalski alarm, ki je vzbudil velik poplah in zmedo. Italijanska letala so napadla trdnjavo in pristanišče, zadela številne cilje in povzročila razpoke in požare. Iz Lalinee so opazili oblake dima, ki so se vzdigovali z rta Evropa in z zadetih ciljev. Navzlic temu, da so žarometi razsvetljevali nebo kakor podnevi in navzlic zelo hudemu protiletalskemu topniškemu ogniu, so italijanska letala izpolnila svojo nalogo in se nepoškodovana oddaljila. Smrt nemškega letalskega poveljnika Berlin, 23. oktobra, s. Poročajo, da se z nekega poleta nad sovražnikovo ozemlje ni več vrnil domov poveljnik roia bojnih letal major Gerhard Kolle\ve, ki je bil odlikovan s hrastovim listom k železnemu križcu. Major se je bil izkazal že v legiji Condor v spinski državljanski vojni, v sedanji vojni pa je bil najprej poveljnik oddelka, od spomladi 1940 pa skupine bojnih letal. Svoio hrabrost je pokazal v mnogih letalskih spopadih, ki jih ie imel posebno veliko nad Sredozemskim morjem. imenovanje novega španskega poslanika v Berlinu Madrid, 23. oktobra, s. Uradni list španske vlade prinaša odlok zunanjega ministra, s katerim ie za novega španskega poslanika v Berlinu postavljen Gines Vidalv Saura. Hkratu ie objavljen odlok, s katerim je dosedanji berlin-ski poslanik Jose Finat v Escervade Romani razrešen poslov in se mu izreka priznanje za dosedanje delo. Važni sklepi japonske vlade Tokio, 23. oktobra, s. Poročajo, da je seja laponske vlade trajala šest ur in pol in da ie vlada po seji spreiela končne sklepe o važnih vprašanjih glede državne politike za bodoče leto. Razen tega so razpravljali o proračunskem načrtu za bodoče davčno leto. Vesti 23. oktobra Oskrbovanje Sovjetske Rusije postaja vedno težavnejše, kajti^ seznam sovjetskih zahtev je vsak dan daljši zaradi ogromnih izgub, piše angleški list »Sunday Timesc. Novo čilsko vlado je sestavil predsednik republike Rios. Za zunanjega ministra je bil imenovan Raul Morale«, liberalec. Iz Buenos Airesa poročajo, da so izmed interniranih častnikov z nemške bojne ladje »Graf von Speec, ki je bila potopljena v La Plati, pobegnili skoraj vsi strokovnjaki za podmor-niško vojno. Ti begunci so zdaj poveljniki nemških podmornic na Atlantiku. Da se preprečijo pobegi, je vlada sklenila zbrati vse internirance v notranjosti Argentine, da bodo čim dlje oddaljeni od morja. Enak ukrep je izdala urugvajska vlada za internirance z nemške ladje »Tacomac. V Benetkah je bil podpisan klirinški dogovor med Italijo in Hrvatsko, po katerem bo Hrvatska lahko uporabila svoje klirinško dobroimetjo v Italiji za poravnavo svojega klirinškega dolga do Madžarske. Na Madžarskem bodo uvedli zakon, po katerem bo vsak kmet dolžan, da uporabi sedmino svoje zemlje za pridelovanje industrijskih rastlin. Japonsko vojno ministrstvo je izdalo ukrep o zaposlitvi vojnih ujetnikov. Ujetnike bodo poslali na delo kot strokovnjake prve in druge vrste, toda preden jih bodo pustili v tovarne, bodo morali prestati skušnjo o svoji usj>o-sobljenosti. Stran £ " »SLOVENSKI DOM«, dne 23. oktobra 1!M2-XX. — ■ Štev. 242. Veliko število pontiloščenih v Ljubljani Ljubljana, 23. oktobra. Obe okrožni sodišči v Ljubljanski pokrajini, tako v Ljubljani in ono v Novem mestu, sta prejeli kratka navodila dd pravosodnega ministrstva iz Rima glede postbpahja pri izvedbi amrteslije iti odpusta kazni. Nj. Vel. Ifralj in Cesar je 15. t. m. podpisal ukriz v amnestiji ob 20. obletnici Pohoda na Rim. Amnestija je res v bistvu globokega pomena in se želo i-azlikttje Od onih 'atiirtfeštij, ki so bile objavljene skoraj vsako leto v bivši Jugoslaviji. Kakor pri okrožnih sodiščih, tako tudi pri vseh okrajnih sodiščih v pokrajini sestavljajo že splbšhe Imenike o pomiloščencin in o onih Osebah, ki jim bo kazen v smislu amnestijskega dekreta odpuščena. Kazenski oddelek okrožnega sodišča je že začel pregledovati vse kazenske, tekoče in rešene spise ter sestavljati imenik pomiloščenih. Že te dni je bilo do 30 obsojenih oseb izpUščCnih iz zaporov okrožnega sodišča, ki so bile deležne Sttne-stije Vladarjeve. Zbirajo pa na okrožnem sodišču še druge podatke in pregledujejo spiše, da Ugoto-ve popolno število vseh pomiloščenih. Potrebno je pri tem natančno upoštevanje vseh določil amnestijskega • dekreta. Kakor znano, so od amnestije izločeni vsi oni, ki so v svoje sebične namene izrabljali sedanje vojne življenjske prilike, tako niso pomiloščeni navijale! in verižniki vseh vrst, ki so zakrivili kake prestopke vseh sedaj v času vojne objavljenih prbtidfaginjskih uredb. Amnesfirane so dalje tudi osebe, proti katerim teče kako kazensko postopanje zaradi kaznivih dejanj, ki jih vsebuje kazenski zakon in ki so navedena v amnestiji. Zato bo le dni odpadlo mnogo kazenskih razprav, ki šo bile razpisane za ta mesec in za mesec november. Zanimiv primer pa se je v sredo primeril v dvorfttii št. 79 na Okrožnem sodiščfl. Pred kazenskim senatom stri bila obsojena na 10-mesečni strogi zapor dva mladoletnika, ki sta izrabila sedanje vojne prilike za svoja kazniva dfejahja. Nflstaid je nat« vprašanje, da II sta deležna amnestije ali ne. Sodni zbor je amne-stijski dekret tako in pravilno tolmačil, da ne moreta biti v smislu čl. 3. amftestije deležna Vladarjeve dobrote. V pisarni kazenskega oddelka okrajnega sodišča v Ljubljani prav lako pregledujejo spise In sestavljajo imenik pomiloščencev. Nekaj oseb, ki so bile v zaporih, je bilo že izpuščenih, ker so po-miloščene. Na okrajnem sodišču bo izredno veliko pOniilošČehih, ki so bili kaznovani zaradi raznih, v amnestijškem dekretu navedenih kaznivih dejanj. Potriilošcerie bodo tudi Osebe, Obsojene zaradi prestopkov žaljenja časti. S štajerskega Zanimiv proces pred 40 leti v Ljubljani Ljubljana, 22. oktobra. Letošnjo jesen je minilo 40 let, odkar 66 je v rtOvi justičnl palači razvijal vele/animiv proces o aferi barona Wallburga, nezakonskega sina habsburškega nadvojvode Ernesta, ki je nekai let od leta 185S naprej bival kol oficir v Ljubljani in kjer je užival (ned takratnim bogatim meščanstvom de-votno spoštovanje. Afera \Vallburg je leta 1901 ih 1902 razburjala marsikatero svetovno časopisje. Napisane 60 bile mnoge bt-ošure o usodi barona WallbUfga, ki 6€ je Izdajal za dediča po pok. nadvojvodi Ernestu in zahteval svoje pravice od takratnega dunajskega dvora, trdeč, da je za njega in njegove sestre deponiranih do 40.000 zlatih gol-dinanev. Pred ljubljanskimi kazenskimi sodniki je bil obtožen zasebni uradnik Maks Staudinger Iz Gradca, ki je nastopal kot osebni tajnik barona Wal-lburga, zločina ponarejanja listin in sleparije. Obtožnica je navajala, da ie Staudinger iztrgal in ponaredil iz vojaške matrike poročni list, po katerem naj bi se bil nadvojvoda Ernest 21. aprila 1858 poročil v Ljubljani z baronico Lavro Skublicz pl. Wallburešti kot višji plačilni natakar. Nekateri jxwočevalci so takrat izdali za brzojavna jx>ročila čedne vsote, take samo eden nad 2C0 goldinarjev. Naj še omenimo, da je vodil ta veliki proces sodni ( nadsvetaik Fon, ki se je gotovi skupini na Dunaju zelo zameril, ker je dal med razpravo pre* citati neko nadvojvodovo pismo. Baron Wallburg in njegov os-ebni tajnik Staudinger sta bivala dolgo v Ljubljani. Predstavila sta se med drugimi tudi takratnemu policijskemu komisarju na magistratu. Komisar je bil z baronom zelo vljuden °in ga je celo fituliral t »grofom«, tajnik Staudinger pa je na razpravi šaljivo pripovedoval, kako se je komisar baronu prlkl anjal. »Jaz pa sem si,« tako ie pristavil tajnik, »mislil: Ko bi g. komisar vedfcl, kakšno stanovanje ima g. grof na Dunaju? Spi v eni sobi, kjer leži na dveh posteljah sedem oseb.« Na Durtaju je bilo namreč tako, da so oddajali revežem v najem postelje, na katerih eo spali po štirje in tudi še po več revežev. Z Gorenjskega V Ribniški dolini je snežilo Ribnica, 22. oktobra. Po lepih in sončnih jesenskih dneh, ko so lahko Ribničani spravljali z njiv jesenske pridelke, je nastopilo dvodnevno jesensko deževje. Podnebje se je močno ohladilo in Včeraj na vse zgoda] se je Ribniška dolina že belila V srtegu. Lani je pobelil sneg dolino prav tako kot letos na četrtek, letos le en dnri prej, toda ne (oliko kot lani, ko ga je naniedlo že prvi dan pol metra, t »fertnentin« je letos bolje dozorel kot lartl, zato so ga posestniki vsaj v nižjih legah v dolini že spravili, dočlih je koruza v višjih predelih ostala še na njivah in jo je pobelil sneg. Medved kljub vsem, letos še tako okrepljenim strašilom redno prihaja ha njive'in lortii koruzo. Bolj prizanesljivi so letos divji prašički in jazbeci. Rlbničahi si sedaj pridno pripravljajo drva za zimo, da bodo lahko vsaj ob zapečku preživeli mirne zimske urice. Drv ne pHmanjkuje, ker so Ribničani letos mnogo sekali. . V Domžalah so uredili v tovarni klobukov »Universale« prvo zborovalnico za posado. To je prva tovarniška zborovalnica na Gorenjskem. K otvoritvi sta prišla socialni poverjenik ter okrožni načelnik nemške delavske fronte iz Kamnika. « .».«•. u Pri Kovorju je bila mladinska prireditev, na kateri so nastopili dečki in deklice v starosti od šest do deset let. Okrašeni s svežimi cvetlicami, s_ čeladami in sabljami, dekleta z venci na glavi, na čelu vseli pa lleček z žetvenim vencem so prikorakali na igrišče ter začeli prepevati. Po pozdravnih govorih so bile tekme in lutkovna predstava. Na Bledu so zborovale vse sestre pomočnice pomožnih uradov radovljiškega okrožja. Okrožni vodja socialnega urada je predaval o uspehih in vzgojnem delu pri ustanovi »Mati in Otrok«. Nato je vsaka sestra pomočnica kratko potočala o uspehih svojega dela. Japonski večer. Prosvetni urad v Beljaku je sklenil sfezttaniti občinstvo ?, japonskim pesništvom. V ta namen je bila povabljena Gerda Bachfeldova, ki je obširno predavala o japonski poeziji. Žela je priznanje. Nato je imela enako ptedavanje še v Celovcu. Pri Gospe Sveti je bil preteklo nedeljo prirejen žetvehi zahvalni praznik. Pripeljal se je tudi_okrožni vodja iz Celovca, kateremu je bil Iztočen žitni venec. Nato je okrožni vodja i daljšim nagovorom izročil štirim gospodinjam pri-žnavalnd listine in darilo dr. GBbbelsa. N« Sori sv. Uršule, ki stoji na koroško-šta-jerski meji, so bile pred prvo svetovno vojno ob Urškinem godovanju različne cerkvene svečanosti. Teh se spominja celovški dnevnik, ki pravi, da je gora Uršula že od davnine zelo obiskovana^; ker je od tod krasen razgled. Razgled i Urške, ki je najlaže dosegljiva- iz Gu-štanja, obsega vso Koroško in del Spodnje Štajerske, Z Urškinim godovanjem pa je tudi v zveži Urški n sejem V Celovcli, ki bo letos v ponedeljek 28. t. m. Korošci pravijo, da morata Novi grobovi. Na Pragerskem se je primerila smrtna nesreča v Steinklauberjevi opekarni. Žrtev nesreče je Janez Vidonja, ki je bil 40 let zvesto v sliižbi podjetja. ZapUstil ie vdovo. — V Cvetkovcih pri Mariboru je umrl 36 letni kovač Jožef Lenič. — V Celju ie bil preteklo Sredo pokopan Andrej Zavodnik, dijak 6. razreda gimnazije, ki ga je dalj časa mučila zavratna bolezen. Na Spddnjehi Bre^il pri Ptuju je umrl po daljšem bolehanju upokojeni gozdar Henrik Dvorskv. Pokopali so ga v torek na ptujskem mestnem pokopališču. V Mat-iboru je umrl v visoki starosti 82 let Jakob Lepej, ki je bil dolga leta sluga ha mariborski sadjarski iti vinarski šoli. Bil je zgled zvestega iišluzberiča, ki je kljtlb sivim letom šele pred četrtletjem stopil v pokoj. V Novi vasi pri Mariboru je umrla v starosti 71 let zasebnica Jerica Gerlova, po rodu Vauhni-kova. V Grajski ulici v Mariboru je umrl v starosti 70 let usnjarski mojster Alojz Špindler. V Celju je bil pokojian mizarski mojster Rudolf Črešnik. Pttroka. V Mariboru sta se poročila Jerica Plautz pl. Kellersfeld, hčerka mariborskega hotelirja in ffestavraterja, ter inž. Wolflidrd Ludvig z Dunaja. V prvi polovici oktobra so v Mariboru zabeležili 85 porodov, od tega 42 dečkov ih 43 deklic. Umrlo pa je v tem času samo 2'5 ljudi. Porok je bilo 36, znatno več kakor prejšnje mesece. NajveČjl sod na Spodnjem Štajerskem Imajo v vinogradniški žad fugi v Ptuju. POslovbdja Franc vračko je razkazal zadružno klet dopisniku mariborskega dnevnika, ki pravi, da obsega največji sod nič matij kakor 37.000 litrov Tina. Sod je bil izdelan od sodarjev v Tacnu p* Ljubljani. Naslednja dva orjaka vsebujeta po 17.000 'ittov, kat je Seveda tudi še častitljiva številka, Vendar sta nasproti oHaktt pritlikavca. Vsega skupaj je v zadružni kleti v Ptiiju prostora za 400.000 litrov vitla. Zadruga pa ima podružnice še v Zavrču. Okiču, pri Sv. Barbari in pri Svetem Ahdražu v Halozah. Ob dobri letini znaša vinski pridelek zadrugarjev okrog 8000 hektolitrov samega dobrega vina. Ljudska knjižnica v Slovenjem Gradcu je bila te dni izročena svojemu namenu. K otvo-ritvi .se je zbralo večje število prebivalstva. Knjižnico je izročil županu okrožni nadzornik in krajevni vodja Kaltenbock. — Nadalje bo v Slovenjem Gradcu v kratkem prirejen tečaj Rdečega križa, ki bo obsegal 20 dvojnih ur in ga bo vodil zdravnik dr. UIHch. Prijave sprejemajo do nedelje. Nesreče. Franc Četrtek iz mariborske okolice je dobil koničast železen predmet v glavo, ki mu je zadal globoko rano na čelu. 59 letni Simon Raiter iz Maribora si je pri padcu polomil rebra. 16 letna Valerija Černigojeva je dobila pri neki gostilni v mariborski okolici rano na glavi. V mariborski industriji zaposleni hrvatski rojak 51 letni Lazar Vojin je bil poškodovan pri dvigalu; obležal je s hudimi notranjimi poškodbami. Prav tako se je v mariborski industriji ponesrečil 32 letni ključavničar Anton Kunst, ki mii^ je stroj odtrgal palec in zdrobil kazalec. .vPoškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici. V celjsko bolnišnico pa so bili prepeljani: Filip KulfefCr iz Laškega z nevarno raztrganino, Frane Jančič iz Rimskih TOplic z dvakrat zlomljeno roko. Joze'Čtirek iz Trnovlja s poškodbami na glavi, Stefan Hren iz Bukovega zlaka pa z zlomljeno nogo. V Mariboru se je poškodoval še 68 letni Filip Fuker M Gradca, •'i I111 te na spodrsnilo, da je treščil v izložbo in se hudo ranil na glavi. V treh vrstah... Po toafedbl prrtitetiieg* minlsttstvA morijo na Gorenjskem in Štajerskem štediti s papirjem tudi v Joli. Kjer dopuSei|o razmere, ha| se med ucitl e ji, kolikor le rtidgoče, poslužujejo šolske table. Vse žvežke je treba popolndhia izkoristiti. C e ni na razpolago čttanih *Vezkov, lahko služijo pouku tudi drugi zvezki. biti ob Urškinem dnevu krompir in repa ▼ kleii, kajti ko mine Uršula, gremo z naglimi koraki v pozno jesen. Nesreče kolesarjev. V celovško bolnišnico so bili prepeljani: kolesaf Franc Podobnik, ki Sa je odbil neki tovorni avto, 28 letni slikar Gabrijel Pibal, ki je s kolesom treščil v nekega drugega kolesarja, in 52 letni delaVec JtjHj GU^ tovnik, ki se je peljal s kolesom na delo in g« škodI°V°Zl' HCki 0Vt0 tCr mU Zada* *1Utle P°' Zlociitcn iščejo. Ze nekajkrat kaznovani Lud-dvik Virtič iz TarviSa, ki je star 30 let, je nedavno pobegnil iz.oddelka za bolhe na pljučih v celovški bolnišnici. Tja je bil prepeljan iz kaznilnice, v kateri mora odsedeti še Sedem let. Ker je v Svobodi vedno ne^areh, ga skušajo varnostna oblastva čimprej spet spraviti za zapahe. študijske podpore drtiitira Dante Alighieri« » Narodna organizacija »Dante Alighieri« bo razdelila v spotnin na 28. oktober 448 nagrad po 100 lir med htladerilče, ki šo se izkazali v učen iti italijanščine v pokrajinah Žtffa. Spalato, Kotor. Ljubljana, Trieste, Pola. Gof-lžia, Fitinie, kakor tudi V Mentonit iti na Egejskem otočju. Razdelitev bodo prevzeli višji šolski nadzorniki vsake pokrajine, izvzemški Ljubljansko pokrajino in Dalmaziio, kjer bosta razdelitev opravila Visoki komisar odnosno generalni guverner. DfUštVo »Daiite Aligliiet-i« bo potem objavilo imena šolskih funkcionarjev, katere bodo Kr. višli šolski nadzorniki pooblastili za razdelitev nagrad v posameznih krajih. Šolski funkcionarji bodo vse to uredili v sporazumu s političnimi tajniki. Novice iz Države Nova palača lista »Popolo d’Italia«. Preteklo nfedeljo je bila izročena 6vojeihu narhenu nova impozantrta palača milanskega lista »Popolo d’Ita-lia«, ^ katerega ustanovitelj je Benito Mussolini. Palača je šestnadstropna in stoji na glavnem trgu. Urejena je po vseh sodobnih načelih in ustreza vsem zahtevam modernega lista. V poslopju je tiskarna. Uprava in uredništvo, vendar pa so v hiši še drugi uradi Tako je nastanjena tam podružnica »Banca d’Italia«, podt-Uzttica agencije »Stefani«, dalje velika knjižnica, poseben poštni urad, dvorana Dopolavora, potovalna pisarna in podobno Na 6trehi hiše bodo tedaj, kadar bodo kakšni važnejši dogodki, objavljali ljudstvu novice na svetlečem traku. Takšne palače in udobja nima prav gotovo noben list v kraljevini; Borba med orličem in veliko kačo. Nenavadnega spopada med ptico roparico in kačo je bil priča neki Quinto Triacca, znahl lovec iz Premo-6ella pri Verbaniji. Ko je stopal po polju, je za-Rledal v bližini na tleh orliča, ki se je na V6e kriplje boril z veliko kačo. Borba meo kačo in roparico je bila dramatična in že je kazalo, da bo podlegel orlič Kača fee mu je namreč ovila okrog života in mu strla eno perot. Če ne bi nastopil lovec in pobil kače, bi orlič nedvomno podlegel v borbi, katere izid bi vsakdo že vnaprej pripisal v korlšt ptice roparice. Z zvonika je padel. V Occimiano pri Valenzi je zgodaj zjutraj odšel cerkovnik Molfetti v cerkev, da bi zazvonil jutranjico. Povzpel se je v stolpič, toda popadla ga je vrtoglavica, da je izgubil ravnotežje in telebnil iz stolpa na tla. Nesrečni cerkovnik je bil na mestu mrtev, ker 6i je razbil lobanjo. L novembra* na V*e svete bodo pri Sv. Nedelji blizu Zagreba priredili letošnjo največjo tekiho zrakopKivnih modelov. Tekmovanje bo-°° izvedla »ilrvatska krilat. Za tekmo je dal pobudo hrv. general za zrakoplovstvo Kren. Že dozdaj se je prijavilo veliko število tekmovalcev. Ob priliki smrti največjega hrvaškega pesnika Preradoviča, pred 70 leti, bo >Dru-štvo Zagrebčanov« priredMo lepo spominsko slovesnost. V Karlovca so zdaj začeli izdelovati nov načrt ta novo mestno pokopališče. Za vzOr bodo imeli varaždinsko mestno pokopališče, ki je eno najlepših _ daleč naokoli. Z ureditvijo novega pokopališča bodo začeli prihodnjo spomlad. V Petrinji bodo začeli v krotkem delati nov zemeljski kataster, kajti stari iz leta <880 je že doslužil. Novi kataster in nova zemljiška knjiga bosta podlaga novemu regulacijskemu načrt« petrinjskega mesta. V Petfijancu bllzn Varaždina je bila pred kratkim izročena svojemu namenu živinozarav. ambulanta.^ Razen omenjene ambulante delujeta v Varaždinskem okrožju še dve enaki ambulanti. S Hrvaškega Filozofizeiti »Radoveden Sem, kakšen vtis bodo naredile te slike ha vaSj« mi je dejal, ko sva slopila v atelje. Prostorna soba. Veliko okno s teikd zaveso, ki enakomerno ražliva sončhe Žarko. Na stenah visi pet, šest praznih, popolnoma belih platen. Sredi ateljeja stojalo z novo napetim platnom. Barv nikjer, f?0|>iČL>v nikjer! Hml Kakor Se »podobi, sem pričel važno kimati in gledati po stenah. Ničemur se ne čudil Postavil sem svoj fatoapa-rat na mizico in se ustavil pred nekim platnom. S palcem in kazalcem desne roke sem se prijel za podbradek, z levico pa sem si podprl desni komolec. Pol e m sem se pomaknil k dnigeinu platnu in tako dalje. Vse enako! Slikar me je napeto gledal in ko Sem se slednjič le z obupanim Obrasdm obrnil, se mi je nasmehnil. »Nikar se ne vznemirjajte! Vsak začetek je težak!« »Toda za božjo voljo! Jaz si prav ni-čewr ne inorem predstavljati!« »Dovolite, da vam nekoliko porria-Effltn! Predvsem naj vam takoj povem, tla ne slikamo samo prdemetov ali priborov, ampak tudi mislt. Kakor Nietzsche, ki poveličuje moč doživljanja v >Jenseits von Gut und Bose«, kjer pravi: »Kje ste pač ve moje napisane in naslikani misii! Kakšne stvari pišemo in slikamo mi mandarini e kitajskimi čopiči, mi ovekovečevalci stvari, katere se ne ditdo napisati ... Kaj neki Se da, naslikati? Ah, vedno le to, kar ravnO oveneva in ovonjava,« In potem kort-cava odstavek: »... toda nikdo mi ne ugane, kakšne ste bile v svojem jutru, ve nepričakovane iskre in čuda moje samote, ve moje stare in ljube — poredne misli!« Torej pH naši struji tudi slikanje misli. »Tu imam, in vzel je Iz predala imertik, »sezham posameznih Slik. Takoj vam bo vživetje laŽJfel« Med razlago sem naredil nekaj fotografskih posnetkov in to z okvirji vredj saj je zrtano, da okvir precej vpliva na nastrojenje ob gledanju slike. Slika L, Slika 1. ki jo priobčujem, je visela takoj levo ob vhodu. Nisem se Že do konca vprašal, kaj bi naj pomenila, ko je slikar že pričel razlagati. — »Ta slika nosi naslov: Pravl|ica. Ena mojih največjih umetnin, ki gotovo prav nič ne zaostaja za deli, ki so jih izdelali razni drugi mojstri pod istim naslovom. In sicer predstavlja pravljico, ki se pričenja z. besedami: »Nekoč |e bila taka moka ...« Razložil mi je Že nekaj podt-obnosti, nakar sva se pomaknila pod tlrttgo platno. Slika 2. Slika 2. je radiranka. Predstavlja nam lisi Iz beležke vojnega poročevalca, ki Je hotel jjoročali le čisto resnico. Vedno naj vam bo pred ofntl dejstvo, da slika ni produkt lOgike, temveč doživljanje. Stvar logike bi bila kvečjemu takrat, kadar bi bila la alogična. Tretja slika je j>dkrajlnska. Pogled t grada na Ljubljano v jutranjih urah. Prosim vas, al| ni tu blfctvO Ljubljane zadelo prav v črno/ Kaj je neki najznačilnejšega za Ljubljano? Morda Ljubljanica? Ne! Psa, ki brez jezikov ves čas preložita pod Tivolskim gradom? Nel Ampak kakor *e človek, ki hodi po mestnih ulicah in bere razne napise o Slika 3. svežem mašlu, kranjskih klobasah, v hi pu spomni na tisto: »Včasih je luštno .V. teko se tudi vsak človek, ki zasliši besedico Ljubljana, spomni na — uleglo. In V tem Je značaj naSega mesta res zadel prav v črno! Ni treba, da bi človek sedaj šel na Grad in ee hotel firepHčali o resnici le slike, saj vsakdo Ve, da je tako. Poleg tega pa ta slika najiepše ilustrira patriarhalni izraz »be-le>' Ljubljane, In če se bo le dalo, bom skušal to sliko reproducirati kol prvo v albumti našega mesta, ki ga mislijo izdali. Nekaj »kred« smo pred kt-atkim poslali tta pariško razstavo. Najbolj doživeta med njimi je zlasti slika, ki predstavlja umitega beldkožca. ki se še ni hikdar V življenju sončil in je pred kratkim padel v apneno jamo. Sedaj v beli obleki jaha na svojem belcu skozi srtezni metež. Neka druga pa je znana pod naslovom: Po cenzuri.., »Ni treba omeniti,« mi je razlagal, ko sva zapuščala atelje, »da j« tudi s socialnega stališča slfuja d0st?gla silen V hrvaški Derventi so ob prvi obletnici hrvaške države Odprli veliko javno knjižnico. Z« ptvo Obletnico državne neodvisnosfi se je mestni svet v Tuzli odločil, da bo zgradil Ubožnico. V ta namen bodo porabili 2 zgradbi, ki sta že pred vojno služili za isti namen. Za preureditev teh dveh hiš je mestna občina nakazala^ vsoto 107 tisoč kun. Na železniškem predelu, ki ga grade od Banje Luke do Okučahov so dela v polnem tekili Na progi je zgrajenih tudi precej mostov, ki so jih postavile domače nrvaške in inozemske tvrdke. V osj-^ki mladinski pevski zbor se je do-ztiaj vpisalo čez 40 fantičev in deklic I* tuzlauskegn okraja Se je pred nedavnim izselilo v Nemčijo okrog 170 družin s pri-Mlzilo 600 družinskimi člani. Rodbine so bile nemškega porekla in s0 se zato izselile v Rajh. . V posebnih delavsko-nameščenskih kuhf-njah po raznih delih Zagreba, se bo dobila hrana, večerja in kosilo, za 1000 kun mesečno. Kuhinjam bodo morali seveda abonenti oddati svoje živilske karte. uspeh, he da bi še človek oziral samo tia l<», da se bodo tudi revnejši mogli posvetili temu slikarstvu, ket' ne 1k> več izdatkov za barve, predvsem gre za — zlato! Vsaj v heketti ponlenu besede. Oaš je zlato! In toga bo zdaj umetniku preostajalo... Mnogi nas Imajo za nenormalne, kakor sem vam Že dejal. Toda opozarjam vas, da Je pomen te besede relativen. Saint Beuve je dejal, da se ljudje gibljemo In da sodimo o gibajočih se' bitjih-Danes Je nenormalen Izraz nečesa 'negativnega. Toda takoj, ko bo na svetu več kot polovica »nenormalnih«, in kakor danes kaže, se z bliskovito naglico bližamo temu trenutku, bodo postali nenormalni ljudje normalni, kajti norma se bo spremenila, in normalni ljudje nenormalni, kajti normalno se smatra tudi nenormalen človek za normalnega, Če živi pod normami nenormalnih norm. Samo pomislite!« Čeprav sem čutil, da me zavest zapušča, sem le imel še toliko moči, da sem mu prikimal. Vstopila sva v atelje d’£cole noire. »Opozarjam vas, da ne bi mislili, da je to kakšna opozicijska struja Kajti belo ni nasprotje črnega, saj bi vse «flJ bilo odvisno od žarkov, ki jih pa v resnici ni! Toda pričnlva! Danes bi rad namreč še nekoliko delal...« »Delal? Oprostile, prosim, v čem Pa je prav za prav slikanje?« (Dalje)- | Vse zn šolo« KNJIGE, ZVEZKE, PERESA, RISALNE POTREBŠČINE, AKTOVKE, MAPE itd. dobile v LJUDSKI KNJIGARN I Pred škofijo 5 - Podružnica Miklošičeva 5 »Oče naš«, sedem podob v naši »Oče naš«, ciklus sedmih enodejanskih dram, je prvič zaživel v odrsko-scetiski uprizoritvi pri krstni predstavi dne 7. oktobra v našj Drami. Marsikdo izmed stalnih obiskovalcev in ljubiteljev gledališke umetnosti je podvomil v zuila-nji uspeh takega idejnega dramskega dela, posebno v današnjih trdih časih vOjrte, ki se zdi, da niso najbolj primerilo časovno Okolje takim idejno-verskim dramskim kronikam. Nad vse topel sprejem na krstni predstavi sami, kot pri vseh dosedanjih ponovitvah, pa je dokazal prav nasprotno dvoje: uspeli domačega dramsko-literar-nega dela in drugo, prav živa potreba tovrstnega dela kot ogledalo življenja današnjega časa in ljudi: tolažba In vera v Bogd ter v boljše življenje bodisi na tem, ali na onem svetu. Zaradi tega bi po vodilni misli lahko teh »sedem podob« Imenovali misterij vete^ in življenja, vendar pa nimajo s srednjeveškimi cerkvenimi igrami misteriji po vsebini nič skupnega. Prej omenjene vefske igle so bile namreč polne raznih simbolov — prispodob, alegorij, poosebljenj raznih duhovnih in Človeških kreposti, vrlin ter slabosti; tu pa je nanizanih, ih če sfe smemo tako Izraziti, vzetih sedem Usod iz človeškega življenja v svoji najbolj realističhi zvrsti, tla, celo v naturalistični drainski smeri, kar je za tako občutljivo snov — sedem prošenj »Očena-ša«, te Gospodove molitve in temeljile molitve vsega katoliškega sveta, bila zelo tvegana, skoraj drzna stvar. To pa teiil bolj, ker pozna i kritika i gledališko občinstvo pisatelja Gregorina kot ustvarltelja slovenskega pasijona »IKRI«, »Kralja z neba« lil »V času obiskovanja«. Sedem podob — sedem prošenj očenaša — in vse so popolnoma samostojne, žgoščene na kraj in čas, za vsako uro in letni, cerkveni čas Vsem prošnjam pa je na čelu idejni Uvod. prav za prav dispozicija vsega dela ter že nakazilo in obljuba Učenika, da ostane, z ljudmi — apostoli -- iz te solzne doline vse dni do konca sveta, in tako se uvod zdi za zgradbo nujno potreben, čeprav se zunanje — odrsko-scensko zdi kot preogromen skok i časovno (od tedaj do teh sedem podob je preteklo dobrih 1901) let!), kakor tudi vsebinsko. Uvod: Učenik na gofi uči ljudstvo iz doline v ranem jutru — moliti. Prva podoba: pred praznikom vnebohoda se zgodi v hišici na hribu nad slovenskim trgom najhujše, kar more zadeti že itak z boleznijo in siromaštvom udarjeno družinico: krivično jo poženejo na cesto, izgube s tem dom, vse. Le Boga ponesejo s seboj, ker drU-go je pobrala In odnesla — rubež. — Med vsemi naj naglasimo brata Skrbinška, Marijo Vero — Druga podoba: Petrovo, zvečer v vaški gostilni: veselica, pitje ples in seveda — pretep z ubojem. Vsi stanovi in poklici vasi s« zbrani, z njimi tudi vsa socialna mišljenja, sorodna in nasprotna so zbrana, da se napadajo in najdejo svoj konec v nevihti — zunaj v resnici divja — ognju strasti — zunaj gori žaga in poslopja — svoj konec. Idejni zagovornik — mlad pravnik umira zaradi noža, in kliče ter prosi: »Pridi k nam Tvoje kraljestvo!« Ta podoba je najbolj razgibana med 'vsemi, in Če hočete, najbolj divja, viharna in kričava, z največ svetlobnimi in zvočnimi učinki: plat zvona, požartii sij, godbe na pihala in harmonika. Tu je polno oseb, nič glavnih, ker so vse potrebne — glavne in predstavi-telji se vtisnejo v spomin tako: pravnik Ver-donik, delavec - Nakrst, naddavkar - Brezigar (z izredno posrečeno masko!), družina žiži - Kraljeva in Košuta, ter mladi, veseli nad vse prikupni izletniki: Simončičeva, Remčeva in Tomažič, ki so prinesli v vaško gostilno ples in veselje, mladostno lepoto. — Tretja podoba: številni družini umre mati na predvečer Vseh svetih, prej pa še sprejme sveto zadnjo popotnico. Nad vse je resnično živ župnik Milana Skrbinška, resničen po barvi glasu, maski in hoji. Pretresljiva je bila bolna mati - Starčeva, kot je bil cerkovnik VI. Skrbinška. — Četrta podoba: Sveti večer v hišici tovarniškega delavca, ki se v sosednji sobi obesi, tu pa gori božično drevesce — in glad v otroških želodcih. Znanec — znani In neznani — jinfi da v tolažbo knjigo, ki jo šestnajstletni Stanko zavrže, ker noče besed, temveč kruha, če že ni božične potice. Zelo močna slika, z dvema iz vsakdanjega življenja, Drami odličnima vlogama Kraljeve in Brezigarja, ki je vendar le enkrat lahko pokazal svoje izredne igralske — posebno glasovno! — zmožnosti, tako, da je pred natrli v fesnici zaživel tovarniški šestim jstletnlk, ki so ga nekoliko zmešale knjige, gramofon in družba* misli in ideje. Brezigarjevo podajanje te vloge špada meti najboljše celotne igre in ili čtida, če se priznanje v obliki šopkov ponavlja od predstave do predstave. Želeli bi ga videti vendar že enkrat v večji vlogi! — Peta podoba: pi-edpepelhična noč nezakonske Matere in rogajočih se pustnih šem — zgrabi človeka do solz, kar so dovršeno podali M. Boltarjeva, Košič in Raztresen. — Šesta, podoba: popoldne na veliki petek napadata mladega, bogoslovca dve skušnjavi: mlada in lepa ter grd in hudoben kot zlodej. On pa je zvest materi in obljubi. In zopet sii bili trije, .kakor si jih bol jših ni ijioči misliti in predstavljati: Levarjeva. Vcrdonik in Košič. — Sed iti a podoba: na samo Veliko noč v planinah slepi igralec zopet — spregleda z duhovnimi očmi in najde pravo pot k Zveličarju ter umre. Mimo se vije pojoča velikonočna procesija, iz katere se utrga nevideh Znanec ter pride ponj — po njegovo dušo. — Pretresljivo je igral igralca Potokar, Kristusa pa je predstavljal Učenik iz uvoda in Znanec iz vseh šestih podob. Teh sedem dramskih enodejank je zrežiral pisatelj Edvard Gregorin sam, obenem pa igral vlogo Kristusa — Znanca ih Učenika. Vsej igri se je poznala vestnost, natančnost in velika ljubezen, s katerb so oživeli vsi sodelujoči s številnimi otroci vi-ed. Scena po režiserjevi zamisli je bila izvedena v naši gledališki slikanji, je pa bila prav za prav vedno ena in ista in bi bila iz tehničnih in časovnih ozirov lahko ostala za vse slike kar stalna in enaka, kakor jih je v enotnost vežal dvignjen pod v zlatem okviru, v katerem je skupna roka vseh sedemkrat izmenjala prave, žive in resnične podobe iz življenja. Teh sedem podob bo prav primernih za razne cerkvene praznike in prilike številnemu širokemu občinstvu. šport Razvrstitev sodnikov. Za nedeljo 25. oktobra eo določeni sledeči sodniki za nogometne tekme: ob 10.30 Žabjak — Vič, 6odi Jerman. Ob 11.30 OND Tobačna tovarna — Mladika. 6odi Dolinar. Ob 13.30 Mladika — Ljubljana, 6odi Pušenjak. Ob 14.50 OND Tobačna tovarna — Žabjak, sodi Makovec. Ob 16.10 Mare — Vič, sodi Kos Hinko. V6e tekme bodo na igrišču SK Ljubljane. Dosežen je bil tudi nov sporazum z nogometno zvezo glede tekmovalne pristojbine. Za juniorske tekme znaša 15, za senioreke pa 25 lir. Ta pristojbina velja od nedelje naprej. Formularji za sodnike se dobe v uradu CONI-ja, kjer morajo sodniki podati tudi svoje poročilo o tekmi do prihod-njega ponedeljka ob 17. uri. Turnirske nagrade. Zaupnik CONI-ja je določil sledeče nagrade: Turnir A za 1. mesto 400 lir. Za igralce pa nagrado v celoti 300 lir. Za drugo plasirano moštvo 300 lir, za tretje plasirano moštvo pa 100 lir. Turnir B: Za,prvo plasirano moštvo 500 lir, nagrade za igralce znašajo v celoti 300 lir. Za drugo plasirano mbštvo 400 lir. Za tretje plasirano moštvo 200 lir in za četrto plasirano moštvo 100 lir. Nagrada za najboj viteško Moštvo zhaša 200 lir. Nagrada za vsako moštvo, ki bo sodelovalo, bo znašalo po 200 lir. * Na Koroškem so imeli pred dnevi veliko kolesarsko dirko n a 105 km dolgi progi. Nastopili so tudi nekateri nam znani dirkači. Posebno PodmilšČak. član mariborskega Edel-wcissa, ie dosegel lep uspeh. Na cilj ie privozil kot dingi v času 5:27,30, za Sclnvanimom iz Linza, ki je za progo rabil 5:14,30. Kot tretji ie privozil na cilj Dunajčan Kraška. Casome-rilci so zani merili čas 5:33,30. Vsekakor ie Podmilščakov uspeh prav lep, če pomislimo, da ie vozil v hudi konkurenci. Kranjski nogometaši so bili preteklo nedeljo na Koroškem v gosteh. Igrali so v Celovcu, kier so imeli za nasprotnika moštvo SS. Teklna ie končala neodločeno z 2:2. Prav za prav je izid za Kranjčane malo laskav, ko ne predstavila moštvo SS nobene močne fenaisto-rico. Kranjčani so inleli slab napad, še najboljši med petimi napadalci je bil Slapar. Oba htijbolišri mariborska nogometna kluba sta imela preteklo nedeljo hude preizkušnje. Mariborski Rapid je imel v gosteh na domačem igrišču nevarno moštvo Leibnitza, dočim 8o morali Železničarji po kostani v Gradec. Rapi-dovci so tekmo tesno z 2:3 odločili v svoio korist. dočliil ie moštvo Železničarja izvleklo le polovičen rezultat. Železhičdrii so igrali proti graškemu Postsportu. Preteklo nedeljo so gostovali v Mariboru tudi Trboveljčani. Povabili so iih mariborski poštar ji. da jim vsai na domačem igrišču Vr-tlelo nedavno doživeti visoki poraz, ki so ga doživeli v Trbovljah. Pa tudi pri nedeliski tekmi niso imeli domačini Sreče na svoji strani. Gostje So po lepi in napeti bol-bi zmagali z 1:4. Tudi v Celju niso bili brez nogometa. Moštvo Celjanov ie imelo v gosteh moŠtVo Belia-čanov. I)a ie bilo vse prav, se ie tekma kOn-Pala neodločeno z 2:2. Nedeljske dunajske prvenstvene tekme So se pa takole končale: Admira : Sturm (Gradec) 8:1, Reichbahn (Dunaj) : Rapid 5:2, WAC : Vienna 8:2, FC \Vien : Sportklub 5:5 in FAC : VVacker 2:1. Načelnik nemške teniške zveze Erih Schon-born ie sestavil listo najboljših evropskih teniških igralcev, ki izgleda takole: Asboth (Madžarska). Cucelli (Italija), TarMsescu (Romunija), Romanoni (Italija), Mitič (Hrv.), Koch in Gies (Nemčija), Pallada (Hrvaška), Del Bel-lo (Italija) in Gaborv (Madžarska). Madžarski dolgoprogaš Szillagii ie v Budimpešti postavil pred dnevi sijajen čas v teku na 10 km. Progo je pretekel v času 30:23,2. S teni časom se lahko Madžar postavi ob stran najboljšim svetovnim tekačem na te i progi. Po nedeljskih tekmah na Dunaju vodi zdai v prvenstveni tabelici VViener AC z 11 točkami, enako število točk, pa slabšo razliko v golih ima Floridsdorf AC, z devetimi točkami, slede potem kar tri je klubi: Vienna, Rapid in Au-stria. 7 točk imata Sportklub in Admira. po 5 FG Wien in Wacker, štiri ima RSG Wien, z eno samo pa sameva graški Sturm. Pripravimo shrambe za vzimovanje povrtnine Na vrtu zori pozna jesenska povrtnina. Skrben vrtnar prebira med zelenjavo one pridelke, ki 6e ne obdrže dolgo, da se čim prej porabijo. Tudi že popolnonia dozorela povrtnina in ona ki je v rasti zaostala, slabo razvita ali kako drugače poškodovana pride kmalu v kuhinjo. Na vrtnih gredicah naj počakajo Ie krepke, zdrave, dobro razvite, mlade in še ne popolnoma zrele rastline, ki jih bomo, ko bo nastopil mraz, spravili v prezimovališče. Zimsko povrtnino spravljamo čim katenejč. Navadno 6e ljudje prestrašijo prvih 6lan in hitro znosijo Vse rastline v ziniovhike, kjer pa kaj kmalu Zgnijo. Navadno, če je vreme le količka] ugodno, poberemo zelen j ad z vrta šele po Vseh svetih Oktobrske slane zelenjadi ne škodijo, dokler ne nastopi hujši mraz. Nekaterim rastlinam mraz celo koristi, saj vemo, da brstnati (rožnati) kapus in listnati ohrovt postaneta .prav okusna šele tedaj, ko ju opari slana. Paziti pa moramo, da po-Vrtnina ne prezori, ker postane tedaj neokusna, požene cvetno 6teblo in se v shrambi kaj 6labo drži. Cafi, kdaj naj spravljamo povrtnino je odvisrto od vremena, vrste, vzgoje in končno tudi od tal na katerih raste. Povrtnino spravljamo ali na proetem v zasipe in zakope, v tople grede, ki jih nalašč zato pripravimo, in v kleti. Na prosto spravljamo navadno Ie korenasto povrtnino; korenje, petršilj, repo, peso itd. Tudi zelje, ohrovt in dr. 6e v zasipnici dobro obdrži. Zasipnico napravimo na primernem me6tu na vrtu na ta načiri, da skopljemo plitev jarek. Vanj nekoliko poševno postavljamo izpuPefie glave zelja, drugo poleg druge. Ko smo gotovi, zasujemo korenine prav do glav z zemljo, ki jo nakopljemo 6proti od ene 6trani, tako da nastane nov jarek. Vanj spet postavljamo glave in zasipamo, dokler nismo vziMili vse povrtnihe. Ko pritisne hujši turaz, pokrijemo povrtnino s slamo, listjem ali s čim drugim, na vrh pa položimo deske, da moča ne prodre do glav. Zakopi so pHpravIjeni na isti način, le da tu izkopljemo jartro 30 do 40 cm globoko, ki jo obdamo z lietjetn ali slamo. Vanj naložimo v kupih korenje, repo, peso itd., vse pa obdamo b plastjo slame, zemlje irt desk, da rte more mraz zfeienjaVi do živega. Pred mlšMi obrartiMo zakop s staro žično mrežo ali pa prepletemo m obuamo tla in stene z brinjevimi vfejitami. Pri zakopih moramo paziti, da ne pride deževnica ali talna voda v jamo. Tudi tople grede 6e s pridom uporabijo za prezimovanje zelja, karfijole in endivije. Na dnu izpraznjenih gred nasuiemo nekaj zemlje v katere prisipnemo povrtnino. Ko pritisne mraz, obdamo 6tene že z enim opažem med katerega zatlačimo listje. Na okna pogrnemo spleteno Slamo, ki jo pokrijemo z deskami. Ob toplem vremenu pridno zračimo. Pravilno topla, suha in zračna klet pa je najprimernejši prostor za shranjevanje i povrtnine. Pred uporabo klet, če je le mogoče, zažveplamo ah vsaj prebelimo. Da mora biti prej dobro osnaže-no in pospravljeno, je vsakomur jasno. V kleti shranjujemo korenasto jx>vrtnino kar v kupih, zelje in ohrovt na policah ali v zabojih, endivijo in ostalo povrtnino pa prisipnemo v primerne gredi- Ljubljana Koledar Danes, petek, 23. oktobra: Severin. Sobota, 24. oktobra: Rafael, n. Obvestilu Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10 in mr. Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 3i. Obrtniki, ki izdelujejo racionirane predmete (tekstiinO blago, oblačilne predmete, obutev in izdelke iz kože) na zalogo, za konfekcijonarje, grosiste ali trgovce, naj se nemudoma javijo pri Zdru-žehjU irtdustrijeev in obrtnikov, Beethovnova ulica 10 zaradi informacij glede vodenja novih registrov o prejemu in oddaji. Na praznik Kristusa Kralja, v nedeljo, 25. t. m., bo v dramskem gledališču prva popoldanska predstava »Oče naš«. To izvirno učinkovito odrsko delo grikazuje 7 podob iz življenja, ki iih je na podlagi ospodove molitve napisal E, Gregorin Uprizoritev nudi mnogo lepega. Zato predstave Očenaša zelo priporočamo. Začetek bo ob 15, konec pa obl7.45. Ker je zanimanje za to predstavo veliko, si nabavite vstopnice že v predprodaji, ki je čez dan pri dnevni blagajni v Operi od 10.30 do 12.30 in od 16, do 18 V nedeljo popoldne ob 3 se nam bo predstavil »Rokodelski oder« z novo naštudirano veselo in prijetno komedijo »Firma«. To delo je kvalitetno po svoji vsebini in zahteva za vsako posamezno vlogo dobrega igralca. Igra je dobro naštudirana in tudi v tehničnem pogledu dobro pripravljna. Tako se nam obeta za nedeljo popoldne ob 3 dobra predstava, bb kateri bomo pozabili skrbi in težave naših dni. Vstopnice eo v predprodaji danes od 10 do 12 in od 1 dalje do pričetka predstave v društveni pisarni, Petrakova 12-1. Začetek točeni fjjubljansko gledališče Drartia: Petek, 23. oktobra ob 15: »Vdova Rošlinka«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Opera: Pelek, 23. oktobra: Zaprto. Sobota, 24. oktobra ob 16: »Seviljski brivec«. Red B. Rdeči križ poroča V tajništvu Poizvedovalnega urada za vojne ujetnike, Puharjeva 2, naj Jlvignejo pošto: iz Srbije: Altnaši Vera, Benet Andrej, Benet Stanislava, Benet Marija, Brenčič arch. France, Debevc Gio-vanni, Gladovič M. Hela, Gosti dr Franc, Grum Ivan, Horvat Vida, Hribar Marija, Hočevar Ana, Knafeljc Terezika in Valter, Koffer Alojzija, Karlin Alojzij, Korun dr, Josipina, Kožar Anica* Košnik Jožica, Miklavčič Vlasta, Mitjan Ivanka, Petrovič Živa, Pik Boris, Pirkmajer Marija, PleSko Marija, Polič Zoran, Pavlin Ivan. Rener Fani, Sajovic Ivanka, Šturm Jožefa, Smerdu Rado, Smerkolj Anton, Seljak Vojko, Torkar Marija, Vodušek Cirila, Vrt-nik Janez, Zavadlal Franc, Zdolšek Alojzija, Železnik Anzelina sestra, Zupan Julij. Javijo naj se: Bogdanovič Danica, Boc Marija, Cibic Ivan, I. Julijani, Jeršin Ciril, Marran dr. Jože, Polzelnik prof. Ivan, Polak Oskar, Lončarič Ivo, Nanut Ana, Werbole Ignac, Vokovič Andiela Paketi za Gohars se sprejemajo po objavljenem redu. — Prošeni za premog Rdeči križ ne sprejema. EIAR - Radio Linbliana Sobota, 24. oktobra. 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Moderne pesmi, vodi dirigent Zeme — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Lepe pCsim od včeraj in danes — Orkester vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, votli dirigent D. M. Sijanec — Operetna glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 15 Pokrajinski vestnik — 17.15 Glasba devetnajstega stoletja — 17.55 Jovan Marjan Kako prezimijo sobne, okenske in balkonske evelice — predavanje v slovenščini — 10 30 Poročila v elovenščihi — 10 45 Pesmi in napevi — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Filmsko glasbo Izvaja orkester Cetra, vodi dirigen' Barzizza — 21.40 Lahko glasbo Vodi dirigent Gallino — 20 20 Moderne pesrtii vodi dirigent Zeme — 22.45 Poročila v italijanščini. ce, ki jih naredimo iz zemlje, šotnega zdroba ali mivke. Glavna navodila pri shranjevanju povrtnine so: Čim večja čistoča, stalno sveži zrak, primerna 4 do 5 6topinj C velika toplina in ne prevelika vlaga. Na planem na gredicah pa lahko pustimo: por, korenje, petršilj, črni koren, hren, motovilec, špinačo, listnati in bretnati kapus. Če zapade sneg in ni zima prav jsosebno huda, se nam rti bati škode. V. HEISER 124 Zdravnik gre križem svet Toda v Indiji je ta nevarnost samo v enem omejenem kraju. Pot vernikov pa, ki romajo proti Meki, sprav-11* v nevarnost ves svet. iz Ihdiie, Egipta, Perzije, Iraka, Turčije, Mala,jskega polotoka. Bornea, Jave in Mindanaoja se zgrinjajo množice, ki potujejo v sveto mesto Mohamedovo. V enem samem letu je prišlo skozi j karantensko postajo Tor ob Rdečem J morju 17.00(1 romarjev. Samo Egipčani j so bili cepljeni proti koza M in koleri, preden so se odpravili ha pot v Meko; druge romarje pa je prej ko slej na' poti zgrabila kolera in jih v kratkem ugonobila na stotine. Danes pa delujejo liletlrtaiodne postajne karantene, Kjer je cepivo proti koleri v splošni rabi iil s telil so epidemije Manj pogoste. Vse dežele, skozi kalero so romarji hodili, so sfe hotele okoristiti s tu M* stičnim prometom ter trgovino In so se zato vneto rned seboj prerekali .po katerih polih naj romarji gredo. Leta i*)27 je mednarodni zdravstveni kongres v Parizu določil, da še rhOrajo romarji voziti po določenih morskih poteh. Nam je bilo mnogo do tega, da bi pofnagali raznim državam v boju zo- per bolezen, ki se je širila vzdolž novih romarskih poti, ih ogt-ažala ne samo pot v Meko, marveč vso Evropo z okuženjem z Vzhoda. Na podlagi mednarodnega sporazuma so pred leti Ustanovili »Poniorski in karantenski zdravstveni svet v Egiptu«, ki je ob Sueškem prekopu pretresal *se potnike in Evropo čuval pred vdorom nevarnih kužnih bolezni, če bi v Bagdadu 5e inteli znanstveno delavnico, kjer bi lahko delali natančne diagnostične preiskave bi tudi taki napori imeli še Mnogo več Uspeha. Večkrat sem potoval tja doli in skoraj bi bil s svojim načrtom uspel, če ne bi prav tedaj Angleži opustili svojega Mandata nad to deželo. Tudi kralj Fejzal se je strinjal z našo zamislijo, ko smii se pomenkovali z njim pri kosilu v njegovi palači, ki je bila enonadstropno poslopje z mnogimi sobami. Razkošne obleke strežnikov so delale vtis Minule slave. Kralj Fejzal je bil vzgojen v Franciji, toda njegovo sovraštvo do Galcev je bilo 'tolikšno, da se jo obupno trudil govoriti angleško, a icveda z zelo klavrnim uspehoM. 7, našimi načrti pa sMo imeli smold, ker jv- kralj Fejzal umrl, preden smo mogli priti do kakega koristnega sklepa. V Iraku so odkrili toliko petrolejskih ležišč, da j® zaslovel po v6em svetu in v kratkem močno obogatel. Iz Mosula gre petrolejski vod do Sredozemskega morja, do Haife v Palestini in ima odcep za Francoze v Siriji. Kakor povsod, tako je bil tudi tu zdravstveni odsek brez denarja. Maloštevilni ondotni zdravniki so se morali boriti s tako velikattskiMi nalogami, da so bili pijdObhi pritlikavcem, ki skušajo premakniti goro z zobotreb-eeM. Polovico javnih dohodkov je država {»trošila za vojaštvo in policijo; samo dvajseti del izkupička je bil namenjen zdravstvu. Med kmečkim prebivalstvom je bilo nedoločeno število potujočih beduinov, ki so obdelovali polja ter se s svojimi čredami selili od enega pašnika do drugega, kakršne so pač bile vremenske razmere v raznih letnih časih. Ti ljudje so močno pomagali razširjati bolezni, poleg tega pa jih je bilo zelo težko nadzirati, zlasti v takih vprašanjih. kakor je na primer cepljenje proti kozam. Ob Tigrisu pa je število namakalnih naprav in črpalk narastki, tako da je pokrajina kakih pet sto milj vzdolž njegovih bregov med Bagdadom in Basro naglo vzcvetela. Toda s tem je naraščala tudi nevarnost malarije. Drugo kolišče nevarnost! je bilo v ogromnem blodiSčll stisnjenih prodnjalnic v Bagdadu Temne proda jalhice, nešteti I podzemski prehodi jn številna skladi- šča žita so dajali zavetje podganam, | ki jih je bilo skoraj nemogoče Iztrebiti. Vrh tega so cenili, da polovica prebivalstva v nekaterih krajih trpi 1 za boleznijo >bi!harzijo*, gnojnim vnetjem trebušnih odvodnic, ki jo povzroča (»oseben Zadejalskl črviček Potrebno bi bilo veliko raziskovalno delo. Bolnišnice so dobivale le skromne podpore od misijonarjev in drugih dobrotnikov Povpraševanje po posteljah je bilo v Bagdadu ztheraj večje od števila razpoložljivih mest. Vsako ju tro so bolnike prinašali na nosilih na prostor pred bolnišnico ter čakali, kdaj se bo v poslopju izpraznila kaka postelj, bodi ker je prejšnji dan kateri izmed bolnikov umrl, bodi da je kdo odšel ozdravljen domov, če bol-hik ni imel sreče, so ga zvečer žalostnega s.pet odnesli, od koder so z njim prišli. t Navzlic vSem tem zdravstvenim ne-i ipriliknm so v Bagdadu gojili veselo upanje na le|x> bodočnost Iraka Angleži, ki so živeli taiii doli, so se prav dobro počutili. Poleti je vročina na-rastia na 45 stopinj, toda noči «o bile hladne in osvežujoče. Pod angleško zasedbo je bila vladna palača lepa zgradba z obširnimi vrtovi, ki jc stala ’ ob bregu Tigrisa tet imela vsa dodatna nepotrebna vojaška poslopja, kakršne poznajo vse vladnp palače v sleherni angleški deželi. Potem ko se je Anglija odpovedal* mandata, si je vseeno še ohranila pravico, da snie imeti v Iraka določeno število sodnikov in nekaj vojaških posadk zahodno od Evfrata, da bi z njimi lahko uad-zorovala odnošaje s.hljci. V Siriji, ki ie bila pod francoskim mandatom je oilo potovanje mnogo bolj nerodno kakor v Iraku. Že oo meji sem naletel na običajno francosko zadirčnost. Čeprav =o nad Evfratom zgradili most ki je veljal pol milijona dolarjev, da bi po njem dali pobude za bolj živahen mednarodni promet, sem moral v Deir es Zoru skozi štiri carinske pre»lrde ter dvakrat pokazati -voj potni list. Urftilhiki nn ga niso hoteli vrniti dokler ne bi jtlačal posebne pristojbine v zneskn (>oldrugega funta šterlingov in tako aie jp doletela (■krajna sitnost, da, sem moral e svojo pHtožIVo romati od enega urada do drugega. ■Stfij« j<* raj v priiiieri z grozno pusto tii vročo Palestino I raneozi so vanjo vtaknili lepe denarje, Po letih in letih hudega vrenja je nastopila doba miru, ki jr slonele n« sili orožja. Francoska letabi so Črtdovita stara poslej),jn v Damasku ki Velja v svetu kot eno najstnvejših mest, skoraj do jHilovice porušila, da bi s tem dali temeljito lekcijo »upornikom*. Francozi so trdili, da je revolucija n« poho-du, tako so namreč krstili ljudsko zadržanje, ki ni hotelo z njimi sodelovati. Na svojem za Irt jem obisku sem )>o bombardiranju dva Oni tamkaj delal, ker je bilo treba pomagati ženskam in otrokom ranjenim v divjaškem francoskem nastopu. »Blagoslov zemlje« Sz članka, ki ga je pod tem naslovom napisal v tedniku »Das Reich« nemški propagandni minister dr. Goebbels Nemški propagandni minister dr. Goebbels je napisal v tedniku >Das Reich* zanimiv članek pod naslovom - Blagoslov zemlje«. V njem piše o 6iuislu žrtev, ki jih nemški narod v sedanji vojni dopri-naša, o potrebah slehernega vojaka, ki služi v nemški vojski ter o ciljih, ki si jih je Nemčija v tej vojni zastavila. Ob koncu pa je nemški propagandni minister napisal v tem članku tudi tole: »Strašna, a resnična je beseda, da kri gnoji polja. Iz zemlje izvira moč narodov. Ce narodi izgube svojo zemljo, izgube tudi svoje življenje. Države, ki temelje le na industriji, so zapisane smrti. Če se zakoreninijo v domačo zemljo, dobe tudi svojo življenjsko silo. Ne preostaja nam nič drugega, kakor da uberemo spet pot nazaj k zemlji. Rane, ki nam jih zadaja zdaj vojma, 6e bodo kmalu zacelile, žrtve pa, ki jih ve6. narod dopri-naša, bodo rodile sadove tudi za ves narod.« Nimamo pred seboj izbire, ali naj postanemo demokratični ali nedemokratični. Odločiti se moramo 6amo za eno: za življenje ali za smrt. In ta »ali, ali« nam daje tudi moč, da zmagamo. Ne moremo 6vojim sovražnikom oporekati prizadevanja, — in tako so se trudili že V6e od začetka vojne — da bi zrahljali skupnost in odločnost nemškega naroda. Bilo je, kakor morajo danes odkrito priznati, vse zaman. S frazami ni mogoče potolažiti narodne volje do življenja. Ta volja je segla po prostoru in po zemlji, da bi si zadostila. Žrtvuje kri, da si pribori življenje. Nad globokimi pretresljaji naše dobe, pretres-ljaji, ki so zgrabili vsakega izmed nas, stoji večno in nespremenljivo stremljenje po pridobivanju prostora. Prostor daje vojni njen smisel. Narod se pri tem ne 6tne ustrašiti nobenih se tako velikih žrtev. In te žrtve sme narod zahtevati in pričakovati od nas. Narod pričakuje, da bomo svojo 6tvar prav tako v izpolnjevanju dolžnosti končali, kakor smo jo po svoji dolžnosti začeli. Temu cilju smo se v preteklih mesecih spet precej približali. Na širnih poljih evropskega vzhoda, ki bodo že prihodnje leto dajala žito za naš vsakdanji kruh. Izšel je II. del slovitega Budakovega romana »Ognjišče« Srečno roko je imela Ljudska knjigarna v Ljubljani, ko se je odločila za slovensko izdajo velikega romana Mile Budaka »Ognjišče«. O pisatelju je znano, da se je ravno s to knjigo povzpel preko hrvatskih literarnih razmer, o delu samem pa se je tudi slovenska kritika izrazila naj-pohvalnejše, ko je izjavila, da zdržj Budakovo »Ognjišče« primero z Reymontovimi »Kmeti«. V kratkem času je zaslovel roman o življenju liških kmetov tudi v inozemstvu in nedavno smo prejeli v roke tudi že drugi, t. j. zadnji del 800 6trani obsegajočega prevoda. Oskrbel ga je z odliko nezmanjšane pripovedne moči Severin Šali. Snov, ki jo obdeluje Mile Budak, je človeška, ki ima srce za živjenje na kmetih, tako blizu, da jo čita z užitkom in poglobitvijo hkrati. Ni to pripovedovanje o nekem »glavnem junaku« ali eni sami družini, snov je zajeta mnogo globlje: patriarhalne zadruge vstajajo pred duhovnimi očmi bralca in ljudje s pristno kmečko etiko; duha pradedov čutiš in nepopisno težnjo sodobnikov, ki poznajo eno 6amo veliko 6krb: zrediti naslednike rodu, da bodo ohranili živo ognjišče. Misel na rod je vodilna, ko si iščejo Budakovi kmetje življenjske družice; daje jim moči, ko si orjejo zemljo in širijo posest; je pa v strahu, da bo rod izumrl tako močna, da jih goni do nadčloveških žrtev, storitev in odločitev. Krepki in pestri značaji živijo v Budakovem »Ognjišču«: kmet Lukan, ki 6i je izbral nevesto po srcu, vendar iz rodu, ki izumira; lepa Anera, vdova v najboljših letih, katere 6rce pozna za vse večne čase enega samega moškega, pokojnega Mičo; veliko je govora tudi o njenem tastu Blažiču, ki jo obožuje in zasleduje z grehom strasti, njeno plemenito dušo pa preganja do blaznosti. Ličani, kakršne nam slika Budak, so zaznamovani z živo vero pradedov in z neusahlim izročilom svetosti domačega ognjišča. Veliko premišljujejo, veliko znajo potrpeti; o stvareh, ki jim razjedajo duše ne spregovorijo besede, če gre za čast sorodstva, rodu in ognjišča. Ljudje, ki živijo v zadrugi ali sosedstvu niti ne slutijo kaj ima Blažič od lepe Anere. »Sam peklenski vrag 6e je z njim rodil«, tako ugotavljajo. Dvoje glavnih dejanj razpleta Budak v svojem sončnem pripovedovanju: pretresljivo zgodbo izumirajočega rodu Lukanovega ter 6krito napetost med vdovo Anero in njenim tastom Blažičem. Lukan izgoreva v 6krbi za ognjišče, Anera se vzpenja po lestvi plemenitosti, Blažič pa pada v eni sami misli, enem samem snovanju: kako priti do čudovite mlade žene,'s katero ga je vrag obsedel že predno je zvedel, da gre za nevesto njegovega lastnega sina Miče. Vsa sredstva je izčrpal, da bi preprečil poroko. In ko ga postavite pred gotovo dejstvo, ju zapodi od hiše. Zakaj? tega ne sluti nikdo, to ve samo Blažič in snuje brezobzirno dalje četudi gre za lastno snaho z dvema otrokoma. Zalezuje jo v njeni bajtici in ne odneha, četudi naleti na en sam odziv — z nožem po glavi, od same dobre Anere. »Se bova že še srečala, bova že še govorila, srčece«, se ji smehlja prijazno, kakor da se ni nič zgodilo in 6i briše kri. Strahotna 6lutnja se budi med ljudmi, tem ognjiščem najbližnjim, šele v drugem delu romana. Kaj bo z Anero in kam bo privedlo Blažiča, je vprašanje, katero vsiljuje ta epopeja preprostih ljudi v prvih poglavjih drugega dela. Anera hodi na dnino k Lukanu. Tam se razpleta usodna žaloigra njegovega ognjišča. Otroci 60 se rodili in umirali, za njimi So odnesli še ženo na Mrkobradušo. Ostane mu samo še edini sin Ducina, poročen z Blažičevo hčerko. Ah, tudi Du-čina ni veja z debla Lukanovega. Vrgel se je po materi, po rodu, ki izumira in v katerem so 6e že iz časov, odkar pomnijo, rodili med šibkimi otroci tudi slaboumni. Vse to gleda Lukan in čaka, da bo dobil vnuka. In ko pride na svet tako težko pričakovani Lukec, ga 6prejme 6 poslednjimi na-dami: njegov rod ne bo izumrl, ognjišče ne bo ugasnilo. Luka hodi spet vzravnano, Ducina pa se raduje vse do ure, ko odnesejo tudi njegovo ženo na Mrkobradušo. Kmalu potem postanejo znaki njegove obremenjene dednosti vidnejši in zdravnik ga pošlje za vse čase v dom za take pri Zagrebu. Ob Lukinem ognjišču ostane samo še dete v zibeli. Anera pomaga, dela, svetuje, tolaži, kakor da bi bila mati obema. V skrbi za Lukca in v strahu pred Blažičem zapusti svojo bajtico in se preseli k Lukanu. Ta se umakne v hlev, zakaj navada očetov ne dopušča, da bi spala pod i6to streho. V nežni hvaležnosti do Anere, ki neguje naslednika njegovemu rodu, hodi ponoči v njeno prazno bajtico in poživlja ognjišče. Miča še vedno živi, čeprav na onem 6vetu, in ne sme gledati ugaslega ognjišča ... Življenje poteka dalje: Anera se žrtvuje, Lukan misli na Lukca, Blažič na Anero, ta pa na svojega Mičo, katerega duh živi v njuni koči na rebri Kužna bolezen, ki razsaja pod Velebitom, spravlja v zemljo liske otroke in grozi tudi poslednjemu iz rodu Lukanovih. Ta . se preseli v izbo, bdi nad otrokom, vzdihuje in blazni v strahu. S svojega ležišča prežii na dihanje otroka, »Ane, poglej,« jo kliče ob vsakem šumu. V blodnji čuje glas svojega deda Josa: »Kje imaš pravnuke? Kdo iz tvojega rodu bo prišel na moj grob? Kdo bo zame vzdihnil k Bogu? Kdo bo rekel: Bog mu bodi milostljiv? Kdo bo rekel, ko bo kopal na Josipovki: Tule je moj častitljivi praded J060 prvi iztrebil kamenje, očistil zemljo in zarezal prvo brazdo? Kdo bo rekel, gredoč po poti: Todle 6e prej ni moglo z vozom, pa je moj praded Joso razbil skale, za6ul jame, poravnal in razširil j>ot, Bog mu bodi milostljiv plačnik? Kdo bo rekel, ko bo mlatil na gumnu: To gumno je napravil in obzidal moj dobri praded J060? Kdo bo pokrival hišo in še danes videl na njej ostrešje, trdo kakor kost: Ta les je 6ekal in tesal v Trolokvah še moj rajni praded Joso, Bog mu daj nebeško kraljestvo! In poglejte, bratci, lako je trden, kakor da bi bil ftostavljen včeraj? Koga mi zapuščaš, nesrečnik moj?« »... Ra6ti moramo iz roda v rod kakor mladike! Si me razumel?« Potem nam pripoveduje pisatelj kako je tudi Lukec umrl. Tragedija Lukanovega ognjišča pa še ni končana. Lukan je zlomljen, Lukan vstaja: HENRIK SIENKIEWICZ n risM- ROMAN V SLIKAH 1 m 57. Dolgo so hodili po mesečini, dokler niso dospeli v globoko jamo, ob koncu katere je bil zid, obrasel z bršljanom. Dva kopača sta pobirala dogovorjena znamenja, potem sta spuščala na širen, od vseh strani ograjen prostor, kjer so stali tu pa tam nagrobniki; spodaj pa je bila podzemeljska grobnica. Na prostoru je bila zbrana množica ljudi, ki so bili vsi pokriti, da se je Vinicij bal, da Ligi je ne bo spoznal. Potem so prižgali nekaj plamenic ler zapeli resno, pretresljivo pesem, ki je Viniciju segla v dno srca. Se nikoli ga ni noben verski obred tako prevzel. Ali je ta vera potemtakem res tako ničvredna in zločinska, kakor so govorili o kristjanih? Zdaj je ves prostor oblila rdeča svetloba in iz grobnice je prišel gologlav starček v dolgem plašču ler stopil na kamen pred ognjem. »To je on, Peter. Prvi učenec Kristusov,« je zašepetal Hilon Viniciju, ki je ves prevzet strmel v ta . novi prizor Peter je dvignil desnico ter naredil čez zbrane vernike znamenje križa. Potem je začel govoriti mirno, preprosto Spominjal je svoje, naj bodo dobri, pošteni, čisti, mirni, naj mirno trpe krivico in preganjanje, naj odpuščajo sovražnikom in preganjalcem. Bil je čisto drugačen nauk, kakor pa ga je Vinicij poznal iz poganskih templjev. Ko je starec začel govoriti o Kristusu, o njegovem vstajenju in poveličanju, je Vinicija presunilo tako, da je pozabil na vse Čudna, skrivnostna moč ga je čisto prevzela... I a IK w't brani 6e, misli na ženitev — lo je bilo mogoče le 6 pokojno Anico. Vzel bi nekje otroka in ga posinovil, ta pa ne bi bil njegove krvi. Da bi prenesel ognjišče in ga združil z onim pokojnega brata? To bi bilo po volji Jeli, pohlepni po zemlji in še nekomu: Blažiču! Anera bi 6e spet vrnila v 6vojo bajtico in Blažič bi ji prijazno rezal kos kruha. Nič drugega ne preostane Lukanu, kot da 6i poišče ženo. Na Anero niti ne pomisli, 6aj je vse po vrsti odklanjala; v njenem srcu živi le Miča, četudi nekje daleč, odkoder ni vrnitve. Še enkrat 6e vzpne Anera navrh romana: ko se odloči, da reši Lukanu. ognjišče. Duhovno ga nadkriljuje, kakor vse drugev soseščini, in ko mu iskreno pove, kako je z njeno notranjostjo, mu ponudi roko. Dogovorita 6e za poroko in Lukanov rod je rešen. Rešen? Tu je še Blažič, ki snuje dalje in se vzpenja v 6voji grešni domišljiji in krvni obsedenosti do blaznih naklepov in — storitev. V noči, ko se razširi novica, da se Ličani vračajo iz ruskega ujetništva in da je tudi Miča med njimi, doživi Anera svoj tragičen konec. Roman je vreden branja zaradi snovi, ki je globoko in široko zajeta in zaradi jezika, ki teče sočno in slika nazorno. Vroča, nemirna Indija 8 Budov levi gornji zob Služba božja daje dovolj časa opazovati slike, pa tudi nabožna darila, ki so tu: Buda iz kamene strele (darilo Kitajcev), bronasti Buda pod lotosovim cvetjem (darilo pobožnih Japoncev), indijski Buda iz ntedi (ki med svetimi kobrami v senci njenega napihnjenega vratu premišljuje), alabasterski Buda iz Birme z dekadentnimi čisto mehkimi potezami zlate kobre, slonokoščeni Buda iz Siama, bombayski Buda iz močno dišeče rjave sandalovine. Za ogledovanje je časa na pretek, kajti služba božja traja ure dolgo in obstoji v enoglasnem mimohodu vernikov ob z dragimi kamni obsuti skrinji svetega duha., Polnagi temni možje tolčejo tam-tam in pauke; nek duhovnik igra na sveto flavto, najvišje uglašen tožeči inštrumnet zaklinjevalcev kač. Med to enoglasno, korakanju podobno godbo, hodijo lepi črno-rjavi ljudje minto darilne mize ter polagajo bele in rdeče cvetove na oltarni kamen, svetlo zelene nezrele palmine orehe in kadilne palice pred smehljajočega Budo. Prenekateri, ki imajo težko srce, kleče v senci razkošno rezanih lesenih stebrov, sklonijo svoje čelo do tal in brezglasno molijo. Tropska kuhinja Colombo (Ceylon). Tudi jedilni list se v vročini raztegne. Kolikor bolj gremo proti jugu, takoliko daljši je in tu na Ceylonu, približno na ekvatorju, je jed posvečena žretju. Neizbežno! Tudi najskromnejša restavracija bi se sramovala, če bi dnevno nudila manj kot trideset jedi. Zdi se, da so jedi življenjski minimum za Evropejca na ekvatorju. Maksimum pa je v neskončnosti. Na slepo srečo navajam (delovnik) jedilni list mojega hotela. Ob sedmi uri zjutraj mi je boy prinesel k postelji jutranji čaj, neke vrste predzajtrk, da »sahib« do resničnega zajtrka ne bi bil lačen. Ta predzajtrk, dovolj skromen, obstoji santo iz: čaše čaja, čase mleka, masla, marmelade, žemelj, prepečenca in velikega kosa melone, Ta sadni predzajtrk da toliko moči, da lahko poiščeš jedilnico, kjer servirajo med osmo in deseto uro pravi zajtrk breakfest. Namreč: ovsena kaša v mleku rozinova pogača pečena rečna riba kava (ali čaj s smetano) žemlje maslo in marmelada ribja pečenka s solato pečena jajca s slanino in šunko koštrunova pečenka s krompirjem in zelenjavo mrzla govedina, mrzla jagnjetina, mrzel goveji jezik sir banano, in ananas. Ob pol enih sledi »tiffin« z naslednjim menujem: ribja juha jastogova majoneza pražena riba s kaprno omako govedina po naročilu z raznovrstno solato ntrzla svinjina s solato jastogov bombay ali ribji curry* i (zadnje tri, hvala Bogu, samo po izbiri) puding sir mešano sadje črna kava. Popoldne je skromnejše. Za afternoon-čaj je samo: čaša .čaja, čaša mleka maslo, marmelada, prepečenec velik krožnik z različnimi pogačami. Zato pa ima večerja spet obširnejši spored. Snočnji jedilni list je zaznamoval: mrzle predjedi (sardine, salata, jajca itd.) pečena lokarda s salato pečena kokoš s kompotom in zelenjavo govedina z Yorkshire-pudingom divjačina z omako * Omaka iz ostre vzhodnjaške dišave istega imena. Charlotte-royal puding zelena in paštete kokosovi orehi s skladanci kitajski ingver črna kava. To ni jedilni list po katerem izbirate, atnpak vrstni red jedil meščanske restavracije v Colombo. Dnevna cena — za tukajšnje razmere povprečna — znaša s sobo 18 rupij (okoli 200 lir). Z železno vztrajnostjo prinaša singalski boy sleherno jed na mizo. Z obupnimi napori sem ga skušal odpoditi. Samo zaskrbljeno me je pogledal in mi naložil poln krožnik. Potem sem poskušal ali bo nedotaknjena servirana jedila odnesel. Toda strogo, kakor mati na-pram otroku, jih je pustil toliko časa, da sem se jih vsaj dotaknil. Ko sem pa enkrat gladko štrajkal, je poklical »menegarja«. Ta je pritekel, kar prekipeval od opravičevanja in mi je potem prinesel lastnoročno iz kuhinje še bolj svežo in še večjo porcijo. Ljudje tod ne jedo, ampak žro. Kaj naj torej dela Evropejec v tropskih deželah drugega kakor žre? Jesti je edina zabava. Gledališča ni, koncertov ni, le redkokdaj je ples. Družabnost v klubih je dolgočasna in obstoji v glavnem tudi iz slavnostnih pojedin. Evropejec v tropskih krajih torej tri ure jč, dve uri se zabava s športom, pet ur dela, tri ure igra karte ali biljard in dan lepo mine. Pri tem se odebeli in poje kopico »življenjskih solk, »kroglic za zdravje« in »kapljic za prebavo«. Ti oglasi namreč predstavljajo glavni posel za kolonialno časopisje. Priprava jedil je povprečna ali celo malo slabša. Domači kuharji prepuste »okušanje« gostu, pred katerega zaradi tega postavijo celo kopico pikantnih omak, grenčic in začimb. Samo v treh točkah vsakega jedilnega lista je mogoče spoznali častihlepje posameznih hotelov: v čaju, sadju in predvsem v curryju. Anglež da mnogo na dober čaj, predvsem v kolonijah. Caj je v Afriki že boljši kakor v Evropi, v Indiji poslane š'e boljši in na Ceylonu je na višini. Kakor v Evropi vino, tako razlikujejo tod čaj po kakovosti in poznavalci ga razlikujejo z zaprtimi očmi. Najvišje cenijo gorski čaj, ki uspeva v bližini Kandyja. Ta da jantar- sko rumeno, zelo fino tekočino, s katero se ne more meriti noben indijski in noben kitajski čaj. Pri sadju se mora novinec učiti. Začudil sem se, ko sem slišal pri sosednji mizi tožiti nekega otroka: