REVOLUCIJA ŠE TRAJA - KJE JE NAŠE IN MOJE MESTO V NJEJ
Objavl|amo dva izmed 270 prispevkov, ki so Jih poslali otroci na nagradni natečaj. Kot Je znano, so natečaj razpisale družbenopolitične organizacije občine LJublJana Center, sodelovali pa so otroci iz občin LJubljana Center, Murska Sobota, Bljelo Polje (SR Črna gora) iti Delnice (SR Hrvatska).
Mi, otroci današnjega dne
Sončen dan pred 18 leti. Na svet je prijokalo novo bitje in izpolnilo življenjsko željo srečni mamici. Po-tem otroštvo, mladost, veselje, sreča, nepozabni tre-nutki, dan izpolnjen z Ijudmi, ki ti želijo samo srečo. In potem naenkrat »bum«, padeš v kaos sveta ali pa svet »trešči« vate. Naenkrat se zaveš, da zate ne obstaja le tvoja soba, hiša, dvorišče, da nisi le hči svoje matere, da si otrok današnjega sveta, da si le delček te ogromne materije.
V urejeno podobo o nepokvarjenem, poštenem svetu naenkrat vdre slika iz TV zaslona: lakota, obup; razgrneš časnik in pred teboj se razprostre slika mrtvih teles, ki so še pred tednom bila bitja in se borila za kaj vem kaj, morda še sama niso vedela za kaj. Jaz pa sedim doma na toplem, mama mi streže od vseh strani, pa nisem zadovoljna. Tako daleč sem od teh grozot, tako tuje in neznane so mi. Pa vendar vsi skupaj živimo na tej vrteči se krogli sredi vesolja. Le da eni okušamo malo slajše strani življenja kot drugi, verjetno pa smo vsi zgroženi nad stvarmi, ki se dogajajo na našem planetu.
Podedovali smo ta svet, z njim bomo živeli in verjet-no ga ne bomo mogli speljati.s poti, ki vodi v kata-strofo. V sebi nosimo zgodovino naših hrabrih dedov in verjetno se bomo tudi mi izkazali in zapustili svetu neizbrisen pečat našega življenja.
Zaenkrat še brezskrbni, vendar pa zavedajoč se odgovornosti, ki so nam jo naprtili na ramena, takšni smo otroci današnjega sveta. Vemo, da na mladih ostaja svet.
Kljub našemu veselju nam misel greni spoznanje, da ne živijo vsi svobodno, da niso prav vsi vsak dan siti, oblečeni. Le zakaj je tako? Le kako je moralo priti do tega? Zaskrbljeni smo nad usodo našega sveta! Kako so mogli naši predhodniki, ki se v svojih mladih
letih niso niti slučajno obnašali tako divje kot mi, ki so bili vsi Ijubeči, pošteni, prepustiti nam takšen svet, poln nasprotij, krutosti, s tako malo Ijubezni in pošte-nosti? V takšen svet so nas pahnili in nam ukazali: »ŽIVITE!« Pa vendar, ali smo mi sprejeli boljši svet, kot ga bomo zapustili bodoči generaciii?
Andrej Borinc
SREONJA ZOHAVSTVENA 8OLA
UUBUANA, SUBlCEVA 1