ZELEZAR
Leto XVII.	1977
December	Št. 12
Kaj pričakujemo od leta 1978
POTREBNO BO MNOGO DELOVNIH NAPOROV ZA STABILIZACIJO NAŠEGA GOSPODARSKEGA POLOŽAJA
Za določitev delovnih nalog v ¡prihodnjem letu je potrebno podati oceno letošnje ¡gospodarske ¡situacije, posebej še sedanjega gospodarskega trenutka ob zaključku poslovnega leta 1977 ter ¡prehodu v novo leto 1978.
V letošnjem letu'je značilna v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu .ponovno nadpovprečna stopnja rasti industrijske proizvodnje, ki je sledila precejšnji stagnaciji v letu 1976. To velja'za večino gospodarskih panog, posebej pa še za predelovalno,, industrijo. -Takšna
Direktor. delovne organizacije Dušan Burnik, dipl; ing. čaka nas veliko delovnih naporov . I.
ugotovitev bi lahko veljala tudi za železarstvo in livarstvo, vendar pa ugotavljamo, da temu ni tako in da v naši panogi nismo sledili, ¡visoki rasti proizvodnje v predelovalni industriji. Tako ¡smo bili ob visoki konjunkturi stalno pod pritiskom naših kupcev za dobavo materialov večine našega proizvodnega asortimana. Zaostajamo le z naročili nekaterih izdelkov isamo iza potrebe v železarnah, kot npr. pri kokilah.
Podrobnejše rezultate Železarne Štore v 9-mesečnem poslovanju ter tudi novejše za 10 ¡mesecev istno obravnavali na različnih isestan-¡kilijod- organov 'samoupravljanja, konferenc družbenopolitičnih organizacij, do samoupravnih delovnih skupin. Osnovne ¡značilnosti so naslednje:
Predvsem ugotavljamo kot negativni rezultat .zaostajanje količinske blagovne proizvodnje v višini- 2 do 3 %-za- letnim gospodarskim
•■fc-K-K-fc-K-fc-g-g-fc-g-K-K-fc-K-K-fc-K-K-K-K-K-fc-K-K-K-fc-K-li-K-g-tc-K-K-Mc-g-K-g-K-fc-K-K-K-K-fc-K-Mc-fc
Srečno novo leto 1978
obilo delovnih uspehov, ¡zdravja in osebnega-¡zadovoljstva vam želijo
SAMOUPRAVNI ORGANI DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE VODSTVO PODJETJA KRAJEVNA SKUPNOST ŠTORE DRUŠTVA IN ORGANIZACIJE UREDNIŠTVO ŠTORSKEGA ŽELEZARJA
Enako želimo tudi vsem delovnim ljudem SOZD Slovenskih železarn in ¡poslovnim partnerjem
načrtom, kakor tudi za dosežki lanskega leta. Večji izpad beležimo pri surovem železu, valjanih izdelkih ter ulitkih. Večje povečanje beležimo le pri vlečenem in brušenem jeklu. Največji ¡izpad planskih pričakovanj in ¡zadolžitev pa ugotavljamo pri proizvodnji traktorjev, ki je ¡sicer šele začela svojo, poskusno proizvodnjo, konec meseca februarja letos. Načrtovali ¡smo letošnjo proizvodnjo 4.000 traktorjev, ¡dosegli pa bomo le okoli 1.600 komadov. Glavni razlog ¡za tako nizko proizvodnjo traktorjev je zaostajanje proizvodnje ulitkov v naši livarni II, ki ¡se je zaradi kasnitve določanih investicijskih del prepočasi usposabljala za pokrivanje potreb tovarne traktorjev, hkrati pa še pojavljajo v tem obratu tudi nenormalno visoki izmečki, ki povzročajo manjšo količino ¡dobre proizvodnje in ¡zato visoke ¡stroške poslovanja v livarni. Težave pri oskrbi posameznih komponent za traktorje so se občasno pojavljale tudi pri drugih kooperantih. Lahko trdimo, da bi se ob normalni oiskilbi tovarne traktorjev z ulitki v večji meri pojavljali problemi oskrbe z ostalimi kooperanti, ki tudi ¡prepočasi osvajajo, proizvodnjo svojih komponent, vendar ,pa to ne sme biti razlog, da ne bi v prvi vrsti oskrbeli proizvodnjo traktorjev 'z našimi ¡ulitki in s 'tem omogočili doseganje višje stopnje izkoriščenosti nove proizvodne zmogljivosti.
Večji izpad proizvodnje tovarne traktorjev pomeni v Železarni Štore tudi večje težave, ki sp pojavljajo pri finančnih rezultatih. Ob 9-mesečnem poslovanju smo ugotavljali, da ¡so bile vse TOZD pozitivne, razen tovarne traktorjev. Vendar pa moramo ¡zapisati, da je bil ¡skupen pozitivni rezultat za celotno delovno organizacijo zelo - malen. Ko ¡smo odšteli materialne poslovne ¡stroške in izredne iz:.,uke pid celotnega prihodka, smo-.dobili 345 milijonov ¡dinarjev dohodka oh 75 milijonih dinarjev obračunane amortizacije po predpisanih ¡stopnjah. Za bruto osebne dohodke smo odšteli 199 milijonov dinarjev (pri povprečnem neto osebnem dohodku na delavca 4.500 ¡din), za zakonske in ¡samoupravno dogovorjene obveznosti, sklad ¡skupne.porabe, stroške delovne ¡skupnosti ¡skupnih ¡služb ter obvezna posojila in združevanje je bilo potrebno skup no,odšteti 145 milijonov dinarjev. Tako nam je^ ostal le 1 milijon dinarjev ostanka čistega dohodka, ki pa seveda ni zadostoval ¡za potrebno ¡pokritje: posojil za nerazvite republike in pokrajine, regresov, rezerv ¡ter planirani pozitivni del poslovnega sklada.
Prosti ¡del poslovnega ¡sklada je izkazoval negativni rezultat v višini 14,5 milijonov dinarjev. Ob upoštevanju izgube v tovarni traktorjev v vrednosti ¡26 milijonov dinarjev, prekoračenih stroških investicijskega, vzdrževanja in ¡negativnem prostem delu poslovnega sklada pridemo do ¡skupnega rezultata zapadlih obveznosti v 9-me-.sečnem ¡poslovanju v višini 56 milijonov dinarjev.
Oktobrski rezultati iso1 dali dokaj boljši pozitivni finančni rezultat, tako da ¡smo skupen negativni rezultat iz 9-mesečnega obdobja zmanjšali za. okoli 4,5 milijona dinarjev, prav talko pa pričakujemo boljše finančne rezultate v novembru in decembru, kar naj bi nekoliko popravilo ¡dokaj'¡slabo ¡sliko po devetih mesecih poslovanja.
KAKO OCENJUJEMO ZAKLJUČEK LETOŠNJEGA POSLOVNEGA LETA?
Zaostankov iz preteklih mesecev kljub boljšemu zadnjemu trimesečju ne bo možno nadoknaditi, tako da bomo v večini planskih kazalcev ostali kakšen odstotek ali več ¡izpod planskih zadolžitev. Za letošnje leto srno načrtovali dosežek 1,68 milijarde zunanje realizacije, od tega 1,34 milijarde z železarsko im livarsko dejavnostjo ter 0,34 milijarde od tovarne traktorjev. Ocenjujemo, da bomo pri prvi dejavnosti presegli plansko ¡zadolžitev ter sé približali številki 1,40 milijarde dinarjev. Ker pa bo zaradi izpada proizvodnje pri traktorjih tu le nekaj nad 0,40 ¡milijarde, bomo skupaj dosegli okoli 1,50 milijarde ¡dinarjev. Za plansko ¡zadolžitvijo bo precej zaoistal ¡prošti del poslovnega sklada, katerega vrednost pa jé pred izdelavo zaključnega računa za leto 1977 ¡zelo težko realno napovedati. Amortizacije po predpisanih stopnjah bomo • za ¡celo leto ¡obračunali nekaj nad 100 milijonov dinarjev:
Osebni dohodki se bodo v neto povprečni vrednosti na délavca zelo. približali planiranim 4,600 dinarjev na mesec (verjetno okoli 4.580 din), število zaposlenih pa ob koncu me b,o preseglo planiranega povprečja za celo leto — 3.352 delavcev.
Kaj pričakujemo od leta 1978
(Nadaljevanje s 1. strani)
Znatno slabši rezultati od planiranih ibodo doseženi' tudi pri izv vozu, kjer lahko ocenjujemo, da ‘bomo zaradi izredno velike 'krize železarstva v Evropi, dosegli le okoli 60 % od načrtovanih podatkov.
Ugotovitve'dokaj, negativnih rezultatov v letošnjem letu so narekovale ob izdelavi izhodišč gospodarskega načrta'¡za leto.1978 vsè tiste kvalitetne premike v vrednosti naše proizvodnje, ki ‘bi,lahko zagotovili boljše finančne rezultate. Blagovna ¡proizvodnja bo brez, tovarne traktorjev znašala okoli 170.000 ton, kar je; približno MolikoV kot dosegamo zadnji dve ali tri leta. Bistveno pa je, da bo v kvalitetnem asortimanskem pogledu le napravljen določen korak naprej, ki naj bi zagotavljal skupno vrednost proizvodnje okoli 2 milijardi dinarjev. Res je, da je ta korak največ udeležen pri proizvodnji traktorjev, ki jih za'prihodnje leto načrtu jemo'7;0Q0 komadov. Prav na tem področju bo v prihodnjem letu potrebno največ naporov, tako v livarni II ža kontinuirano-dobavcr ulitkov v večjih količinah kot letos, kakor tudi pri ostalih kooperantih, da bomo res dosegli 7.000 traktorjev in s tem,nujno pozitivni.rezultat poslovanja v tem obratu.
Na količinsko blagovno proizvodnjo, ki je bistveno ne bomo mogtt povečati prek, 170.000 torn, bosta znatno vplivala dva planirana večja remonta in to v valjarni II ter na elektroplavžu.'
Večje količinske premike ptičhkujemo pri proizvodnji valjev, ulitkih livarne II ter pri brušenem in 'vlečenem jeklu.
Za uresničitev vsaj ¡minimalnega investicijskega programa za prihodnje leto v okviru 'srednjeročnega plana, ki pa bo zahteval okoli 200 ¡milijenov dinarjev, bo potrebno 'oblikovati vsaj 25 do 50 milijonov dinarjev prostega poslovnega sklada. Amortizacijo bomo obračunali po predpisanih stopnjah ter >z upoštevanjem revalorizacije osnovnih sredstev dosegli vrednost okoli 11,5 milijona dinarjev.
Sistem nagrajevanja bomo prilagajali rezultatom dela in rasti življenjskih stroškov. Ob upoštevanju pričakovanih rezultatov bodo osebni dohodki na nivoju delovne organizacije dosegla povpreček okoli 5.200 dinarjev na delavca mesečno, ka-r potneni povečanje za 14 % od letošnjega leta.
Planirali ¡smo, da bo skupno število zaposlenih v delovni organizaciji preseglo povprečno prek vsega leta število 3.400, vendar pa bo potrebno na tem področju resnično voditi politiko racionalnega zaposlovanja z upoštevanjem rezultatov povečevanja produktivnosti dela.
V	zunanjetrgovinski menjavi lahko pričakujemo povečan obseg izvoza za več fcott 100 %'od letošnjih dosežkov, kjer pa bo šel glavni delež na račun povečanega izvoza traktorjev in obdelanih valjev.
Kot smo -že omenili, načrtujemo v prihodnjem letu precej zahteven investicijski plan, saj vrednost ¡okoli 200 milijonov dinarjev predstavlja ¡posebno -zahtevno nalogo V investicijski politiki moramo zagotoviti čim hitrejše zaključke tistih del, ki so že v izvajanju, da bodo čimprej ¡začeli služiti ¡svojemu namenu. Na drugi strani'pa' bodo največje naložbe usmerjene v tiste programe, ki so. vezani na bančne in ostale .kreditne araUžmane. Najpomembnejša investicijska dela se bodo izvajala iz izgradnjo druge obločne peči v jeklarni U ter s tem v zvezi z izgradnjo nove trafo‘postaje na Lipi, ’aneksa ,pri jeklarni in druge ¡dopolnilne cprame po teni programu-. Vec-je obsežnosti bo vsebovala gradnja naailniče ¡ob - valjarni ter pričetek gradnje novega ¡objekta jeklovleka na lokaciji Store 'II. Pomembna pridobitev bodo tudi novi brusilni ¡stroji, ki’bodo postavljeni ®e v sedanje prostore jeklovjeka. V livarnah bodo predstavljale večji obsieg del predvsem nove indukcijske peci v obdelovalniei pa novi’.¡obdelovalni stroji. Na' področju enetgetifce so pomembnejše investicijske naložbe v ¡dokončni postavitvi rezervoarjev za tekoči plin ter usposobitev Železarne'Štore za prevzem (zemeljskega plina. Naštete so le pomembnejše naložbe, h katerim pa1 bi bilo potrebno našteti še vrsto drugih v vseh TOZD. Za izvajanje investicijskih del pa je izredno pomembno, da v prihodnjem letu zagotovimo posebno finančno; disciplino, da bomo investirali le toliko, kolikor bomo, zmogli po razpoložljivih finančnih sredstvih ter da ¡se osredotočimo na ¡tiste prioritetne invè-sticije, za katere se bomo skupno dogovorili.
Na področju družbenega standarda bosta v’prihodnje m letu pomembna pričetka gradnje nove zdravstvene postaje v Štorah ter nove stolpnice, oboje na Lipi.
V	leto 1978 stopamo':tndi z novo ¡samoupravno organiziranostjo, ki smo jo oblikovali ih sprejemali v letošnjem letu z uresničevanjem zakona ¿.¡združenem delu. Dvanajisit.temeljnih organizacij združenega dela 1er šest delovnih skupnosti skupnih Služb pomeni novo ¡obdobje v naši samoupravni praksi, 'ki bo celoten samoupravni sistem bolj približalo delavcem in obenem nudilo boljše pogoje za dobro .gospodarjenje. Prav sknb za boljši ekonomski položaj temeljnih organizacij mora biti osnovno Sodilo ¡pri novih ¡sainoupravnih in dohodkovnih odnosih. Te odnose smo vgradili v prve samoupravne akte, ki jih sprejemamo ob koncu letošnjega leta,, pri tem pa se ¡zavedamo, da nas čaka .še veliko dela v prihodnjem leto pri sprejemu vrste samoupravnih sporazumov in -pravilnikov,, ki bodo še ¡bolj določeno opredelili medsebojne odnose znotraj TOZD, med TOZD in posebej med TOZD ter delovnimi ¡skupnostmi skupnih služb. Posebno pomembno vprašanje ¡so' dohodkovni odnosi, urejeni ¡navzven, to -je z ostalimi delovnimi organizacijami, s katerimi poslovno sodelujemo, še zlasti z delovnimi organizacijami blagovnega prometa.
Če bi ob ¡zaključku, želeli določiti naše glavne naloge v letu 1978, potem lahko ugotovimo; da jih je veliko, da pa vendarle lahko med najvažnejše postavimo naslednje:
— dokončno oblikovanje vseh samoupravnih odnosov, ki, so povezani ¡ž uresničevanjem zakona o združenem delu;
—	prizadevanje za doseganje čim večje, blagovne realizacije naših izdelkov, -ki ¡mora V prihodnjem letu preseči vrednost dveh milijard dinarjev (to' je 200 milijard ¡starih ¡dinarjev);
—	učinkovito reševanje ¡tistih problemov, ki ¡povzročajo negativno poslovanje, s ciljem, da bomo ob zaključku leta 1978-dosegli v vseh TOZD pozitivne finančne rezultate brez izgub;
—.zagotovitev ¡doslednejše finančne discipline in varčevanje na vseh ravneh, posebno še pri izvajanju investicijskih del in investicijskega vzdrževanja ter -obračanju zalog;
—	¡prizadevanje za kvalitetne premike v vseh oblikah našega dela — od kvalitetne proizvodnje do delovne discipline in izkoriščanja naših zmogljivosti.
Ob izteku leta 1977 želim vsem delavcem naše delovne organizacije čim več delovnih uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva.
Dušan Burnik
PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V OKTOBRU
V	mesecu oktobru je bila dosežena skupno v železarnah doslej najvišja blagovna .proizvodnja, ki je kar za okoli 2.000 ton višja od rekordnega dosežka v-mesecu juniju letos. Ne samo skupen rezultat, tudi blagovna proizvodnja v Železarni Jesenice je doslej najvišja, kar so jih kdaj dosegli in so za 9 % presegli poprečno, mesečno načrtovano količino. Izjemen dosežek pomeni tudi realizirana blagovna proizvodnja v Železarni Ravne, saj so mesečni plan presegli za 18 %. V novi hladni valjarni železarne Jesenice so s proizvodnjo, ki se že dobro približuje poprečno načrtovani mesečni količini in je s proizvodnjo v starem obratu vred prvič presegla 8.000 ton, dali zaznaven prispevek k rekordni blagovni proizvodnji v mesecu oktobru.
Pri proizvodnji surovega železa je bilo stanje manj ugodno. Zaradi raznih težav se je zavleklo popravilo visoke peči št, II na Jesenicah za nekaj dni, pri štor-skem eleklroplavžu so. imeli pa nepredvidene okvare ter pomanjkanje kvalitetne rude, tako da so izvršili samo 89 % mesečnega načrta. Zaostanek -za zbirnim letnim načrtom. je okoli 2.100. ton. Do konca leta bi se moral precej zmanjšati, nadoknaditi pa ga ne bo mogoče.
Proizvodnja jekla je bila praktično v višini mesečnega načrta. V Železarni Jesenice so dosegli 94% mesečnega načrta, in sicer pri SM jeklu 95 %, pri elektro jeklu pa 92 %. V SM jeklarni so obratovali samo s štirimi pečmi, ker zaradi velikih zalog ingotov ni potrebe za večjo proizvodnjo. Na nižjo proizvodnjo je vplival tudi remont plavža in uporaba hladnega grodlja v vložku. V elektro jeklarni je bil podaljšan remont peči, na proizvodnjo so vplivali nepredvideni zastoji in slabša vzdržnost ognjaodpornih materialov.
V	jeklarni Železarne Ravne so izvršili mesečni proizvodni načrt 109 % in dosegli eno najvišjih mesečnih proizvodenj, prav tako tudi v Železarni Štore, saj so poprečni mesečni načrt presegli za 13 %. Po desetih mesecih znaša zbirna izvršitev načrta 96 % in je do konca leta ne bo mogoče več bistveno izboljšati, mogoče za odstotek.
Odlični rezultati blagovne proizvodnje Železarne Jesenice in
Železarne Ravne so navedeni že v uvodu. V Železarni Štore so izvršili «mesečni načrt samo z 88 %. Surovega železa za prodajo so izdelali zelo malo. V livarni za nekatere izdelke manjka naročil, v li varni JI .so imeli , zamude ,pri delih n a erekonStrukcSja. Velik zaostanek pomeni ¡za Štore tudi kasni-tev proizvodnje 80 ton: jeklenih v-aljev* ža katere iz' - Železarne Ravne niso 'dobaviti odkovkov odnosno tehnično obdelanih valjev. Proizvodnja traktorjev je -znašala 205 komadov in bi bila gotovo še večja, če še ne bi morali boriti z zaostanki pri dobavah kooperantov.
Proizvodnja pri predelovalcih je bila; ¡zopet malo boljša kot v septembra, vendar so dosegli le 94 % plaifa. Mesečni plan so presegli samo v Tovilu za 3 %, v Plamenu znaša izvršitev 95 %, V Žični 96 % in v Verigi 92 %.
•. Zaostanek za zbirnim načrtom znaša po desetih mesecih že 2.800 ton in pri dani problematiki naročil upajmo, da se ne bo izdatneje povečal.
Poleg pomanjkanja naročil za posamezne proizvode pri nekaterih, ki bi šli boije v prodajo,’ manjka material za vložek.
Zaradi dobre proizvodnje, železarn je tudi skupen rezultat za' Slovenske železarne pri blagovni proizvodnji dober, saj znaša realizacija 105 %.
Izvoz je bil tudi v oktobra podoben ali celo nekaj slabši, kot znaša letošnje mesečno poprečje. Edino v Plamenu so presegli mesečni načrt izvoza po količini, ne pa tudi po vrednosti.
Rezultati eksterne realizacije so zelo ugodni, saj znaša skupaj za Slovenske železarne mesečna izvršitev 106 %. Razen Železarne Štore, kjer znaša izvršitev 91 %, so vse drage delovne organizacije vrednost mesečne realizacije dosegle, ali pa celo visoko pre-. segle. Zaradi zaostankov iz prvih osmih mesecev znaša po desetih mesecih zaostanek 7 %, katerega pa se bo dalo zmanjšati že do konca leta za okoli 2 %, če bo šlo' vse po sreči.
Podatki za oktober so po pričakovanjih boljši, kot v septembru in upajmo, da se bo izboljšanje še nadaljevalo. Ponavadi so zadnji trije meseci v letu najuspešnejši in kaže, da bo tudi letos tako, kar. bi lahko občutno popravilo dosedanje proizvodne in poslovne rezultate.
Sprejem vZK
Kot že vsa leta nazaj, je bil tu-, di letos, ob praznovanju dneva republike, _ organiziran svečan sprejem za tiste člane, ki so bili V vrste ZK sprejet iv osnovnih organizacijah ZK v letošnjem letu.
Na svečano sejo so bili poleg' novosprejetih članov ZK vabljenj tudi vsi sekretarji osnovnih organizacij ZK, š ntranii občinskega Komiteja ZKS Celje pa je,bil prisoten; a tovariši Viki Kranjc, komandant enot teritorialne obrambe pri. občinski skupščini Celje. :
V imenu. Komiteja ZK železarne Štore je vse prisotne pozdravil namestnik‘ sekretarja ZK ŽŠ tovariš Stokovnik* Drago in ’ v: nadaljevanju povedal.
»Pripadnost Zvezi komunistov Jugoslavije je izraz lastne idejne in politične opredelitve ljudi, ki s prostovoljnim vključevanjem vanjo zavestno sprejemajo program, statut in politiko Zveze komunistov Jugoslavije ter obveznost; da se bojujejo za njihovo uresničevanje.
Iskrene čestitke Francu Leskošku-Luki ob njegovi osemdesetletnici
| Ob tem visokem jubileju; smo se številnim čestitkam pridružili tudi štorski železarji s svojo čestitko.
. Življenjsko delo Franca. Leskoška-Luke je več kot pol stoletja povezano z usodo delavskega razreda Slovenije in Jugoslavije? pomeni pa tudi naš skupni jubilej. Njegovo revolucionarno delo je povezano tudi z zgodovino Štor, ko je bil jubilant med obema vojnama povezan z bojem proletariata proti; izkoriščanju in za pravičnejšo socialno ureditev. ;
Franc Leskošek-Luka, član Komunistične partije Jugoslavija od leta 1926, delegat na ustanovnem. kongresu Komunistične, partije Slovenije leta 1937 in prvi sekre-tar centralnega komiteja KPS, prvi komandant Glavnega štaba slovenskih partizanskih , čet, minister za težko industrijo FLRJ-, podpredsednik ljudske skupščine, zvezni in republiški poslanec, član sveta federacije, član centralnega K-omiteja ZKF in ZKJ ..., je del nas, del našega boja za osvoboditev, prvoborec in: heroj sopiali-stične revolucije ter sooblikovalec
| naše svobodne, socialistične samoupravne družbe. Zvest svojemu delavskemu razredu, je zravnano, ponosno in neustrašno hodil v njegovih prvih borbenih vrstah. Zato je postal naš in del nas, ki bomo zvesto' sledili njegovemu zgledu, ki nam ga- je dajal kot revolucionar,, bbree.-komunist.
Rojen je bil v delavski družini, v Celju 9. decembra 1897. Izučil se je Za kovinostrugarja in že leta 1913 ga srečamo; v. sindikalnem gibanju. Njegova revolucionarna, pot se je potem hitro dvigala, najtesneje pa je bil povezan s kovinarskimi delavci, z. njihovim bojem, delavskimi zbori in stavkami. .
Franc Leskošek-Luka je narodni heroj in ima tudi vrsto drugih zato visokih odlikovanj'.' Po činu j e. generalpodpolkovnik. jj
To je le pekaj: najpomembnejših podatkov o jubilantu, čigar ime. je; najtesneje povezano z zgodovino delavskega' gibanja in, socialistične revolucije.
Še na mnoga leta!
Ž. I.
DELOVNEMU KOLEKTIVU
ŽELEZARNE
STORE PRI CELJU
V NOVEM LETU 1978 VAM ŽELIM ŠE. NADALJNJIH USPEHOV V RAZVIJANJU SAMOUPRAVNIH SOCIALISTIČNIH ODNOSOV IN MNOGO DELOVNIH USPEHOV...
OBENEM SE VAM ZAHVALJUJEM ZA PRISRČNE ČESTITKE, KI STE MI JIH POSLALI OB MOJEM JUBILEJU.
LESKOŠEK FRANC-LUKA.
LJUBLJANA, DNE 18. 12. 1977
Zveza komunistov kot idejna in politična avantgarda delavskega razreda in; kot dejavnik socialistične zavesti samoupravnih delovnih množic ne more pošiljati direktiv telesom delegatskega sistema kot nekakšen zunanji dejavnik ampak mora biti sestavni del delegatskega sistema. Bojevati se. mora za to, da komunisti dobijo zaupanje svojih samoupravnih skupnosti in da so voljeni v delegacije ter skupnosti Pr a v.'tu, v demokratično delegatskih telesih, .skupaj, s samoupravljale! in vsemi socialističnimi, si--lami, v odgovornem demokratič-
ju že dokazali, tako na svojih delovnih mestih, kot z aktivnostjo na družbenopolitičnem in samoupravnem področju«.
V nadaljevanju je tovariš Viki I Kranjc med drugim povedal, da ; svečani- sprejem, trinajst novih članov ZK v naši delovni organizaciji poteka v-obdobju, ki je za. nas člane ZKJ zelo pomembno. V prvi .vrsti so to Titovi jubileji in pa 40-letnica ZKJ, nadalje je tu 60-letnica velike oktobrske revolucije, Beograjska konferenca o varnosti in sodelovanju in pa za nas vse najbolj pomembna naloga, uresničevanje načel, katera
Novi člani- zveze komunistov Železarne Štore
nem i boju b«mnenj in svobodnem dajanjusalternhilvi -se; mora Zve-. za. komunistov; .»bojevati za afirmacijo- svojca politike in svojih stališči Naloga kadrovskih komi-, sij: je torej ,.da.: na kandidatne li-. ste: za predstoječe volitve v samoupravne organe in delegacije-predlagajo - Slehernega, člana ZK, vštevši tudi vas,, ki; ste. bili- sprejeti v tem letu. Sprejem v članstvo .ZKJ je vsekakor odraz tistega, kar ste v-, preteklem, obdob-
nam - predpisuje Zakon o združenem .delu.č-';-
Po svečani -podelitvi članskih izkaznic^ ; ¡trinajstimi S novospreie-ty@p. Članom? ;ZK so j pockOncàni seji,, v tovariškem srečanju vsi- prisotni še vodili§ razgovor, y katerem so starejši člani ZK pripovedovali o svojem delu in izkušnjah; ki sa- si jih pridobili v preteklem obdobju svojega političnega delovanja,";
Stokovnik Drago
Vloga žena v borbi delavskega razreda
Ob 35. obletnici prve konference Antifašistične fronte' žena - v Jugoslaviji, je imelo v- Bosanskem Petroveu 6. decembra letos slavnostno sej o. Predsedstvo Konference za; vprašanja- družbenega položaja' žensk ■ Jugoslavije, Predsednik republike Josip Broz-Tito jim je poslal pozdravno brzojavko, v-katéri je med drugim napisal:
»Ko danes proslavljamo ta jubilej). smo dolžni,, da še enkrat poudarimo.-velik prispevek in zasluge te naše organizacije, ki je bila ustanovljena prav v Bosanskem Petroveu pred .35. leti v n.aj,-večjem. ognju narodaoosvobodii-nega. boj a -4- in jo kot eden; najtrdnejših stebrov ljudske fronte zbirala .in£ organizirala, milijonske množice žensk v. vojni in v prvih povojnih 'letih ■ na- socialistični in protifašistični podlagi. V, težkem, in slavnem boju .je: padlo več kot 600 tisoč žensk-partizank, ilegalk,
. taborišpnic; in iljudskih, odbornic. Naša,--r evolucija-. je pripomogla k veliki preobrazbi v položaju ženske; Za to so sc same borile v vrstah našega delavskega in revolucionarnega gibanja, v okviru katerega je edino tudi mogoče do
konca izpeljati, "zgodovinski pro-: ces osvobajanj a ženske.
Ves h-aš povojni razvoj potrjuje, dh se'-ženske v celoti delile usodo-delavskega razreda in da so življenjsko zainteresirane za dosleden in .vsestranski razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. V’minutam obdobju so-bili doseženi veliki rezultati pri zaposlovanju-in izobraževanju žensk, -pri zaščiti materinstva, ter izboljševanju . njihovih življenjskih in' delovnih pogojev. Na tej poti pa moramo ^biti še bolj: odločni in, storitii-šei več. Posebno bi rad poudaril,;,da» je družba dolžna posvečatisveč skrbi otrokom in bolj organizirano, izvaj ati politiko otroškega, varstva-. Vsa ta. vprašanja je treba aktualizirati tudi v okviru priprav na 11. kongres Zveže kc-munistoy Jugoslavije in republiške kongrese.«
Iz TV-15
V PRIMERU POŽARA IN NEVARNOSTI t
TELEFON 302
VODJE TOZD m DELAVCI SO
Le še nekaj dni nas loči od zaključnega obračunskega obdobja leta 1977. Na kratko bi sicer od-r govorili, da smo v letu 1977 gospodarili zadovoljivo. Podrobna analiza pa nam pokaže, da je bilo leto 1977 eno težjih obračunskih obdobij zadnjih let. V začetku leta smo občutili vpliv pomanjkanja naročil iz leta 1976. Nadalje nam je primanjkovalo repro-materiala, to je gredic; Z ozirom na omenjena elementa smo imeli težave pri planiranju proizvodnje, pri pripravi proizvodnje ter organiziranju spremljajočih dejavnikov.
Ferdo Haler, ing., vodja TOZD 114. proizvodne panoge Z akcijskim programom in ukrepi uspešnejši
Bistveno se je stanje spremenilo v drugem polletju, ko smo imeli dovolj naročil, za ustvarjanje proizvodnje pa primerna gradiva. Prvo polletje smo zaključili z manj kom sredstev v višini 800 milijonov din za pokrivanje vseh obveznosti. Po 9-mesečnem obračunu izkazujemo že dohodek, ki nam dovoljuje pomirjeno proizvodnjo in predvidevanje uspešnega zaključka leta 1977.
Vsi zaposleni so bili ves čas po zasledovanju mesečnih rezultatov seznanjeni s stanjem v TOZD. Samoupravni organi so na predlog strokovnih služb v TOZD sprejemali odločitve, to je akcijski program v februarju, dopolnjeni akcijski program z ozirom na polletni obračun pa v juliju. Nadalje so samoupravni organi sprejeli še več ukrepov, ki so imeli za posledico, da zaključujemo leto 1977 z optimizmom za obračun preteklega obdobja in za pričetek aktivnosti v letu 1978.
Na področju investicij smo bili v TOZD zelo aktivni. Izdelane imamo investicijske programe za jeklovlek, za dopolnilno opremo valjarne II, za žarilnico ob valjarni II, za tehnološki aneks ob jeklarni, v teku pa so dela na programu rekonstrukcije valjarne I in ustavitve proizvodnje v SM jeklarni. Priprave na gradnjo druge elektro obločne peči so v polnem teku. Po obratih smo iz-
vršili še več manjših vlaganj, ki so v polnem teku oziroma, ki že prispevajo k boljši in večji proizvodnji (V valjarni II bo v decembru in januarju izvršena rekonstrukcija krčilnega ogrodja, polavtomatski brusilni stroj v pripravi vložka valjarne II že uspešno obratuje, v jeklovleku je četrti brusilni stroj BBE-1 v fazi montaže, za novo brusilno linijo Jotes brusilnih strojev pa že pripravljamo temelje).
V	letu 1977 smo imeli težave z naročili, z vložkom in z določeno tehnologijo, leto 1978 pa pričakujemo kot eno najbolj napornih let v zadnjem obdobju, z ozirom na predstoječe investicije. Razlika med letom 1977 in 1978 je v tem, da imamo za leto 1978 za I. četrtletje že dovolj naročil, pokritih s pogodbami in jeklom ter spremljajočim gradivom. Izdelani so že preliminarni plani tako, da so kupci že seznanjeni, v katerem obdobju bodo prejeli naročeno blago. Iz planov je razvidno, da lahko pričakujemo, z ozirom na asortiman, ugodne finančne rezultate.
V	letu 1977 smo imeli težave zaradi pomanjkanja delovne sile, kar je bila posledica intenzivnega zaposlovanja v Tovarni traktorjev. Za leto 1978 predvidevamo, da bo kadrovski sektor oskrboval naše obrate z delovno silo po kvalifikaciji in po številu, ki ga predvideva gospodarski načrt.
Intenzivna samoupravna dejavnost se bo morala nadaljevati tudi v letu 1978, ker nas čaka veliko dela na uvajanju novih sistemov za nagrajevanje, delo na katalogu del in opravil ter obravnavi in izdelavi potrebnih samoupravnih sporazumov, dogovorov in pravilnikov.
Z ozirom na družbenopolitično enotnost, prizadevnost in tudi učinkovitost vseh zaposlenih v temeljni organizaciji 114. panoge pričakujemo leto 1978 kot obdobje, v katerem bomo skupno reševali vse probleme s ciljem, da bi to obdobje zaključili uspešno.
Gospodarjenje v 1. polletju 1977 lahko ocenimo kot zelo uspešno, saj smo presegli dokaj visoko postavljene operativne proizvodne naloge in s tem dosegli tudi ugodni finančni efekt, čeprav je družbeni načrt predvideval izgubo v TOZD livarne, predvsem zaradi močno povečanih režijskih stroškov v podjetju, ki smo jih morali pokriti.
II. polletje pa smo poslovali slabše. Za tp obstaja dva poglavitna vzroka.
Ciril Gorišek, dipl. ing., vodja TOZD livarn. Z rekonstrukcijo doseči humane pogoje dela ...
Livarna II je že v juniju morala zaradi zahtev trga (predvsem tovarna traktorjev) bistveno spremeniti svoj že ustaljen proizvodni program, prirejen takratni opremi, ki ga pa, kljub velikemu prizadevanju vseh zaposlenih v tem obratu, ni mogla uspešno izvajati, zaradi tega, ker planirana rekonstrukcija ni bila izvršena v roku. Tako je dejansko nov proizvodni program uvajan in redno izvajan pod nemogočimi tehnološkimi pogoji, čemur logično sledijo slabši proizvodni rezultati.
Livarna I pa je v II. polletju imela manjšo proizvodnjo od planirane predvsem zaradi manj naročil. Največje vrednostno odsto--panje od plana je vsekakor pri ročno oblikovanih odlitkih, kjer smo predvidevali naj višjo akumulacijo.
V letu 1978 bo na področju livarske proizvodnje izvršena reorganizacija. Ustanovljeni bosta TOZD livarne I in TOZD livarne II z modelno, o čemer so se delavci na referendumu^ že odločili.
Livarna I pa se že v tem trenutku pripravlja na popolnoma nov proizvodni program posebnih valjev za izvoz v SSSR, ki je vezan z razvojnim delom, ki ga sedaj s polnim tempom izvajamo. Livarna i ima predviden tudi zagon dveh novih 161 ind. peči in ukinitev taljenja, v kupolkah. Ta tehnološka sprememba bo prinesla tako boljše uspehe v proizvodnji in lažje pogoje dela.
Tudi naloge v livarni II v letu 1978 so precej zahtevne. Proizvodni plan 7.300 t bo potrebno realizirati, da bodo na ta način kupci in predvsem TT lahko izvrševali svoje gospodarske načrte. Ena izmed nalog livarne II je tudi, da se izvede koncept nadaljnje rekonstrukcije oziroma opremljanja s sodobno opremo, ki bo omogočala. boljše ekonomske efekte proizvodnje in predvsem humane pogoje za delo v tem obratu.
Z gospodarskim načrtom za leto 1977 predvideni poslovni rezultat za TOZD MO ni bil ugoden, ker je bila predvidena izguba. Zato smo hkrati izdelali in sprejeli svoj akcijski program za izboljšanje rezultatov gospodarjenja. Program je obsegal akcijsko delovanje na proizvodnem in prodajnem področju.
Z zadovoljivo uspešnim delom in izvajanjem programa smo uspeli, da smo kumulativno zaključili 11 mesecev s pozitivnim ostankom dohodka, kar pa tudi predvidevamo za vse letošnje leto. Doslednejše izvajanje vseh zastavljenih nalog, dogovorov in sklepov, večja osebna prizadevnost, večje sodelovanje pri reševanju problemov, več timskega dela, boljše izkoriščanje delovnega časa, boljše in doslednejše obvladovanje tržišča in prodajnih cen, bi privedlo do še boljših rezultatov.
Predvidenega količinskega obsega proizvodnje TOZD MO v tem letu ni dosegel. Težave smo imeli zaradi manjšega števila zaposlenih; predvsem strugarjev in velike fluktuacije neposrednih delavcev. V obdelovalnici litine je skoraj stalno nastopal problem ne-dobave, ali količinsko premale dobave surovih odlitkov iz livarne
UREDMŠTVD
II.	Del zastarelega strojnega parka s pogostimi izpadi nam je delal prav tako velike težave.
Samoupravna organiziranost in njeno delovanje je v našem TOZD doseglo določen večji razmah. Vendar menim, da se nekateri
Feliks černak, dipl. ing., vodja TOZD mehanske obdelave Pomanjkanje delovne sile in zastarel strojni park
premalo zavedajo obveznosti, ki nam jih nalaga tako razviti sistem in tako prihaja včasih do neskladnih in nelogičnih situacij. Nasplošno velja za nas, kakor za podjetje, da se več govori in piše o delitvi prihodka in'dohodka, kot pa o pridobivanju le-tega. Zavedamo pa se, da je nujno potrebno vzpostaviti objektivne in pravilne medsebojne dohodkovne odnose, kakor tudi nagrajevanje po delu, kar bo oboje spodbudilo in motiviralo večino delavcev v TOZD za boljše delo, ki bo nosilo boljše rezultate.
Skoraj bomo vstopili v novo poslovno leto 1978, To leto bo za nas zelo zahtevno in obvezujoče. Predvidevamo večjo oroizvodnjo v obdelovalnici valjev s 4000 tonami, v obdelovalnici litine,pa 900 ton obdelane litine. Takšne proizvodne količine ob normalnih proizvodnih učinkih in stroških ter primernih prodajnih cenah nam mora prinesti pozitiven finančni rezultat. Jačanje materialne podlage našega podjetja in celotne družbene skupnosti pa je v danem trenutku še kako potrebno.
V tem letu je bilo gospodarjenje za TOZD ViT precej težavno.
Glede na precej zaostrene gospodarske razmere v delovni organizaciji, je tudi TOZD ViT za leto 1977, sprejela gospodarski načrt z negativnim rezultatom. Prav tako so bila s planom predvidena sredstva za investicijsko vzdrževanje v TOZD ViT dosti pre-s.krOmno odmerjena.
To je zahtevalo od delavcev TOZD ViT, da takoj po sprejetju gospodarskega načrta sprejmejo akcijski program aktivnosti,»akcija dobrega gospodarjenja«.
Glede na tako zastavljene naloge je gospodarjenje potekalo takole.
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana za leto 1977 je bila uvedena sprememba v dohodkovnih odnosih, ki je kljub pomanjkljivostim dala pozitivne rezultate pri zniževanju stroškov, zmanjševanju števila zaposlenih, in zboljšanju rezultata TOZD.
Vsi delavci TOZD so si vse leto veliko prizadevali in uspeli z nižjimi stroški uspešno opraviti vse naloge.
»ŠTORSKEGA
Na področju transporta, pri zniževanju štojnin, smo bili manj uspešni. Čeprav so si delavci prizadevali, zaradi sunkovitih dotokov gredic in starega železa, so stojnine porastle v primerjavi z lanskim letom. Uspešno in tekoče pa je potekala odprema polproizvodov in gotovih proizvodov. Prav tako je bil uspešen notranji transport, saj je vse leto potekal brez večjih zastojev.
Stane Gajser, dipl. oec., vodja TOZD vzdrževanje in transport Nove metode dela pri vzdrževanju
Na področju vzdrževanja nismo imeli veliko zastojev, vendar bi morali posvetiti več pozornosti delu in ravnanju s stroji in napravami.
V razpravi in izvajanju novih metod dela v vzdrževanju, so delavci preventivnih služb z delavci obratov vzdrževanja v tem letu vložili že veliko izrednega truda in dela. To delo še ni končano in ga bomo še nadaljevali v prihodnjem letu, ker smo čedalje bolj prepričani v njegovo koristnost.
Na področju inovacij tudi letos dosegamo izjemne uspehe. Še boljše kot lani. Samo želimo si še lahko, da bi se aktivnost še naprej tako uspešno nadaljevala. Kljub temu, da se ekonomski učinki teh inovacij pretežno izražajo v drugih TOZD, so večji in se število predlogov veča.. To je gotovo , ena od naj plemenitejših oblik sodelovanja delavcev, različnih TOZD v skupnem proizvodnem procesu.
Tako kot na delovnem področju, smo napredovali tudi na področju upravljanja. Predvsem tu pa je prišlo do izraza uspešno sodelovanje med družbenopolitični^ mi organizacijami, samoupravnimi organi in vodstvom TOZD.
Z letom 1978 se TOZD Vzdrževanje in transport razdeli v dve temeljni organizaciji. To bo od delavcev obeh novih TOZD gotovo zahtevalo dodatne napore. Vendar menimo, da glede na njihovo zavest, strokovno usposobljenost in disciplinirano prizadev-
ZEEEZARJA« POVEDAEI
nost, lahko pričakujemo, da bodo tudi v letu 1978 uspešno opravljali svoje naloge; kar jim tudi iskreno želimo!
Leto 1977 je za združeno delo Železarne Štore zelo pomembno, saj smo v tem jubilejnem letu dosegli 'novo delovno zmago z zaključkom izgradnje in puščanjem V obratovanje novega obrata — Tovarne traktorjev.
Za mlad kolektiv Tovarne traktorjev je to brez dvoma zelo razveseljiv dogodek, vendar pa nas po drugi strani obvezuje, da vložimo v naše delo maksimalne napore, da bi cilje, ki smo si jih zastavili ob pričetku realizacije tega, za nas izredno zahtevnega proizvoda, tudi uspešno dosegli.
Poznano je, da smo zaradi objektivnih težav, ki so nastopile pri uvozu opreme in kasnitve domačih izvajalcev investicijskih del, s pričetkom poizkusne proizvodnje kasnili skoraj leto dni ter z njo pričeli šele konec I. kvartala tega leta.
Naša stremljenja in celotno naše delo je bilo od samega pričetka usmerjeno v to, da bi letni proizvodni plan za leto 1977, ki smo si ga zastavili konec leta 1976, kljub zakasnelemu štartu le skušali doseči.
Jasno je, da osvajanj e take proizvodnje, kot so poljedelski traktorji. zahteva izredno dobre in prizadevne kadre ter terminsko določeno vključevanje vseh predvidenih kooperantov in dobaviteljev traktorskih komponent.
Prav zaradi težav s kooperanti, ki so za osvajanje posameznih komponent in delov rabili več časa, kot je bilo s pogodbami prvotno predvideno in določeno, pa
i
Slavko Plevnik, dipl. ing., vodja tovarne traktorjev. Težave s kooperanti in dobavitelji ...
letošnjega prvotno postavljenega plana ne bo mogoče doseči.
Tako smo bili prisiljeni proizvodni program glede na omenjene težave znižati in računamo, da bomo do konca leta proizvedli prek 1600 traktorjev, od česar odpade na prvo polletje 445 komadov in na drugo polletje okrog 1200 komadov.
Jksno: je, da nam relativno nizka proizvodnja zlasti v i. polletju onemogoča dosegati dobre poslovne rezultate. Negativni rezultat, dosežen v prvem polletju, bomo skušali do konca leta znatno znižati s tem, ko povečujemo proizvodnjo iž meseca v mesec.
Moram priznati, da je sam kolektiv Tovarne traktorjev, izredno prizadeven in si maksimalno prizadeva v smeri doseganja čim večje proizvodnje, kajti to je edino
merilo za uspešnost našega dela, vendar smo sami tukaj nemočni, ker smo v glavnem odvisni od zunanjih činiteljev, tj. kooperantov in dobaviteljev.
V prihodnjem 1978. letu nas čaka ogromno nalog in dela tako na proizvodnem kot samoupravnem področju.
Znano je, da se mora tovarna traktorjev, ki ima sedaj status Delovne organizacije v ustanavljanju, čimprej konstituirati v TOZD, ko bodo za to postavljeni zakonsko predpisani pogoji.
Proizvodni program za leto 1978, ki predvideva proizvodnjo 7.000 traktorjev, je izredno napet in pogojen s potrebno zasedbo delovnih mest, predvsem pa z nemoteno oskrbo delov s strani kooperantov, zlasti s terminsko in količinsko dobavo, ulitkov naše livarne II:
Upahio in računamo, da bomo tako zastavljene naloge in cilje s skupnimi močmi vseh nas, ki združujemo delo v Tovarni traktorjev, kot v Železarni Štore v prihodnjem letu uspešno izvršili.
Med letom smo intenzivno poglabljali samoupravne odnose ih uvajali elemente Zakona o združenem delu.
Na rednih sejah DS TOZD E smo obravnavali, spremljali in usmerjali poslovanje TOZD E in pri 'tem predvsem dajali poudarka tehnološko-tehničnim problemom, ekonomiki in racionalizaciji oskrbe in porabe energije. Prav tako je DS redno usmerjal in vodil kadrovsko politiko in politiko ■ t vezovanja in sodelovanja s proizvodnimi in ostalimi TOZD tako v operativnem delu, na investicijskem področju in seveda na področju Samoupravljanja. Preko komisij DS smo prav tako sproti reševali disciplinska vprašanja, vprašanja o medsebojnih razmerjih v združenem delu in problematiko varstva pri delu.
Poslovanje TOZD E v letu 1977 je bilo relativno ugodno, kar kaže tudi 10-mesečna bilanca. Poudarek smo dali analizi materialnih stroškov in štednji pri po-trošnem in drobnem materialu.
V letu 1977 je bila podvzeta vrsta akcij . in organizacijskih ukrepov, z namenom spremljati in :racionalizirati porabo vseh energetskih virov v železarni.
Mesečno smo analizirali specifične porabe energetskih virov na potrošnih mestih, kakor , tudi v fazi transformacije in prenosa energetskih virov. Na obravnavi kvartalnih in polletnega poročila o specifični porabi energetskih virov po obratih in stroškovnih mestih smo se Skupno s porabniki dogovorili za posege, ki so zmanjšali . specifično porabo. Predvsem smo uspeli v nadaljnji zamenjavi uporabe komprimiranega zraka za zgorevanje z ventilatorskim zrakom in Urediti potrošna mesta ogrevanja in sušenja livnih po-novc, V proizvodnji kisika smo nadomestili energetsko neracionalno pridobivanje tehnološkega kisika v lastni kisikarni z modernejšim načinom preskrbe in sicer smo v celoti prešli na oskrbo s tekočim kisikom, ki ga v železarni skladiščimo' in v skladu s potrošnjo uplinjamo v uplinjeval-
ni postaji, Pri novih agregatih, ki so pričeli obratovati v letošnjem letu, smo skupaj z investitorji poiskali način in energetski vir, ki omogoči najbolj racionalno porabo energije.
V investicijski dejavnosti je bilo težišče predvsem na izgradnji kompleksnih energetskih objektov in naprav, ki naj bi prinesli zmanjšanje stroškov energije (kompenzacija) in omogočilo oskrbo pgrabnikov z energijo. Pri tem smo sicer prebili planske investicijske naložbe, vendar smo v dogovoru s proizvodnimi TOZD sporazumno poiskali ustrezne re-
	Kills
	
J im i	
	
i	¡Hll
	¡ggll
	»pp
	sli
Niko Zakonjšek, dipl. ing., vodja TOZD energetike
šitve. V letu 1978 bo potrebno intenzivno pospešiti in dokončati investicijska dela iz leta 1977 in še bolj detajlno in koordinirano glede na ozka grla in potrebe proizvodnih TOZD, opredeliti nove naložbe.
Močno smo se angažirali tudi pri reševanju ekoloških razmer. Tako je tik pred pričetkom izgradnja čistilne naprave za železarno Štore I, kjer smo uspeli pridobiti investicijska sredstva v okviru sodelovanja s temeljno vodno skupnostjo. Prav tako smo programsko in projektno obdelali nadaljna področja čistilnih naprav (SRP program).
V tem letu smo tudi organizirali team za izdelavo srednjeročnega investicijskega programa in mikroorganizacije. Oboje smo v predvidenem roku izdelali, posredovali samoupravni in družbenopolitični strukturi TOZD E ter po vseh regulativah tudi sprejeli na nivoju TOZD E.
Pred leti začeto razvojno dejavnost na področju gorilnikov smo v letu 1977 začeli realizirati s tem, da se je> začela proizvodnja gorilnikov in prav tako tudi prodaja skupno z osnovno in dopolnilno gorilniško opremo. Vzporedno z izdelavo nove mikroorganizacije smo-tudi to področje vključili v organizacijskem smislu in- začeli razvijati poslovno tehnično sodelovanje , z domačimi in tujimi partnerji.
..V izhodiščih gospodarskega načrta za leto 1978 so navedene splošne smernice delovanja in razvoja železarne, posebno za
VODJE TOZD IS DELAVCI SO
(Nadaljevanje s 5. strani)
TOZD Energetika pa velja poudariti naslednje smernice:
—	uvajanje in uveljavljanje dohodkovnih odnosov,
—	intenzivno delo na uvajanju nagrajevanja po učinku,
—	uveljavljanje odnosov in poslovanja po načelih ZZD,
—	uveljaviti mikroorganizacijo in nadalje razvijati samoupravne odnose,
začeti in dokončati gradnjo čistilne naprave za industrijsko vodo v Štore I,
—	realizirati s sanacijskim programom za varstvo okolja predvidene ukrepe,
—« pri investicijah izbrati tehnologijo in energetski vir, ki najmanj onesnažuje: okolje in troši najracionalnejšo energijo,; 0
—	uvesti zemeljski plin. kot osnovni vir energije v perspektivi,
—	uvajati merilne, regulacijske in varnostne naprave, ki omogočajo uporabo energetskih virov s čim boljšim izkoristkom,
—	raziskati uporabljive variante izrabe odpadne toplote in v skladu z možnostmi: postaviti pilotsko napravo, na kateri bi zbirali izkušnje;
—	na ključnih; metalurških agregatih izvesti kontrolne energetske’ bilance v: cilju izboljšanja izkoristka obratovanja le-teh-.
DipE ing. Zakonjšek1 Niko
Na vašo željo in zastavljeno vprašanje, kako smo--gospodarili in upravljali v naši-TOZD v tekočem letu in kaj pričakujemo v prihodnjem letu, vam odgoyarjam v naslednjem:
Štefan Arzenšek, vodja TOZD gradbeno-komunalnega in Stanovanjskega gospodarstva — Od investicij so ostale samo želje
Preden bi odgovoril na zastav-' ljeno vprašanje menim, da ne bo odveč, če v uvodu z nekaj besedami predstavim našo TOZD — GKSG. Že sama kratica GKSG je za nekatere še vedno uganka ali i pa težko izgovorljiva, vendar krajša oblika ne bi prezentirala naše dejavnosti. Le-ta pomeni, da vsakodnevno naše delo združujemo v gradbeni; komunalni in stanovanjski dejavnosti ter na področju gospodarjenja z družbenimi in poslovnimi objekti, ki so v lasti Železarne Štore. Kratko povedano smo TOZD — i storitvene dejavnosti in dejavnosti skupnega pomena.
Povprečno je bilo zaposlenih v tekočem letu 129 delavcev, od tega 'šO delavcev na gradbenem področju, 80 na komunalnem pod-. ročju in ostali v vodstvu TOZD, kjer je zajeta tudi stanovanjska in družbeno-poslovna dejavnost.
Glede gospodarjenja in upravljanja v letu ne bi želel navajati pokazateljev v številkah, ker vemo, da si take številke le malo kdo zapomni. Menim, da je bolj pomembno povedati, da so naši uspehi ali neuspehi močno odvisni od drugih vplivov kot so: pogoji dela, organizacija, osebno počutje delavcev in ne nazadnje tudi od pravilnega nagrajevanja po delu. Našo dejavnost, ob tem pa ugotavljanje uspešnega gospodarjenja, bi bilo težko primerjati s sorodnimi dejavnostmi izven naše delovne organizacije, ker vemo, da so cene naših storitev skal-kulirane tako, da doprinašajo le minimalni čisti dohodek. Tako ni slučaj, da ob vsakem že najmanjšem izpadu določenega števila efektivnih ur dospemo v finančne težave. V letnem planu je predvideno, da tudi naša TOZD zaključi poslovno leto uspešno, tj. brez izgub,, ker med letom nismo bistveno odstopali od začrtanega, lahko trdim, da bomo dejansko tudi uspešni.
Na začetku Teta smo na področju investicij imeli mnogo želja, za kar sedaj ob izteku poslovnega leta lahko ugotovimo, da nam je zmanjkalo finančne J kondicije. Kljub temu pa smo nekatera nova osnovna sredstva le uspeli pridobiti, prav tako smo uredili nove sanitarije za zidarsko skupino. Največja želja po pridobitvi novih delovnih prostorov za mizar--sko-tesarsko in ostalo dejavnost-pa je ostala, žal, tudi letos nerealizirana. Vzrokov za to je več. Torej pogoji dela se tudi letos niso kaj bistveno izboljšali.
Na področju gospodarstva družbenih in poslovnih objektov je bi-lo v namene večjega vzdrževanja in adaptacij porabljeno ca. 870.000 dinarjev; tu naj omenim le večja dela kot so pleskanje in obnova streh na samskih domovih, obnova strehe na telovadnici, adaptacija poslovnih prostorov v Celju in razna dela"na drugih objektih.
Na področju stanovanjske dejavnosti se zaradi premajhnega števila na novo-pr ¡dobljenih stanovanj problemi z dneva v dan kopičijo. Kupili smo le 8 stanovanj in nekaj-primerov je bilo ref šenih-prek solidarnostnega Sklada v:.Celju-im Šentjurju. Največ pa je bilo: rešenega: .s podelitvijo individualnih kreditov; tako j e ca. 122 delavcev na nivou delovne organizacije prejelo . individualni kredit , v višini- od 10.000 do 50.000 din, v skupnem-znesku 3,300.000 din. Hitri razvoj in s tem v zvezi večanje. zaposlovanja novih delavcev nam v zadnjem času povzroča takšne probleme, da bo potrebno .v. prihodnje posvetiti temu vprašanju mnogo več pozornosti kot doslej, čeprav vemo, da je Železarna Štore v preteklosti največkrat uspešno reševala stanovanjske zadeve.
Menim, da smo- bili na samoupravnem področju dokaj uspešni, saj je dobro znano, da smo morali obravnavati- številne raznorazne samoupravne akte, ki smo jih dobivali od zunaj, kakor tudi od naših organov. Nemajhno število delovnih ur je bilo zaradi tega zgubljenih,-vendar upamo v to, če smo dobro sejali, bomo v prihodnje tudi dobro želi.
V prihodnjem letu pričakujemo, da spričo zastavljenih ciljev in ob
uveljavljanju zakona o združenem delu, bomo zagotovo beležili boljše rezultate in s tem tudi boljše počutje slehernega delavca.
Smo na pragu novega leta, zato koristim to priložnost in želim vsem sodelavcem v TOZD in DO mnogo sreče in uspehov polno novo leto.
Povem lahko, da je zelo težko podati celovito oceno o gospodarjenju v letu 1977. Naša temeljna organizacija je tako po številu zaposlenih, kakor tudi po višini prihodka, uvrščena med manjše TOZD v delovni organizaciji, prav tako pa je njena dejavnost popolnoma drugačna od ostalih TOZD v DO. Ob tem pa ta naša »majhnost« ne pomeni, da se zaposleni v naši . TOZD, kot tudi vsi korist-niki naših uslug, ne zavedajo naše vloge in sodelovanja v delovnem: -procesu.
Anton Kajba, vodja TOZD družbene prehrane in gostinstva — Pri kreiranju prehrane naj sodeluje ves kolektiv
V skladu z gospodarskim načrtom za leto 1977 DO, s katerim so se TOZD Skupno dogovorile ža opravljanje nalog in dejavnosti -v korist celotne delovne skupnosti, smo; se v TOZD DPG temu primerno tudi organizirali.
NašKošnovni nalogi, to je zagotavljanje kvalitetne in vsestranske prehrane. zaposlenim v včasu delovnega procesa, smo posvetili vso skrb. Lahko rečem, da smo preventivni-pogoj, to je kvaliteta in raznolikost malice, kljub različnim, bkusom. posameznikov zadovoljivo realizirali; Med drugim naj omenim samo to, česar marsikdo ne ve, včasih tudi zaposleni v naši TOZD ne, da je na našem jedilniku tedensko na razpolago 20 različnih vrst malic. Mnogo delovne organizacije, oziroma večina delovnih organizacij v celjski regiji, ki imajo urejeno družbeno prehrano, ne nudijo takšne izbire malic. Zelo majhno število delovnih organizacij je v celjskem bazenu, ki bi nudile zaposlenim v nočni izmeni topli obrok.
Ob vsem tem se mi zdi potrebno, da spregovorimo o stroških naše dejavnosti, predvsem pa o stroških družbene .prehrane. Moram reči, da v primerjavi z gospodarskim načrtom, stroškov v. letošnjem letu ne prekoračujemo. Najveeji porast stroškov smo ime-,,Ji pri materialnih stroških zaradi povišanja cen prehrambenih artiklov. Na porast stroškov prehrambenim artiklom nimamo •vpliva, zato smo našo akcijo dobrega gospodarjenja usmerili predvsem v' zniževanje ostalih stroškov. Da smo bili pri tem uspešni, je dokaz v tem, da v po-
UREDNIŠTVU
vprečju dosegamo gospodarski načrt za leto 1977. Naj večje odstopanje od gospodarskega načrta beležimo pri delovni sili in upam, da je zaposlenim v DO to poznano, saj zaposlujemo pretežno žensko delovno silo, kateri naša samoupravna socialistična družba zagotavlja zgodnje varstvo otrok in opredeljuje tudi nočno delo.;
Na področju- gostinstva in do-pustništva je naša TOZD v letošnjem letu delovala v okviru pogojev, in. možnosti opravljanja te dejavnosti-, o s
Mislim, da se- bomo morali v . DO v1 prihodnjem: letu končno dogovoriti,- kako-si zamišljamo naš tedenski, mesečni, in letni oddih. Vsaka: odločitev o tem pa bo le terjala od naših vseh TOZD, da za te:-potrebe: m namene združimo. določena, sredstva: .
Prav5 ¡tako: :bomo v prihodnj cm -letu v TOZD/DPG primarno pozornost posvečali družbeni pre-. hrani. Pričakujemo, da bo v kre-. iranju družbene prehrane sodelo-: loval. celoten, kolektiv. Ob tem pa je potrebncr omenitL tudi'to,.da- je za zagotovitev ne-, samo: kvalitetne, ampak Tudi; kulturne prehrane in prostorovjrpotrpbno nameniti do-ločena:aredstvas\ va,
V sedanjem času' je poleg red-: nega ; našega dela veliko časa in angažiranosti; posvečeno uresničevanju zakona, o združenem delu. V skladu s tem zakonom v našem TOZD! razmišljamo; predvsem o tem, kako uresničiti; svobodno me-nj avo dela z ostalimi TOZD ali preprosto rečeno, kako vplivati z našo dejavnostjo na boljši rezultat-skupnega, dela in, ustvariti dejansko odvisnost na podlagi vloženega dela.
Dovolite, da izkoristim priložnost in v prihodnjem letu. zaželim vsem članom delovne skupnosti kar največ delovnih uspehov v prepričanju, da lahko le s skupnim delom dosežemo pričakovane rezultate. .
»V našem ožj em kolektivu, v laboratoriju, kjer sem zaposlena že vrsto let, imamo dobre odnose. Skušamo biti dosledni, vestni. S samoupravnimi akti; smo seznanjeni, aktivni- pri spoznavanju Zakona o združenem delu, ki nam j e še tako potreben.«:
Mara Žumer, delovodja v kemijskem laboratoriju. — Pogreša aktivnost žena v delovni organih zaciji
. Mara Žumer, je: aktivna, delovna. .Njene 'besede: so. izbrane, odkrite. Z mirnim, prijetnim tonom pove, kar ima v-mislili. Temni lasje, okrašeni s srebrnimi,: ki bo-do zdaj zdaj prevladovali, .jo delajo resno, zanimivo.
I »Izhajam iz delavske, družine, iz Maribora.. Bila ■ sem 'najstarejša hči. Sedem otrok nas: je bilo. Očeta smo kmalu . izgubili;'mati nas j e. spravila h kruhu.« :
Po končani laborantski šoli se j e zaposlila: v. naši železarni. Dvainšestdesetega je končala kemično TSŠ. Začela je kok ¡analitiki!, sedaj, pa je delovodja,
| »Kot žena in matu pogrešam nekdanjo komisijo za Zaščito žena. Sem radovedna, ali še sploh obstoja? Kam naj se žena in mati zateče za pomoč pri iskanju pravice in zaščite? V naši DO kljub temu, da je to težka industrija, železarstvo, je zaposlenih precej žena. Prav zanima me, zakaj niso bclj vključene v delavskem samoupravljanju in tudi bolj aktivne v družbenopolitičnih organizacijah. Tudi v danes tako množični inventivni dejavnosti, ki je v resnici gospodarska korist, menda še nismo zasledili neko izboljšavo ali koristen predlog, ki bi jo pedala žena, naša sodelavka.«
Mara je delegat v DS naše DO. S problemi je seznanjena, Ve, da se celotni kolektiv trudi, da bi bili produktivni, da bi dosegli zastav-lj eni cilj. Kot samoupravi j alka premišljuje, zakaj se nekateri tehniški in tehnološki problemi tako togo, počasi rešujejo, zakaj se kopičijo zaloge materiala, zakaj ni večje odgovornosti pri delu itn.
»V laboratoriju gremo s časom naprej, probleme rešujemo skupno. Vendar je naše delo tudi odgovorno, mogoče pa strokovno premalo cenjeno. Mislim, da bi tudi pri nas morali upoštevati beneficirano delovno dobo, izboljšati nagrajevanje in upoštevati, da smo žene in matere le potrebne zakonske zaščite.«
Mara Žumer ve, kaj pove. Tako pogumnih besed smo velikokrat potrebni. Potrebni tudi zato, da postanemo samozavestni, da tudi tisto tiho, skrito porajajočo birokracijo, ki nam škodi in dela preglavice, le /enkrat odpravimo.
»Moje želje v novem letu so skromne, ne bi rada zahtevala preveč. Želim, da bi bili vsi zdravi in da bi dosegli -vsaj take rezultate kot v letu 1977.« . V
V pripravi vložka v valjarni^ tam, kjer je vse polno gredic, kjer so brusilni stroji, tam ima svoje delovno mesto tov. i Jože Centrih. Možakar srednje, nasedene postave, je že dolgoletni član našega delovnega kolektiva. Rojen leta 1927 v Šentlovrenču,. danes v Kompolah, je že mlad spoznal težave in bridkosti stare: Jugosla-vi; e.
»Kljub rosni mladosti, mi je marsikaj ostalo v spominu iz obdobja pred vojno. Oče je bil »kaap«, potem pa valjar. Težki so bili takratni časi, kruh, ki ga je oče s krvavimi žulji zaslužil, smo ga znali ceniti. Spominjam se štrajkov, spominjam se razgibar nega življenja, delavcev-proletar-cev v Samotami. Tu so bili delav-
v
ci močno ’ ¡aktivni*. zahtevali so svoje pravice.«
. Kmalu po ¡osvoboditvi se: je Jože zaposlil v;valjarni. Takrat so jo obnavljali::in prvi: izdelki, betonsko železo,:je bilo zelo iskano. Porušena domovina je potrebovala gradbeni: material in tone prepotrebnega železa, ki so ga; valjali-v valjarni, >je bilo hlajeno z znoj em ¡delavcev, „ med n j trni: tudi našega sogovornika.
Jože Centrih, delovodja, vodja delovne skupine v pripravi vložka v valjarni: S kadri, ki jih imamo, bi lahko bolje gospodarili ,..
»Danes sem zaposlen v novi valjarni, kot delovodja v pripravi vložkov. Ko smo jo montirali je bila sicer nova, moderna, danes že doživlja rekonstrukcije. Tehnika skokovito narašča, moramo ji slediti.« |
Joža Centrih je vodja delovne skupine, odgovorno nalogo pa ima tudi v disciplinski komisiji TOZD. Že od nekdaj je strasten ribič, tudi strelec. Tudi tu ima vrsto funkcij, za seboj tudi lepe ; uspehe.
»Če smo iskreni in pošteni, bi lahko v naši DO s tako močnim strokovnim in tehničnim kadrom bolje gospodarili. Delavci, ne glede da jih žareči valjanec-priganja, dajo dovolj, so lahko za vzgled. Kot dolgoletni član delovnega kolektiva valjarne vem, da smo zmeraj skušali narediti več, ne samo doseči plan, želeli smo ga preseči.«
Centrih kritično ocenjuje stanje v naši DO.
.»Vem, da je potrebno delavce dobro informirati. Informacije pa morajo biti kratke, jedrnate in razumljive. Zakon o združenem delu nam veliko pomeni. Tu so zapisane pravice,; dolžnosti in odgovornosti, ki jih moramo še kako poznati.«
Joža Centrih je letos pričakal Abrahama. Morda.bo kmalu odjadral v zasluženi pokoj, ker ima lepo delovno dobo za seboj in ker se mu bo priznala benifikacija. Delo v valjarni je bilo vedno težko, morda se zato prav rad spominja svojih tovarišev,: ki so že v pokoju. V želji, za uspešno in srečno novo leto, ni pozabil nanj ih.
»V novem letu želim vsem članom naše delovne organizacije, svojim sodelavcem, posebno pa še našim upokojencem, zdravo in
POVEDALI
srečno novo leto. Delovni organizaciji pa želim, da bi poslovali uspešno, da bi bili produktivnejši, tako da bo tudi naš vsakdanji, pošteno zasluženi kruh, slajši in boljši.« __________'
Prav na koncu naše Jugoslavije, tam, kjer je avtonomna pokrajina Kosovo, je prišel k nam, v našo delovno organizacijo, tovariš Alija Idriz. Kmečkim staršem se je rodilo devet otrok v kraju Brevnik in Alija je kmalu odšel v svet. Petinšestdesetega je služil vojaščino prav na drugem koncu Jugoslavije, v štajerski metropoli, v Mariboru.
»Slovenija me je od nekdaj privlačevala. Po odslužitvi vojaščine sem se sicer vrnil domov, v rodni Brevnik, pa sem vendar kaj kmalu zapustil domači kraj in pristal v Celju. Tu sem se zaposlil v Cin-. karni, potem pas.v štorski železarni*, k j er sem že nekaj let.-Valjarna me_je gostoljubno sprejela in moram.priznati,.všeč mi je tu.«
' Alija je poročen. Žena ;je iž Kruševea, Srbkinja. Tudi ona je zaposlena v naši delovni organizaciji.
»Delam v adjustaži valjarne I. Večinoma upravljani z dvigalom,
■ delo je ¡zanimivo; s: sodelavci se razumem in tudi s predpostavljenimi imam dobre odnose.« UijAIfjaiždriz že; dobro obvlada sidvenščino. Je: rezervni podoficir; imašehJDAtiiri tudi redno, obiskuje potrebna predavanja iz vojaške - tematikerKup. revij; knjig’in ča-l: sopisov'mu krajša prosti čas* prav posebno pa je zvest njemu -najbolj interesantnemu časopisu, Politiki ekspres. Resnično rad; čita; Tovarniške informacije z zanimanjem predela, Saj ga zanima, kaj se dela in kako se dela V naši delovni organizaciji.
»S problemi naše delovne organizacije skušam biti seznanjen. Tako veha, da so tudi težave ih da ni vedno vse najboljše. Vsekakor se trudimo, da bi težave odpravili, da bi lažje in varneje delali, da bf bolje zaslužili in si tako izboljšali življenjske pogoje.«
Alija Idriz, upravljaš z dvigalom v adjustaži valjarne I — Zadovoljen, a se rad vrača v rojstni kraj
Letos je uspešno opravil šoferski izpit B kategorije in to v slo-venčini. Rad bi se še šolal, rad bi obiskoval tečaje zato, da bi pridobil izobrazbo in s tem tudi boljši kos kruha. Morda se bo prijavil za žerjavovodski tečaj, voznika viličarja, ali pa kaj podobnega.
Alija gre rad domov. Kosovo in rodni Brevnik mu veliko pomenita. Časi so se spremenili. V nekaj letih se je Kosovo močno spremenilo, obnovilo, moderniziralo. Doma se dobijo bratje, rojstna hiša jih vedno gostoljubno pričaka. Starši so veseli svojih otrok in takšno snidenje se vedno spremeni v pravo, tradicionalno veselje.
In kaj si Alija želi v novem letu?
»Res, še malo, pa se bo staro leto poslovilo. Želim svojcem in seveda vsem sodelavcem, da bi v novem, letu bili zdravi, da bi dobro gospodarili in dosegli še boljše uspehe.« ■ ,	- .
Tovariš Franc Sovič je. že dolgoletni član naše delovne organizacije: Sin viničarja, iz Ljutomera; ije; štiriintridesetega leta zagle-
Franc Sovič, tehnolog za materiale v TOZD ViT — Premalo se vključujemo: v reševanje perečih problemov
dal luč. sveta. Miren, vendar zelo aktiven na svojem delovnem mestu, tudi uspešno opravlja vrsto odgovornih nalog v današnjem razgibanem družbenopolitičnem življenju.
:;.»Tu; 'v Štorah, sem se izučil za kovinostrugarja. Že v mladih letih sem aktivno sodeloval v mladinski organizaciji in imel sem vrsto nalog, katere sem skušal ¡čimbolj vestno in uspešno reševati: Leta 1959 sem se tudi udeležil dvomesečne mladinske udarniške ¡akcije; na izgradnji avtoceste Ljubljana—Zagreb.«
Franc Sovič, je tehnolog za materiale v TOZD ViT. Pravi, da je to delo zanimivo, interesantno, pa tudi odgovorno. Tu je potrebno poznati JUS standarde, seveda tudi inozemske, tehnologijo materiala in tudi ekonomiko. Sedaj, opravlja vrsto odgovornih funkcij. Je predsednik SDK v TOZD ViT, član izvršnega odbora sindikata, tudi V TOZD ViT, član občinske konference zveze komunistov, član štaba teritorialne obrambe pri KS Štore in še in še.
Lep jubilej
OB 30. OBLETNICI POKLICNE KOVINARSKE IN METALURŠKE ŠOLE ŠTORE
Obdobje leta 1977 poteka .na naši šoli v jubilejnem duhu. Najbolj živahno je bilo na-šoli v tednu pred praznikom republike. Zaključevali smo namreč vse priprave na praznovanje 30. obletnice ustanovitve oziroma delovanja 'naše šole.
Predpraznični čas ismo popestrili z velikim kulturnim dogodkom. Organizirali smo ogled premiernega filma »Ljubezensko življenje Budimirja Trajkoviča«. Predstava je bila organizirana v 'okviru-5. TEDNA DOMAČEGA FILMA CELJE 77. Film šo predvajali v kinodvorani v Štorah za vse učence in delavce šole. V nabito polni dvorani smo doživeli kulturno vrednoto tega uspelega filma.
V učnih delavnicah šole je odbor za pripravo RAZSTAVE IZDELKOV UČENCEV ŠOLE mrzlično delal. Iz učnega in proizvodnega programa je izbiral primerne izdelke učencev, jih v končni fazi še polepšal in qprem.il z napisnimi tablicami. Tov. Filip Gorjup, učitelj praktičnega pouka, kat predsednik tega odbora je s svojo ekipo učencev 3. letnika delal iudi še pozno popoldne, ko ¡se je ostalim že delovnik končal. P.ri postavitvi razstave nam je nesebično nudil strokovno tehnično pomoč tov. Vinko Pevcin iz Železarne Štore. Razstava je zelo uspela, žal pa nismo mogli podaljšati roka razstave, še v de-
Pogled na šolo in delavnice
cember. Tako kakovostna razstava bi lahko bila pomemben dejavnik pri poklicnem usmerjanju 'šolske mladine. Največ obiskovalcev je bilo iz vrst delavcev železarne, med katerimi je veliko število absolventov naše šole. Razstavljeni ¡so bili izdelki iz poklicev, za katere naša šola usposablja: ključavničar, strugar, rezkalec, varilec, brusilec, orodjar, kovač, livar, kalupar, jedrar itd. Izdelki so bili doku-
Izdelki učencev na razstavi v Kulturnem domu v Štorah
Učenci pri praktičnem pouku — »plamensko varjenje«
men ti ra ni tudi z vso tehnološko dokumentacijo:, od dela eniškega dnevnika učenca, do plana dela oziroma tehnološkega postopka.
V	tem tednu se: je kinodvorana Kulturnega doma in avla pred njo, kjer je bila .razstava, še enkrat napolnila. Zbora staršev in predstavnikov delovnih organizacij ter obrtnikov, za katere usposabljamo strokovni kader, se je udeležilo prek 220 povabljenih. Kritično smo obravnavali uspehe šole v prvem ocenjevalnem obdobju tekočega šolskega leta. Pri iskanju vzrokov za uspeh, ki je bil .statistično prikazan, smo razpravo-razširili tudi ha pogoje dela in življenja učencev in delavcev šole. Natrpainoist učnih .načrtov, velika številčnost oddelkov, pomanjkanje ustreznega učno vzgojnega': kadra,' narekuje vsem udeležencem v vzgojnoizobraževalnem procesu .skrajne napore za doseganje dobrih rezultatov, poleg tega pa negovanje (pristnih — samoupravnih medsebojnih odnosov vseh učenčev in delavcev.
V	informaciji o smereh, razvoja usmerjenega izobraževanja v celjski regiji je. bila sprejeta želja — hkrati ,pa naloga, da se v srednjeročnem planu realizirajo predvidene pridobitve za našo šolo (nove učilnice za teoretični pouk, prehod v usmerjeno izobraževanje, še tesnejše .sodelovanje z izdrpženim delom, PIS itd.), is katerimi bo storjen velik kvalitetni korak'v razvoju .usposabljanja, strokovnjakov za delo.
V	petek, dne 25. novembra 1977 .ob 12. uri, je bila dvorana zopet napolnjena do zadnjega .sedeža. Visi učenci in delavci ter povabljeni gosti — predstavniki delovnih organizacij in širše družberie. javnosti so se Zbrali na osrednji svečani proslavi tega. visokega jubileja šole in jubileja naše .socialistične federativne republike Jugoslavije. Po uvodnem, govoru ravnatelja šole so učenci izvedli kratek, a prijeten kulturni program. Vodji krožka za pripravo proslav tov. Cvetki Zagode, še. posebno pa izvajalcem programa, gre Zahvala za uspelo vsebino proslave, ki tako kot naše delo, izraža Sožitje in bratstvo ter enotnost med narodi Jugoslavije, borbe za mir in-borbe za čuvanje velikih pridobitev' naše socialistične revolucije.
Po proslavi so povabljeni gostje -odšli na ogled šole in na pogovor .s predstavniki DPO in samoupravnih organov ŠKIMC Štoi;e. V prijetnem razpoloženju .ob "ugotovitvah .napredka smo ugotovili, da je sodelovanje^ višek dejavnikov- vzgoje in izobraževanja plodno in da se mora še* razširjati .in .poglabljati, še posebno z Železarno Štore, s 'katero že vsa leta uspešno .sodelujemo na širokem področju. Z nadaljnjim sodelovanjem v vsestranske koristi bomo vplivali na še.bolje usposobi jen. kader, ki prihaja iz šole. — ta.kader pa bistveno vpliva na strukturo, uspešnost in podobo organizacije, -združenega dela in na podobo kraja, v katerem živimo.
Človek in knjiga
So ljudje, ki razen ilustriranih revij, stripov in morda še dnevnika, ne berejo ničesar in jim še na misel ne pride, da bi izdali denar za kakšno knjigo ter imeli v stanovanju svoj majhen knjižni kot. Za mnoge so knjige še vedno »luksus«, ki si ga ne privoščijo, pa čeprav si obenem privoščijo druge, še bolj »luksuzne« predmete. Med njimi so celo visokokvalificirani delavci, ki imajo morda le nekaj strokovne literature, na tako imenovano »beletristiko« pa gledajo, kot na nepotreben balast. Prav isti ljudje pa so bili zelo vneti bralci, ko so obiskovali osnovno, strokovno, srednjo šolo ali celo univerzo. Zakaj so kar naenkrat izgubili zanima-
nje za dobro knjigo? Je to res le še interes za pridobivanje materialnih dobrin, res pomanjkanje časa? Ni to mogoče le lenoba, zadovoljstvo s svojo kulturno ravnijo?
Vprašanje denarja, pa čeprav so knjige danes res zelo drage, res ne bo edini vzrok. Saj imamo navsezadnje vsepovsod dobro založene javne knjižnice, čitalnice itd. Star pregovor pravi, da »človek toliko velja, kolikor zna«. Mnogo resnice je v tej ljudski modrosti! Pa čeprav ne bo nihče svojega širšega znanja mogel takoj vnovčiti. Ne gre ža to, ampak za dejstvo, da prinaša široka razgledanost tisto pravo svobodo, (Nadaljevanje na 18. strani)
VOLILNA KONFERENCA ZK ŽELEZARNE ŠTORE
V novembrski številki Štorskega Železarja je pomotoma izpadel izvleček referata tov. KALUŽE, ki ga danes objavljamo v celoti: Volilna konferenca ZK Železarne Štore sovpada s pomembnim jubilejem 40 let tovariša Tlita na čelu ZKJ in 40-letnico ustanovnega kongresa KPS. Ustanovitev EP 'Slovenije pred 40 leti je neprecenljivega pomena v zgodovini ¡slovenskega naroda. Opredelitev novih nalog, predvsem pa novega načina borbe in delovanja za dosego zgodovinskih ciljev, ki si jih je 'zastavil slovenski delavski razred, organiziran oborožen odpor proti okupatorju, povojna izgradnja in idejna preobrazba delavskega razreda je obrodila današnjo samoupravno družbo pod idejnim .vodstvom tovariša Tita.

Delovno predsedstvo volilne konference ZK Železarne Štore
Na danaišnji konferenci smo se zbrali iz namenom, da predvsem kritično ocenimo naše delo v preteklem mandatnem obdobju ter si na osnovi sprejete ocene zastavimo tudi naloge >in programe za delovanje ZK v prihodnje. V oceni sem se omejil na nekatera najvažnejša vprašanja našega dela in delovanja v sredinah, kjer delamo in ži-vimo, za svoj boljši jutri.
URESNIČEVANJE ZZD
V	Železarni Štore smo si v preteklem obdobju zadali eno izmed najvažnejših nalog, ito je, uresničevanje zakona o združenem delu. Že ob koncu preteklega leta smo ,v vseh TOZD analizirali obstoječe stanje in na osnovi takšne analize prišli do spoznanj, kam moramo komunisti usmeriti naše akcije v uveljavljanju zakona o združenem delu. V vseh TOZD kot na nivoju DO ismo imenovali odbore za uresničevanje ZZD. Delavski sveti so ob imenovanju, odborov potrdili tudi programe dela odborov in strokovnih komisij, ki smo jih formirali v pomoč odborom za uveljavljanje zakona o združenem delu.
V	prvi fazi razprave so bila iž skoraj vseh delovnih sredin izoblikovana stališča in predlogi ter pripombe na predložena gradiva. Na osnovi predlogov in stališč je bilo SDS v mesecu juniju 'posredovano novo izpopolnjeno'¡gradivo, ki j-e/bilo na ¡samoupravnih delovnih skupinah in kasneje na zborih • sprejeto kot vsebinsko izhodišče za pripravo samoupravnih ¡sporazumov in aktov, ki bodo urejevali posamezna področja.
Ko ocenjujem razpravo o gradivih, ne morem mimo ugotovitve, da ¡so se komunisti v posameznih ¡sredinah različno vključevali v razpravo. Tam kjer so se OO ZK jasno opredelile do predloženih materialov ter člani ZK tudi dobro poznajo vsebinske opredelitve zakona o združenem delu, v teh sredinah so bile tudi razprave na samoupravnih delovnih skupinah bolj vsebinske ter je bilo /na predloge tudi več vsebinskih in konkretnih pripomb, ki so bile ¡tudi osvojene.
Nam članom ZK pa ne sme biti vseeno, da se je razprava o predloženih materialih strnila v glavnem na področje samoupravne Organiziranosti, da pa je "področje dohodkovnih odnosov bilo v razpravi manj prisotno. Nekateri; So šli celo taiko daleč, da so,a izgovarjanjem, da je ito zelo zahtevna strokovna materija, opravičevali, zakaj je bilo/ predvsem iz samoupravnih delovnih skupin na ¡dohodkovne odnose tako malo pripomb, predlogov in vsebinskega pregleda. Res je, da je uresničevanje dohodkovnih odnosov v nekaterih opredelitvah zelo strokovna ¡materija, samo, še ¡tako ‘zapleteno ištrokovnost/borno morali v praksi obrazložiti in obravnavati tako, da bo dojemljiva vsaki sredini. Obenem pa nam, članom ZK narekujejo dosedanje, ¡izkušnje" tudi ¡.to, da bomb morali v prihodnje še več pozornosti posvečati, družbenopolitičnemu in ekonomskemu izobraževanju tako članov ZK kat vseh zaposlenih.
V	¡sami razpravi je bila še veliko preveč ¡prisotna misel, ¡da je organiziranost nuja in pogoj za uresničevanje družbenoekonomskega položaja delavcev ter uresničevanja samoupravljanja. To poudarjam zaradi tega,' ker smo mi s tem, ko smo se opredelili za ¡nove TOZD, ta problem razrešili in ni potrebno da se že pri začetku uveljavljanja zakona 0 združenem delu pogovarjamo iin načrtujemo mikroorgani-ziranost, ob tem pa zanemarjamo' vse druge, predvsem pa dohodkovne odnose.
Sama organiziranost TOZD in DO je vedno posledica opredelitve medsebojnih dohodkovnih in drugih odnosov med TOZD v DO. Zato organiziranost (milkro) ni nobena trajna stvar in ,se bo neprenehoma spreminjala ,in ¡se mora spreminjati. Torej organizacija ni sama sebi namen, ni nobena konstantna stvar, ampak je vedno iskanje boljših rešitev s ciljem doseganja boljših ekonomskih rezultatov v interesu delavcev v TOZD in skupnem interesu TOZD in DO.
O GOSPODARJENJU
Že ob spre jemanju gospodarskega načrta za leto 1977 smo se zavedali, da bo potrebno angažirati vse m si res prizadevati, če bomo hoteli plan uresničiti. Ugotavljamo, da smo premalo učinkoviti pri pridobivanju noyih kvalitetnih naročil, pri zniževanju ¡stroškov pri obvladovanju zaposlovanja ustrezne ¡delovne ¡sile,' ¡predvsem pa ni tako imenovanega večjega kvalitetnega premika naše ¡strukture proizvodnje. Ob ¡tem tudi ugotavljamo, da je v letošnjem letu popustila delovna in tehnološka ¡disciplina ter imamo v določenih obdobjih prevelik odstotek zaposlenih v bolniškem ¡staležu.
Neučinkovitost oziroma premajhna uspešnost je pogojena z še ne v celoti urejenimi medsebojnimi odnosi v delovni organizaciji. Prav tako je. tudi čutiti,: da ¡posamezni ¡Strokovni delavci premalo »čutijo odgovornost za ¡sprejete ¡sklepe (plan, dogovori) ter ¡se večkrat obnašajo tako, kot ¡da je letni ali pa mesečni operativni plan izdelan za nekoga tretjega, ne pa za nas delavce v TOZD oziroma delovni organizaciji; Opaža ¡se neizvrševanje dogovorjenih sklepov; .neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti itd. •
Neizpolnjevanje dogovorov in planov se pozna tudi pri investicijski izgradnji;' Zato ni naključje, da dogovorjena in planirana investicija ali investicijsko vzdrževanje, ko so točno dogovorjeni oziroma opredeljeni noisilci,, zamuja;. Večkrat so zamude subjektivne narave, zato bomo morali odgovornost do taikšnih ¡pojavov zaostriti. Kot primer-bom navedel rekonstrukcijo livarne II, po sanacijskem programu, ki se je in se še izvaja predolgo, predvsem zaradi neodgovornega obnašanja udeležencev, zadolženih za aktiviranje investicij. ,
Pred nami torej sto jita dve. glavni nalogi, kamor moramo člani ZK zastaviti vse -akcije, to je ¡uresničevanje ZZD in gospodarjenje. S hitrejšim uveljavljanjem zakona o združenem delu, predvsem z ureditvijo dohodkovnih odnosov, uresničitvijo odločanja delavcev o rezultatih dela ter nagrajevanja po delu bomo .dosegli večjo angažiranost'viseli subjektivnih sil in z razrešitvijo omenjenih določil v praksi tudi boljše rezultate našega skupnega dela.
V	letošnjem letu smo zelo ¡zgodaj pristopili k pripravam za izdelavo gospodarskega načrta za prihodnje leto. Tako smo na zborih delavcev že v ¡mesecu septembru ¡sprejemali izhodišča plana, naša c., j./ost pa je, da še pred sprejemom plana vezano na ¡srednjeročni načrt sprejmemo tudi.¡samoupravni ¡sporazum o osnovah družbenega načrta za prihodnje leto. V sedanjem trenutku tudi ugotavljamo, da vsi ¡nosilci planiranja niso pravočasno pripravili podatke ter s pripravo družbenega načrta že zamujamo. Menimo, da je nujno kolektiv seznaniti, zakaj is e is planom ¡zamuja in opredeliti je potrebno odgovornost nosilcev planiranja za neizvajanje skupno sprejetega rokovnika za pripravo ¡družbenega načrta. Zveza komunistov ne sme in ne bo ¡dovolila zaimude pri ¡sprejemanju družbenega ¡načrta, .saj smo ga dolžni sprejeti v predvidenem roku, to je v mesecu decembru tega; leta.
POLITIČNE RAZMERE V ŽELEZARNI ŠTORE TER DELOVANJE ČLANOV ZK
■ Izhajajoč iž resolucij in opredelitve 10. kongresa ZKJ in 7. kongresa ZKS smo si komunisti v Železarni Štore .zastavili naloge in programe. ¡svojega dela tako, da . bit resnično vsak član ZK imel" zadolžitev in deloval v Okolju povsod tam, (kjer dela in živi.
Talko /smo v zadnjih dveh letih uspeli organizirati .komuniste in v vseh TOZD ¡ustanovili OO ZK. Ocenjujemo lahko, da .je zelo viden napredek pri delu OO ZK, da pa nekatere predvsem manjše OO ZK ne opravljajo višeh nalog ter pričakujejo rešitve-in ¡naloge ¡z »vrha«' oziroma komitejih Menimo, ¡da je takšna neaingažiranost neupravidljiva in ozko povezama s, premajhno ¡samoiniciativnostjo članov ZK iz posameznih OO ZK. Na volilnih konferencah OO ZK so člani ZK ta ¡pojav zelo samokritično ocenili in pričakujemo, da bodo v prihodnje .svojo' aktivnost .še povečali.
DELO ČLANOV ZK V SINDIKATU, MLADINI,
SAMOUPRAVNIH ORGANIH IN DELEGACIJAH
Če analiziramo ¡statistične podatke, potem lahko ugotovimo, da je škofaj vse članstvo ZK angažirano v družbenopolitičnih organizacijah ih samoupravnih organih. Adekvatno številu "članov ZK v posameznih organih pa ni tudi -¡vsebina dela.
V	organizacijah ZSMS Ih ¡njenih organih je vključenih in deluje ¡premalo članov ZK. Tudi z ustanovitvijo aktivov mladih komunistov se to'stanje ni bistveno popravilo. Menimo, da se organi ZSMS vse preveč ukvarjajo .Sami .s .sabo, ¡S svojimi problemi ter z organizacijskimi vprašanji, kot pa s ¡problemi mladih v naši delovni organizaciji. Majhen krog delovnih in prizadevnih mladih funkcionarjev v ZSMS ne bo mogel angažirati v delo mladinske organizacije večje število mladih, če v tem ne ho imel .podpore ter aktivnega dela predvsem mladih članov ZK. Menimo, da bodo morala vodstva OO ZK temu vprašanju postetiiti več pozornosti.
■- (Nadalje van je,na ¡10. strani)
Volilna konferenca ZK ŽŠ
(Nadaljevanje z 9. isltrani)
Veliko elanov ZK je vključenih predvsem v organe sindikata. Ocenjujemo, da je vsebina in krog delovanja sindikalnih organov v različnih sredinah več ali manj uspešna. Povsod tam, kjer. organi sindikata po poverjenikih, angažirajo' članstvo za delo in tam; kjer organi pri formiranju in sprejemanju stališč, izhajajo iz volje in zahtev .sindikalnih skupin, tam je tudi realizacija skupaj .sprejetih stališč in nalog uspešna. Žal o takšnem pristopu in delu ne moremo govoriti o vseh OOS in njenih organih.
Vse preveč je še f orumskega dela in spre jemanje nalog in stališč, pri katerih članstvo ne. .sodeluje. Govoriti o stališčih sindikata in jih prenašati na .samoupravne organe ter druge institucije pomeni, opredeljevati in zastopati interese in ■ .hotenja članstva, .ne pa organa oziroma ozike skupine ljudi. Menimo, da so- dane organom sindikata velike možnosti za aktiviranje sindikalnih skupin, za sprejemanje stališč in ocen na osnovi imnenj in ..stališč -članstva. Vsaka drugačna oblika dela sindikalnih organov je nesprejemljiva fin predvsem elani ZK v o rganih sindikata si morajo nenehno prizadevati za uresničitev sklepov in'resolucij 8. kongresa ZSS. V
V Železarni Štore je’vključenih v razne organe samoupravljanja in delegacije približno 700- članov kolektiva. Vsi zaposleni pa smo vključeni v .samoupravne1 .delovne skupine, tki kot5 oblika zbora razpravljajo in odločajo o Vseh vprašanjih našega dela, razvoja,'gospodarjenja itd. Izhajajoč iz dela .samoupravnih: delovnih skupin ocenjujemo, da so te v zadnjčm letu bolj-zaživele in so imele večji vpliv ¡na’ odločanje oziroma is d odločale več kot vpreteklosti ! Žal pa ob tem ugotavljamo, da to iiedrži za vse sredine.- Vsepovsod tam, kjer ZK dobro deluje v neposrednem delovnem okolju, kjer je-¡sindikat dobro organiziran, tam je tudi idelo .samoupravnih delovnih skupin kakor ostalih organov samoupravljanja boljše.
Vse .prevečkrat se še dogaja, da je sestanek delovne skupine zgolj formalnost, da prihajajo delegati na se je..delavskih svetov nepripravljeni ali -celo brez gradiva, temeljne delegacije se sestajajo redko in so v večini primerov nesklepčne. Delegati prihajajo na seje samo s svojimi stališči) ali.- pa - zastopa jo stališče -oziroma! interese posameznikov. Na tem področju nas. .čaka v prihodnje še Veliko dela. Komunisti so dolžni, da na OO ZK ocenijo delovanje delegatskega sistema, predvsem pa bo dolžnost predstoječih ,letnih konferenc OOS, da posvetijo temu viprašainju vso .pozornost. ,V: prihodnjem letu nas čakajo tudi volitve v nove.¡samoupravne organe in. sprejeli .smo izhodišča, da ima vsaka samoupravna delovna skupina ¡delegata v delavskem svetu TOZD. Zato je: zelo važna izbira oziroma evidentiranje novih vodij samoupravnih delovnih .skupin, .delegatov v delavskem svetu in delegacije. Predlagati moramo.predvsem, takšne člane delovne skupnosti, ki s svojim.;.delom in ¡zaupanjem' uživajo: ugled, med sodelavci in ki 'bodo v izvoljenih-organih delovali v. interesu delegatske baze, TOZD, delovne organizacije in širše, družbene ¡skupnosti.
DELO ČLANOV ZK V KRAJEVNI, SKUPNOSTI
Komite ZK Železarne Štore ugotavlja, da -je sodelovanje DPO in Železarne Štore iz DPO in organi krajevne skupnosti dobro. Dobro izpeljane in uspešne skupne .akcije v -zadnjih letih .to ocen® -tudi potrjujejo. Ob tem ipa tudi ugotovitev, da veliko članov ZK Železarne Štore -stanuje v Krajevni skupnosti Štore in ostalih krajevnih skupnostih, vendar jilh v organlih krajevnih ¡skupnosti ¡deluje zelo malo. Vemo ¡da je dolžnost članov ZK delovati tudi v krajevnih ¡skupnostih, zato nas čaka na (tem področju še veliko dela, predvsem v tem,.¡da povečamo aktivnost članov ZK v vseh okoljih, tako v -krajevni ¡skupnosti, kot v raznih DPO, združenj>ih in ¡društvih.
Tovarišice in tovariši!
i.	Komite ZK .Železarne štore je s tem prispevkom poskušal oceniti razmere ¡v .delovni .organizaciji in delo članov-ZK. Zavedamo se. da ocena ni celovita, vendar -smo poskušali -oceniti predvsem; najbolj aktualno za ZK v sedanjem trenutku. Veliko v oceni še manjka, prav
tako ¡se namenoma nismo .spuščali v podrobnosti, .saj -pričakujemo, da boste v razpravi naša priložena pismena gradiva kakor to oceno, še dopolnili.
Na koncu .se želim zahvaliti ¡za sodelovanje in pomoč komiteju ZK, vam tovariši komunisti, vodstvu ¡delovne organizacije, predstavnikom družbenopolitičnih organizacij in ostalim sodelavcem pri opravljanju funkcije in delu komiteja ZK Železarne Štore.
Ob tej priliki -se želim zahvaliti tudi komiteju občinske konference. ZKS Celje za dobro sodelovanje in .pomoč, pri izvrševanju skupno .zastavljenih in .dogovorjenih nalog.
Novoizvoljenemu komiteju pa želim mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Pestro delo naših godbenikov
Pihalni orkester zaključuje praznovanje v letošnjem jubilejnem: letu
V. letošn j eni :j ubilen j em. letu j d pihalni orkester »Štorskih železar-jev«. imel vrsto kvalitetnih predstavitev v ožji in širši slovenski; javhdsthin s-teni naj lepše proslavil letošnja jubilejna praznovanja.
: Ge se ozremo nazaj, nam je v živem spominu- nastop pihalnega orkestra na Ljubljanski RTV za Lnmaj in: v ponovitvi-za 4.- julij. Sledil je nastop pihalnega orke-straLv Lescah na petem srečanju vseh pihalnih orkestrov Slovenskih železarn. Pomemben je -tudi nastop na mednarodnem mladinskem pevskem festivalu- v Celju, kakor tudi na pevskem Taboru v Šentvidu pri Stični in nastop na Studiu na promenadi v Zagrebu. Krona dosedanjih vseh nastopov pa je bil slavnostni konCert_26. 11. 1977 v Kulturnem domu v Štorah. To je bil dejansko prijeten-kulturni dogodek, ki je bil organiziran v povezavi z družbenopolitičnimi organizacijami in vodstvom DO ter posvečen letošnjemu jubilejnemu prazniku republike. Ob tej priložnosti je za dolgoletno delo v glasbenem področju Zveza kulturnih organizacij Slovenije podelila najzaslužnejšim članom orkestra bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke.
pri »Mlinarjevem'Janezu« na Te-harjih, Jti ga je prirediL direktor DO tovariš ihg; Burnik: Dušan članom pihalnega (orkestra.
Že zgoraj navedeni nastopi potrjujejo, da je naš orkester dosegel določeno kakovostno raven, na drugi strani pa obelodanil dejstvo; ikoliko požrtvovanja je bilo potrebno s strani elanov orkestra.
Kritika nastopov je bila ugodna, kar nam potrjuje, da se orkester razvija v homogen, glasbeno urejen, perspektiven ansambel, naša pozitivna posebnost pa je mladost in dober repertoar.
Vse zgoraj navedeno je velik del prizadevnega delovanj a v letošnjem letu, toda pred nami je še december mesec, katerega program pa je:
1.	Nastop v Zagrebu na novoletnem sejmu (prihod dedka mraza) 17. 12. 1977.
2.	Sodelovanje na proslavi ZROP 20. 12. 1977 v Štorah.
3.	Sodelovanje na proslavi v počastitev JLA v hali Golovec v Celju 21. 12. 1977.
4.	Kakor vsako leto bomo zaključili naše prireditve z igranjem po tovarni na zadnji delovni dan v letošnjem letu.
Novost za pihalni orkester in AG »Železar« je, da bodo svoja naštudirana dela predstavljali tudi našim deloVnim ljudem v krajih kot so: Kozje, Planina pri Sev-
Sl ■II; mmmm ai	ta ¡1118 ' ^ /"'C 'v '	f jj
		
(B ffff|. 1 •	m Jpll	B IB K1
11S1 ¡Siji 1	■Hp	I 1 | Hf »S S iP* MM k & 4*
1 ¡¡¡¡¡¡¡j« 1	1 “	
		
Povsod zbujajo pozornost in žanjejo priznanje
Sam pihalni orkester pa je najzaslužnejšim tovarišem, ki pa niso člani orkestra, podelil svečana priznanja, ki so jih prejeli: tovariš Voga Tugomer, Verbič Miško in Zupanc Albert.
KOOS Železarne Štore pa je vsem članom orkestra ob tej priložnosti podelila priznanja za sodelovanje v orkestru. Kot prijeten zaključek pa je bil sprejem
niči, Dobje, Gorica pri Slivnici in še drugje. To stališče sta osvojila oba kolektiva, podpirajo pa ga-družbenopolitične organizacije Železarne Štore, še posebej komisija za kulturo pri sindikalni organizaciji. Zato že danes vabimo naše sodelavce, ko bomo pri njih, da pridejo na naše koncerte in prireditve, mi se bomo pa- potrudili, da jih čim lepše razvedrimo.
OB VAŽNIH JUBILEJIH
Zveza komunistov v medkongresnem obdobju in v pripravah na 11. kongres ZKJ in 9, kongres ZKS
Smo pri koncu leta, ki bb ostalo zapisano kot svojevrsten dogo-■godek v zgodovini jugoslovanske socialistične revolucije. V-: tem letu smo praznovali Titove in partijske jubileje, ki so neločljivo povezani ? našo samoupravno — socialistično. Jugoslavijo. Praznovali smo 40-letnico ustanovitve KPS in prihoda tovariša Tita na čelo. komunistične partije oziroma Zveze komunistov Jugoslavije in njegov 85. rojstni dan.
’ Zgodilo pa se je nekaj, kar je bistveno preseglo praznovanje jubilejev ene same osebnosti. Delovni ljudje širom Jugoslavije in zunaj nje, tako stari kot mladi, smo doživljali jubilej enega človeka kot svoj praznik. To smo naredili ha način, ki je bil vreden imena in dela, ki smo ga praznovali. To ni bilsaiho praznik v pravem pomenu besede, temveč ustvarjalnost, nov korak in napor bliže k cilju, ki smo si ga zastavili skupaj z njim, čigar jubileje praznujemo. Pri tem nihče ni hotel manjkati. Vsi smo želeli biti navzoči, sodelovati, povedati svoje mnenje in prispevati vsak po svojih najboljših močeh. Tako smo počastili jubileje tudi v naši delovni organizaciji. Naše skupne uspehe smo povezali z enim imenom in tako so postali naši in Titovi.
Vse naj večje pridobitve jugoslovanske socialistične revolucije nosijo pečat dela tovariša Tita. S svojim prispevkom k najnaprednejšim težnjam vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti in vsega svobodoljubnega človeštva se je kot uporen in dosleden borec za osvoboditev dela in človeka za enakopravne in pravične odnose med državami in narodi povzpel med najvišje osebnosti naše dobe. Neprecenljivo velik je njegov prispevek k ugledu naše samoupravne socialistične družbe, ki jo je iz zgodovinske zaostalosti popeljal v središče svetovnih dogajanj ter jo dvignil v sam vrh zgodovine sodobnega sveta. Oporo in trdna tla je našel
v delovnih množicah. Delavski razred in njegovi interesi so bili in ostali temeljno določilo avantgarde delavskega razreda, katero vodi že 40. let.
Delavski razred in delavec šta za partijo in Tita bila in sta tudi ostala gonilna sila revolucije in socializma. Ravno po tem koliko so delavci in delovni ljudje pri nas obvladali razmere, sredstva in sadove svojega dela, tudi ocenjujemo stopnjo razvoja socialističnih družbenih odnosov. Jugoslovanski komunisti se učimo od Tita, da na teorijo znanstvenega socializma ne gledamo kot na dogmo, marveč kot napotilo za akcijo. Marksizem je bil kot znanost in močno orožje v rokah delavskih borcev in komunistov temelj za ustvarjalno kritično analizo razmer in odnosov v družbi in je to tudi ostal. Tq je temelj, od koder črpamo sredstva za idejni in politični boj, na katerem organiziramo akcije in uvajamo družbene spremembe, ki jih življenje. : potrjuje kot utemeljene. Opozarja nas, da se moramo usposabljati, da bomo vedno ločili tok revolucije od nejnih naključnih sprememb in da ne bomo zašli na pota dogmatizma, ali se prepustili stihiji .malomeščanskega liberalizma.
Kontinuiteta naše socialistične revolucije in Titove zgodovinske ustvarjalnosti se nadaljuje v razvoju ideje in prakse samoupravljanja. Družbeno vsebino samoupravljanja kot naše poti 'v izgradnji socialistične družbe, je tovariš Tito jasnovidno razložil že leta 1950 ob izročitvi tovarn v upravljanje delavcem. S prevzemom sredstev za proizvodnjo v državne roke še rti bilo uresničeno geslo delavskega gibanja »tovarne delavcem«, ker geslo »tovarne delavcem, zemljo kmetom«, ni nikakršna abstraktna parola, marveč parola, ki nosi v sebi globok zgodovinski smisel. V njej je zajet celoten program socialističnih odnosov v proizvodnji glede družbene lastnine, pravic in dolžnosti delavcev. Zato jo je potrebno uresničiti v praksi, če hočemo zares zgraditi socializem.
Samoupravljanje, ki temelji ha marksistični znanosti in dolgi
Delovno predsedstvo volilne konference ZK sknpne službe
zgodovini' revolucionarnega boja delavskega gibanja ter izvira iz specifičnega značaja naše socialistične revolucije,-se že od vsega začetka, pod vplivom širokih delovnih in ljudskih množic, razvija k vse višjim oblikam, k celoti socialističnih samoupravnih proizvodnih odnosov. Komunistična partija Jugoslavije s Titom na čelu je v svojem nacionalnem programu odprla perspektivo skupnega ^življenja v svobodni državi enakopravnih narodov in narodnosti.
Temelje za takšno skupnost je gradila z uresničevanjem svojega naj širšega revolucionarnega boj a socialistične in samoupravne preobrazbe države. Ko danes govorimo o socialistični samoupravni in neuvrščeni Jugoslaviji, ne moremo mimo njene vloge, ki jo ima v svetovni politiki; in mednarodnem : delavskem gibanju. Danes pravzaprav o razvoju zgodovinske vloge gibanja neuvrščenih na svetovnem prizorišču, na katerem še pojavlja kot dejavnik, ki se ga ni mogoče izoghiti v reševanju velikih mednarodnih problemov, niti ni mogoče govoriti, ne da bi pri tem upoštevali prispevek, ki ga je dala in ga še daje k temu razvoju. Gibanje neuvrščenih držav je eden najvažnejših dejavnikov svetovne politike, ki aktivno prispeva A? boju za mir, varnost,’popuščanje napetosti in enakopravno sodelovanje za vzpostavitev pravičnega sistema mednarodnih političiiih in ekonomskih odnosov,-k boju proti imperializmu, kolonializmu, neokolonializmu in vsem oblikam prevlade in izkoriščanja. Prav’tako ima veliko zaslug za krepitev vloge OZN kot univerzalnega inštrumenta za ohranitev miru -in varnosti, za miroljubno urejanje- mednarodnih problemov in ekonomski ter socialni napredek na podlagi doslednega spoštovanja ustanovne listine OZN,
V Beogradu poteka konferenca o evropski varnosti in sodelovanju. To. je konferenca, ki je izjemnega pomena za nadaljnji politični razvoj v Evropi in v svetu. Predstavniki držav udeleženk se sestajajo, v trenutku, ko politični položaj v svetu še zdaleč ni enostaven in brez nevarnosti. Še zmeraj smo namreč priča številnim blokovskim pristopom pri obravnavanju evropskih problemov. Kot vselej pa bo svoj poln prispevek k reševanju problemov dalat'gostiteljica konference — neuvrščena socialistična samoupravna Jugoslavija. Brez dvoma lahko rečemo,, da beograjski sestanek poteka v duhu sporazume-; vanja, ki bo veliko pripomogel k. odnosom v Evropi in koristim; vseh držav udeleženk in 'V svetu nasploh.
Ko ocenjujemo delo Zveze komunistov med dvema kongresoma, : ne moremo mimo analize družbenega in; osebnega; standarda. Na področju pogojev življenja in dela delovnih ljudi in občanov, je bil med kongresoma storjen velik korak k napredku. Gre tako za pozitivne spremembe na področju osebne porabe, kakor tudi na področju družbenega standarda. Podatki za preteklo in sedanje srednjeročno obdobje kažejo sicer večje izboljšave na
področju ' osebnega standarda, vendar je potrebno pri tem opozoriti tudi na določene lastnosti družbenega standarda. Spremembe v družbenem standardu se ne izražajo trenutno, temveč v daljšem časovnem obdobju. Z uve-1 j avlj anjem 'svobodne menj a ve dela med materialno proizvodnjo in družbenimi dejavnostmi so dozoreli tudi pogoji, ki omogočajo bolj racionalno izrabo storitev teh dejavnosti. Dolgoročni in srednjeročni plani družbenih dejavnosti kvantificirajo ceno enote storitev po posameznih elementih, kar omogoča vpliv na program dela in ekonomično poslovanje, '
Družbeni standard je široko področje, kjer se preliva velik del družbenega proizvoda. Ta Sredstva ne služijo le za zadovoljevanje individualnih potreb posameznega občana, temveč tudi za zadovoljevanje skupnih potreb vseh delovnih ljudi ih občanov. Skupne potrebe pa zadovoljujemo med drugim tudi po načelih solidarnosti.. in vzajemnosti, kar omogoča tudi pretok teh sredstev, na eni strani med ljudmi z različnimi osebnimi dohodki, ha drugi Strani pa med različno ekonomsko močnimi področji.
Med najbolj pereča vprašanja življenjskega standarda delovnih ljudi sodi prav gotovo stanovanjska problematika. V zadnjih petih letih smo zabeležili dokajšen napredek na tem področju. Zlasti se je povečala gradnja v družbenem sektorju, saj odpade več kot dve .tretjini ,na družbeni sektor. Za uspešno reševanje stanovanjskih' problemov in uresničgvanje stanovanjske politike, ki jo je opredelila Zveza komunistov, so bile: ustanovljene stanovanjske skupnosti. V, resoluciji 8. kongresa ZKS-je-med drugim zapisano, da je, potrebno zagotoviti odločilen vpliv delavcev v združenem deluj in občanov v krajevnih skupnostih na oblikovanje ih uresničevanje programov za učinkovito; reševanje stanovanjskih vprašanj. Resolucija se nadalje zavzema za nadaljevanje družbene akcije za .gradnjo stanovanj za delavce:. Delovne organizacije so morale pripraviti merila za dodeljevanje najemniških stanovanj in obseg ter'pogoje najemanja kreditov za stanovanja ali zaseb-no gradnjo. Merila naj ¡bi omogočila; Socialno varnost in ščitila :’delavce z nižjimi osebnimiidohod-~ki. Komunisti smo se na zadnjem kongresu: zavzeli tudi za odprav-aljahj.garpomgnj:kljivosti v stanovanjski j politiki,' ki so še vedno e.vir sociabrih razlik, za: spremembo določb', v pogodbah za stanovanjske; kredite, povišan j e; stanarin, različno olajšave glede na višino družinskega dohodka na člana in za preprečitev zlorab stanovanj ske j stiske.
V medkongresnem/obdob ju je Zveza komunistov nenehno preverjala uresničevanje sprejetih dogovorov;’rma področju stanovanjske politike in sproti opozarjala na pomanjkljivosti in slabosti. Sedaj lahko trdimo, da se večina resolucijskih sklepov o stanovanjski politiki uresničuje, da pa so tu in tam še vedno tudi
(Dalje na 12. strani)
OB VAŽNIM JUBILEJIH
(Nadaljevanje z 11. strani) pomanjkljivosti in napol uresničeni sklepi. V letu 1974 je bilo v Sloveniji zgrajenih 13 tisoč stanovanj, kar je za 24 % več kot leto prej. Že leta 1975 pa je bilo zgrajenih kar 16 tisoč stanovanj. Veliko delavskih družin z nizkimi povprečnimi osebnimi dohodki na člana, je dobilo solidarnostna stanovanja.
Skratka, ugotoviti moramo, da smo na področju stanovanjske izgradnje v medkongresnem obdobju dosegli resnično velik napredek v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Veliko naporov je bilo vloženih v združevanje solidarnostnih sredstev, ki so dali primerne rezultate. Premalo pa je bilo do sedaj storjenega na področju uveljavljanja novih družbe-no-ekonomskih odnosov s področja stanovanjske izgradnje, saj so dohodkovni odnosi šele v povojih in kupci stanovanj še nimajo dovolj vpliva na oblikovanje cen in druge pogoje stanovanjske izgradnje. To pa, postaja vsekakor ena temeljnih nalog komunistov v prihodnjem obdobju. Od tega je namreč odvisno, ali bodo delavci in občani lahko uresničili svoj vpliv na oblikovanje in uresničevanje programov in nalog za učinkovito reševanje stanovanjskih vprašanj.
Danes, ko smo sredi uresničevanja ustave in zakona o združenem delu, ko so vsa naša prizadevanja usmerjena < k temu, da delavec sam v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, s pomočjo delegatskega sistema v vseh družbenih in samoupravnih skupnostih ter v vseh združenjih odloča o vseh vprašanjih, mora tudi Zveza komunistov spremeniti svojo družbenopolitično vlogo in funkcijo. Eno je partija v pogojih ilegalnega dela, v pogojih narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, ko se z orožjem in v krvavem boju ruši staro, pa tudi v pogojih totalne izoliranosti in blokade, v kateri se je znašla naša dežela v petdesetih letih. V tem obdobju in v takšnih konkretnih pogojih je bilo seveda nunjo, da je Zveza komunistov v imenu delavskega razreda in de-
lovnih ljudi imela oblast neposredno v svojih rokah. Vse to pa ji je uspelo ob veliki podpori, ki jo je Zveza komunistov imela v delavskem razredu in med delovnimi ljudmi, ki so izbojevali revolucijo in nosili na svojih plečih vse napore povojne graditve in boja za samostojno pot v socializem. Sedanja družbenopolitična vloga in funkcija Zveze komunistov je jasno postavljena v ustavi, resoluciji in drugih dokumentih 10. kongresa ZKJ. Iz takšne vloge izhajajo tudi nove metode dela. To je edina pot, da Zveza komunistov obdrži vodilno idej-no-politično vlogo kot avantgarda delavskega razreda. S tem pa daje svoj prispevek k uresničevanju enotnosti delavskega razreda in zagotavlja socialistični samoupravni razvoj družbe, s takšnimi metodami, da deluje znotraj razreda in med delovnimi ljudmi, torej znotraj njihovih političnih organizacij in samoupravnih struktur. Znotraj same Zveze komunistov pa se komunisti pripravljajo, usposabljajo in dogovarjajo za takšne funkcije in metode dela v socialističnem samoupravnem sistemu, v katerem -ima delavec oblast v svojih rokah!
Iz navedenega izhaja, da danes ni potrebe za ozko kadrovsko partijo, temveč za revolucionarno idejno politično organizacijo, ki bo odigrala svojo avantgardno in povezovalno zgodovinsko vlogo v sedanjem obdobju razvoja socialističnega samoupravljanja. Ta vloga bo potrebna vse dotlej, dokler se ne bo zavest celotnega delavskega razreda in vseh ali vsaj večine delovnih ljudi dvignila na takšno stopnjo, ko se bodo sami po sebi reproducirali socialistični samoupravni odnosi ih socialistična zavest. To pa je odvisno pred4 vsem od razvoja proizvajalnih sil, višje stopnje izobraženosti, od znanosti in tehnike, ki tudi pome-: nita pomembno proizvodno silo in seveda od mnogih mednarodnih okoliščin in položaja, v katerem bo proces osvobajanja delavca in dela.
Sledeč tem ciljem in izhajajoč iz Titove misli, da je partija aktivna toliko, kolikor so aktivne predvsem njene osnovne organi-
zacije in iz praktičnega dejstva, da je od angažiranja sekretarja in sekretariata v veliki meri odvisna dejavnost osnovnih organizacij, smo komunisti v naši delovni organizaciji na volilnih konferencah izvolili za odgovorne politične funkcije tiste komuniste, ki prednjačijo predvsem v tem, da svoje opredelitve vsak dan potrjujejo z delom in se znajo tudi sproprijeti z nosilci protisamo-upravnib .obnašanj. Torej tiste, ki se želijo in znajo boriti za program in cilje Zveze komunistov in ki bodo znali v tem boju vzpodbujati tudi ostale komuniste in ne samo sebe.
V program Tedna komunista, ki bo v celjski občini trajal od novembra do maja prihodnjega leta, se aktivno vključujemo tudi komunisti naše delovne organizacije. V ta namen so vse osnovne* organizacije tudi izvolile svoje poverjenike, ki so bili seznanjeni s konkretnimi nalogami. Komite ZK Železarne Štore pa je na svoji'!, seji na podlagi zadolžitev volilne konference komunistov Železarne Štore, sprejel naslednje sklepe oziroma zaključke:
Komite ZK je po pregledu zapisnika z volilne konference ugotovil, da je bila volilna konferenca uspešna, tako po udeležbi, kot v vsebinskem pogledu.
— Na podlagi ugotovitev glede 9-mesečnega poslovanja smo lahko resnično zaskrbi,j eni predvsem zato, ker vse TOZD razen TT, zaključujejo 9-mesečno obdobje sicer'pozitivno, hkrati pa se Ugotavlja, da veliko prekoračujemo planirana sredstva pri investicijskem vzdrževanju ter da nam primanjkuje lastnih sredstev za prepotrebno investicijsko izgradnjo. Z ozirom na to ugotovitev je Komite sprejel sklep, da osnovne organizacije ZK obravnavajo in ocenijo 9-mesečno poslovanje TOZD oziroma DO ter sprejmejo ustrezne zaključke za izboljšanje gospodarske situacije. Obenem smo komunisti dolžni, da v svojih sredinah mesečno spremljamo in ugotavljamo rezultate gospodarjenja.
;4f- Ugotavlja se, da pri izdelavi gospodarskega načrta za leto 1978 nekoliko kasnimo. Komite ZK za-
dolžuje vse komuniste v strokovnih službah, da se maksimalno angažirajo pri izdelavi gospodarskega načrta tako, da bo le-ta pravočasno posredovan v razpravo. OO ZK pa so dolžne, da ob razpravi gospodarski načrt temeljito obdelajo in ocenijo, ter zagotovijo pravočasen sprejem.
—	Nahajamo se V fazi formiranja novih TOZD in DSSS, sprejemanja samoupravnih aktov in formiranja samoupravnih organov. V tej fazi se mora pokazati vsa družbenopolitična aktivnost članov ZK v posameznih sredinah. Osnovne organizacije so dolžne, da na svojih sestankih vsebinsko proučijo posamezne samoupravne akte in da člani ZK aktivno sodelujejo v razpravah na SDS ter so tudi glavni kreatorji kadrovske politike v TOZD in DSSS. Pri tem je nujno potrebno predhodno izvršiti temeljito analizo. stanja v našem delegatskem sistemu in na podlagi te analize sprejeti ustrezne zaključke.
—	Komite ZK je imenoval svoje komisije in potrdil predlog kandidatov za posamezne komisije in njihove predsednike.
—	Predsedniki komisij pri Komiteju so dolžni z ostalimi člani komisij izdelati programe dela in jih posredovati . Komiteju, da jih bo na svoji naslednji seji obravj naval in verificiral.
Poleg že omenjenih nalog pa bomo tudi v prihodnje vso skrb posvečali idejnopolitičnemu izobraževanju članstva in pripravam na 11. kongres ZKJ in 9. kongres' ZKS.
Dopisujte
v
ZELEZAR
Volilna konferenca članov ZK TOZD mehanska obdelava
Člani ZK TOZD ViT na volilni konferenci
Kaj bomo dosegli z referendumom
Ko smo v Železarni pripravljali program del, ki jih je treba opraviti v letu 1977, da bomo lahko zadovoljili ZZD, smo se zavedali odgovornosti, ki nas čakajo. Strokovne komisije, ki so vse leto obravnavale posamezna področja, so imele veliko odgovornega dela, čeprav so bili ene bolj uspešne, druge manj.
Uresničevanje ZZD zahteva organizirano, koordinirano in programirano aktivnost vseh dejavnikov' v Železarni. Osredotočili smo se predvsem na poglobljeno obravnavanje dela in sredstev pri snovanju novih družbeno ekonomskih odnosov, združevanju dela in sredstev in pri izpeljavi sistema svobodne menjave dela.
Prav gotovo bi bilo iluzorno misliti, da bo zakon že sam po sebi razrešil v Železarni odprta vprašanja in probleme v zvezi z ustavno opredelitvijo proizvodnih odnosov, Napačno bi bilo čakati, da se izkopljemo iz obstoječih težav in problemov v materialno ekonomskih gibanjih.
Do zakonsko določenega roka smo dolžni urediti dohodkovne odnose, sprejeti SS o ugotavljanju celotnega prihodka, o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter delitvi OD.
Naše strokovne komisije so v zadnjem času pospešeno pripravile izhodišča, oziroma osnutke raznih sporazumov, ob tem pa se pojavlja vrsta problemov j ki jih je treba razrešiti.
Dohodkovni odnosi so v bistvu , spodbuda dela in gospodarjenja ter družbeno ekonomska podlaga samoupravljanja. Seveda pa uveljavljeni dohodkovni odnosi zahtevajo tudi dosledno, uresničevanje načela pridobivanja in delitve dohodka po delu in njegovih rezultatih.
V	zvezi z razporejanjem dohodka in čistega dohodka'pa je treba reči, da je področje razporejanja dohodka v praksi zelo odgovorna naloga. Zato je predmet samoupravnega sporazumevanj a.
Ker je po zakonu o ZD osebni dohodek posameznika odraz nj egovega. prispevka k skupnemu družbenemu delu in naj postane OD eden glavnih motivacijskih dejavnikov za dvig produktivnosti, smo intenzivno pričeli proučevati in dograjevati obstoječi sistem delitve OD v Železarni.
V	razpravi po delovni'skupinah v TOZD je med drugim tudi SS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za OD in sredstev sklada skupne porabe. S tem SS določajo delavci TOZD in DSSS, združeni v Železarni Štore, skupne osnove in merila za razporejanje čistega dohodka, osebnih dohodkov in sredstev sklada skupne porabe. Na podlagi dogovorjenih skupnih osnov bomo intenzivno pričeli dograjevati pravilnike o stimulativni delitvi sredstev OD, na nivoju TOZD in DSSS. To je odgovorno delo in bodo sodelavci iz posameznih TOZD morali aktivno sodelovati. Še vedno ni razrešeno vprašanje o delu OD na osnovi upravljanja in gospodarjenja z minulim delom, zato še dodatek na službena leta zadržimo vse do takrat, dokler ne bomo našli ustreznejše rešitve.
Veliko dela še imamo na področju organiziranosti. Makro zlasti pa mikro organizacija, ki je nedvomno plod naporov samoupravno organiziranih subjektivnih sil za dohodkovno povezovanje in posledice zahtev po integraciji in združevanju dela in sredstev, kot to določa ZZD. Dogovorili smo se o številu temeljnih organizacij in delovnih skupnosti. Da bo taka organiziranost dejansko zaživela pa bo treba še marsikaj storiti. Sicer bo praksa pokazala, če smo na pravi poti,
Ko smo v železarni govorili o osnutku ZZD in hkrati analizirali obstoječe samoupravne odnose, smo mnogokje ugotovili, kaj vse nam še manjka v naši samoupravni praksi, do tistih pravih samoupravnih odnosov, za kakršne so jasno postavljena načela že v ustavi in ZZD s konkretnimi rešitvami.
Za uresničevanje vsega tega imamo v Železarni že zgrajene .možne temelje, ki smo jih gradili 27 let v naši samoupravni praksi, ki je povezana z mnogimi revolucionarnimi dosežki. Sem prav gotovo sodijo v samoupravni praksi
Dokaj bogata delovna bilanca Zveze združenj borcev Štore v minuli mandatni dobi.
V	petek, dne 4. novembra, je krajevna organizacija ZZB NOV — Štore imela svojo volilno konferenco v prostorih gasilskega doma.
Konference se jet kljub slabemu vremenu udeležilo preko 70 članov, poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, Krajevne skupnosti, Železarne in predstavnika občinskega odbora ZZB t- Celje.
Letošnja konferenca je potekala v luči Titovih jubilejev in to njegovega 85,- rojstnega dne, 40-letnice, odkar je tovariš maršal Tito na čelu KPJ in končno v znamenju 30. obletnice ustanovitve organizacije ZZB NOV Jugoslavije.
V	tej mandatni dobi je naše krajevno združenje sprejelo in izvajalo obširen program družbenopolitičnega delovanja naše organizacije.
V	tem obdobju oziroma od zadnje volilne konference pred dvema letoma in pol pa do danes je naša Krajevna organizacija opravila Vse naloge, skupaj Z drugimi političnimi organizacijami, v skladu s politiko Zveze komunistov.
Tako ugotavljamo, da je naša organizacija na vseh ravneh dala primeren prispevek, predvsem na področju splošne politične akcije in graditve novih ekonomskih odnosov, kjer borci v skupni fronti rešujemo konkretne, naloge samoupravljanja in s tem uresničevanja interesov delovnih ljudi.
Tega ne trdimo zaradi samozadovoljstva, pač pa zaradi aktivnega prispevka do problemov, ki so danes aktualni. V zvezi s temi osnovnimi nalogami danes s ponosom ugotavljamo, da so se njeni člani vseh 30 let od obstoja naše organizacije trudili, da so še vedno ostali borci — revolucio-
uporabljene samoupravne delovne skupine in dokaj trdno postavljen in razvit sistem samoupravnega informiranja, ki je podlaga za močno povečanje sa-moupravljalske zavesti naših delavcev, ki se je pokazala pri obravnavi osnutkov samoupravnih aktov.
Glede na prednje ugotovitve lahko ugotovimo, da je področje dela delovne skupine, ki pripravlja normativne akte, zelo obsežno.- Zadnja dva meseca smo na samoupravnih delovnih skupinah obravnavali vrsto samoupravnih sporazumov, ki smo jih pripravili doma, ali pa so nam bili posredovani v obravnavo in potrditev. To samoupravno angažiranje je resnično obsežno.
Z referendumom t. jz osebnim izjavljanjem bomo sprejemali:
1.	SS o združitvi dela delavcev v TOZD;
2.	Statut TOZD;
3.	SS o združitvi delavcev delovne skupnosti DO v Železarni Štore; .
_ 4. SS o združitvi TOZD v DO Železarne Štore;
narji v boju za samostojno pot v socializem.
Borci NOB smo vsekakor najbolj aktivni v, krajevni skupnosti. To dokazuje že sestav delegacij v skupščinskem sistemu, pa tudi vpliv in naše delo v konferencah SZDL.
Skratka, naša krajevna organizacija, čeprav po številu mala, skupno šteje 187 članov — in s članstvom že v letih, je na vseh ravneh združenega političnega dela dokaj vplivna.
V pogledu razvijanja tradicij NOB je organizacija v tem času, kot vedno doslej, posvetila vso pozornost tem tradicijam. Tako So naši člani sodelovali pri sprejemanju Titove štafete, kurirčkove pošte, ob proslavah, ob pohodih mladine in končno na šolah, kjer so pri]j§vedovali učencem o NOV Jugoslavije in dogodkih med Vojno. Gotovo, da prav ta komisija izstopa s svojim delom pri razvijanju revolucionarnih tradicij.
. Prav tako je uspešno opravljala svoje naloge komisija za spomeniško dejavnost, saj je bila okolica spomenikov, kakor tudi spomeniki in obeležja ob vsakem času lepo urejena. Pri tem je še zlasti pomembno dejstvo, da je premagana miselnost, da so za to področje odgovorni.le borci. Tako z zadovoljstvom Ugotavljamo, da so se vse šole na našem področju aktivno vključile in postopoma prevzemajo to skrb na svoja ramena.
Da se je na tem področju premaknilo, nam potrjuje udeležba članov in predvsem krajanov^ zlasti mladine na proslavah in komemoracijah, ki jih je med letom organizirala naša organizacija.
Skupno z aktivom ZB NOV v Železarni Štore smo organizirali izlet članstva in svojcev na V. srečanje borcev slovenskih železarn v dolini Radovne. Tega sre-
5.	Statut DO;
6.	SS o merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebni dohodek in sklad skupne porabe.
Naj ne bo nikogar, ki bi zavestno ne sodeloval na referendumu, kajti to je naša samoupravljal-ska pravica in dolžnost.
Ob dejstvu, da nam po SS o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Železarne manjka še nekaj samoupravnih splošnih aktov in da bo te treba sprejeti takoj po novem letu 1978, nas v naslednjih treh mesecih čaka še obilica dela in živahna družbena aktivnost in samoupravna dejavnost. V ta čas pa sovpada tudi javna razprava o družbenih planih TOZD in DS ter o predlogih delovnih programov, samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1978, pa verjetno še kaj. Vse to opozarja, da bomo morali delovati dovolj, načrtno in usklajeno, da bomo vso to množico nalog opravili resnično samoupravno in ne formalistično.
Ž. I.
Čanja se je udeležilo prek 200 članov ih svojcev.
Glede samega aktiva ZB v železarni je bilo izrečeno v razpravi kakor tudi v referatu, da delo istega ni povsem zaživelo, tako kot bi želeli. To sklepamo na podlagi dejstva, da se marsikateri član aktiva obrača na krajevno Združenje ZZB s problemi, ki bi jih morali reševati v aktivu samem. Iz tega razloga je bilo na konferenci predloženo, da bi kazalo kooptirati v aktiv člana predsedstva krajevne organizacije ZZB NOV v cilju tesnejšega sodelovanja in boljše koordinacije dela.
Po sklepu letne delovne konference z dne 29. decembra 1976, smo tudi letos organizirali članski izlet, ki se ga je udeležilo kar 140 članov. Izlet je bil izveden na relaciji	Postojna—Predjamski
grad—Piran, s končno postajo v prijetnem Strunjanu. Slabo vreme nas je prikrajšalo za marsikaj, tako je izpadel ogled Škocjanskih jam vendar je bilo kljub temu razpoloženje veselo.'
Končna razprava, kakor tudi poročilo je ugotavljalo, da nimamo trenutno odprtih stanovanjskih problemov oziroma imamo le tri prosilce za zamenjavo stanovanj. Na drugi strani so soci-alno-zdravstveni problemi še vedno prisotni in pereči, še vedno imamo primere socialne ogroženosti, ki izvirajo predvsem kot posledica bolezni oziroma preštevilne družine. .
. (Nadaljevanjema 14. strani)
v p ri m eru požara in nevarnosti :
TEL. 302
BORCI NOV SO POLAGALI OBRAČUN DELA
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE' je na 9.. redni geji, dne 26. novembra 1977 najprej ugotavljal realizacijo sklepov' 8. seje in dodatno sprejel sklep, da naj se na prihodnji seji poda informacija glede izdelave prioritete investicij.
Zadolžil je razpisno komisijo, da do naslednje seje pripravi predlog za imenovanje pomočnika direktorja DO.
V drugi točki dnevnega reda se je delavski svet seznanil z rezultati 9-mesečnega poslovanja ‘in rezultati1 meseca oktobra ter se soočil z rezultati dela v primerjavi z ostalima slovenskima železarnama.
Po razpravi je sprejel predlog, da se apelira na TOZD, da pod-vzamejo vse napore za dosego čimbolj šega rezultata do konca leta.: Pri tem je potrebno posvetiti posebno pozornost povečanju količinske proizvodnje, zniževanju-zalog, angažiranju investicij in investicijskemu vzdrževanju ter dati vso prioriteto livarni II pri dobavi ulitkov tovarni traktorjev.
Posebno angažiranost ■ zahteva delavski svet od strokovnih služb pri realizaciji TOZD.
Po predhodni pismeni informaciji in dodatnem pojasnilu direk- t torja tovariša Burnika, dipl- ing.i o možnosti priključitve tovarne poljedelskega orodja Batuje k Železarni štore je delavski s.vet sprejel sklep; da se načelno strinja s priključitvijo tovarne poljedelskega orodja Batuje, vendar je potrebno, da se izdela glede pa ekonomske pogoje in skupne interese poseben elaborat o ekonomski upravičenosti takega združevanja, da se imenuje komisija v sestavi: Suhar Anton, Plevnik Slavko dipl, ing. in Krajnc EmiL ki bo vpdila razgovore s. predstavniki iz Batuj in urejevala vse tozadevne naloge, ps priporoča, da nei samoupravne organe DO in TOZD komisija tekoče obvešča o svojem delu.
Seznanjen je bil s potekom priprav za izdelavo gospodarskega načrta za leto 1978 in zadolžil ekonomsko-organizaeijski sektor, da naj pripravi predlog do 20. decembra, da bi ga lahko po razpravah v TOZD verificiral delavski svet DO na zasedanju konec decembra.
Ob ugotovitvi; da bo elektro-plavž v prihodnjem letu kot samostojna TOZD težko posloval s pozitivnim rezultatom, je potrebno izdelati način — rešitev za solidarnostno pokrivanje izgube. DS je v-zvezi S tem zadolžil EOS, finančni sektor in Vodstvo delovne organizacije, da izdelajo predlog načina solidarnostnega pokrivanja izgub, ki bi služil kot akt tudi v prihodnje za druge primere v DO.
Zaradi nesklepčnosti delegacij TOZD livarn in DPG ni bila možna verifikacija samoupravnih aktov in sporazumov, ki so jih delavski sveti in, samoupravne delovne skupine v TOZD, DS obravnavale in sprejele.
Na predlog * sveta konference sindikata Železarne Štore je bil imenovan uredniški odbor Štor-skega Železarja v sestavi: KAVKA Franc, URŠIČ Rudi, GRADIŠNIK Frido, KNEZ Peter, dipl. ing., RENČELJ Vlado, GABER-
ŠČEK Jože, ing. in ŽMAHAR Ivan:- r
DELAVSKI SVET TOZD LIVARN se je sestal na 13. seji, dne
25.	11. 1077. Na tem zasedanju je verificiral samoupravne akte in sporazume, ki so bili v razpravi v TOZD’ in v DO.
Sprejel je operativni plan za december 1977.
Pregledal je sklepe 12, seje in ugotovil, da sklepi ostanejo še nadalje. V’veljavi: Nadalje je imenoval- tovariša^ GRAČNER1 Ivana za predsednika- strokovne komisije za, ocenitev-analitične oeene delovnega- ' .mesta Bule Vinka ter vseh tistih delavcev, ki so prejeli odločbe Za v. d. za dobo 6 mesecev. - <-
Sprejetij s' Pravilnik! -o sskupin-skem nagrajevanju delavcev priprave peska za dobo 3 mesecev — kot poskusno dobo.
DELAVSKI SVET TOZD mehanske - obdelave' «.je na 14. seji sprejel Pravilnik o stimulativnem nagrajevanju režijskih- delavcev, ki pa velja samo začasno, dokler ne bo uveljavljen enotni sistem ocenjevanja delovnih rezultatov v delovni organizaciji.-
Seznanil se je s poslovnimi rezultati devetih mesecev za TOZD in DO ter rezultati v oktobru. Potrdil je Pravilnik o uporabi osebnih avtomobilov v službene na- j mene in Pravilnik o knjigovodstvu., s pripombami. Verificiral je samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in delitvi Skupnega - prihodka med SOZD Slovenske železarne in »Čelikom« Beograd.
Zaradi obdelovalnih napak je priznal reklamacije in odobril odpis razlik po izvoznih zaključkih »Avtomontaži« Ljubljana.
Potrdil jg namestitev tovariša Ramšak Antona na delovno mesto »tehnolog III«.
Sklenil je, da se samoupravnim delovnim . skupinam posreduje predlog, da se v novembru in decembru dela tudi na proste sobote.
Ugotovil je, da so samoupravne delovne skupine obravnavale samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Slovenske železarne.
Sprejel je »Postojni red industrij skegatir a ; Železarne Štore« in verificiral razpravo delovnih skupin na osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD in osnutka Statuta TOZD, ...
DELAVSKI SVET SKUPNIH SLUŽB je na 9. redni-seji 17. IT. 1977 med! drugim razpravljal o devetmesečnem poslovanju in sei seznanil s stališči - do realizacije gospodarskega načrta do konca leta. Razpravljal je o samoupravnih aktih in sporazumih, ki so bili V tem času v razpravi na - delovnih skupinah, jih potrdil in predlagal v verifikacijo delavskemu svetu DO. Pri tem je sklenil, da želi biti informiran o sklepanju samoupravnih sporazumov, ki jih sprejemajo TOZD,
Obravnaval je predlog organizacije spremembe v nabavnem oddelku. Predloga ni potrdil in je zahteval, da se mora predlog dopolniti — zadolžen kadrovski sektor.
SVET TOVARNE TRAKTORJEV se je sestal 21. 11. 1977 in najprej predlagal realizacijo skle-
kov 10. seje in ugotovil, da še niso bili vsi realizirani.
Posebno: pozornost na seji so posvetili programu ukrepov za zagotovitev proizvodnje 7000 traktorjev v letu 1978. Sprejeta je bila dinamika dnevne proizvodnje za zagotovitev navedene proizvodnje;
Svet-je ugotovil, da sa samoupravne delovne skupine obravnavale samoupravne akte katere je svet sprejel.
Ponovno so obravnavali zahtevo obrata montaže' o dodelitvi mleka za delavce v lakirnici in pri preizkusu traktorjev. Služba varstva pri delu Železarne Štore naj da odgovor na zahtevek obrata oziroma sveta.
Določeno je bilo, da se v dneh pred prazniki izvede inventura. Imenovali so inventurno komisijo.
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE je zasedal
18.	11. 1977.
Pregledal je realizacijo sklepov 3. seje in ugotovil, da so vse službe za 4. sejo odbora pripravile gradivo in odgovore. Člani odbora so poročila sprejeli vendar so bili mnenja, da je potrebno v-prihodnje sklicevati seje bolj pogosto in tekoče obravnavati posredovano problematiko.
Člani odbora samoupravne delavske kontrole DO so kritično ocenili delo. pri izdelavi investicijskih projektov, oceno projektov in zamujanja rokov pri investicijah, ker prihaja zaradi tega do kasnjtve pri gradnji oziroma do naknadnih dograditev in pravil, kar ima za posledico povečanje stroškov.' (Primer ogrevanja hale MO).
Člani niso.bili zadovoljni z odgo-vorom.pravne službe v zvezi z objavo spornega članka v »Delu« in s tem v zvezi sklepa sodišča .združenega, dela in nastale situacije o sklepu Ustavnega sodišča SRS o Pravilniku o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev v Železarni Štore.
Ker se delavec pravne službe ni udeležil seje, kjer bi podal dodatna pojasnila je odbor smatral to dejanje kot neodgovorno.
Člani odbora zahtevajo, da njihovim sejam obvezno prisostvuje delavec iz pravne službe.
Obravnaval je pritožbo Jager Ivice o ocenitvi njenega delovnega mesta in sklenil, da naj posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov kadrovskega sektorja in TOZD ViT, prouči upravičenost prerangiranja oziroma možnost nastavitve še enega delavca.
Seznanjen je bil o postopku pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja zoper sklep o sofinanciranju — doplačilu razlike med 3 in. 3-sobnim stanovanjem dr. Hrušovarja, ki ga je sprejel odbor za kadre in splošne zadeve. Z ozirom na potrebe zdravstvenega osebja v Štorah je odbor soglašal z doplačilom (realizacija šele v ..letu 1978), vendar je potrebno skleniti pogodbo o sofinanciranju.
Obravnaval je obvestilo predsedstva okrožnega sodišča v Celju o zapaženih pomanjkljivostih na prehodu industrijskega tira pri »Godecu« ter ugotovil, da so v tem času opravljene določene naloge in ukrepi za odpravo teh pomanjkljivosti.
Odboru SDK DO je Republiški sekretariat za delo. posredoval zapisnik o ugotovljenih pomanjkljivostih iz varstva pri delu. Odbor je sprejel sklep, da mora- služba Varstva pri delu odbora poročati, kako poteka realizacija zahtev republiškega inšpektorata.
Člana SDK TO Toma Majerja je pooblastil, da pregleda službena potovanja! v tujino od 1, 7. 1977: in poroča o teh potovanjih naslednji seji.
Odbor je bil seznanjen; - da je skupina delavcev iz jeklarne II — konti naprava, vložila pritožbo na Republiško komisijo za pritožbe o nizkih OD in neenaki delitvi OD v Železarni Štore. Sprejet je bil sklep, da naj se družbenopolitične organizacije TOZD 114. panoge s prizadetimi pogovorijo in ugotovijo vzroke te pritožbe.
KOMISIJA ZA RACIONALIZACIJE je na 13. seji, dne 17. 11. 1977 obravnavala 16 novih predlogov, eno pritožbo ter prispele prijave na razpis »brusilni stroji«.
Tokrat so se posebno izkazali delavci iz TOZD mehanska obdelava, saj je komisija obravnavala kar 13 njihovih predlogov. Izredno prizadevna je skupina »priprava orodja«, ki jo vodi ing. Mila-novič Slobodan, skupina Mackov-šek Marjana in Planinšek Ivana.
Naj 'omenimo le dva izmed njih: Mackovšek' Marjan s skupino je predlagal zamenjavo »lotanih nožev z mehansko vpetimi« in s tem prihranek 971.702 din. Milanovič Slobodan s skupino je izdelal »Pinolo z vrtljivo konico« in s tem prihranil 384.378 din.-Komisij a se je odločila, da' skupinama podeli posebno moralno priznanje.
Komisija je obravnavala pritožbo tovariša Durkoviča, ki se je pritožil na nepravilno določen faktor Ustvaritvene sposobnosti za »dopolnitev Zyklus mešalca«. Komisija je njegovi pritožbi ugodila..
Na razpis .¿Konstruiranje brusilnega stroja tipa rafama za brušenje ulitkov iz programa za traktorje« je komisija prejela 4 predloge: Komisija je podelila predlagateljema Koštomaj Petru in Mravljak Martinu 1. oziroma 2: nagrado v višini 1.500 in 1.000 din.
ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE IN INFORMACIJE je na 9. seji, dne 24. 11. 1977 obravnaval realizacijo sklepov 8. seje in na podlagi poj asnil spre j el nasledrij e sklepe:
j— Potrebno je sprožiti postopek izterjave sofinanciranja- stanovanja za tov. Preskar Rika od Zdravstvenega doma Colj e.
—	Vrečku Stanku je bil odobren kredit v višini 32.000 din, ni pä še podpisal pogodbe jn se tako ni vezal na izpraznitev, stanovanja. Odbor vztraja na izpraznitvi stanovanja.
—	Finančni sektor naj obvesti odbor o dnevu vrnitve posojila Ivačič Zdravka.
—	Potrebno je rešiti najemnino za garaže na Lipi — uredi pravna služba in vodstvo GKSG.
—	Odobril je sofinanciranje o-nakupu stanovanj za Grkinič Mi-; lana in Štraus Milana.
—	Odbor je odložil dodelitev posojil prosilcem za individualno-gradnjo.
(Nadaljevanje na: 15. strani) .
iz krajevne skupnosti ŠT O R E
T ? XII. seja Sveta krajevne skupnosti
Dne 22. novembra 1977 je bila seja Sveta .krajevne skupnosti Štore, na kateri: so. prisotni obravnavali, razen, programa ;dela za prihodnje leto, še kadrovske spremembe v- Odboru ,?a.splošni ljudski odpor in -družbeno samozaščito, naloge Komisije za gospodarstvo in preskrbo pri tem odboru in informacijo o obnovljeni knjižnici v domu upokojencev. Po razpravi so bili sprejeti naslednji zaključki:
—	Potrjen je bil program dela in. okvirni plan sredstev ter virov sredstev za njegovo izvedbo;
■ — Izvršena so bila imenovanja elanov v odbore Občinske komunalne skupnosti;
—	Potrjen je bil predlog nujnih kadrovskih dopolnitev in sprememb v odboru za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, v Štabu teritorialne obrambe in v Odboru narodne zaščite v krajevni skupnosti;
- ■ — Knjižnica v domu upokojencev bo javna. Knjige je brezplačno prispevala Osrednja knjižnica v Celju, ki bo dala na voljo novi knjižnici v Štorah tudi knjižničarja za delo dvakrat na teden. O času, ko bo knjižnica odprta, bodo krajani naknadno obveščeni.
Pohod mladincev ob dnevu republike
V okviru prireditev ob praznovanju dneva republike so mladinci organizirali pohod dveh skupin. Prva je prehodila del poti XIV. divizije, druga pa del poti Prve Celjske čete. Obe skupini, ki sta odšli na pot 26. 11. ob 8. uri izpred železniške postaje Štore, sta imeli postanke pri spominskih obeležjih NOB in priložnostno Obujanje spominov članov Zveze borcev NOV.
Pohoda sta bila zaključena pri Vrunčevem domu na Svetini in predstavljata med drugim zanimivo obliko proslavljanja, ki bi lahko najbrž pritegnila tudi druge krajane.
. (Nadaljevanje s 15. strani)
—	Odbor zahteva pojasnilo o poteku gradnje in izpraznitve družbenega stanovanja od Plahu-tsL Mihaela, Lončarič Fanike, Fen-dre Emila in Jovanovski Lazarja.
—	Odklonil je sofinanciranje telefonskih priključkov delavcem, ki so vložili prošnjo za povrnitev nastalih stroškov.
—	Šuster ■ Vinku, našemu upokojencu, odbor ni ugodil prošnji o prepustitvi njegovega 'stanovanja organizaciji zveze borcev Celje; enako stališče je zavzel tudi v primeru tovariša Praznika.
Odbor je bil seznanjen tudi o poteku priprav za gradnjo stolpnice na Lipi ter o tem, da se nekateri delavci vseljujejo v garaže in neprimerne prostore nato pa izsiljujejo stanovanja.
Predlagana reorganizacija krajevne skupnosti
V sredo, dne 7. decembra 1977 je bila seja zbora delegatov krajevne konference SZDL in krajevne skupnosti Štore, namenjena razpravi o spremembi organiziranosti- večjih krajevnih skupnosti, med katere sodi tudi naša v občini Celje.
Večina prisotnih še ni bila obveščena o akciji, v kateri naj bi se
preučila primernost organiziranosti večjih krajevnih skupnosti in dosegle Spremembe, ki bi omogočile neposredno sodelovanje vseh* krajanov v krajevni samoupravi. V uvodu je bilo razloženo, da je ta pogoj mogoče doseči le v primerno velikih krajevnih Skupnostih, v katerih so prebivalci povezani s skupnimi interesi in imajo možnost za neposredno sodelovanje v vseh oblikah krajevnega samoupravlj anj a.
V naši krajevni skupnosti živi več kot’ 5.500 ljudi v 11 po velikosti različnih vaseh in naseljih. Na seji' je bilo soglasno ugotov-
ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OD je na 20. seji dne 1, 12. 1977 pregledal sklepe 19. seje in se seznanil z njihovo realizacijo.
Odbor je potrdil obračun stimulativnih dodatkov za oktober S tem, da se za TOZD livarn izplača akontacija v višini 17 %. za tovarno traktorjev pa v višini 7 %. Vračilo akontacije se začne v prvem trimesečju prihodnjega leta.
Z upoštevanjem obračuna predlaganih akontacij je določil višino stimulativnih dodatkov za ostale TOZD in sektorje.
Odbor se je seznanil z izplačilom osebnih dohodkov za oktober 1977.
ljeno, da je sedanja krajevna skupnost prevelika z Ozirom na Velikost področja, ki ga pokriva, število prebivalcev, medsebojno oddaljenost naselij, specifičnost problematike in interesov ipd. Zato je bil oblikovan predlog, da se krajevna Skupnost razdeli v tri bodoče! krajevne skupnosti: Štore, Teharje 4« Koihpole. ;0 predlogu in možnih drugih rešitvah bodo razpravljali' in odločali krajani na občnih zborih po ■ stalnih območjih. Dokončno pa se bodo' o tem izrekali tisti,, ki živijo na območju’ predlaganih krajevnih skupnosti ob referendumskem glasovanju. Če se na zborih občanov odločimo Za reorganizirani e krajevnih skupnosti) potem je to treba rešiti pred pomladanskimi volitvami,« ker morajo imeti bodoče krajevne skupnosti v« celot} enako
samoupravno in delegatsko zgradbo, kot jo ima današnja krajevna skupnost. To pa obenem pomeni, da moramo evidentirati več kandidatov za bodoče volitve, kot smo prvotno predvidevali.
Na seji so delegati živahno razpravljali o predlagani bodoči organiziranosti. Enotno so potrdili nujnost sprememb) hkrati pa so postavili Vrsto tehtnih vprašanj. Predvsem jih je zanimalo, ali bo organizacija eventualnih novih krajevnih skuphosti enaka organizaciji sedanje. Kako bo s tajništvi krajevnih skupnosti?!i Ali smo kadrovsko dovolj močni, da izpeljemo Zahtevano organizacijo? Kako je s financiranjem?
Večina odprtih dilem je bila v diskusiji' Zaključena z oblikovanjem Zadovoljive alternativne rešitve, kar kaže, da imamo možnosti za izvedbo obravnavane spremembe sedanje organiziranosti. Tako lahko probleme v zvezi s prostori za tajništva rešujemo z razpoložljivimi na Teharju in začasno združitvijo tajniških opravil za krajevno skupnost Štore in Kompole.
Finančni in drugi problemi, ki zadevajo širše območje, recimo območje sedanje krajevne Skupnosti, bo reševano v okviru enotnega in usklajenega nrogramira-nja in finančnega dela krajevnih skupnosti, ki se po potrebi in odločitvi krajanov v ta namen povečajo v skupnost določenega števila krajevnih skupnosti.
Nova organiziranost, o kateri bomo govorili in odločali na zborih občanov in referendumih, pri-
Belo samoupravnih organov


jgjj
I
Pogled na del soseske individualnih graditeljev železarne Štore
naša v začetni fazi dodatne obveznosti in skrbi, ki bodo legle na ramena naših aktivistov in širšega kroga sodelujočih krajanov. Ker pa so prednosti manjših, na-vžnotraj problemsko in interesno zaokroženih krajevnih skupnosti tolikšne, da so spričo njih obveznosti in začetni problemi skoraj zanemarljivi, bomo na našem področju prav gotovo kos tudi tej nalogi do prihodnjih volitev.
Nova zdravstvena postaja
■V navado nam je prišlo, da oblikujemo redne informacije o napredovanju pripravljalnih del za gradnjo zdravstvene postaje Štore. To pa je skoraj nujno in že zaradi tega, da se prepreči širjenje napačnih obvestil, ki se tako rada oblikujejo V neformalnih »debatnih krožkih«.
’ Kako je z našo bodočo zdravstveno postajo? Tako kot z vsako novogradnjo v začetni fazi. V izdelavi je glavni projekt, naročena so potrebna soglasja, v postopku je odkup zemljišča, zagotov-1 jena so sredstva za pokritje stroškov glavnega projekta in načrta zunanje ureditve.
Doslej smo zakasnili z izposlovan jem mikrolokacij Skega geološkega poročila, ki ga potrebujejo statiki projektantske organizacije; resneje pa se je zataknilo tudi pri dovoljenju za nadomestno lokacijo garaž, ki jih moramo premestiti Z bodočega prostora zdravstvene postaje. Po zagotovilu pristojnih organov je trajanje teh postopkov normalno in zaenkrat ne ogroža planiranega začetka gradnje zdravstvene postaje -*»
1.	marec 1978.
J. G.
Borci KOV so polagali obračun dela
(Nadaljevanje s 13. strani)
Čeprav je odbor v iztekajoči mandatni dobi namenil tem problemom -vso pozornost in skrb, nismo rešili dokončno vseh problemov.
Izpeljan je postopek za dokazovanje udeležbe NOV, ki bo oziroma omogoča uveljavitev dvojne dobe tistim borcem in aktivistom OF, ki tega še nišo storili; Pri tem gre resnično samo za tiste borce, ki bodo uveljavljali posebno dobo prvič. Od takega stališča ne smemo odstopati; saj bi lahko sicer razvrednotili smisel socialno-zdravstvenega varstva borcev NOV. Do danes so vložili zahtevek po uveljavljanju dvojne dobe le trije posamezniki.
Od 187«članov ZZB NOV našega krajevnega združenja jih preko tretjina še vedno aktivno deluje v posameznih družbenopolitičnih organizacijah na terenu ali v železarni, v strukturah SLO in DS (družbeni samozaščiti).
Bogati in dokaj živahni razpravi, kot je vedno navada V Štorah, so Sledile volitve novega predsedstva, nadzornega odbora, poverjenikov in delegatov v družbenopolitična telesa.
Bodoče delo in naloge organizacije ZZB NOV so bile jasno začrtane v referatu in dopolnjene v razpravi.
SM
Šestintrideset let naše armade
Letošnji praznik naše Armade, 36. po vrsti slavimo v znamenju jubilejev vrhovnega komandanta naše Ljudske Armade, v znamenju 40. obletnice Titovega revolucionarnega delovanja in 85-letnice njegovega izredno dinamičnega in plodnega življenja. Več kot šest desetletij svojega življenja je tov. Tito posvetil borbi naših narodov in narodnosti za zgodovinske pravice delavskega razreda. Toda letošnji praznik naše Armade slavimo tudi v znamenju 36-letnice, odkar tov. Tito poveljuje v svojstvu vrhovnega komandanta enotam NOV in POJ, Jugoslovanski ljudski armadi in oboroženim silam SFRJ. To obletnico slavimo' v znamenju novih dosežkov v razvoju socialističnega samoupravljanja, v krepitvi splošnega ljudskega odpora in uveljavljanja politike neuvrščenosti.
v prvih vojnih letih edinstven, osamljen primer organizirane, množične oborožene vstaje, odločnega odpora proti fašističnim agresorjem v zasužnjeni Evropi. Narodnoosvobodilna vojna in revolucija v Jugoslaviji sta imeli že od samega začetka avtentičen značaj zakaj naše vodilno načelo , je bilo, naslanjati se predvsem na svoje sile. Vse do konca leta 1943 ni naše narodnoosvobodilno gibanje od nikoghr dobilo nobene pomoči, temveč je z lastno močjo premagalo pet ' velikih sovražnikovih ofenziv. V takih pogojih je bilo treba ustvariti novo revolucionarno osvobodilno vojaško organizacijo ter ustrezno strategijo in taktiko, a vse to na podlagi socialistične družbene ekonomske in politične perspektive.
Tovariš Tito, ki so ga vodila univerzalna načela marksistične teo-
Pozornost strokovnjakov je potrebna tudi med postavljanjem rakete
na lanser
Komunistična partija Jugoslavije in tov. Tito so na podlagi marksistične analize mednarodnih odnosov in nasprotij, ki so se pojavljala, pravočasno spoznali agresivni značaj fašizma, hkrati pa nevarnosti, ki iz tega izhajajo za naš delavski razred in vse narode, obenem pa globino notranjih nasprotij v kapitalistični Jugoslaviji, saj so jo ta nasprotja onesposabljala za obrambo pred' fašistično agresijo. Opirajoč se na svobodoljubno revolucionarno .razpoloženje' množic, je KP Jugoslavije zavzela odločno stališče in smer za priprave na oboroženo vstajo in pre--vzela politične in organizacijske ukrepe. Tako je bila naša država
rije o vseljudski vojni, je videl v konkretnih okoliščinah vojno organizacijo o kombinaciji operativne armade ter oboroženega in političnega boja, kot tudi vse druge oblike boja in odpora. V taki usmeritvi je prišla vidno do izraza organizacijska in mobilizacijska, usmerjevalna in vodilnavvloga Komunistične partije ter neizčrpna pobuda, ustvarjalnost in borbena energij a delavskega, razreda, kmetov : in napredne inteligence, torej najširših množic naših narodov in narodnosti.
Na podlagi izkušenj iz oboroženega boja v letu 1941 je tovariš Tito pravočasno odredil formiranje proletarskih narodnoosvobodil-
nih udarnih brigad, iz katerih so se hitro razvile divizije in korpusi. Tako je bilo 22. decembra- 1941 formirana v vzhodnobosanskem mestecu Rudo v dolini Lima Prva proletarska brigada NOV. To je rojstni datum naše ljudske armade. Prav tako so bila že leta 1941 osnovana jedra bodočih rodov oboroženih sil, vojnega letalstva in vojne mornarice. Tudi brez odredov ni šlo na začetku vstaje pa tudi pozneje. Politični pomen in značaj NOV in. POJ je izhajal iz ciljev narodnoosvobodilnega boja, bil je prisoten v vseh vrstah borcev in v vodilni strukturi, v notranjih odnosih, ki so se odražali tudi v odnosu do narodov in do svoje narodnoosvobodilne vojske, V tem boju so vsi narodi in narodnosti Jugoslavije utrdili svoje zaupanje v delavski razred in njegovo avantgardo, komunistično partijo kot edino brezkompromisno moč v boju proti fašističnemu zavojevalcu. NOV in POJ so bili kovačnica bratstva in enotnosti tako v svojih vrstah, kot med vsemi narodi in narodnostmi. To je bilo izredno važno v zoperstavljanju fašističnim metodam razpihovanja bratomorne vojne, kar so podpirali, žal, tudi domači izdajalci.
Po vseh objektivnih vojaških merilih, ki so veljala v drugi svetovni vojni in ki niso odvisna od poznejših zgodovinskih dogodkov, je naš prispevek k zmagi nad fašizmom še toliko važnejši. Naši ljudje so v globoki zavesti za napredno stvar, storili za zlom fašizma vse, kar je bilo v njihovi moči. Tudi časovno razdoblje oboroženega boja na naših tleh, na naših bojiščih in zadrževanje sovražnih sil, pa .izgube človeških življenj, materiala in po lastnih žrtvah zavzema posebno mesto v antihitlerjevski koaliciji. To potrjujejo naslednja dejstva:
a) oborožen boj smo bojevali brez presledka in s porastom moči vse do 15. maja 1945, ali 1507 dni;
Naši delavci
(Nadaljevanje s 7. strani)
Taki so garači, tako delajo, in ker so sposobni jim zaupamo in jim še damo odgovorne naloge, kot da jih že ne bi imeli dovolj.
»V letošnjem letu smo v naši delovni organizaciji sicer precej naredili, vendar, če kritično ocenimo, ne smemo in ne moremo biti zadovoljni.. Sem mnenja, da se celotni kolektiv kot tudi posamezniki, premalo vključujejo v reševanje perečih problemov, ki jih v naši delovni organizaciji imamo. Povečati moramo resnost pri delu, paziti • na material, zmanjšati izmečke, na splošno, odgovornost kot beseda ne sme ostati napisana na papirju, temveč jo moramo prenesti kot resnično odgovornost na vse, na vsakega posameznega člana našega kolektiva, Imam občutek, da smo preveč lahkomiselni, premalo javno kritiziramo storjene napake, na katerih smo se že dovolj učili in jih tudi ne smemo več ponavljati.«
b)	s svoj-im narodnoosvobodilnim bojem smo na naš zemljepisni in strateški prostor trajno vezali 30 do 35 nemških, italijanskih, bolgarskih in madžarskih fašističnih divizij', ali 400.000 do' 800.000 sovražnikovih vojakov. Samo v zaključnih operacijah jugoslovanske vojske v bližini avstrijsko-ju-goslovanske meje je bilo ubitih ali ujetih 300.000 sovražnikovih vojakov'; ujeta je bila nemška jugovzhodna komanda, na čelu z generalom Lohrom in.štabi 21., 91. in 97. nemškega korpusa. Sicer je bilo med NO borbo ubitih 450.000 pripadnikov sovražnih oboroženih šil in onesposobljenih 1,000.000 vojakov;
c)	v NOB je padlo 305.000, ranjenih pa je bilo 425.000 borcev, komandirjev, komandantov in političnih komisarjev;
d)	v . II. svetovni vojni je izgubilo življenje 1,706.000 Jugoslovanov..
Že med samo drugo svetovno vojno so bila izražena visoka priznanja o našem prispevku vojaškega značaja, priznanja — pogojena v organiziranem vojaškem odporu, nesebičnem žrtvovanju in množičnem heroizmU naših narodov in narodnoosvobodilne vojske, od julija 1941 do zmage, 15. maja 1945. V najtežjih letih druge svetovne vojne je naša narodnoosvobodilna vojska služila kot primer herojskega odpora za vse zasužnjene narode.
V povojnih letih je naša moderno oborožena ljudska armada kovačnica hrabrih branilcev pridobitev naše socialistične revolucije, .šola najboljših kadrov za posebne naloge v civilni zaščiti in splošnem ljudskem odporu. Povezava med pripadniki ljudske armade in civilnim prebivalstvom je trajna in prisrčna in je porok za močno obrambo pred sovražniki" vseh vrst, če bo treba zopet braniti našo svobodo.
so povedali
Kar pove, pove premišljeno kot pravi pregovor: »Dvakrat premisli, enkrat reci!« Pustim da razmišlja, da govori z rokami, hoče podkrepiti svoje besede, hoče pd-trditi, da ‘ima prav.
In še kako prav ima! Res dobimo vrsto informacij, goro papirja, prečitamo pa le tisto, kar nas zanima, kar je za nas važno. Vendar je veliko takih poročil, informacij, ki obleže v predalih tistih, ki bi jih morali pravočasno in v razumljivem delavčevem jeziku tolmačiti.
»Moje želje v novem letu naj bi bile realne, take, ki bi nam prinesle pozitivno, uspešno poslovanje. Živim v prepričanju, da bo samoupravni sporazum, ki je trdno zapisan v Zakonu o združenem delu, pravično rešil vrsto problemov. Seveda želim, da ne bi prihajalo do nesporazufnov, nepravilnosti in nesoglasij.
Želim vsem članom naše delovne organizacije, predvsem zdravja, čim manj bolezenskih izostankov in uspešno novo leto!«
24. oktober - dan združenih narodov
Tako kot smo se navadili, da živimo v današnjem svetu urejenem z novimi ih starimi mejami, s političnim sistemom, I življenjskim standardom in še z mnogočem, pomembnim za današnjo generacijo, in za prihodnje, se malokdaj vprašamo;;: kako je bilo včeraj,';v drugačnem svetovnem in notranjem merilu — tako jemljemo/mnoge mednarodne institucije kot nekaj, podarjenega, podedovanega, vgrajenega mogoče zaivedno v univerzalni sistem.
Veseli
Društvo invalidov' — aktiv Štore je potreboval sredstva za novoletno obdaritev najtežjih, ne-pokretnih invalidov. Kako do denar j a? Posvetovala sem se. s tovarišem Meze Andrejem, »Celjskim' Poldekom« in po njegovem napotilu sem se obrnila na nekaj zabavnoglasbenih ansamblov za nastop v Štorah. Kmalu so pričele
Gradimo, nove društvenoekonom-ske odnose, za kar pa nam je potrebna višja zavest in kulturna stopnja.
/ Starost našega delovnega človeka nam pove, da smo uprgvljalci nove šole, To se pravi: mi vsi zaposleni:, smo morali skozi šolo socialističnih' odnosov, ki smo jih 30 let naše;, usmerjene socialistične ureditve nekje morali priznati naj bi le nas naučili čuvati svoj dinar in ponos Jn rte nazadnje — priznavati;.tovarištvo.
Žal pa temu ni tako. Da smo odkriti': brez izjeme v vseh obratih so ljudje, ki kažejo s svojim početjem zelo nizko: kulturno stopnjo in zaostalost. Delovno mesto j e ; bilo treba enkrat kupit|f— plačati investirati in to je bil naš dinar,'potein pa se tega nekateri prav rtič ne zavedajo in ga uničujejo z nekakšnim revoltom »saj ni moje«, čigavo pa?, tudi tega se ne zavedajo, da se kar sami v njih nahajajo, da si na njih služijo svoj kruh in zopet nihče »tretji«. Koliko bo uničeno, bo nam uničeno. To se najbolj odraža v uničevanju podov, stranišč, kljuk, kopalnic, nadalje: kraja pip, stikal, ključavnic je skoraj vsakodnevni pojav in da vse to opazi in vidi delavka, ki je najnižje plačana za svoje delo.
Odnos do sodelavca je še bolj nerazumljiv. N. pr. poglejmo enkrat položaj čistilke v naši delovni organizaciji. To so sodelavke, ki si na nezavidljiv način služijo svoj kos kruha. Trdimo lahko, da je njih delo v naši DO veliko težje kot kje na zavodih, v .trgovinah, v zdravstvu in podobnih mestih, da je njihov OD tako nizek, da ga celo z zakonom zagotavljamo in tako dosegajo skupaj z. dodatkom republiški minimum, kar je, zelo krivično v odnosu do
Ena od teh najvažnejših, univerzalnih institucij, mogoče tudi najpomembnejša, , je Organizacija združenih narodov (OZN). Beseda je o njenem rojstvu-pred dvaintridesetimi leti si-ha dan 24. oktobra. 1945. Za razliko od vseh ostalih mednarodnih organizacij, ki' se množijo, medtem • ko je življenje držav in narodov Vedno bolj odvisno med seboj, je Organizacija združenih narodov edina med tovrstnimi institucijami, ki s pravico nosijo ime »SVETOVNA ORGANIZACIJA«,
prihajati ponudbe, čeprav jim nismo mogli nuditi drugega, kot povrnitev potnih' stroškov in skromno zakusko. Imeli smo malo upanja, toda na naše veselo presenečenje so kmalu pričela prihajati pisma od povabljenih ansamblov. Tovariš Jože Knez se, je oglasil osebno in ponudil sodelovanje zabavnoglasbene skupine iz Zagra-
drugih. Drugje imajo za .taka delovna mesta neprimerno višji OD.
Po/drugi strani pa imajo sodelavci, še. predvsem v . livarni II, skrajno netovariški odnos do teh sodelavk. Razni opomini, prošnje in prepričevanja' jim rte' zaležejo. Javno in odkrito bomo zapisali v »Želozarja«, katerega upamo, da vsak prečita. Nekateri pa bi se naj zavzeli,' da takih nespodobnih stvari he bodo več počenjali, ker niso niti tovariške, niti /človeške. Namreč vedno in povsod po našem področju dela se dogajajo stvari kot npr. stranišča se zamašijo z razbito steklenico in čistilno volno in drugim odpadnim ! materialom, rta kar nekateri opravijo še veliko potrebo. Opleskane stene namažejo, vrata brcajo s čevlji, skoraj nikoli ne odpirajo z rokami, verjetno tega ne počnejo doma; primer: v.jedilnici, pred čistilko obrne posodo in namaže po miži, ’ rekoč: /»tako, zdaj' pa počisti, saj ; si zato plačana«; menimo, da je to divjaško, nekulturno, netovariško in smo prepričani, da tega žal taki ljudje ne bodo prebrali. Zato prosimo vodje, delovodje in druge zavedne in poštene sodelavce, da poučijo svoje sodelavce, ali. jim kako drugače preprečijo tako početje, da nam ostalim ne bo v sramoto. Sodelavke pa bi imele tudi več volje in veselja opravljati svoje delo kot je potrebno. In sicer v interesu, da čuvamo tisto, kar smo si sami kupili, da živimo v lepšem in zdravem okolju, da gojimo tovariške odnose in priznavamo delo drugih in s tem tudi svoje. Ko bomo spoznali te odnose, bomo lepše in ceneje živeli.
V imenu sindikalnega odbora in sotovarišev
Ludvig Zvonka TOZD GKSG
Drugačna je. od vseh ostalih, tudi po tem, ko se s svojo dimenzijo in pomembnostjo poslov pojavlja v človekovem vsakdanjiku, še. zlasti v tem obdobju, ko je zasedala in sestankovala Generalna skupščina 9 sam njen vrh.
Dan združenih narodov je ponavadi priložnost, da se v svetu sliši,; kako in zakaj je ustanovljena ta organizacija, ali je nezamenljiv element: Svetovnega porekla, kot ga imamo danes, za kaj in čemu služi, ali je stalna ali se menja.in v kateri smeri?
da. Telefonično so se ponudili »Veseli pivovarji«. Zelo ganljivo pismo sta mi pisali sestri Cita in Erika iž trboveljskega ansambla.
Samo v dveh primerih so Se opravičili člani skupin, ki sta bili zadržani. Vstopnice so šle v prodajo, da je bilo veselje, dokaz, da si ljudje želijo žabavno-glasbenih nastopov.
Ko je po dvorani zadonela lepa pesem, ko sta Zapeli sestri Cilka in Erika, je bilo navdušenje na vrhuncu. ’ Burni aplavzi so potrdili, kako zelo so bili poslušalci navdušeni nad izvajanji veselih melodij, ki so jih odtrgale za par uric od vsakodnevnih skrbi. Tudi izvajalci so bili navdušeni nad tako hvaležnirh; občinstvom, ki jih je nagradilo z res Zanosnim ploskanjem, Odklonili so celo povrnitev potnih stroškov in tako z lepo gesto pripomogli k boljšemu finančnemu uspehu prireditve, kar je z njihove strani lep prispevek k našim naporom za čim učinkovitejšo obdaritev invalidov ob novem letu. Tudi tu je spregovorila humanost.
Aktiv invalidov v Štorah se prisrčno zahvaljuje nastopajočim na tem zabavnem večeru in obiskovalcem, ki so vsak po svoje prispevali k novoletnemu presenečenju našim invalidom.
Pa še kdaj ha svidenje!
Brečko-Čuješ Frida
Osnovna je z vsem razumom ocena vloge te organizacije, z redkimi izjemami v svetu to, da je odigrala ogromno vlogo pri obravnavanju in razvijanju mednarodnega sodelovanja in je v tej vlogi še danes nenadomestljiva.
Iniciatorji njenega ustvarjanja šo velike sile. Medtem ogromna večina malih -in srednjih držav v svetu danes misli, da bi bilo treba Organizacijo Združenih narodov osnovati, če je še ne bi bilo, V tem razponu se giblje tako ocenjevanje značaja, kot vse, kar je napravila in kar ustvarja danes omenjena organizacija.
Na sestanku petdesetih držav — med njimi tudi Jugoslavija — je bila po 'drugi svetovni vojni 1. 1945 ustanovljena OZN in že takrat je bilo utemeljeno njeno poslanstvo.
Vstopila je v mednarodno areno z vso močjo 24. TO. 1945, to je -tistega dne, ko danes proslavljamo kot DAN ZDRUŽENIH NARODOV.
Ce pogledamo sliko in cilje te svetovne organizacije, lahko, zaključimo, da deluje v oblasti civilnega prava naroda, držav in posameznika kot, v oblasti prijateljskega svetovnega. napredka.: nasploh
—	toda to še ni dovolj,za zadovoljevanj e večine -človeštva.. Zato: se v že; obstoječo sliko vnašajo še vedno novejše, lepše in humanejše črte. Takšen univerzalni ustvarjhl-nh/napor se izraža, na primer, z bojem; za .končno osvoboditev zasužnjenih in, rasistično zatiranih narodov Afrike in Bližnjega vzho-da. Vsesplošne težnje, da se premostiš .mnogovrstne razdelbe, ki ogrožajo svobodo in samostojni razvoj držav in narodov, v prvi vrsti vseh malih.in. ne dovolj razvitih, so tudi merilo za oceno vloge danes in skozi dolgoletno obdobje OZN.. '
V času, ko so male in srednje države.. odbile, da se uvrstijo: v dva vodeča bloka velesil v Svetu
—	začele so se pogovarjati, da se organizirajo v okviru neuvrščenih, se je marsikaj spremenilo v svetovnem- razporedu združenih naro-, dov. Članstvo je skoraj potrojeno
—	od 51 do 149..
Ogromna večina novovčlanjenih, na novo osvobojenih držav, ki:so se dogovorile za politiko-neuvrščenih, danes daje osnovni ton Združenim narodom.
Tako se gradi najprirodnejša Večina, ne za ceno orožja in ekonomskih teženj, kot je bilo v zgcetku delovanja Združenih narodov, pač pa po merilih mednarodne pravice.
Večina v palači na Vzhodni ulici New Yorka je pravicoljubna, ne dela za ozke interese, kar ugled Združenih narodov samo dviguje,
Nada B.
Dopisujte in oblikujte z numi naše glasilo
ČUVAJMO DELOVNO OKOLJE -BODIMO TOVARIŠKI
večer v Štorah
Uspešna krvodajalska akcija
Trideset let
Na slavnostni seji ob 3Obletnici ZZB NOV ter obenem ob Titovih jubilejih 4 oktobra letos v Beogradu je ¡predsednik zveznega odbora Združenja Zveze 'borcev NOV Jugoslavije, armadni general Kos’ta Nadj med drugim po-vdaril, da je organizacija Zveze «borcev NOV izredno pomembna demokratična politična sila naše družbe, ¡bojna organizacija,'ki je izšla iz narodnoosvobodilnega boja; in • socialistične revolucije. Njen prvi predsednik je bil mar--šsl Jugoslavije Josip Broz — TITO, ki je bil od drugega kongresa naprej častni, od tretjega'kongresa naprej pa je doživljenjski predsednik te naše bojne organizacije.
• Tov. Kosta Nadj je med drugim dejal še:
»Ko praznujemo trideset let dela, lahko s ponosom rečemo, da smo resnično na vseh stopnjah devolucije bili pomemben opornik'stabilnosti sistema ter da smo in še izpolnjujemo naloge, ki nam jih je dal na ustanovnem kongresu, naš predsednik — da ohranjamo velike pridobitve nase narodno osvobodilne vojne, da delamo, kot da bo sto let mir, a smo pripravljeni, kot da se bo vojna začela že jutri. Bili smo in ostanemo vojaki revolucije, graditelji revolucije po Leninovem pojmovanju, da »teorija ni dogma ampak Vodstvo za akcijo«.
-Noši uspehj v nenehnih prizadevanjih za revolucionarno • preobrazbo.družbe so zagotovljeni, ker je na čelu našega revolucionarnega gibanja človek, ki se brez pomišljanja bori in zastopa interese delavskega razreda,- člo-. vek, ki odraža, misli, občutke in ustvarjalne možnosti svojega; razreda. V času, -ko postaja socializem svetovni proces in ko je zgodovina zaupala delavskemu razredu definitivno odgovornost za Usodo človeštva, ugotavljamo, da ni nihče bolj razumel zakonitosti tega; procesa, kot tovariš Tito. Prav zato pomen Josipa Broza — Tita in mednarodni ugled Jugoslavije ne slonita samo na naši herojski borbi in zgodovinskem prispevku te borbe k zmagi nad fašizmom ampak tudi na današnji vlogi v boju za mir in neodvisno politiko vsakega naroda... Tovariš Tito je- s svojo osebnostjo že zdavnaj prešel meje naše domovine in njegovo, ime je postalo last vseh tistih, ki jim je mir življenjska potreba, ki se borijo za svoj narodnostni obstoj, neodvisnost, graditev enakopravne skupnosti narodov, za odpravo vseh oblik izkoriščanja, podjarmi jan ja- in zatiranja, za. odpravo sile v. odnosih med državami in narodikar je bilo že večkrat povedano.
1 Titove besede, da nismo člani neke navadne ampak borbene organizacije, imamo vedno v mislih. Od ustanovnega zbora pred tridesetimi leti, ko je Tito to po-vdaril, pa vse do danes, ko je organizacija ZZB NOV z ustavo tudi formalno vključena v družbe-no-politični sistem, so organizacija -kot celota in njeni posamezni člani vedno intenzivno demokratično angažirani, saj so vedno
ZZB NOV
.pred nami Titove besede: Kdo naj 'bi bdel nad pridobitvami vojne, če ne borci NOV? Kdo naj bi izpolnjeval zadnjo željo in mi-seT onih-deset in deset tisoč padlih borčev, če ne prav njihovi tovariši in tovarišice iz narodnoosvobodilne borbe?«
sV svojem i pismu -borcem ZZB NOV ob ¡tridesetletnici te organizacije je tov.. Tito¡ obenem s čestitkami napisal tudi naslednje:
»Ko smo pred tridesetimi leti ustanovil Zvezo borcev NOV, nas k temu ni silila le skrb za materialni in družbeni položaj udeležencev narodno-osvobodilnega bojaiampaik predvsem spoznanje, da z oboroženo revolucijo proces graditve socialističnega sistema ni končan ¡ampak se je šele začel. Vedeti smo, da so pred nami velike’ naloge in da bodo morali glavno breme'spet prevzeti-borci naše’ narodnoosvobodilne vojne, ki-so s ¡svojimi junaštvi med vojne, ’Odrekanjem in -zanesenostjo pokazali, da ni ovir, ki jih ne bi mogli' premagati. Za uspehe, ki smo jih dosegli do danes, ,se moramo iza-hvaliti tudi temu, da so bojči in' njihova organizacija v vsem * tem obdobju bili-v prvih vrstah naše ustvarjalne dejavnosti, da šo dosledno uresničevali politiko Zveze komunistov in se neomajno bojevali za uresničitev zgodovinskih ciljev delavskega razreda. •
Prepričali - sem, da bo - zveza borcev NOV tudi -v prihodnje eden glavnih-nosilcev naše družbe in da bo skupaj s'SZDL kot enotno fronto organiziranih socialističnih sil še naprej razvijala svetle tradicije naše socialistične revolucije in jih Vgrajevala v današnji raz-voj isocialističnih- odno-sdV. Posebej je pomembno, da postane bogastvo naše revolucionarne prakse last mladih,' da se ti vzgajajo na svetlih - primerih borcev narodnoosvobodilne Vojne in se učijo, kako je treba braniti svobodo,; neodvisnost ter 'bratstvo; in enotnost med narodi in narodnostmi.«
(Nadaljevanje z 8. strani) sproščeno počutje, trezno gledanje človeka-na življenje, brez vsakih predsodkov in; nepotrebnih skrbi in praznovernih strahov.
Zato tudi .ni potrebno prebrati gore knjig, ampak je treba znati izbrati; iz kopice tisto, kar človeku -največ pove, i tiste knjige, v katerih bralec najde samega sebe. Junaki romanov so takorekoč njegovi dvojniki, borijo se z enakimi ali podobnimi problemi, kot on sam. Tako knjigo se splača imeti vedno pri roki in jo nanovo brati v različnih življenjskih obdobjih.
Važnejše je, če prebere človek le ducat knjig in od njih tudi nekaj pridobi, kot pa da bi prebral grmado knjig povprečne vrednosti in jih takoj, ko jih je prebral, tudi pozabil. Še en pregovor pravi: »Povej mi, kakšne knjige bereš, pa ti povem, kdo si!«
Vsak dan' je potrebno, da odda kri v Sloveniji 200 krvodajalcev. Tega vsem znanega akcijskega podatka se zavedajo številni železarji in se organiziranih krvodajalskih akcij udeležujejo polnoštevilno. K temu jih vodi predvsem nesebična humanost in pripravljenost pomagati sodelavcem in svojemu bližnjemu v nesreči. Kri železarjev je vedno dobrodošla, kar se je še posebno pokazalo
Jurij Žerdoner — krvodajalec — rekorder v -Železarni Štore
26.	11. 1977 so se tudi invalidi iz Štor odpeljali na Jesenice, da še pomerijo z ostalimi v treh panogah: streljanju, kegljanju in
šahu..
Najprej nas je pozdravila prava zima z gostim sneženjem, ki je trajalo ves čas bivanja-v Jesenicah.
Športniki so se prav športno disciplinirano takoj razvrstili vsak na svoje tekmovalno mesto.
In kako naj si človek pomaga, da bo izbral iz obilice knjig tiste, ki mu bodo dale kar največ znanja,1 spoznav, življenjskih modrosti iri radosti? Nekateri radi brskajo po knjigarnah in knjižnicah sami, drugi se pustijo »voditi«- strokovnim svetovalcem, ki vedno radi pomagaj o .še neizkušenemu bralcu. Najbolj spontan vir informiranja pa je prav gotovo pogovor o knjigah s prijatelji, znanci ali s sodelavci v kolektivu, s katerimi naj ne bi samo opravljali, mlatili prazne slame, metali kart in spili »kakšnega«, ampak naj bi se tudi resnično pomenkovali, izmenjavali izkušnje, se pogovorili o splošnih političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanjih.
Pri vsem tem pa nam je v resnično pomoč dobra knjiga =— resnična prijateljica človeka!
Kastelic
ob zadnji akciji, ko so še kar toplo kri ene izmed redkih skupin odpeljali v celjsko bolnišnico, ker je bila potrebna pri težji operaciji.
Kot vse dosedaj, je tudi zadnja akcija v dneh 4 in 11. novembra dobro uspela. To, da smo dosedanje enodnevne akcije razdelili v dvodnevne, je olajšalo delo v naših obratih in delavnicah, saj lahko krvodaj alee razdelij o v dve skupini in je manj ogroženo redno delo.
V dneh 4. in 11. novembra seje prijavilo 216 krvodajalcev, od tega jih je bilo iz zdravstvenih razlogov odklonjenih 6, kar je po izjavi prim. dr. Štrausove zelo malo in dokazuje, da so železarji pretežno še kar zdravi.
Med uspehe je treba šteti tudi to, da je postala mladina na tem področju zelo aktivna, da je med krvodajalci vedno več intelektualcev in žena.
Železarji se lahko pohvalimo tudi s tem, da imamo veliko število stalnih krvodajalcev, ki so darovali kri več kot 20 do 50-krat, tov. Jurij Žerdoner, poklicni gasilec pa je pri zadnji akciji dosegel število 65, kar je rekord železarne.
Prepričani smo, da bo ob tako zavednih ljudeh in kolektivu dovolj krvi za pomoč tistim, ki so tega tako potrebnega zdravila potrebni.
Tekmovanje je trajalo polni dve uri. Med tem časom smo ostali člani na razširjeni seji pregledali delovanje vseh treh aktivov. Nekateri aktivi so bolj delavni, drugi pa so bili šele ustanovljeni, skratka izmenjava misli Je bila zelo koristna za nadaljnje de-
lo.	Vsekakor prednjači Železarna Ravne s svojim delovnim aktivom. Imajo ustanovljene športne aktive, ki pridno tekmujejo, kar je bilo razvidno na samem tekmovanju, saj so jim pripadala skupna in posamezna vsa prva mesta.
Na seji je bil ustanovljen iniciativni odbor, ki bo pričel takoj z delom in ustanovil koordinacijski odbor, ki bo povezano deloval v nadalje.
Ugotovljeno je bilo, kakšne važnosti- j e delovni aktiv v samih tovarnah. Opozarja na varnost pri delu in če že pride do nesreče, se trudi, da invalida namestijo na primerno delovno mesto in budno spremlja; njegovo ponovo vključitev v delovno razmerje. Poudarjeno je bilo, da se invalidov izogibajo, če se želijo po svojih sposobnostih zaposliti na ustrezno delovno mesto. Žal pa je teh primerov še veliko, zlasti tam kjer ni aktiv, delaven, ali pa ga podjetje sploh, nima, zato naj ne bi bilo podjetja brez aktiva invalidov, Po končanem tekmovanju, razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov je sledilo kosilo.
V prijateljskem razpoloženju smo se kmalu razšli, v strahu pred snegom — in bili. kmalu že nazaj v Štorah. Zopet smo bogatejši z raznimi izkušnjami ostalih aktivov. Brečko-Čuješ Frida
Človek in knjiga
Srečanje invalidov športnikov slovenskih železarn
St. 12 -fSdecemiber 1977
ŠTORSKI ŽELEZAR<
STRAN 19
or ob zaključku
leta
Ti, a'se,spominjaš, da smo imeli: letos tekmovanje »čistimo okolje« in da-je to trajalo le kratek čas?'
m	h
1 [: i	v ¡Sjil Pl®
É	1
cena.
Kam pa kam, tovariš, z ingO' tom?
Ja, vraga, kaj pa počneš v tej umazani Voglajni?
Veš, nekaj mazuta mi je ušlo, pa ga skušam spraviti nazaj. Na ta način se tudi jaz borim za čisto okolje.
Tovariš, čuvaj, poslušajte! Ce rudarji, .dobijo nekaj premoga, tekstilci kos platna, železničarji prosto 'Vožnjo ... jaz pa sem si vzel. ingot za spomin na staro jeklarno in darila za novo leto.
Mejduš, • Načel Skupaj sva šla V bolniško,:pa naj še kdo rečcjs da to delo ne zasluži .nagrajevanja »po« delu!
Jaka! Si slišal, da so se spet povečali 'stroški pisarniškega materiala.
Saj se ne čudim. Samo poglej kontejner za papir pa boš videl, kam mečemo denar!
Čital sem, da bodo sedaj nagrajevali po delu.	Nas vsakdan! Tovarišica,. ljubeznivo pokličite tovariša X ..........................................
To naju pa res ne zanima. Kaj Y..., naj pride na sejo, ker še nisva že dovolj zaposlena?	nismo sklepčni.
Kako. ši Krančelj. predstavlja bodočo solidarnost pokrivanja izgub med TOZD.
Vemj vem; Pri Pas je najbolj ’učinkovito *to. takrat, kadar pride: k nam na obisk kdo od zgoraj, kakšna večja osebnost; Potem pa čistimo za: nazaj in v-naprej! -
Kaj,, v bolniško greste tovariš. Janez, le..zakaj?...
Veste šef, 'novi predlogi za povečanje prispevkov za zdravniške usluge so pa že od sile. Grem kar sedaj v bolniško, ko je še. stara
Tovariš, lepo prosim, če mi poveste,. kako bom po novih predpisih dobival plačo.
Ja, veste, to je pa zelo zapleteno. Moram vam priznati, da še sam sebi ne znam tolmačiti tako zapletenih predpisov. Težave sem imel že> pri izračunu svoje plače.
Na, Szdaj pa še to delegatsko gradivo; Pa tako željno sem te pričakovala.
Tako! Staro leto je za nami! Goro sporazumov moram še prebrati, s tovariši se o delu posvetovati. Da bi novo bilo srečno, zdravo in uspešno, več zaslužka, manj trpljenja, več storjenega pa mnogo manj — govorjenja!
ŠPORT IN REKREACIJA
ZAKLJCČEVA ŠPORTNA REKREACIJA V IETC 1977
Ko danes objavljamo zaključne rezultate s področja tekmovalnega dela športne rekreacije, lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da je, kot prejšnja leta, bila tudi letos športna rekreacija v polnem razmahu.
Interna tekmovanja so se vršila v 15 različnih športnih panogah, kjer je sodelovalo blizu 1000 nastopajočih, seveda upoštevajoč, da je večina teh nastopajočih sodelovala večkrat, v več panogah.
Vse prireditve so bile dobro organizirane, vsi'nastopajoči pa so se na vseh prireditvah obnašali izfedno športno, kar je dokaz, da setoaši člani vedno bolj zavedajo, da je to tekmovanje predvsem namenjeno športnemu razvedrilu. Najboljše ekipe v vseh panogah sot prejele praktične nagrade v obliki -športnih rekvizitov. Najboljša ekipa v skupni uvrstitvi pa je dobila lepo nagrado' »izlet za vse nastopajoče«.
O samem tekmovanju in o posameznih rezultatih bi lahko veliko pisali pa imamo omejen prostor, zato bi lahko rekli, da smo
z doseženimi uspehi na področju športne rekreacije povsem zadovoljni.
Poleg internega tekmovalnega dela smo imeli obširen program v okviru TRIM tekmovanja ih TRIM akcij, v občinskem merilu. Ker še te akcije niso zaključene, bomo o rezultatih poročali kasneje.
Uspešno smo tudi nastopali na vseh prireditvah v okviru slovenskih, železarn. v letnih in zimskih igrah,- Rezultati iž teh tekmovanj smo že obširno objavili.
Na koncu želimo povedati, da je bila letos uspešno vodena' športna rekreacija na Rabu, v času letnih počitnic. Večje število odraslih se je naučilo plavati še več pa otrok. Vsi so se lahko ukvarjali z različnimi oblikami športne rekreacije in tudi družabnega življenja ni manjkalo.
V naslednji številki našega glasila bo objavljen program dela športne rekreacije za leto 1978.
Pregled doseženih uspehov in uvrstitev ekip ob zaključno med-obratnih tekmovanj.
EKIPA ELEKTROENERGETSKI NAJBOLJŠA V MEDOBRATNEM TEKMOVANJU 1977
Zadnja .panoga medobratnega tekmovanja je bila košarka in smo zato to tekmovanje organizirali v hali »Golovec« v Celju.
Tekmovanja se je udeležilo 7 ekip in po ogorčenih borbah je bila na tem, tekmovanju najboljša ekipa iz mehanične delavnice.
Ekipa mehanične delavnice je presenetljivo toda zasluženo zmagala v
košarki
REZULTATI
KOŠARKA
I.	skupina
TT — Uslužbenci ' '	51:10
Elektroenergetski — MO 27:14 Elektroenerg —■ Uslužbenci 40:14 MO — Uslužbenci	50: 8
Elektroenergetski — TT . 43:25 TT — MO	30:29
II.	‘ skupina
Mehanična — Valjarna 41:18
Livarna —Valjarna ,	26:24
Mehanična — Livarna	47:16
Finale
Mehanična — Elektroenerg,; 25:24 TT Livarna	36:15
MO — Valjarna	33:13
Končna uvrstitev
T. Mehanična, ¡2. Elektroenergetski. 3. TT. 4. Livarna, 5. MO, 6 Valjarna, 7. Uslužbenci.
NAMIZNI TENIS
Tekmovanja se je udeležilo 8 ekip. To tekmovanje je bilo za spremembo od preteklih let iz-redno zanimivo, zaradi prCsener čenja dobre ekipe iz valjarne,
kjer je ta ekipa osvojila v-svoji skupini T. mesto. V dvoboju za 1. mesto v končni' uvrstitvi pa šo kljub izredni borbenosti morali pustiti elekroenergetski . ekipi najvilšji naslov.
Dolgoletni vzorni organizatorji strelskih tekmovanj: od leve, Pavle Štefančič, Boris Malec in Vili Dečman
' # ■
TT — Jeklarna	5:0
I. skupina	
MO, -Js Livarn a	.5:4
Valjarna — Uslužbenci	5:0
Livarna— Uslužbenci	5:1
Valjarna. — 3ŠIO	5:3
MO -4; Uslužbenci	5:0
Valjarna —. Livarna	5:4
II. .skupina	
Mehanična — TT	5:1
Elektroenerg, — Jeklarna	5:0
Mehanična — Jeklarna	5:0
Elektroenergetski — TT	5:0
Mehanična — Elektroenerg. Finalni dvoboji
Elektroenerg. - Valjarna	5:3
MO — Mehanična	5:3
Livarna — TT	. 5;0
Uslužbenci — Jeklarna	5:0
Končna uvrstitev
' 1. Elektroenergetski, 2. Valjarna, 3. MO, 4. Mehanična, 5. Livarna, 6. TT, 7. Uslužbenci, 8. Jeklarna,
EKIPNI PRVAKI V POSAMEZNIH ŠPORTNIH PANOGAH ZA LETO 1977
—	smučanje, Uslužbenci
—	šah. Uslužbenci
'kegljanje 50 luč., Uslužbenci
—	kegljanje, b. p., Mehanična
—	odbojka, Valjarna
—. atletika, Elektroenergetski —-vlečenje vrvi, Elektroenerg.
—“ plavanje, elektroenergetski ribolov, Livarna
—	balinanje, Livarna
—	nogomet, Uslužbenci mali nogomet, -Livarna
Kočevar iz mehanične delavnice
—	'streljanje, Livarna
—	košarka, Mehanična
—	nam. tenis, Elektroenergetski
Končna uvrstitev ekip medobratnega tekmovanja v 15-tih Športnih panogah'za leto 1977.
1. Elektroenergetski 163 točk,
2.	Valjarna 146 točk, 3. TT 142 točk, 4. MO 435 točk, 5, Uslužbenci 125 točk, 6. Livarna 120 točk,
7.	.Mehanična 112 točk, 8. Jeklarna 106 točk, 9. OTK 64 točki
Danilo Razboršek -— najhitrejši plavalec v naši DO in tudi sicer eden najboljših športnikov
PORT IN REKREACIJA
OSVOJILI SMO TRETJE MESTO
Z današnjim prispevkom bi vas rad seznanil z dosežki štorške rokometne sekcije v rokometni ligi celjske tekmovalne skupnosti v jesenskem delu prvenstva. ■
Ekipa je odigrala devet tekem, od tega pet na gostovanjih. Zgubili smo dve tekma, in sicer z ekipo Griž 28:25 in Trim-team 23:19. Vsa ostala srečanja pa smo rešili v svojo korist. Lahko'ocenim; da smo z doseženimi rezultati zadovoljni, čeprav bi bilo mogoče iztržiti kakšno točko več. Zadovoljni smo zaradi tega, ker smo bili brez kakršnegakoli strokovnega: vodstva in smo omenjene rezultate dosegli zgolj z angažiranjem igralcev ¡samih, ki so opravljali: vse funkcije, potrebne za uspešno delovanje neke sekcije oziroma klu-,ba.
Upravičeno pa smo nezadovoljni' z delegiranjem sodnikov na posamezna srečanja, saj se dogaja, da so na pomembne tekme delegirani sodniki, ki so domačini, ali celo nekdanji igralci kluba, kateremu je bila pomoč potrebna1.
Takšnega podtikanja Sodnikov je bila »deležna« tudi naša ekipa v Grižah, kjer nam je sodil sodnik, čigar interes je bil, da domačini slavijo, saj sta bili. obe ekipi do tedaj neporaženi. Vodili smo pretežni del tekme in proti koncu je pričel sodnikov nastop. Hitro nam je izključil dva igralca in dvoboj je bil odločen. S tem nočem opravičevati poraza, ampak želimo pošteno, športno borbo in z zadovoljstvom čestitamo nasprotniku, če naš je kot boljši v borbi premagal. O teh in podobnih spornih dogodkih na in okoli športnih igrišč bo tekla razprava tekmovalne komisije 15. 11. 1977, saj nismo osamljeni v teh opažanjih, še vedno in dogovorjeno, če bo prvouvr-ščena ekipa imela kakršnekoli možnosti nastopa v višjem rangu tekmovanja, to je v vzhodni slovenski ligi. Dogovarjanje bo potrebno in bo verjetno trajalo do pomladi. Ker ne vemo kakšen bo rezultat tega dogovarjanja in zavoljo tega, ker se še vedno nismo odrekli želje, da osvojimo naslov
v ligi. V sekciji smo se odločili izdelati podroben program delovanja, da bi nas pripeljal do zaželenega cilja. Upanje obstaja dokler traja tekmovanje. Uspelo nam je pridobiti k sodelovanju popularnega vratarja prvoligaša Celja — Tomiča. Z njegovimi izkušnjami, ki jih bo prenesel na našo ambiciozno ekipo, upamo v še lepši rokometni jutri v Štorah, saj bomo skušali ustanoviti mladinsko ekipo. .
Da ni svoje mesto v društvu TVD Partizan našla samo rokometna sekcija, velja omeniti tudi uspeh tovarniške v tekmovanju sindikalne TRIM lige, kjer smo v sedmih dvobojih slavili visoke zmage in si priborili pravico nastopa v prvi ligi. Za tak uspeh so zaslužni vratar Markovič in igralci: .Kačičnik Alojz, Šprajeer Hinko, Konrad Zdravko, Butinar Dar- , ko, Lancner Leopold, Došen Jovo, Hunski Milan, Majer Tomo.
Lestvica po . končanem jesenskem delu lige celjske tekmovalne skupnosti:
1.	Griže	9	9	0	0	250:161	18
2.	Trim-team	9	8	0	1	272:209	16
3.	Kovinar	9	7	0	2	268:213	14
4.	TIM Laško	9	5	0	4	243:229	10
5.	Velenje	9	4	0	5	250:258	8
m	Prebold	9	4	0	5	228:247	8
7.	Gotovlje	9	0	0	6	210:241	6
8.	• Petrovče	9	2	0	7	245:267	4
9.	Liboje	9	2	0	7	173:252	4
10.	Šempeter .	9	1	0	8	203:245	2
Tomo Majer
Predsedstvo OO ZSMS ŽŠ TOZD ViT je v četrtek, 29. 9. 1977 pripravilo tekmovanje v malem nogometu. Od sedmih prijavljenih se je tekmovanja udeležilo šest ekip iz obratov naše TOZD:
1. Mehanična delavnica Štore II,
2.	Mehanična delavnica Štore I,
3.	Žerjavna skupina, 4. Posebna skupina — ključavničarji v MO, 5. Elektrcdelavnica, 6. Priprava Vzdrževanja — VEDOKS.
Tekmovanje je bilo na športnem igrišču na Lipi ob nekoliko hladnem, a k sreči suhem vremenu. Vsaka tekma je trajala dva-kraLpo 15 minut, tekmovali pa smo na izpadanje. Vse tekme so se končale v regularnem času. In kakšni so bili rezultati?
Prvi sta se pomerili ekipi iz priprave vzdrževanja in • posebne skupine. Z rezultatom 4:1 je zasluženo zmagala ekipa posebne skupine.
Naslednji par sta bili ekipi elek-trodelavnice in žerjavne skupine. Zmagala je žerjavna skupina zre-zultatom 2:1.
Zadnji pa so se v prvem delu tekmovanja pomerili nogometaši mehanične delavnice Štore I in
Vodja rekreacije v elektro delavnici, Frie Rezar
mehanične delavnice Štore II. Tekmo je ž rezultatom 1:0 dobila ekipa mehanične delavnice Štore II.
V drugem delu tekmovanja so 'se pomerile zmagovalne ekipe prvega dela tekmovanja. Rezultati somaslednji:
Žerjavna skupina — mehanične delavnice. Štore II 6:0, .posebna skupina — žerjavna skupina 2:1, posebna skupina — mehanične delavnice Štore I 2:1.
Vrstni red treh najboljših je torej naslednji:
Prvo. mesto in pokal GO ZSMS 2Š TOZD ViT je zasluženo; osvojila posebna skupina — ključavničarji v MO, drugo mesto in priznanje je pripadlo ekipi mehanične delavnice Štore II, tretje mesto in priznanje pa ekipi mehanične delavnice Štore I.
Najboljša strelca tekmovanja sta bila Kristan iz žerjavne skupine s petimi goli in Klinar iz posebne skupine, ki je dosegel tri gole.
Vse tekme je odlično sodil Srečko Ramšak.
Tekst: ing. Dušan Krošl Foto: ing. Božo Ščurek
Vodja rekreacije v valjarni, Edi Selič — njegova ekipa je osvojila II. mesto v skupni uvrstitvi
TEKMOVANJE ZA POKAL OO ZSMS ŽŠ TOZD ViT
Ena izmed akcij tega tekmovanja
Ekipa RK Kovinar, ki je v regijski ligi v jesenskem delu prvenstva osvojila 5. mesto. Stojijo z leve: Konda, Širca, Nendl B., Majer Butinar. Klečijo: Nendl V., Šprajeer, Markovič, Kačičnik, Došen. Manjkata: Hunski in Špilar
STRAN 22
ŠTORSKI ŽELEZAR-
« •	Št. 12 — december 1977
Konferenca rezervnih vojaških starešin
V novembru je bila v Domu že-Iezarjev na Teharjih volilna, kon-. ferenca Zveze rezervnih vojaških starešin, osnovne organizacije KS Štore, na kateri so ocenili dosedanje delo, izvolili nov svet kon-.. ferenee ZRVS Štore- in sprejeli. program dela za naslednje ¡štiri-š; letna, mandatno obdobje.
Referat o delu in nalogah je pon dal predsednik odbora tov. Franic: Kavka, ki- ga v celoti., povzemaš.: mo.
Ko podajam to porodilo, hkrati, zaključujem dveletno delo našega-odbora in krajevne organizacije.:; Preteklo obdobje nas je v našem.: delu vodilo skozi vrsto, družbeno-= ekonomskih in gospodarskih spre-; ;: memh v Jugoslavij i ter nenehnih' nihanj ogrožanja svetovnega, miru, ki še danes ni umirjeno.
Če se v uvodnem, i delu .najprej}: dotaknem domačih dogajanj. mo- j ram predvsem izpostaviti, dvoje,' za našo organizacijo pomembnih, dogodkov: sprejem: novega zgez-žv nega Zakona o ljudski obrambi:: in republiškega. Zakona o, ljudski", obrambi, družbeni samozaščitiah!! varnosti ter Zakona o združenem delu. Predvsem je za nas pomena-,. ben Zakon o ljudski obrambi, ki je korenito posegel v dogajanja in naloge nadaljnjega podružbljanja ljudske obrambe in družbene: samozaščite, kakor tudi organiziranosti na tem področju. V nadaljnjem podružbljanju ljudske obrambe in jačanju družbene samozaščite-so rezervni vojaški' starešine tisti del kadra, ki je neposredno. dolžan na vseh področjih, tako ' v, Krajevnih skupnostih, v-organizacijah združenega dela, v šolah in ustanovah nuditi vso pomoč pri realizaciji nalog omenjenih institucij.. Kako smo na. tem področju dela uspešni v Štorah, nam pove zgovorno, da so: uresničene vse zakonske obveznosti. s področja ljudske obrambe .im družbene samozaščite, .tako 'v, KS, Štore kot v OZD- Železarne Štore: in na obeh šolah V teh nalogah, in v;organih je. sodelovalo ozdra-ma sodeluje 22-rezervnih vojaških starešin- Podatek pa ni popolnrdn je število, naših starešin: verjetno, še večje, ker nam tovariši ne da* jejo podatkov o njihovi, angažkhr, nosti na terenu. To število pa bi vsekakor bilo mnogo .večje, čeebi naš sestav starešin ne imel še, vojnega; razporeda. Tako, je velika večina rezervnih: starešin avtomatično izločena od neposrednega dela in: pomoči odhorom za LO- ih DS. Z, angažiranostjo na področju ljudske obrambe smo tako v ce-. Ioti izpolnili naše programske obveznosti in sklepe sprejete v letu 1905. Razumljivo:pa je; da; s .tem delo ni prenehalo, temveč se- nadaljuje in plemeniti... .
Zakon o združenem, delu in na-? daljnja rast samoupravnega: sistema; c ter delegatskega . sistema, sta tesno: povezana z rezervnim sestavom v OZD .in v KS. Saj jje v komisijah' za uveljavljanje ZZD, v samoupravnih organih in v različnih delegacij ah 38 članov ZRVS.
Tudi'v teh sredinah so naši starešine uspešni in v, veliki. meri doprinašajo k realizaciji rasti, naše družbene skupnosti..
Za rezervne starešine pa niso pomembna samo notranja doga-3 anj a, temveč tudi dogodki v svetu, torej nihanja napetosti in po-
puščanja in s tem ogrožanja svetovnega miru. Prav v tem trenutku smo, priča nemirnega afriškega roga, Zahodne Sahare, še nemirnega bližnjega vzhoda, osvo--bodilnih..gibanj v, Afriki, in ša ne-e šteto, 'manjših, žarišč,. - ki se. ,uteg-: nejo naenkrat.spremeniti,vnepo-gasljivi ognjeni vihar: Priča- stao > neuspelim s razgovorom o i razorožitvi in nenehni oboroževalni tek-cmi, saj, se. žanboroževalh® namene troši jocmili jarde t dolarjev, i Odkrivajo nova orožja ina tehniko , ^ojskovajajav: & katerimi- predvsem Tvelikeisile zastrašujejo ostale, ki ¡iteh orožij. nimajo, r,
: ■ Aerošolne bombe, .nevtronska
-	-bomba, ' bombniki . im. rakete ter prisojnost ameriškega 1VJ. ladj evri j a ih ruske flote iv Sredozemskem
in ostalih i morjih,, j asno | govore,
-	da nihče. ne. misli popustiti.
¡"ie Zasledujlač.,vse te;dogodkes se ' .pred i nas rezervne starešine, po-£jjaVlg.a. vprašanje,-- kako:'i vse to "¡spremijamo in če spremljamo, ka-. ko bomo v vdanem, trenutku ukrepali in: odločali za. .varstvo in zaščito sebe iri svoje enote oziroma v KS, OZD in drugih družbenopolitičnih 'skupnostih. Vsekakor bo odraz naših ukrepov naše znanje in . odločnosti To pa si lahko pridobimo le z vsakodnevnim zasledovanjem dogodkov doma in v svetu ter s. proučevanjem vojne liter atur e,, ki nam jo nudi naš-tisk, in usposabljanje v enotah JLA in, TO oziroma v organizaciji ZRVS.
Ko analiziramo usposabljanje RVS moramo odkrito priznati, da nismo izado volj ni z doseženimi rezultati V: naši organizaciji, predvsem pa o udeležbi na predavanjih in izpitih. To bo ena izmed osnovnih nalog predsedstva.v naslednji. mandatni dobi. .
Pri realizaciji programa našega dela . moramo priznati, da nismo dosegli-tistega,: kar smo -želeli: Program je* bil dobro zastavljen, vendar ga ¡» objektivnih vzrokov-nismo, uspeli -izpolniti. Kljub, vsemu smo z uspehom ■ in po dolgih letih; uspeli v- Štorah organizirati samostojno, proslavo dneva JE A,, ki je po sklepu odbora sedaj tradicionalna. : »a to se ;že pripravljamo tudi letos.-. .11 spešnoi smo sodelovali tudi Višportnemi delu,- saj: je v tekmovanju sodelovalo; 21 članov::in, 4, ekipe. Vsako leto sodelujejo.: naši starešine; na republiškem tekmovanju v u taktično-, orientacijskem pohodu. Sodelovali smo pri-organizacij-iin- izvedbi obrambnega- • dne na šKIMC Štore ter pri-, sprejemu .kurirčkove pošte. Naša/tradicionalna, vsakoletna- ekipna udeležba! =.j:e studa, »Ob
žici okupirane. Ejublj,ameicK, •
V letošnji paradi mladosti,, ki je bilo v Celju. je. sodelovalo 10 naših- starešin, inr's ‘tem doprineslo svoj ¡delež; v proslavah v jubilejnem :letu Titovih: in naših. obletnic. :...
Veliko,' a vendar še premalo, smo -štorih; za ..povezovanje naše dejavnosti z mladino. Medtem, ko smo : neposredno s predavatelji obrambe in zaščite na ŠKIMC povezani s to mladino, pa ne moremo to trditi za osnovnošolsko mladino in za mladinsko organi-, zacijo v KS;
Za naše delo smo bili v pretekli mandatni dobi nagrajeni s poka-
lom in s pismeno pohvalo od občinskega odbora kot tudi republiškega.
Če našo dejavnost kritično ocenim,, menim, da smo bili člani odbora in komisij premalo aktivni; v realizaciji naših programskih izhodišč. Menim pa, da je temu delno vzrok prevelika angažiranost 1 članov odbora na ostalih družbenopolitičnih področjih, ki pa so tudi sestavni' del našega vključevanja" v' vse pore našega sistema. ;
Delegati samoupravnih -interesnih skupnosti, in drugi občani Celja so, slabo informirani o delu raziskovalnih skupnosti. Mnogo ljudi tudi meni, da je raziskovalno delo stvar, le, znanstvenih institucij- in da jc to dejavnost, s katero se v haši občini skoraj ne moremo ukvarjati. To ni prav, saj Zakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalni skupnosti pravi; da »... raziskovalna dejavnost obsega temeljno aplikativno . te: razvojno raziskovalno delo :....«. Cilj 'raziskovalne dejavnosti je iskanje in ustvarjanje novih, dosežkov I in novih rešitev, ■ ki jih potrebuje proizvodnja in druga področja dejavnosti. V najširšem pomenu besede so.dosežki naših inovatorjev pravzaprav tudi raziskovalni dosežki. Iskanje in prizadevanje za uvajanje novega, mora. biti stvar vsakega. zavestnega samoupravljalca, ker je le to, pot k hitrejšemu napredku in. le na .ta. način; bomo. vzdržali korak z razvitimi narodi.
V Ustavi. SFRJ je med petimi; dejiayhosimr ; ; tudi , raziskovalna skupnost sestavni del skupščinskega sistema in morajo skupščine raziskovalnih skupnosti enakopravno,sklepati z drugimi zbori skupščin: o:problematiki svojega interesnega področja. V SR Sloveniji imamo poleg Raziskovalne, skupnosti Slovenije, (skrajšano RSS)'še »področne raziskovalne skupnosti« (PRŠ); ki obravnavajo problematiko strokovnih področij (npr. : energetika, strojništvo,. metalurgija itd., po številu jih je 17) ter »občinske raziskovalne skupnosti- (ORS), ki- so' organizirane: po občinah kot del občinskega, skupščinskega sistema.
Raziskovalna skupnost Slovenije je opredelila svoje cilje in program v »samoupravnem sporazumu o temeljih načrta raziskovalne dejavnosti SRS za obdobje 1976-—80«. Po tem sporazumu so dolžne organizacije združenega dela vlagati y svojo razvojno in raziskovalno dejavnost v srednjeročnem obdobju povprečno 1,59 % od svojega družbenega proizvoda. Od tega se združuje za raziskovalni program Slovenije 0,37 % od družbenega proizvoda (ali 2,96 % od korigirane davčne osnove). Združena sredstva se uporabljajo za skupni raziskovalni program, v katerega se vključujejo vsi programi področnih- raziskovalnih
Na koncu naj povem še: Naša krajevna organizacija ima tudi aktiv ZK, ki pa1 še ni uspel V celoti doseči tistih nalog, ki. se pred’ ta aktiv postavljaj oi To bo potrebno nadoknaditi v predkongresnih pripravah na zvezni kongres in republiški kongres ZK.
Program dela || za naslednje mandatno jj obdobje; • ki ga bomo danes sprejeli ;bn vodilo za delo .predsedstva :in; komisij1, izvedba-tega pa bo mogača samo ob podpori vsega članstva, s
skupnosti in programi občinskih' raziskovalnih skupnosti. Iz občine Celje smo za skupni raziskovalni, program (za SRS).'v letošnjem letu prispevali v devetih mesecih
12,695.000	din te pričakujemo, da bodo do konca leta ta sredstva; znašala približno. 17 milijonov dhc ali približno 0,35 %.' od predvidenega družbenega proizvoda.
V skupni raziskovalni program, raziskovalne skupnosti .Slovenije, se vključujejo tudi organizacije iz naše občine. Zelo skromno ude-i ležboi;v skupnem raziskovalnem programu v letu 1976 (dve raziskovalni nalogi) smo v . letošnj em letu uspeli povečati na 14 prijiav--ljenih raziskovalnih nalog in upa-. mo, da jih bo raziskovalna skupnost Slovenije, sofinancirala vsaj osem. V,skupni raziskovalni program, se iz naše občine vključu-s j e j o nekatere kulturne' ustanove (muzej--'knjižnica.),: Razvojni center, Aero, Železarna Štore, Cin-| karna ta Zlatarna. Kljub, velikemu porastu raziskovalnih del v letošnj em letu pa menimo, da je naša ¡ udeležba v skupnem raziskovalnem programu še vedno zelo skromna.
- V občini Celje smo opredelili-cilje te program občinske raziskovalne skupnosti v »samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti za obdobje. 1976—80«, ki ga je podpisala pretežna večina, organizacij, združenega. dela v občini' (okrog, 90. %X Po tem. sporazumu,-združujejo podpisniki na' ravta/ občine minimalna sredstva v višini 0,007 % od narodnega proizvoda in so namenjena pospeševanju . inovacijske dejavnosti v- občini. V.: letošnjern letu so obveznosti iz tega sporazuma poravnali- zelo malo, okrog' 22,% podpisnikov, vendar računamo, da bodo do; konca leta poraynall tudi ostali, tako da bi skupaj zbrana vsota ¡ znašala nekaj, čez 200.000 din. Iz¡ teh sredstev smo financirali akcijo »Inovator Celje«, sodelovali pri. razstavi oh 30-letnici ZOTK,' pripravljamo akcijo »Mladi za raz-', voj Celja«, posvetovanje inovatorjev in druge akcije.
Upamo, da smo v prvi informaciji posredovali najnujnejše .ter.-formacije.za začetek sodelovanja, z nadaljnjimi prispevki bomo sku-gp naše obveščanje izpopolnje-,; vati.
U. M.,
Informacije raziskovalne skupnosti
Iz založniške hiše »Komunista«
Uredništvo slovenske izdaje »Komo nista c - n am je 'posredovalo obvestite o njihovi izdajateljski dejavnosti, katerega v celoti Objavljamo. Prepričani smo, da bodo člani Zveze komunistov in ostali, delavci v..obilici .ponujenega ,'čtivamašlUtiisto, kar .v današnjem s a mouipia vnem družbenem življenju in razvoju inujno potrebujemo.
■Časopiis »Komunist« in knjige založbe Komunista sta vsakodnevna pripomočka iza izpopolnitev teoretičnega znanja iti vir znanj za reševanje ¡vsakodnevnih praktičnih nalog.
Te •dni bo prišla iz tiskarne knjiga sekretarja v IK P CK ZKJ tov. Toda Kurtoviča »Obveščanje v socialistični samoupravni družbi«. Delovtelga .družbenopolitičnega delavca*in ¡publicista predstavlja bogat' izborebešedil, ki so nastala v učašn ivpomembnib sprememb v naši idbružbi Ter izrazitega soočanja starega iznovim. Knjiga omogoča celovit -pregled aktualne problematike, ki' zadeva ustavno preobrazbo tsistema obveščanja. Obravnava! mnogo vprašanj, od zasuove sistema -obveščanja prek svobode tiska iin družbene kritike do knjižnega trga-in tiskane besede (sploh, tako da je ,svojevrsten dokument boja ZK za nove odnose na tem področju.
Knjiga je razdeljena v tri poglavja. V prvem teče beseda pretežno o politični teoriji sistema .obveščanja v socialistični isamo-upravini družbi. ClanfcLin govori v drugem poglavju obravnavajo v 'glavnem strukturo in organizacijo obveščanja, tretji del pa stališča pisca o izvajanju sistema in teorije obveščanja v naši neposredni praksi.
Precej pozornosti je posvečene tudi tiskiu v delovnih organizacijah in komunah, ki je podlaga celotnega informacijskega Sistema. Ob tem ugotavlja Kurtovic, da je najpomembnejša informacija, ki prihaja iz družbenega temelja, iz prednjih položajev, iz prvih linij, brez nje pa ni mogoče graditi (močnega, prevladujočega vpliva samoupravne osnove združenega dela na vse tokove družbenega življenja.
Zaradi vsega tega bo knjiga — z uvodno besedo sekretarja IK predsedstva CK ZKS F. Šetinca — močno spodbudila in pripomogla k razvoju sistema obveščanja v razmerah, kakršne ustvarjamo v maši socialistični .samoupravni družbi, in bo v 'veliko pomoč vsem, ki želijo k temu prispevati svoj delež.
' Predstavljamo vam slovensko izdajo. Komunista, ki. izhaja v
80.000	izvodih, poleg tega pa vam predstavljamo tudi njegovo založniško dejavnost, ki izda na
leto kakih 30 knjig in brošur. ■Glasite Zveze komunistov Slovenije'7in Zveze komunistov Jugoslavije prinaša v vsaki številki sestavke o najbolj aktualnih problemih razvoja in aktivnosti naše samoupravne .družbe in njenih subjektivnih sil ter o aktualnih mednarodnih dogajanjih in* gibanjih tako v posameznih delih sveta kakor tudi v mednarodnem delavskem gibanju, ~V njem so nadalje sestavki' iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije. Časnik piše; tudi o aktualnih teoretičnih problemih, posebno v Teoretični prilogi, ki jo pripravlja Marksistični center pri CK ZKS.
Kakor je znano, sproži časnik vsako leto akcijo, imenovano »Teden Komunista«, Doslej je zelo uspešno, 'organiziral dva, prav zdaj pa se je začel tretji »Teden Komunista«, namen jeti »človeku, znanju in produktivnosti« ter »družbi in knjigi«, V okviru letošnjega' tedna Komunista se bo s številnimi, akcijami vključila tudi slovenska izdaja. Tako pripravlja razne simpozije, okrogle mize, tribune, t. i. panelne razprave, pogovore o • raznih temah iz našega socialističnega razvoja ter še z drugih področij našega življenja in dela.
V- časniku sodeluje trenutno nad 230 dopisnikov iz vse Slovenije, s časnikom in založbo pa je povezanih nad 2.000 (poverjenikov Komunista v osnovnih organizacijah ZK.
Založba Komunist je izdala doslej naslednje knjige, ki bodo prišle prav vsakemu-našemu delovnemu človeku in. občanu, posebno pa tistim,: ki so: aktivni in odgovorni za sedanji in prihodnji družbeni razvoj. To so naslednje
knjige:
din
1.	Zgodovina revolucije XX. (stoletja —IL, IÏI.,
IV. knjiga	125,00
2.	O minulem delu	. 8,00
3.	Minulo, delo	10,00
4.	Pomen ustavnih pravic iz minulega dela
in dohodkovni odnosi	20,00
5.	Prešernova Zdravljica 35,00
6.	VII. kongres ZKS	150,00
7.	Po meri našega
človeka	65,00
8.	Kako vzgajati za
socializem kljub idejnim razlikam	30,00
9.	Statut ZKJ in ZKS	5,00
10.	Program ZKJ	25,00
11.	Spomeniki revolucije
in NOB — I, knjižica	6,00
12.	Kultura in SLO	90,00
il3. Enotni -trg .	25,00
•14. Zasedanje ustavo-,
•du jhe, ¡skupščine	500,00
rlS, Tito pred nategami
zgodovine ■ “	100,00
16.	Ide j,nepolitične osnove
novega sistema planiranja	7,00
17.	V areni življenja	200,00
18.	Dialektika	130,00
19.	Kumrovec Trebče	25,00
i20. Na poti od vizije
do 'stvarnosti	45,00
•21. Vprašanja obrambe in varnosti
neuvrščenih .držav	15,00
22.	.Marksizem in vojaštvo 35,00
23.	ZKJ in socialistično
samoupravljanje/	140,00
24.	Misel in akcija ZK	130,00
25.	Idejno delo^iu
politična praksa	50,00
26. ZBIRKA
TEMELJI MARKSIZMA '
ff; knjoigj |	: - 289,00
I. Komunistični !manifest/ 24,00 IV. ¡Osemnajsti jSrhmairfe' 10.00
Via Mezda, cena rrrprofiT To.DO
VII.	Socializem in osvoboditev žensk	55;00
-j VUI. Marksist, pojmov, polit, partije delavskega razreda	50.00
IX. Kritika golhskega in . erfurtskega programa . .. .30,00 , X, Izkušnje in nauki pariške komune	45.00
XII. Nova- ekonomska ' ipoliitika	60,00
127, III. zasedanje AVNOJ 200,00
28.	Velikani kapitala	.30,00
¡29. Delavci in kultura	20.00
'30. Sineri'razvoja (političnega sistema
socialnega «amoup javljanj a Ï 7,00
31.	Doknmenti o:kn3turi' 15,00
32.	Karifërènca komuni-
stičnih in delavskih partij Evrope	50,00
53. Sodobni svet in mi- ■	180,00
V	oktobru se je naše gledališče zbralo v kulturnem domu v Štorah na rednem občnem zboru. To, v zadnjem času vse bolj priznano in uveljavljeno gledališče, je izvolilo novo vodstvo ter nove organe upravljanja. Za predsednika je bil izvoljen tovariš Ocvirk Franc, ki je hkrati tudi predsednik štorskega pihalnega orkestra. Tehnično7 vodstvo je prevzel ing. Dominik Tomažin, tajniške posle tovarišica Zdenka Godicelj, blagajniške pa tovarišica Vida Krznar, za predsednico umetniškega sveta je bila izvoljena tovarišica Anica Tomažin, za predsednika nadzornega odbora pa tovariš Franc Mimik.
Sprejelo je- smernice svojega nadaljnjega dela z obširnim in zahtevnim repertoarjem V gledališki sezoni 1977-78.
To, da'imamo s štorskim ¡Pihalnim orkestrom skupnega predsednika, pomeni vsekakor korak naprej, saj le s tesnejšim sodelovanjem obeh kulturnih organiza-cij lahko razširimo in popestrimo kulturno življenje v železarskih Štorah.
S skupnim programom se želimo predstaviti v krajih, kjer živijo naši delavci in ki jim oddaljenost od štorskega kulturnega doma onemogoča obiskovanje kulturnih prireditev.
Zato je na eni izmed svojih sej Komisija za kulturo in izobraževanje pri svetu sindikata ŽŠ zabeležila predlog našega gledališča in Pihalnega orkestra, da nam ob finančni podpori omogočijo, da zaživi kulturni utrip tudi v teh krajih.
V	novembru so mlajši člani našega gledališča že pričeli z vajami pravljične igre »Pogumni Tonček«, pod režiserskim vodstvom tovariša Legvart Franca in s katero želimo v začetku novega leta razveseliti naše najmlajše, ki so najbolj zvesti obiskovalci kulturnih prireditev, posebno naših predstav in so tako lahko zgled
34. Moralnopolitična in druga vprašanja kadrovske
pbliiike v Višobih šolah ' : 18,00
36. ' Colombo	50,00
37.	Vloga in delo
komunistova v- krajevni skupnosti	“ 35,00
38.	'-Temelji delegatskega
sistema	' 35,00
39. Uresničevanje ustavne zasnove združenega dela 200.00
Letois (bo založba Komunist sestavila tak program za naslednje teto, v katerem bodo (imela glavno mesto Titova zbrana dela. Na to' akcijo založbe Komunist ne smemo .¡pozabiti.
Cena; tednika Komunist je trenutno 2 dinarja za izvod ali 100 dinarjev na leto. Od 1, januarja 1978: bo časnik ,po sklepu vseh izdajateljskih svetov vseh izdaj Komunista veljal 3 dinarje za izvod oziroma 450 .dinar jev 'na leto.
Naročilnice za makup knjig in za. časopis »Komunist« dobite pri tov, Antonu Mastnaku, tel. 306.
vsem tistim, ki jim je korak do kulturnega doma čisto odveč.
Vaje tečejo tudi že za gledališko delo — Cankarjevo dramo »KRALJ NA BETAJNOVI«, s katero želimo 'uprizoriti predstavo na naj višji kakovostni ravni in s katero bomo predstavili našo lepo slovensko besedo na oktobrskih srečanjih v Paračinu. Režijo nad tem zahtevnim delom je prevzel znani celjski gledališki igralec, ki je hkrati tudi član našega gledališča, tovariš Borut Alujevič.
V programu imamo tudi sodelovanje na »Naši besedi«, ki bo aprila v Celju in sicer z recitalom sodobnega nemškega pesnika pod naslovom »Rakove barake«, v režiji tovariša Janeža Starine, ravno tako priznanega celj skega gledališkega igralca in člana našega gledališča.
Program že pripravljamo tudi za sodelovanje na osrednji proslavi ob prazniku dela 1. maju ter dnevu borca.
Ob zaključku lahko ugotovimo, da bo potrebno mnogo vloženega truda, mnogo preživetih ur na odru in mnogo ljubezni do gledališkega ustvarjanja, preden bomo zastavljene cilje uresničili, pri čemer želimo predvsem novemu vodstvu in novoizvoljenim organom obilo uspeha, od železarne Štore pa tako finančne, kot moralne podpore še v naprej.
Anica Tomažin
Iz dnevnika amaterskega gledališča Železar - Celje - Štore
KADROVSKE IV E S T I
V mesecu novembru so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Ms
NASE ORGANIZACIJE .
- ZDRUŽENEGA DELA *
Vranješ Radovan, NK delavec iz livarne I, Ferš Dragan, KV avtoklepar, Podhraški Srečko, NK delavec, Patnekar Zvonko, NK delavec, vsi iz Tovarne traktorjev; Obradovič Mile, NK delavec iz elektroplavža, Borovčak Vladimir, NK delavec, Jenič Bojan, NK delavec, Podjed Martin, NK delavec, Staroveški Stjepan, NK delavec, Rečnik Janez, NK delavec, vsi iz valjarne I; Arsenič Dragoljub, NK delavec, Jug Milan, NK delavec, Pajek Jožica, NK delavka, Šučur Milan, KV diesel mehanik, Delič Hazim, NK delavec, Radonjič Ljubo, NK delavec in Čanič Slavko, NK delavec, vsi iz livarne II; Pje-ščič Ratko, NK delavec iz.jeklarne I; Milinkovič Ana, KV administrator iz komercialnega sektorja.
Vasle Rafael, PK ravnalec iz valjarne II, Brezinščak Dušan, KV strojni ključavničar iz mehanične delavnice, Žerak Viktor, KV strojni ključavničar iz mehanične delavnice, Azemi Azis, NK delavec iz jeklarne I, Gobec Slavica, NK delavka iz komunale.
Sporazumno so zapustili delovno organizacijo:
Svetelšek Roman, KV monter vodovodnih naprav iz mehanične delavnice, Cerovšek Jože, avtomehanik iz tovarne traktorjev, Drame Marjan, KV orodni ključavničar iz mehanične delavnice.
I odšli po lastni ||
umi jpgs
Kiker Rajko, KV avtomehanik iz tovarne traktorjev, Spreitzer Gabrijel, kmetijski tehnik iz- ekonomsko organizacijskega sektorja.
Izključen iz delovne organizacije:
Kufner Zdenko, NK delavec iz valjarne I.
V JLA je odšel:
Mastnak Alojz, KV elektrome-hanik iz elektroobrata. .
Drobne Henrik iz transporta, Nikolič Peter iz livarne I, Šturbej Avgust iz elektroobrata, Bofulin Radovan iz elektroobrata, Verdi-nek Janez iz jeklarne II, Urleb Slavko iz valjarne II, Berginc Alojz iz OTK in Zapušek Jože iz vzdrževanja, transportnih sredstev.
Vsem iskreno čestitamo!
Podvorica Sherif iz livarne I, Mi-ker Milan iz valjarne II, Planko Ivan iz modelne mizarne, Kovač Franc iz jeklarne II in Doberšek Franc iz energetike.
Vsem želimo obilo družinske sreče.
V mesecu oktobru so se komisi je za kršitev delovnih obveznosti pri TOZD 114, panoge, TOZD energetika sestale 2-krat in obravnavale 14 primerov kršitev delovnih obveznosti.
Hujše so prekršili delovne obveznosti:
1. DROBNE' Vincenc., 'jeklarna II
—	dne 6. 10. 1977 odšel iz varovanega območja brez dovolilnice ,-rr javni opomin
. 2. VRBAJAC Milan, OTK — dne
28.	7. 1977 fizični izpad gl javni opomin
3.	RAHIMI Rahim, jeklarna 1.^ dne 1. in 2. 10, 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin
4.	JERŠIČ Metod, energ. obrat
—	dne 6. 9. 1977 odklonil delo — javni opomin
Komisije za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri TOZD Í14. panoge, tovarni traktorjev in TOZD livarn so se sestale 3-krat in obravnavale 9 primerov:
1. LEVSTIK Vojko, valjarna I dne 30. 7. 1977 zapustil delovno mesto — pogojni odvzem lastnosti delavca v združenem delu za 6 mesecev
■ 2. MASTNAK Silvo, jeklarna II dne 31. 7. 1977 odklonil delo —• pogojni odvzem lastnosti delavca v združenem delu za 1 leto
■3. SEKIRAČ Hysen, jeklarna II
—	dne 16. in 17: 9. 1977 neopravičeno izostal'z déla -§| pogojni odvzem lastnosti delavca v združenem delu za 1 leto
4. TOMIČ Niko, jeklarna I — dne 15. in 16. 7. 1977 neopravičeno
STORSKI ZELEZAR p. Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Gabršček Jože, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zmahar Ivan — Odgovorni in glayni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi.. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto ih kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
izostal z dela — pogojni odvzem lastnosti delavca v združenem delu za 6 mesecev
5.	KUFNER Zdenko, valjarna I
—	dne 7. 10. 1977 fizični izpad — odvzem lastnosti delavca v združenem delu
6.	KOSI Silvester, elektroplavž
—	dne 18. in 19. 8. 1977 neopravičeno izostal z dela — pogojni odvzem lastnosti delavca v združenem delu za 6 mesecev
7.	DUSPARA Ivo, jeklarna I dne 20. in 23. 9. 1977 zapustil de-
lovno mesto — pogojni odvzem lastnosti delavca v združenem delu za 6 mesecev
8.	MLAKAR Ivan, valjarna I — dne 27. 5. in 17. 8. 1977 neopravičeno izostal z dela rji pogojni odvzem lastnosti delavca v združenem delu za 6 mesecev
9.	AVDIN Redžep, livarna I — dne 8., 9.; in 10. 8. 1977 neopravičeno izostal z dela — pogojni odvzem lastnosti delavca v združenem delu za 6 mesecev
UPOKOJENI
Kosloriiaj Anton, rojen 11. 4. 1923 v Dobju pri Šentjurju, stanujoč v Trnovljah št. 253.. V naši.delovni organizaciji se je zaposlil 20.-
10.	1948 in bil nameščen v jeklarno I kot jamski pomočnik, nazadnje. pa je opravljal delo skupino-vodje vse do upokojitve. Upokojil se je s 30. 9. 1977.
Gorjanc Viktor, rojen 23. 7. 1921 v Boletini pri Šentjurju, stanujoč Boletina 10. V Železarni Štore se je zaposlil dne 13. 10. 1947 kot nakladalec v_ jeklarni I. Invalidsko je bil upokojen dne '15. 11. 1977.
Romih Ivan, rojen 24. 5. 1922 na Svetini, sedaj stanujoč Kompole 12 se je, zaposlil v Železarni Štore dne
20.	11. 1950. Najprej je bil nameščen na delovno mesto vozača gredic v valjarni I. V istem obratu je opravljal delo na različnih delovnih mestih, nazadnje pa kot valjar
II.	Invalidsko je bil upokojen s 25. 11. 1977.
Gombač
ZAHVALA
Ob boleči izguba našega dragega 'očeta
BUŽAN CIRILA
še iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TT za darovani venec in spremstvo na njegovi zadnji poti.
RADO
Na skupni poti
. . . Slabe tri tedne kasneje sem se. srečal z vrstniki teh razposajenih fantov in deklet na skupni poti — na poti od Jasenovca, preko Kozare, Jajca, Drvarja do Bi-hača, ki ji pravimo Pot AVNOJ. Ne razposajenosti in ne smeha ni bilo, marveč resnoba, globoko doživljanje tega, kar so videli in slišali. Enako pozorno in enako doživeto, morebiti še bolj kot mi starejši, so spremljali besede naših vodičev, enako spoštljivo in ponosno ,so štopali na kraje, .kjer so v borbi in krvi nastajali temelji vsega, kar danes smo in kar imamo. In enako kot nas. so tudi nje do solz ganile preproste, do srca segajoče besede _ črnolasega moža, ki je v senci mogočnega spomenika na Kozari pripovedoval o njenih slavnih bitkah in trpljenju. In enako kot- mi
bržkone <ne bodo pozabili, kar je na koncu rekel: da nam izročilo in sporočilo vseh mrtvih junakov š Kozare in drugod širom po naši domovini bodi v spomin in zavezo, da mlade generacije nikoli ne bodo imele potrebe postavljati take spomenike.
...Predvsem sem razmišljala, kako napako delajo vsi, ki'skrbijo za izlete in potovanja mladih, pa pri tem pozabljajo, da je naša domovina polna krajev, kot so1. Kozara, Drvar, Jajce, Bihač, Sutjeska,. Dražgoše,; Jasenovac, Kraljevo in mnogo drugih, ki jih je treba zmerom znova- obiskati! Pa, ne zaradi- turistične, radovednosti, marveč tako kot žejni človek poišče izvirek, da .si nabere novih moči.
7D —..27. okt! 1977