CZAIZBO^^JELiSTA« (( nirrh«jfi Vate Mn ««IK Vaak, Id \\ /J m prlpMiaieMGlftiN»r«4aHailKi (( \) pridobite u narateikm, Vaa k« hnh- )) l( trn, krr ste nu edprti pot k um Irpran \j )) in uniaiivraiu člivu. :: ;; fl GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, POZOR, NAROČNIKI,.. Naročnikom naznanjamo, da več o ljamo potrdil n poslano naročnino. Zadostuje potrdilo polet naslova na listu— «io katerega dne, meseca in leto Je na* mtniiuk platen«. Uprt* s. TKLKPI K IN K: CHelsea :: 1 :M_' No. 57. — Stev 57. t-jilrred ati .Srruiid lian* Matter Srpimiber 21al, 1903 at the Post Office at New V or k, N. Y, under Art of Congress of Marrb 3rd. 187». ADDRESS: :>16 W. 18th ST., NEW YORK NFAV YORK, FRIDAY, MARCH II, 1938 — PETEK, 1 I. MARCA 1938 Volume XLVI. — Letnik XI-VI. SCHUSCHNIGG SKUSA PREKRIŽATI HITLERJU RAČUNE SPLOŠNO LJUDSKO GLASOVANJE JE BAJE NASVETOVAL KANCLERJU LAŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK Schuftchnigg upa, da m bo sedemdeset odstotkov voiDcev izrazilo za neodvisnost Avstrije. — Avstrija ima diktaturo izza leta 1932. — Politični opazovalci ne prerokujejo kanclerju trajnega uspeha. — Hitler ne bo odnehal. PARIZ, Francija, I 0. marca. — Diktator je izzval diktatorja. Kancler Schuschnigg, voditelj ma-fe Avstrije, je izzval kanclerja Hitlerja, voditelja najmogočnejše države na evropskem kontinentu. Prvič v zgodovini diktatorstva se je poslužil dik tator javnega glasovanja kot orožja proti drugemu diktatorju. V nedeljo se bo vršilo v Avstriji javno glasova nje. Tega sredstva, ki so ga diktatorji tako odločno zavrgli, se bo v skrajni sili poslužil koncler dr Schuschnigg. Anglija in Francija sta veseli. Tudi Italija je zadovoljna, toda tega ne pokaže. Vsa Evropa, razen Nemčije, odobrava drzen korak kanclerja dr. K. Schuschnigga, ki je pozval avstrijski narod, naj na volišču pove, Če hoče ostati neodvisen ali če se hoče združiti s Hitlerjevo Nemčijo. Avstrijski državljani bodo vprašani: — Ali ste za svobodno, neodvisno, krščansko; socijalno in združeno Avstrijo, za mir in delo in enake pravice? Razen nazijev mora vsak Avstrijec odgovoriti na to vprašanje z "da". V vprašanju je pa najbolj značilna beseda tikajoča se neodvisnosti. Nihče, ki hrepeni po "anšlusu", kar pomeni spojitev Avstrije z Nemčijo, ne more glasovati "da". Vsi katoličani bodo glasovali "da" zaradi besede "krščansko". Vsi delavci, celo socijalisti, bodo vprašanju pritrdili zaradi "enakih pravic". Kancler Schuschnigg se zanaša na zmago. Dobiti upa šestdeset, mogoče celo sedemdeset pritrdilnih glasov. Po novi ustavi lahko volijo vsi moški in ženske, ki so dosegli starost 24 let. S tem je od glasovanja izključenih več kot polovica nazijev, ki so, kot znano, povečini mladi študenti in vročekrvneži, kateri vidijo v Hitlerju svoj ideal. Schuschniggova odredba je učinkovala kakor strela na nazije v Nemčiji in v Avstriji. Po mnenju nekaterih je nasvetoval Schuschnig-to potezo italijanski ministrski predsednik Mussolini, ki ni bil ničkaj zadovoljen z besednim dogovorom med Hitlerjem in Schuschniggom. Izza leta 1932, ko se je bil kancler Engelbert Doll fuss proglasil za avstrijskega diktatorja, bo i-mel v nedeljo avstrijski narod prvič priliko svobodno povedati svoje mnenje in izraziti svojo voljo. Doll fuss je bil začel po nasvetu Mussolini ja za -tirati socijaliste. Socijalisti se niso maščevali nad njim, pač je pa padel od nazijske roke. Izza onega časa je bila država vedno na robu državljanske vojne. Volitev ali javnega glasovanja se ni drznil nihče omeniti. Schuschnigg je vladal s silo. Po političnem prepričanju je bilo prebivalstvo razdeljeno V tri dele: 40 odstotkov nazijev, 40 odstotkov socijalistov in 20 odstotkov vladnih privržencev. Po sestanku Hitlerja in Schuschnigga v Berch-tesgaden se je pa vse spremenilo. Nazi j i so postali objestni, da je storil Schuschnigg nekaj nepričakovanega — pobotal se je s socijalisti. Zdaj j[e vrgel na mizo zadnjo karto. Ce bo zmagal, ne bo dolgo užival sadov svoje zmage. Mogoče par mesecev. Hitler si je ubil v glavo, da se mora Avstrija spojiti z Nemčijo. To zamore preprečiti edinole intervencija kakšne tretje sile. Ljudska drhal pregnala stavkarje Vincent Schmidt KITAJCI SO PREŠLI V OFENZIVO V puščavi v Sujuanu sr imdi Japonci težke izgube. — Japonci se skušajo obdržati na jugu Rmene reke. NAXKOV, K i tujska, 1(1. mar ia. —■ General Ma <'aiišan jmi-ioča iz zapadnega dela provin-i*«' Sujuaii, da so v teku vroči boji z Japonci. General Ma pravi, da so Kitajci pričeli s protinapadi bli-zu Paotova in da so imeli Japonci težke izgube. General Ma pravi, da so zaradi rahlih tal v tainosnji puščavi japonska me jiauična armada nt more giba- . . i Komunistični gciaeral SimIiiim T>ravi, da so kitajski napadi v bok in v ozadju popolnoma vstavili Japonce, vsled česar je njihovo frontalno prodiranja nemogoče. Japonci, ki so vdrli v severni del vSensija, so bili zopet potisnjeni v čiansi. Iviajci zatrjujejo, da bodo Japonci zapeljali v puščavo, kjer bodo pogini lo vsled pomanjkanja vode. Nek zastopnik kitajske via |de pravi, da je bilo od začetka sovražnosti pa do konca februarja uničenih 51:» japonskil; jaeroplanov. NANUHAJ, Kitajska, 10 marca. — Japonska artileriju skuša postaviti trdno postojanko na južnem bregu Rmene re ke pri Scešuju v Honanu, kjei skuša prerezati Lunghaj žele zuico. Pod zaščito artilerijskega o gnja na severnem bregu Rine ne reke pri Mangsienu in Ven sienu je bilo odposlanih 100 tovornih avtomobilov z vojaki da zgrade most čez reko. Kitajci so pri Scšuju razstre lili jezove in preplavili pokra jino. Kitajci pravijo, da so na J vzlic ponovnim japonskim na padom obdržali svoje pošto janke pri Kaopingn. « , ___ ŽENSKO TRUPLO V TURBIN NIAGARA FALLS, N. Y., 8 marca. — V turbini tukajšnji elektrarne so našli žensko tru plo brez nog, rok in glave. Tru plo je preiskal dr. Emes in do gnal, da je morala biti žensk: že po smrti vržena v turbino kajti v njenih pljučih ni bili vode. — Po mojem mnenju, — j< dejal, — je bila ženski od reza na glava, p redno so jo vrgli 1 vodo. naroČite se na "glaj NARODA" NAJST>REJS SLOVANSKI DNEvTir i AMERDO i/. Mincole, X. Y., bivši anion >ki armadui pilot, j«* poveljeval kitajskim letalom, ki so bomba rd i m la mesta na japonskem otoku Forniosi. SOVJETSKI VEČ OSEB RANJENIH V BOJU PROCES V ! PRED TOVARNO V HATB0R0, PA. MOSKVI -°- __f HATBORO, Pa., 10. marca. - Več sto ljudi, Jagoda je dal umoriti ki zahtevajo, da se delavci vrnejo na delo, je na-Gorkijevega sina žara- i ^Jo Roberts & Mander topilnico, v kateri je »• • » I * CH njegove žene. Stavka, s solznimi bombami, opeko in železnitmi Zdravniki z vrača jo vso . . , . , krivdo na Jagodo palicami. Iz tovarne so pognali I !>U stavkarjev. MOSKVA, Rusija, 10. mar. — Ruski izdajniski princes je prinesel na svetlo, da je Henrik (i. Jagoda naročil zdravnikom, da umore Maksima Peško-va, sina pisatelja Maksima Gorkega, ker je imel ljubavno razmerje z njegovo ženo. Jagoda, ki je korakal čez trupla sovjetskih voditeljev, da postane ruski "Hitler", je pri vseh svojih početjih zasledoval 44osebne cilje" in zlasti pri u-luoru Gorkijevega sina, 35 Ifit starega Maksiina Peškova. Predno je sedanji javni proces prešel v tajno razpravo, je prišlo na dan, da je dal Jagoda Peškova umoriti leta 1934, da bi bil sam deležen ljubezni njegove lepe žene, ki je bila gledališka igralka. - Z včerajšnjim dnem je bila končana javna razprava proti m> v je t skim izdajalcem in zločincem. Danes bo državni pravilnik Andrej Višinski pričel s svojim govorom, v katerem bo vteinljeval svojo obtožnico proti obtožencem in bo za nje zahteval smrtno kazen. Včerajšnja obravnava je večinoma razpravljala o umoru Maksima Gorkega, Maksima Peškova, Vjačeslava Menžin-skega in N. V. Kvibiševa. Štirje obtoženi zdravniki, ki so povzročili smrt štirih oseb na zahtevo Jagode, so vsi izjavili, da tega zločina ne bi nikdar storili, ako jih ne bi do tega prisilil Jagoda. Vsi so pričali, v kakem strahu so živeli pred njim. Dr. I. N. Kazakov je rekel, da je Jagoda divjal pred njim in zahteval od njega, da konča nevredno in nepotrebno življenje Mežinskega. "Ako ne storite, kar od vas zahtevam, bom našel pot, da iKiste odstranjeni," je rekel Jagoda dr. Ka za kovu. I 4 4 Ako sedaj gledam tega pre padlega, duševno odsotnega moža, tedaj morem komaj misliti, da je to oni mož, ki je tedaj z menoj tako govoril," je rekel dr. Kazakov. Pet zdravniških izvedencev, ki so bili poklicani kot priče, j*3 izjavilo, da je bil zrak v uradu sovjetske tajne policije Nikolaja I. Jezova, zastrupljen, in da bi Ježov prav gotovo umrl vsled zastrupljenja, ako zločin čin ne bi bil odkrit. Vsi poslušalci so bušknili \ smeli, ko je javni obtožitel^ Višinski prebral moliteir, 'katera je bila najdena v rdečerr ovitku v Rosengoltzovem suk njiču. Ta molitev se glasi: 4 4 Naj te Gospod varuje pra Na kraj izgredov je bila poklicana policija na motorni1! kolesih, da zopet napravi red. V splošnem pretepu je bilo ranjenih na obeh straneh več oseb. S tem je bila končana stavka petih tednov. Vsi atavkarji pripadajo k CIO. Trije možje so bili prepeljani v Abington Memorial bolnišnico, druge pa so zdravniki na mestu obvezali. Sta>vkarji si> najprej odgnali napadalce z vodovodnimi cevmi, poznej'-pa so jih napadalci obvladali. Policija je aretirala CIO or ganizatorja Adolpha M o sesa i'. Belehema in 44sedečega'4 stavka rja Harrv ja Levena. 1">0 "ponočnih" stavkarjev je policija pripeljala iz tovarne in jih je spremila na njihove domove. Ameriška delavska federacija se je sporazumela z upravo tovarne, da prične delo v tovarni. Delavci, ki so Slani delavske federacije, so prišli pred tovarno in so pričeli demonstracije. Do izgredov je prišlo ravno ob času, ko so se zastopniki stavkarjev pogajali z uradniki tovarne za poravnavo stavke. Pozno popoldne so olani delavske federacije prišli do vrat tovarne in so od stavkarjev zahtevali, da jim povedo, kako pogajanja napredujejo. K oknu je prišel uradnik tovarne E. J. Lever in odgovoril, da pogaja nja še niso prišla nikamor. To naznanilo pa je raztogo tilo delavce delavske federaci je in so zagrozili: 14Ako ne pridete do sporazuma v pol ure, tedaj bomo prišli mi in boemo prevzeli tovarno." Ker proti večeru še ni prišlo do nikakega sporazuma, so delavci delavske federacije pričeli metati solzne bombe v tovarno. VOJVODA WINDSOR PARIZ, Francija, 9. marca. — Bivši angleški kralj, sedanji vojvoda Windsor, in njegova žena sta se podala na 10 dnevne počitnice v Cannes. ANTHONY EDEN NA POČIT N1CAH LONDON, Anglija, 9. marca, — Danes se je podal na krat ke počitnice v Franciji bivši angleški vnanji minister Antho lny Eden. Ker je imel namesti I črnega širokokrajnika rjav klo Ibuk z ozkimi krajci, ga na Vie toria postaji ni nihče spoznal. LEP NAPREDEK _ JUGOSLAVIJE Po Stojadinovičevem zatrdilu je Jugoslavija obdana samo s prijatelji. Nove pogodbe so obdržale prejšnje zaveznike. BEOGRAD, Jugoslavija, 10. marca. -— "Sedaj smo ob«lani s prijatelji. Obdržali smo vse svoje zvez«' in smo si pridobili nove prijatelje. Prevzeli nismo novih obveznosti, ki bi prišle v zapleti jajc s starimi," je rekel ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič, ko je pojasnjeval vttanjo j>olitiko svoje vlade v narodni skupščini. Stojadinovič je rekel, tla je Jugoslavija ostala zvesta Ligi narodov in Mali antanti — Oe-lioslovaški in Romunski — ter povdarjal, da je Jugoslavija o-hranila tradicjonalno prijateljstvo do Francije. 4 4 Naši odnosa j i z Nemčijo,* je nadaljeval Stojadinovič, -"so se razvili tekom lanskega leta v duhu razumevanja in medsebojnega spoštovanja. To medsebojno razumevanje bo tudi spoštovalo politična nabiranja obeli držav." Stojadinovič je dalje zatrdil, da italijansko - jugoslovanska prijateljska pogodba deluje v I to polno zadovoljstvo za obe državi. DEVETNAJST FUNTOV TEŽAK NOVOROJENEC DETROIT, Mich., 9. marca. — 36lctna Marv Lawler je porodila včeraj devetnajst funtov težkega otroka. Otrok je zdrav ter meri 24 inčev. Ko so povedali -materi, koliko tehta, je nevoljno vzkliknila: — Ah, nikdar -se ne norčujte! M00NEY PRED ASSEMBLY JEM Delavski voditelj ima v zakonodaji dosti prijateljev, ki so se zavzeli zanj. — Vse je odvisno od governerja Merria-ma. SACRAMENTO, CaL, 10. marca. — Thomas .1. Mooney, ki je že nad dvajset let zaprt zaradi dozdevne soudeležbe pri atentatu na parado leta 191<>, je bil izzvan pred državno zbornico. Za to se ima zahvaliti svojim prijateljem v državfti zakonodaji. Državna zbornica je povabila tudi governerja b\ Merriama, naj bo navzoč pri zaslišanju. oč Slovencev, od teli samo v Alleglie ny in Washington Caunty — pittsburško okrožje — kakih *25 do 35 tisoč. zato hi 110 liilo več neko pravilno, »icer povedal nič novega, ali podal je dobro in resnič-no .primero. • • * Neka moja znanka je oni dan že oddaleč proti meni vpila: — Hvala lepa. T van. za rojstno voščilo, ki si mi ga poslal, čeprav ni 'bil moj rojstni dan. — I kako lot— se začudim — saj si sama ob neki priliki dejala, da je zadnjega februarja! — Saj t uri i je. ali pozabila sem dostaviti, da samo v^ake 4 leta, kadar je — prestopno leto. * • • Naši rojaki v mestu in oko-liei, ki dobivajo Glas Naroda, so bili koncem zadnjega tedna zelo razočarani. Pride petek4 nič! Pride ■sebota: zopet nič! Pa so 1 ne prijeli: — Kaj pa je vendar s tvojim "Tedenskim kotičkom*' ta te den? Ali si morda bil bolan, ali tako zaljubljen, ali kaj zlomka. da nisi mogel ali utei;:-11 i I 11 i č načečkat i ? — Ampak potrpite. ljudje božji — sem jim odgovoril — radi pomanjkanja prostora. Ze-lenčev dolgi, ali nad v=e zanimiv dopis iz stare domovine miora vendar imeti prednost pred mojim, ker je večjega po- (HopiAJL Hnutkli/ii, S. }' Teni ijotnm si usojani sporo čiti vsem članom 111 članicam KSK.J v Greater New York 11, da se je vrnila seja delegatov, kateri so zastopali sledeča društva: sv. Frančiška Seraf., sv. .Jožefa, Marija Pomagaj ter Knights of Trinity, društvo sv. Ane, ni bilo zastopano. Omenjena s« ja se je vršila 5. marci v prostorih Slovrnjskega Doma v Brooklyn, N. Y. Nil men te seje j«« bil. kako hi bil«> najbolj možno združiti vseh pet zgoraj omenjenih lokalnih društev naše dične K. S. 1\. J. v eno društvu. Mr. John Ovetkovich, sedanji predsednik društva sv. Frančiška, je bil soglasno izvoljen za predsednika tega od-bora. za tajnika pa nam dobro znani in agilni rojak Mr. .Irs. J. Klim, kateri je tudi tajnik dmštva sv. Jožefa. Mr. CVetkovieh je izrazil svoje mnenie delegatom na o 'nv njeni seji zakaj bi hiJo dobro združiti 0110 njena društva v eno društvo. Istotako -o iz razi 1 i svoja mnenja ostali delegat je. Bili »mo vsi mnenja, da je to zelo dobra in zelo koristna zadeva, odnosno ideja, j za na< vse člane in članice, ki I spadamo k enemu ali driuremu zgoraj omenjenih društev, j Dobeserlno 110 bom razlagal na tem mestu, kar -e je raz-j motrivalo na seji Apeliram 1 pa na vas vse. da se udeležiti' i prihodnjih sej svojih društev, i pa vam bo vaši dt-legatje rade-volje natančno vse raztolmačili, Na teh sejah nato lahko -sami razložite svoja mnenja. V to svrho tie bo vršila na tdaljna seja delegatov vseh o značenih društev v soboto, dm 19. marca ob 3. uri popoldne \ Slovenskem Domu. Trdno « nadamo, da bo to pot. tudi društvo sv. Ane zastopano, ker <( gre za korist nas vseh skupaj ki spadamo k omenjenim dru -tvoni. V=ak član i it članica teh dni Štev naj vpošteva, da je 7.1 zdnužitev precej na|»omega po sla, ter se je cela stvar Šele ta ko rtkoč začela. Nekaterim, ki si baje predstavljajo da so tii društva že adružena, bodi tu povedano, da to ni resnica Zgodijo pa so bo lahko v do glednein času, ako boste pokazali dobro voljo. Koopera eija je potrebna od vsakega posameznega ali posamezne, k (Nadaljevanje na 4. strani.) poveljnik kitajske armade, ki brani južni breg Rmene reke v llonan provinci mena za širšo javnost. Naroda pa ni kakor veliki pitt^hurški dnevnik s skoro ne< »mejen i m j irostorom Šele v pomdeljek ><• jim je olajšalo snv, ko so zagledali >voj priljubljeni kotičrk. mm*. Novo slovensko mladinsko pevsko tlr.rštvo "Prešeren" bo priredilo v nedeljo popoldne 27. marca isvoj prvi pevski koncert s sodelovanjem starih Piv-šernovcev in hrvatskega mladi inskega pevskega kluba iz mesta. Ima že čez 50 članov obojnega spola, deklic mnogo več nego fantov. Pričakuje se obilne udeležbe, ker s tem jim bomo dali pogum in priznali njihov trud in navdušenje za napredek in ohranitev našo slovenske pesmi v naselbini. Dobiček koncerta >e bo rabil za nakup uniform- kateri jih ne zmorejo sami, v slučaju preostanka pa za plačo njihove učit* l iice. Pozdrav! NAZNANILO Rojakom po Pennsylvania' (posebno v Alleghany, Cam bria in Somerset okn.ju) na znanjamo, da jih bo obiskal nas novi potovalni zastopnik FRANK AHIiTN Rojake prosimo naj mu po skušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava Glas Naroda Naznanilo in Zahvala Z žalostnim sivem naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znaneem tužno vest, tla je ]»reviriena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala 13. februarja. 1IW8, v Bellevue bolniSniei v Torku naša ljubljena ter nikdar iK«abljena «»prog;' "TUiH v staw»-sti SO let. FRANCES PAULIN, roj. JANEŽ Pogreb pokojnlce se je vrSil 17. februarja, 1908, Iz pogrebne?«* zavoda Antona Kirn v cerkev sv. Cirila na Osmi, kjer je daroval sv mašo ter uredil vse ostale pogrebne obrede naš domači župnik F?". Edward Gabrenya. Iskrena mu hvala. Prav lepa hvala za poslane vence, sledečim: sestram |wkojni<^, Mrs. Bariwra Kertich, Mrs. A|i»lonija Holleitbaeh in soproga. Mr. in Mrs. S loan. Mr. in Mrs. Vesel, iz Hobokena, K. J., ter društvu sv. Frančiška Seraf. štev. 4«, K. S. K. J., katerega je bila članica dolgo let. — Isotako prav lej»a hvala družinam: Anton Svet, st. in Anthony Svet. ml. za udeležitev t>ogreba ter za tolažbo v težkih urah. Isto ve lja tudi za vse prijatelje in znance, ki ste pokojnico obiskovali za časa njene bolezni ter se prišli poslovit ob krsti. Iskrena bvala tudi Mr. John Potusku za zapete žalostinke pri pogrebni -sv. maši. Še enkrat vsem skupaj prav iskrena hvala. Ako je bilo kakšno ime pomotoma izpuščeno, nam naj oproste, ker se ne spominjamo vseh imen. Ti pa. preljubljena soproga in mati. imčivaj v miru in večna luč naj TI sveti. S solzami bomo oblivali Tvojo gomilo. Kličemo Ti. na sveidenje nad zvezdami. Žalujoči ostali: JOHN la FRANK, sinova; JOSEPH PAULIN, New York City, 9. marca, 1938. GEORGE C. APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW VORKU in POPOLNI Of! ^lOK IN OKOLICI POGREB VIŠJE PREDNO GRESTE KAM DRUGAM, OBRNITE SE NA NAŠ POGREBNI ZAVOD, KI VAM BO NAJBOLJŠE POSTREGEL. PO NAJNIŽJIH CENAH OMbno Vtt« bo obiskal naš zastopnik, ki vam bo po-vsdal cene In dal vsa druga pojasnila. tista n ovni k NEW YORK, N. Y. 455 W. 43 St. Circle 6-7393 BROOKLYN, N. T. 219 Atlantic Ave. MAin 4—7*11 Važno za potovanje Je BiTnJrn potovati v atari itrmj alt tobttl tut, Je utrrtai, ds Je poučen v vseli stvareh. Valed mfte delge-letne akoinje Vnm lawewBie dati najbdQia pojnaile U MI «ee potrebno preekrbeti, 1 • ' ■ Peter - :: Zgaga Sleherni delavnik se s prvim rerryjeui prfpeljeno preko jsona v/. X«'W .f«»-rsey v New 1 York. I Vožnja je v-elej zanimiva: [pozimi zaradi ledenih plose in i ledu. ki ^ra orje ferry, sj>omln-idi in poleti za stran krasnega ! pogleda na Wn>hing:tonov 'most, ki se zlati in blešri v vzha-'jajoeimi sohien. Že dvanajst let >o vozim po tej poti na delo in od leta do ta opažam velike izpremem^M*. II*red dvanajstimi ali desetimi leti je hil prvi ferry -ikoro poln dela ver v. Ne bom pretiraval, ee rečem, |da na- je Viilo po dvesto do tri-Isto. Polagoma jili j<* pa začelo zmanjkovati: zdaj je zmanjkalo tesra. z^la.j one^a, novih o-hrazov pa nisem opazil. Število s«* je manjšalo in manjkalo, in pozimi pred o-tn -mi leti nas je hilo vseh -kapa i sedem. Pozdravili >1110 se. govorili pa nismo, pač pa tiho ždeli predse. Potem nas hilo deset, pM-naj>T, in zdaj na< je že nekaj časa nad pet desot. Od pet nebnega. Nekega jutra sem opazil na pragu velike hiše 11a 21 i. eest» -pečega .moža ka. Prejšnji večer se je bil oblekel v elegantno črno obleko, ki je bila ]»a. zjutraj posvaljkani run ji podobna. Klobuku ni i-mel. Poleir njega na tlaku je bil 1 |,a večerja. Sredi večerje pa gornje in spodnje umetno zobovje. Nekoč mi pride nasproti ponosno >koro 5f»st čevljev visok.> mlado dekle. Lepo bila oblečena in rao->ko je »topala. Iv o t oficir kraljeve garde. Pod pazduho je nesla troje knjig—torej najbrž študentka. Med zobmi je držala dve pedi dolg ustnik z gorečo cigareto. Pogledala ni na desno, ne na levo. Njen lep, pravilen obraz sta pa motili dve veliki zelenkasto črni maroisi. Lepa, poljubov in ljubezni polna noč se je bila zaključila z dvema silovitima udarcema naravnost 11a oči. r^p V zgodnji jutranji uri sre čam na cesti komaj devet ali deset let starega fanta. Bevše je slabo oblečeno lakota mu gleda iz 0^. Za penny me 11 rosi, in mu ga dam. Jezno pogleda bakren novčie kot bi hotel reči: — Kaj mi bo penny! Oroš bi mi bil dal. Vprašani ga, če je tako zgodaj vstal ali pa sploh spat še ni šel. — Jaz delam ponoči, — odvrne samozavestno Kaj dela, mi m povedal in ga tudi nifcem vpraševal. Kaj bo delal čez pet ot: ^set Jet? Kje bo delal in kaj bo ž njim? O r A S N A R O D A" New York Friday, MarcK 11, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. £ i Kratka Dnevna Zgodba II »a^fcai * ~ ~ " ■ 1 —> i,- - , - r--. .t - —- -n ■".;;----r~—s . ■. ■ W. B.:: TEŽAVNA SNUBITEV Iz slovenskih naselbin MILWAUSKE NOVICE. Anion Turk, star 5<> let in doma iz ljačje vasi v Savinjski 'kil in i na Štajerskem, je izvršil samomor dne 27. februarja. Na sli >0 ga v kleti obešenega. Kaj ga je pognalo v -mrt, ni znano. Bil je krojač, toda zadnje dve leti ni nič delal. Tu-zapušča ženo, šest sinov in tri hčere, drnirod po Ameriki pa tri brate. Trije rojaki, in sicer John Zorko, Tony Geram in Frank Cesnik, sodili 26. februarja a-retirani med krava lom na shodil nemške nacijske orsraniza-cije Volksbund v mestnem avditoriju. toda kasneie so bili oproščeni. Hrvat Fred Rajkovič je bil tudi aretirana, ko je me,l kolesarsko tekmo v avditoriju vr-ge z bakona nemško zastavo s ^vastiko. ko [n1 je sodniku po- vedal, da ne "lajka" nacijske zastave v Ameriki, je bi opro ščen. Josephine Avguštin je pred kratkim padla na ulici in naha ja se doma v zdravniški oskrbi; Frank Pano višek je bi te dni «>per i ra n za - kilo. A* Shebovganu .j«1 zakonska dvojica John Pr is land zadnje dni slavila 30-letnico svojega skupnega življenja. NEVARNO BARVILO ZA USTNICE gnala. da bolnica >ieer ni bila dovzetna za isnov "eosiua*', pač pa za neko drugo snov v barvito, katere pa še niso mogli dognati. Toda ta druga snov je postala škodljiva šele, ko j»- hruuetka tisto barvilo rabila. V angleškem medicinskem glasilu "British Medical Journal" popisuje dr. P. F. llellier dva primera, kako je barvilo za šminkanje ženskih ustnic škodovalo ženskama, ki sta s«* šminkali in mazali. Prva ženska je bila L*:', let stara hruuetka, ki je dobila od barvila "dermatitis," ko se je nekega dne močno sončila. Dognali so, da je bolezen povzročila .snov, ki je ^snaua pod imenom "eosin" in je v rdečiln.S 'GLAS NARODA"* jS Zdravnik dr. Hellier naglasa, S da je eosin tista snov, ki po- 3 pošiljamo v staro do- ^ vzroča, da je koža za svetlobo ^ movino. Kdor ga ho- j bolj občutljiva, zaradi česar se N £e naročiti za svoifc S potem pri obsevantu vname ko- S i -i i- •• / Ža ter vnetje pospešuje.. Se ^ sorodnike ali pri jate- g bolj pa je bil čuden drugi pri- fc 'je» to lahko stori. — i i mer. Tukaj pa je bila priza-j S Naročnina za stari J j deta 27 let stara ;blondinka,j k kraj 8fcane $7 __ yd katera je prvi bolnici posodila S i v- v 5 ! svoj kos barvila. Ko ga je doJ S Hali jO lista ne posi- £ j bila nazaj je tudi sama dobila j ^ ljamo. '"dermatitis." Preiskava je do- bil I za j javili, da je on edini mož. ki bi mu jo zaupal. Morale ga tor j dobro poznati, — je pripomnil Pal trpko. Te besede so imele nepriča kovan učinek. — To je imenitno, sijajno! Torej se vendarle nisem motil, — je vzklikknil lord Franci«. — Kdo je pa ta mož? — je vprašal Pat srdito. — Edini pravi mož za mojo hčerko: si jajen mladenič. Samo eno napako ima, da je namreč slab opazovalec. Xo. torej, zdaj je vse v najlepšem redu. Patu j«* pritisnila kri v glavo. I daril je s pestjo fn> mizi: — Xasprotno nič ni v* red,«i! Xe bo dol><-r mož . . . vsaj za Rosemary ne! Ta ^e ino . . . mora . . . orno . . . žiti z mepoj! I»ii >«m idiot, da s««in molčal! Lord Francis se j«- v duhu veselil. .Ia se je Pal tako razvnel. Njegov veseli mir je pa mlad« niča >e bolj razkadil. — K .. .kdo . . . j<* . . je . . . to? - je vprašal Pat. - Zakaj pa ne vprašaš Rose marv? — je odgovoril Francis in pokazal smeje na vrata. Na pragu je stala Rosemary. Pat se je takoj pomiril, skočil je k nji. jo prijel za roko in dejal: — Ah. bil s. in neumen in slep. Jaz . . . — Ven. to. dragi Pat. — Povej mi k-Mično inw-* tega moža. k njemu poj-b-m. kajti jaz . . . jaz ... — Saj ga vidiš. — j,, »lejala Rosemary in pokazala na Patov obraz v zrcalu. — Rosemary, zivre*-? — je vzkliknil Pat. * — Kaj sem hotela storiti? Morala sem te nekako izvabiti iz tvoje rezerve, lil to se mi je |»osrečilo. — Otroka, iz knjižnice mo rani prinesti kniigo, ;m katero mislim ž«- ves večer. Saj mi bosta oprostila, kaj n«»' Ro>einary in Pat >ta -e o-zrla. toda lord Francis je bil ta čn- že tiho zaprl vrata za se»l»oj. Zahvala egiptskega kralja mlademu Banjalu-čanu. Firiptskenm kralju je ob poroki poslal brzojavno čestitko mladi trgovski pomočnik Tahir Taliirovič iz Hanjaluke. Mladenič je na svojo čestitko že pozabil, zdaj pa mu je bilo u-radno izročeno pismo - pečatom egiptskega kralja. Kraljev! maršal s«' v franco-k« m jeziku! zahvaljuje za čestitko. VODITELJ PRISTANIŠKIH DELAVCEV PRED SENAT. KOMISIJO V Joi-epb Curran (na desni), pred-ednik C. I. O. unije pristaniških delavcev, je pred posebnim senatnim odborom odločno zanikal, da je komunist. Knjige, katere toplo priporočamo UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (» strani.> Roman i/, -tare Ljubljane. Značaji so izrazito upi sani. istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor j«» pa liob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, iu boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena ...................... 35c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga-boriau. l246 strani.) Gaboriau je I »i I bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Citatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena......................$1.00 ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Xa krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena ...................... $2.00 AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajst egrf stoletja. Njegovega Agitatoria" bo sleherni čital z užitkom. Cena ......................$1.00 HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (388 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Citatelj bo roman z užitkonf prečital od začetka do konca. Cena......................$1.50 Slovenic Publishing Company Pat Forbes ji* srečal Rosemary na Piccadilly. — Ta obraz sem nekje že videla, se je zasmejalo dekle sladko. -- Z li >e mi močno, da >va •*■ e videla zadnjič v ponedeljek, | j« odgovoril mladenič. Diagi Pat, tvoj obraz je /e podob«n polni luni. — Kam si namenjena? — je vprašal Pat. Kamor hočeš. Rada bi se malo razvedrila. Pat. Kaj ne vidiš, da >e?n oblekla novo obleko f KiiihIii sta si^lcla v elegantni slaščičarni in pila inobV čaj.i Kar j« dejala Rosemary: Zelo me veseli. Pat. da -cm te srečala. Moraš mi nekaj svetovati. Jaz naj li svetujem* (Ki tovo -i tisto zadevo še uredila, pa bi rada slikala moje soglasje.I — Motiš Pat, « hno/ila hij He rada. — Omo . . . /ila . . . To je; pov-em nepričakovana novica!) — je vzklikknil Put vos bled.i — Nepi ičakovana! Saj že j d« Igo mislim na to. Veš. Pat.j staram se. Saj si -tara šele štiriindvajset let! Kdo pa je tisti! srečnež! Xerada bi li takoj izdala nje. govo ime. — Ali ga poznam? Xe posebno dobi' i. Potrebna mi je tvoja |jomoč. Najprej si hotela slišati moj nasvet, zdaj pa že potre-: hnješ moje |KniUM:*i. T«»da go-J v«.i i. prosim te. Saj l>oš * lanes večerjal z mojim očetom, kai ne? — Da! Prosim te. Pat. povej rno-j jemu oeeln . . . da nameravani i zapustiti očetovo lii^o. — Zakaj mu pa tega ne po ! v«*š sama * — Poguma mi manjka. Snj; veš. kalešon je moj papa. ha. Pat j.- poznal lorda FVan-ci-a, Riksemarvinega očeta. Sli šal j<* v. čkrat iz njegovih ust. da bo mogla iti Rosemary k ol Inrju samo čez njegovo truplo. — Zakaj mu pa tega ne po-i ve tvoj ženin? I>a. tmla on j«' tako boječ;! čiin se >it kolik - razburi, začne j«*cljati. In |ki tebe ima moj oče lako rad. Pat. Ali hočeš še skoilolico ČH.ja * Cbosri Pat je res |*»treboval š»» m čaj. Popil ga je v dušku. |M»tem ji pa dejal: - Toda prej bi rad sJi-šal ime tvojfga izvi»lj«-nc;.. — To ime bi ti ni, da 'se Kose marv onioži. ji i Pat je i zbu I ji 1 oči in zrl osup-i; ! lo na lorda Frauci-a kakor da i vidi pred st-boj strašilo. ' Toda lord Frajicis je delaj kakor da ni ničesar opazil in ^ mirno je nmlaljeval: — Sicer je pa dekletu že štiriindvajset !et. <'as-trašno hi- I iti. Xji-ua ]K*kojna mati je ime } i la v teh letih že dve leti stare-) ! ga otroka. j1 Pain je šumelo v glavi. Po i > -tajalo mu je slabo. Cigareta mu je jio-kakovala 'v drhteč: roki. Slednjič jt- ze-: j jecljal: — Jaz s,.m p;i mislil, da ste'i i brezp' irojno ]»roti vsaki mo | j zitvi Rosemary*. j4 j — Vidi -o. da m« slabo po- \ znaš. Pat — i»* dejal lord Fran-1 i*i»-. — Pokaži mi očeta, ki bi, lasprotova! resnični sreči -vo i» an«*s -i pa res zelo ztro- I voren. Pat ... Ti tore i misliš | S da bo Rosemarx . . ' 1 Tndi Pat s,. . jal, to.la ■ in.' « d snu. Potem je pa š^oda. V pal ' «*em . . . toda kdo je njen iz- ( voljenee? ] — Tega ne rem. Xjegove- i ua imena mi ni hotela izdati, j N'e poznam ira p»>sehno 4lo4)ro. | Dejala je tudi. da -»te nekoč iz- ; POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi 1 sal Bulver. 12 knjigi in 2S0 strani.) Zgodovinski roman iz časa. ko je bohtelo razkošno življenje v Pompeji h in Ilerkulaimmu. Borbe - amCi-teatru. Spletke egipčanskega "Čarovnika.** Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena.................*.....$1.125 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO < JAKA dVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. <2 zvezka 263 in strani. ) i V se hoče od srce nasmejati, čitaj te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Av-trijo. Šv-jkove pustolovščine ne izvabijo iz človek;! samo smeha, pač pa krohot. Cena............... .....$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spi i sal Guy de Manpessant. < K>7 strani, t V knjigi je zbranih dvaj-ct najboljših črtic slavnega francoskega pi-a-telja. A se od prve do zadnje >o skrajno zanimive ter neprekosljivt-po svoji vsebini. Maupessant je e«'Ien najbolj čilanih pisatelj<4v. Cena ......................$l.m> ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon ; don. 1strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je m o j-ter opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena ......................$Lf»0 , SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan (15i* strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Xova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko tkXaša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................$Lo0 STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spi- 1 sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična nsoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drn-gih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena.........;............^1-50 TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar BUTOuglis. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana/* ki je že vsaj po imenu znan vsakemu orni kancu. I">a-si je snov povesti neverjetna. >e lahko čita in se Človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... «5c. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- 1 čimti, (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanjn zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00 MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. t Iliri strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najboij patrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. - < 'asi. v katerih -la spretnost in gibčnost odločevali. Cena ...................... K~>e. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. strani.) — Kden najboljših romanov znamenitega ameriškega pi -atelja, ki je pisal svoje romane naj-več po svojih lastnih doživljajih. Roman je zan-ntiv rnl prve do zadnje -Irani t'itatelj ga ne bo odložil, do kler ga ne bo prečita! do konca. Cena.....................$1.2r> OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v oliiiki dnevnika. Cena ......................*l-o0 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (:J.*'»7 strani.) Pretresljiv opis priz«»r«»v iz svetovne vojne. Kdinole mojster kakor je Harbusse je mogel napisali kaj takega kot je ''■Ogenj." Cena .....................$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. <2f>0 strani.) Oj>is lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu. ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sjoga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena ......................$1-50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena ...................... 70*. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (IfiO strani.) Rokovnjaei na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena . .......................5-">c. POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spisal Franc S. Finigar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisuje življenje starih Sloveneov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bi-55anc, današnji Carigrad, kjer s* je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cena......................$4.00 »GLSB NAROD A" — New Yor* Friday, MarcK II, 1938 0PH1 LARGEST SLOVENE DAILY IN TJ. B. 9. NAJHTREJSE ANGLEŠKO LETALO Angleško letalo "Hauwker Hurricane" s katerim je angl-^ki pilot .1. \\\ 7 milj. Im U I je torej /. ,,a-l Edinburglia na Šk»1>kein do eo 4i;i uro. Ženske noge v koži morskega volka Zadnjo čatec so je moda žen ske obutve začela zanimati za najbolj čudne živali na svetu, da potem iz njihovih kož izdeluje obutev za modne ženske. Pi avimo sicer obutev, dvomimo pa, da jt* tisto, kar nekatere ženske včasih na nogah nosijo, res kaka obutev. Pa naj bo, kar že hoče. fV ženske hočejo tako nositi, pa naj nosijo. Torej že več kakor leto dni delajo elegantne žt nske čevlje ne le iz krokodilovih in opičjih kož, marveč tudi iz kož raznih kuščaric ter rib. Riba je sploh zadnja moda, da veste. Tovarne, ki trste ribje kože predelava jo, pa trde, da je usnje iz ribje kože prav tako trpežno, kakor ut-nje od .stare krave, to se pravi, da je trdno in trpežno na vso moč. Med rrbami, ki modni svet nori za njihovimi kožami, uživa morski volk posebno ljubezen. Kajpada so tudi tega krive tovarne, ki vele, da je to usnje od morskeiga volka res nekaj posebno trpežnega. Modne žen- ske ipa seveda vse to lepo ve rja mejo. Ali pa.bodo čevlji iz usnja morskega volka kaj dolgo ostali nad vse trpržni, to se bo šele izkazalo, ko bodo tovarne videlo, ali se jim je ta kupčija izplačala. Za enkrat je stvar v modi in tovarne se trudijo, da bi ženski svet prepričale, da je ta moda silno pa metna. rini v< č Inrlo ženske kupovale take čevlje, tem več upanja bo, da bo dobiček velik. f'e pa se bo v teku leta izkazalo, da iz kupčijo m» ho dovol« dobička, bomo kmalu brali, da so čevlji iz take kožo 'zanič in morda celo zdravju ter lepoti škodljivi. Za sedaj pa organizirajo tovarne. ki izdelujejo usnje, cele lovske e.kspc<]icije v Afriko nad opice in krokodile, v vo de Tiln ga in Indijskega morja pa odhaja velika ribolovska elospedicija. ki naj lovi morske pse v morjih, kjer te živali kar mrgoli. Ta eks!p<«dicija bo odpotovala po morskega volka že ta mesec in lm lovila nekako leto dni. Ladja pa je tako ure-j< na, da bodo lovski plen kar takoj na ladji tovarniško obdelali. Na ladji bodo kožo morskega volka preparirali, njegovo meso pa predelali v mesno moko, ki jo bodo vozili domov za krmo živini. Iz jeter morskega volka b< do dobivali ribje olje, plavuti pa bodo po sušili ter jih kot veliko slaščico prodajali v vzho-lno Azijo. Listi dobesedno naglašajo, kar smo že pree« j omenili: od uspeha teh ekspedicij jo odvisno, ali bodo gradili še kaj drugih ladij za lov na morske volke, ali ho morda ostalo pri t<*j ladji. Pozabili smo namreč omeniti, da ne bodo iz morskega volka delali le ženske obutve* murv« č tudi torbice za robčke, 11 ločilo, puder, pomade in ogledalee. NAJSTAREJŠI EVROPSKI DENAR. ! Med najstarejšimi denarnimi I kovanci v Evropi je francoski ' sou. ki je vred< n o centimov. VSE P ARNIKE m LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL CO- ! YCOOSl.AV TUAVKL ItKIT. 2 IG \V. I SI h St., New York. N. Y Se« la j pa je izginil, ker je ko-vanje tega denarja dražje, kakor pa je denar sam vreden. KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS lg marca: Hi ana v lifiuia lli. uiarca: Normandii* v Havre t S. marm : t .m lipit v Bremen lil. marca: Viili-ania v Tr?«t i'.',, uiartu : (jueeii Mary v ('lierlxmrg .ti. luan-a : Hex v ikor,- kojlb Imena su tiskana z debelimi Črkami, ker ao upravičeni obiskati tudi druge uaaelblne, kjer Je kaj nadih rojakov naseljenih. (Dopi&L (Nadaljevanje z 2. strani) Anita nato popisuje druge ljudi v hiJsi, Kurta in Ounnarja i jundstroma in posebno, ko govori o Gunnarju, se Hermi dozdeva, da ga ima precej rada. Četudi je bilo to mnenje napačno, vendar se Henna živo zanima za ravnatelja Lund-> t roma. (''as jima zelo naglo poteče in ko se prikaže grad ,Linietrolt. I.. Plankar T A: riilsholni, Frank Uoui« J. Ely, Jos. J. 1'esliel Kvelelli, Louis Cuuie Cilbert. Louis Vessel lJibblug, JoLa Fovge Virgin a, Frank Rrvatlch MONTANA: Roundup. M. U. Fanlan Wasboe. L. Cbami« NEBKASKA: Omaha. P. Uroderlck NEW YORK: Oowanda, Karl Btrnlaha Little FaUs. Frank Muk OHIO: Barberton, Frank Troha ' Cleveland. Anion iiotek. Kart- linger. Jacob Besnlk Jonn HUpnlh Ulrard, Anton Nagode Lorain, Louis Baiant, Jonn Youngs town. Anton KlkoU OHZGON: Oregon City, Ore. J. Eoblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlka* Brougbton, Anton Ipavoa Conemaugb. J. Brezovo« Coverdale In okolica, Mra. Ivana Kapnik Export. Lrali SopantM Farrel. Jerry Okorn Forest City, Malta Kala iineDabors, Frank Novak Homer City. Fr. Ferenchak Johnstown, Jotan Poiants Krayn, Ant. TaoSelJ Luzerne, Frank Bollock Midway. John 2nat Pittsburgh In okolica, Philip Progar Steelton. A. Hreo Turtle Creek. IV. Sckifvar West Newton. Joaepb Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, West A ills, fr. Bt* Sheboygan, Joseph Kak el WYOMING: Bock Springs, Lents Diamond t Ule, Joe Bollck Vsak to, katera Ja praleL Ma potrdilo aa svo- IIPRAVA "CJLA8 NAROD** Bohinjsko jezero KNJIGARNA "GLAS NARODA" V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi. "Nasi Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — H. 216 WEST 18th STREET. NEW YORK SKRJANGEK ROMAN IZ 2IVUENJA EEE3 ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I.H. P 1 aii 1 o