DELAVSKA ENOTNOST —" Poštnina plačana v gotovini Ml se hsmw-berili dalje za siififs pravic®* Piei| zavezniki naj vedo, da smo bdi mi tisti, ki smo v borbi s fašistično Italijo dalt večje žrtve v tem boju kakor vsi drugi zavezniku 4§0 tisoč žrtev je dala Jugosavija v vojni proti fašistični Italiji m zato zahtc varno od naših zaveznikov, da ne delajo sklepov brez nas, kajti takih sklepov ne bomo priznali, KARDELJ GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto IL, štev. 30 Ljubljana, 26. julija 1946 Izhaja vsak petek — Cena Din 2.—- Naša delegacija bo na mirovni konferenci v Parim tolmačila voljo narodov Jugoslavije Ob priliki adhado delegacije v Pariz je naše ljudstva panavna izrazila tav= Kardelju s vaj e glabaka zaupanje ter mu naročila, naj še naprej vztraja pri svojih zahtevah glede Trsta in Julijske Krajine Odrekanje osnovnih demokratičnih pravic delovnemu ljudstvu Trsta in Julijske krajine, nesprejemljivi sklepi pariške konference, absurd Bidojeve razmejitvene črte, nespoštovanje sklepov atlantske, jaltske, potsdamske in berlinske konference — vse to je ljudstvo narodov Jugoslavije globoko prizadelo. Te krivice občuti toliko bolj, ker mu jih vsiljujejo predstavniki tistih držav na za-padu, ki so bile n a si zavezniki v vojni. Sovjetska zveza, ki edina zastopa naše pravične zahteve do Trsta in Julijske krajine, s tem svojini stališčem ponovno dokazuje, da je resnična zaščitnica demokracije in svobode. Kliub neizpodbitnim argumentom naše delegacije, katere je jasn postavil njen vodja tov. Kardelj, ostajajo zunanji ministri zapadnih držav hladni. Namesto spoštovanja do ljudstva, ki je doprineslo toliko žrtev ne samo za svojo svobodo, ampak za skupno zmago zaveznikov, pa predstavniki prav istih zapadnih zaveznikov ne ukrenejo ničesar proti šovinističnim tolpam italijanskih fašistov, kateri prav v dneh pred mirovno konferenco s svojimi terorističnimi akcijami in divjaškimi p okolji jasno kažejo, kakšna bi bila »demokracija m svoboda« za delovno ljudstvo Trsta in Julijske krajine, če bi ponovno zapadlo v njihovo sužnost Narodi. Jugoslavije. Slovenci pa še posebej, to zelo dobro vedo, zato spremljajo borbo prebivalstva Julijske krajine in Trsta ter mu poleg materialne pomoči nudijo tudi vso moralno oporo, ki se kaže v množičnih manifestacijah in protestnih resolucijah, katere so dosegle svoj višek ob odhodu naše delegacije na mirovno konferenco. Takoj, ko je bil znan dan odhoda delegacije, je vsa Slovenija začutila, da mora prav ob tej priliki še posebno izraziti svojo voljo in zahteve, ki jih bo naša delegacija s tov. Kardeljem na čelu tolmačila na mirovni konferenci. Po vseh krajih Slovenije, po tovarnah in uradih, pa tudi po najmanjših vasicah so ljudje razobesili zastave, napise in zemljevide, na katerih so bile v besedi in sliki poudarjene naše žrtve in njim primerne naše pravične zahteve. S tem je naše ljudstvo hotelo tudi z najbolj preprosto napisanimi izreki vsemu svetu se enkrat pokazati pravice, ki nam jih odrekajo. Poleg tega pa je naše ljudstvo hotelo svoja čustva in Svoj e želje osebno tolmačiti delegaciji ter je prihajalo iz naj oddaljenejših krajev, da tov. Kardelju in ostalim članom stisne roko in od njih še ■ enkrat zahteva zagotovila za vztrajno in odločno postavljanje naših zahtev. Ob vsej železniški 'progi- so se ogromne ljudske množice zbirale na postajah, ustavljale vlak, da bi delegacijo videle in ji osebno tolmačile svoje težnje. Zgodilo se je celo, da so vlak ustavili,.na odprti progi in ga niso pustili naprej, dokler nišo od delegacije dobili zagotovila, da bodo v svojih zahtevah nepopustljivi. Navdušenje množic pa je doseglo svoj višek v Ljubljani, kjer te. delegacijo sprejela sto tisoč glava množica. Delegacije vseh krajev Slovenije in Slovenskega Primorja, tržaški Italijani, tovarniški delavci in drugi antifašisti ter Istrani so prihiteli v Ljubljano, da vsej delegaciji ponovno izrazijo neomajno voljo ljudstva za dosego svojih pravičnih zahtev in da od tov. Kardelja dobijo ponovno zagotovilo, da bo delegacija na mirovni konferenci dosledno tolmačila pravično zahtevo po priključitvi Julijske krajine in Trsta. Ljubljanske ulice so bile polne manifestantov, ki so nosili številne zastave in transparente ter z vzkliki in pesmijo manifestirali svoje zahteve. Tovarniški delavci in nameščenci iz uradov ter ustanov so spontano zapustili del- jn se'pridružili manifestčm-tom. Okoli pol devetih so se ogromne množice ljudstva zgrinjale pc vseh cestah in ulicah proti kolodvoru. Nepregledne množice delavcev, kmetov v narodnih nošah, delovnih mladinskih brigad, mož, žena in mladine so zatrpale prostor pred kolodvorom in vse dohode na Masarvkovi cesti. Morje zastav in transparentov, slik in parol je valovilo nad množico, katere vzklikanje je nenehno naraščalo. Protestiralo je proti krivičnim razmejitvam, prepevalo borbene pesmi in izrekalo neomajno zaupanje delegaciji tov. Kardelju Tov. Kardelj pred odhodom v Pariz Tovariši in tovarišice! V imenu delegacije, ki odhaja v Pariz, se -Vam najtopleje zahvaljujem za Vaše pozdrave in za. želje, s katerimi nremliate delegacijo' na njeni poti. Vemo vsi, da čustva, ki jih dančs izražate, izraza vse naše ljudstvo m vsi narodi Jugoslavije. Ni Vam potrebno posebei zagotavljati. .da bo naša delegacija izvršila vse m ukrenila vse. kar 'je v njenih ; silah, da bi pravične zahteve našega ljudstva, bile izpolnjene. Vlada naše republike, jugoslovanska vlada, na čelu s tov. Titom, je tudi doslej vse storila, kar je bilo mogoče, da bi se te naše zahteve izpolnile. Toda vsi morate vedeti, da se težko prebija pravica in resnica malega naroda skozi Jabinint laži in krivice, ki so jih v preteklostih izgradili tuji osvajalci in njihova nasilja, Pred dejstvom te navdušene volje ljudstva same Julijske1 krajine m vseh. naših narodov bi se morala zganiti vest• človeštva. Ne vemo, kako bodo pripravljeni sprejemati zahteve zavezniške Jugoslavije, vsi naši zavezniki, toda naša delegacija bo ostala zvesta - tistim načelom, ki so nas vodila skozi vsa leta osvobodilne vojne. Zvesta bo ostala svojemu ljudstvu in čustvom in branila bp čast in svobodo našega Ijtidstva. Naj živi Ljudstvo Julijske krajine, njegova svoboda in njegova združitev z Jugoslavijo! In tov. Titu. Prihod delegacij primorskega ljudstva in še posebej tržaških delavcev je dvignil val navdušenja kot izraz bratske enotnosti italijanskih in slovenskih delovnih množic Trsta. Sredi vrveče množice se je dvignila neka tovarišica iz Julijske krajine s tržaško zastavo v roki. Obrnila se je proti množici. in govorila o .borbi Trsta, Julijske krajine m Istre za svobodo in demokracijo. »Ni besed.« je dejala, »s katerimi bi se dalo opisati trenutek, ko je bil Trst osvobojen po IV. Armiji. Ko ie ta odšla, je naše ljudstvo vedelo, da bodo profasistični elementi nadaljevali s terorjem, s požiganjem slovenskih domov, uničevanjem slovenske kulture, vedelo pa je tudi. da je pravica samo ena, tista, za katero so se borili 25 let m proti kateri se je uprl ves zločinski fašistični teror z nasajenimi bajoneti. Vedelo je, da bo prišel dan, ko. bo za vedno za vihrala zastava svobode nad nami. Primorsko ljudstvo je v tej dolgi borbi ojeklenelo in ne bo upognilo svojega hrbta kot suženj, ne bo dopustilo, da bi ga iztrgali iz objema Jugoslavije, po kateri je tako dolgo hrepenelo. Primorsko ljudstvo je zraslo v nove ljudi, ki znajo braniti svoje pravice, ker ve. da je z njo nova Titova Jugoslavija, in vse napredne sile sveta. V tej borbi je bilo skovano bratstvo primorskega in italijanskega ljudstva v Julijski krajini, ker ve, da je samo- v novi Jugoslaviji edina rešitev in uresničenje njihovih pravic. Borba ljudstva Trsta in Julijske krajine je kakor plaz, ki ga je sprožila prva partizanska puška in ki se ne bo Ustavil prej, dokler ne doseže-svojega cilja.« Te iskrene m preproste besede so močno prevzele poslušalce, ki so še močneje z vzkliki obsojali krivične predloge za razkosanje našega narodnega telesa in protestirali proti zadržanju zavezniške vojačke uprave. Podobnih primerov, da sc nastopali govorniki iz vrst ljudstva, je bilo tudi na drugih mestih, dokler ni prispel na postajo vlak delegacije. Ni mogoče popisati navdušeni a množic ob prihodu delegacije, Na postaji so jo sprejeli naši na j višji politični in vojaški predstavniki. Množice so jo obsule s cvetjem, vzkliki so se' zlili v eno misel, v eno samo zahtevo: Primorska Jugoslaviji! Življenje damo. Trsta ne damo! Zahteve naše delegacije so zahteve našega ljudstva! Vso pot do vladne palače je ljudstvo obsipalo delegacijo s cvetjem. Ljudstvo se ni razšlo, nadaljevalo je •manifestacije po vsem mestu. Vrvenje ni prenehalo niti v opoldanskih urah ter se je nadaljevalo .vse do odhoda delegacije, ko se je reka manifestantov zopet usmerila proti kolodvoru, napolnila zadnji kotiček, da izroči in naroči delegaciji pozdrav in svoje zahteve. Ob vhodu na kolodvor so se zbrale skupine narodnih noš iz Primorske. Gorenjske, Koroške in Bele Krajine. Zbrane je tik pred prihodom delegacije pozdravil tov. Kimovec Franc in podčrtal stališče jugoslovanskih narodov, ki ne morejo in ne bodo nikdar odstopili od svojih upravičenih zahtev. Ob pol štirih se je pripeljala na postajo delegacija s tov. Kardeljem na čelu v spremstvu predsednika Ljudske republike Slovenije m ostalih predstavnikov političnih in vojaških oblasti. Nenehni vzkliki so bili izraz volje ljudstva. Množice so hotele, da jim tov. Kardelj pred. odhodom spregovori. Borbeno razpoloženje se je povečalo s prihodom štafete iz Trsta ter ostalih krajev Slovenije, ki je prinesla tov. Kardelju protestne resolucije proti krivičnim razmejitvam. Množice so še dalje manifestirale po ulicah mesta: pred angleškim in francoskim konzulatom so grupe manifestantov protestirale proti zadržanju nekaterih zavezniških krogov zaradi nerazumevanja in nespoštovanja naših upravičenih zahtev. Manifestacije sp se nadaljevale še pozno v noč. 'j . V tem važnem zgodovinskem dogodku nam te manifestacije dokazujejo, da ljudstvo1 ve, da ima tako v maršalu Titu kakor v njegovem sodelavcu tov. Kardelju moža. - ki se ne borita le za svobodo svojih narodov, temveč sta prvoboritelja za svobodo in demokracijo vseh, posebno pa še malih ■ narodov v svetu. -vl B|Si P :: Predsednik LVS tov, Miha Marinko sprejema delegacijo na ljubljanskem kolodvora Navduiena množica je delegacijo obsula s cvetjem O POLITIKI BREZPOSELNOSTI V TRSTU Odkar 90 anglo-ameriškc čete zasedle Trst in tako zvano cono A Slovenskega Primorja, lahko statistično' ugotovimo sistematično naraščanje brezposelnih delavcev, katerilh je po uradnih statisti-stikah danes že čez 30.000. Urad za delo pri ZVU v Trstu izdaja svoj redni bilten, po katerem lahko ugotovimo, da po dekadah nameščajo redno le približno 50% od vseh na novo prijavljenih brezposelnih delavcev. V mesecu .avgustu 1945 je bilo v Trstu in pokrajini zabeleženo okoli 9000 nezaposlenih delavcev, ki so se kot taki tudi prijavili v tem uradu. Od tedaj do danes je število nezaposlenih stalno naraščalo, tako da povprečno lahko ugotovimo, da je ta urad zaposlil lc 52% od vseh novih prijavljenih nezaposlenih delavcev. V tej statistiki se sploh ne smatrajo nezaposlene tisti učitelji, ki so sicer strokovno usposobljeni ali, ki še do danes niso vršili te službe. Samo pri tej stroki je približno 1300 članov, ki ne spadajo v statistiko, ki so pa vendar nezaposlene in neproduktivne sile. Delavci, ki so se sami izselili in šli iskat kruha drugam, se morajo za tržaško gospodarstvo tudi smatrati za nezaposlene, oziroma za tiste ustvarjalne sile, ki bi sicer morale obnavljati tako' težko prizadeto tržaško industrijo in mesto, ki še vedno vpijeta po obnovi, toda zaman. Če upoštevamo vse te nove momente, dosežemo nadaljnjih 9%, kar pomeni, da je v Trstu stalno nezaposlenih približno 60% vseh delavcev, ki se kot taki prijavijo pri angio-ameriškem uradu za delo. Če ta dejstva postavimo v okvir splošne linije politične uprave, je prav lahko razumljivo, zakaj tako postopajo. Tržaško delavstvo posebno v velikih industrijskih kompleksih (ladjedelnice, tovarne strojev in pomorščaki) odločno in vztrajno zahteva priznanje ljudske oblasti ter priključitev Trsta k Jugoslaviji. To nikakor ne prija reakcionarnim elementom pri ZVU kakor tudi ne fašističnim lastnikom velikih podjetij. Ti fašisti b reakcionarni krogi ZVU so se danes znašli kot novi zavezniki in odprto nastopajo proti vsaki pojavi z zahtevo po ljudski oblasti, kar pomeni, da nastopajo proti vsemu tržaškemu delavstvu, ki ima le malo nečastnih izjem, katere ne bi bile za priključitev k Jugoslaviji. Skušajo jih zatirati na vse načine, posebno pa z brezposelnostjo, ker se zavedajo, da ti delavci nimajo ničesar razen par pridnih rok in čistega, srca z odločno demokratično usmeritvijo. Skušajo jih prisiliti z lakoto, žrtvujejo njihove družine za svoje sebične cilje in zato spet vzbujajo fašizem in se na njega naslanjajo, da hi prisilili delavce na to. da bi snet pest ali njihovi sužnji kot po "bili toliko let. Delavci se vsi zavedajo, kaj pomeni ta politika ZVU in ne popuščajo. Od-lonči so v svojih zadevali, prepričani, da bodo po končani borbi dosegli liste pravice, za katere so 'se žrtvovali v ilegalni borbi in za katere se morajo žrtvovati še danes. Kolikor je pritisk na delavce večji, toliko je tudi njihov odpor močnejši, toliko tudi postaja borba ostrejša. Na eni strani se nahajajo oblasti, ki kujejo zalcone po svojih interesih, pretepajo, zatirajo antifašiste, s pomočjo reakcionarnih in šovinističnih organizacij napadajo na sedeže vseh demokratičnih ustanov in jih ni sram napadati celo privatnih stanovanj; na ulicah ubijajo demokratične delavec, zatiralo tisk, a podpirajo reakcionarne liste, ki sramotijo Jugoslavijo, Sovjetsko zvezo in vse demokratične dežele na tak način, da se ta srmotp prav za prav lahko prenese na odgovorno upravo. S tanki in s polnim pristaniščem bojnih ladij, katerih je danes v pristanišču okoli 15, skušajo zatreti goloroke, sestradane in izmučene delavce tisti ljudje, ki so se dobro hranili in služili milijone, ko so prirejali svoje pohode na Balkan in na Sovjetsko zvezo ter svoje zaslužke danes deloma trošijo tudi za nadaljevanje fašistične borbe in za ubijanje prolifa-šistov. Delavci, ki morajo danes izdržati to težko ofenzivo fašizma in reakcije, pa vztrajajo četudi lačni in bodo vztrajali tako. kot je bilo od 1. maja 1945. ko 90 skunai s Titovimi vojaki osvobodili Trst in Slovensko Primorje. Albin Zaliric, fodg. ur. Primorske Del. enotnosti.) * Vso pomoč mašim neosvobojenim bratom! Detavcf in nameščeno; v območju KMS-a Kranj, so se z razumevanjem odzvali akcij. za zbiranje prostovoljnih prispevkov za tiskovni sklad Primorske, Koroške in izseljencev. Zbiranje denarja i° prodrlo v vsako najmanjšo podružnico in plačilmco ESZDNJ. Tako je KMS, Kranj odposlal do sedaj zbirko podružnic jn posameznikov v znesku 95-321 dinarje"'. V času stavke naših delavcev .in nameščencev v Trstu so člani naših sindikalnih podrjž.n:c z veliko vnemo pristopili k zbiranju denarnih prispevkov za pomoč stavkajočim. V tovarni »Iskra« so delavci in nameščenci na množičnem sestanku sklenili da bodo prispevali enkratni celodnevni zaslužek za stavku j oče tovariše v Trstu an Julijski krajini in so tabo zbrali 5*403 dinarjev. Isto obvezo so sprejeli delavci in nameščenci tovarne »Jugobruna« in tov,srne Adolf Prah. S tem so člani naših podružnic ponovno potrdili, da ne priznajo krivične odcepitve naših narodov, ter da bomo nadaljevali borbo do končne zmage. SJM1S 1—# Kranj. in zaledje brez Trsta V*) klepi so v nasprotju z najpreprostejšo, zdravo ljudsko pametjo. Vsakomur je jasno, da bi po njih dobila Italija važne strateške pozicije, s katerih je že vodila in bi lahko zopet vodila vojne avanture proti narodom Jugoslavije. Znano je, da je bil cilj Italije v njeni drugi ofenzivi leta 1915., zasesti Doberdob in Grmado kot važni strateški poziciji za nadaljnje prodiranje. Znano je, da je fašistična Italija vodila operacije proti Jugoslaviji skozi Kanalsko dolino. In po pariških sklepih naj bi i Doberdob i Kanalska dolina pripadli zopet Italiji! — In gospodarstvo! Kmetica, ki je s hribov nad Sv. Lucijo prodala svoje pridelke v Trstu in opravila ves ta posel v enem dnevu, bi zdaj morala štirikrat (!) prekoračiti državno mejo, da bi opravila isto pot! Potnik, ki bi se hotel z vlakom pripeljati iz središča Gorice v nekaj desetin kilometrov oddaljeno Sežano, bi moral samo v eno smer trikrat prekoračiti državno mejo: najprej v Gorici jugoslovansko - italijansko mejo, nato pred Opčinami jugoslovansko - tržaško mejo in končno za Opčinami zopet tržaško - jugoslovansko mejo. Na gospodarsko povezanem in majhnem ozemlju bi se torej peljal skozi tri države. Slična usoda bi doletela delavce, ki se vozijo s kolesi in z vlaki iz bližnje in daljne okolice Trsta, Tržiča in Gorice v ta mesta na delo in se zvečer zopet vračajo domov. In slovenski ribič in kmet, stoletja ne-razdvojno povezan s svojim morjem! Stal bi na EribiH, nekaj kilometrov od morja, gledal morje, do njega pa ne bi smel! Še huje bi občutilo to nasilno cepitev ljudstvo v Trstu, ki bi ga nasilne meje ločile od tistega zaledja, po katerem bi se pretakalo blago v tržaško luko in iz nje, od koder bi prihajala naročila za industrijo, hrana, delovna sila. Stalo bi ob morju, z očmi uprtimi v zaledje, a povezavati se z njim ne bi smelo. Kajti za Trst je življenje — njegovo zaledjel Takih argumentov ljudstva bi lahko našteli brez števila. Taki so rezultati nasilja in, krivice, kadar se skuša primorsko ljudstvo nasilno odriniti od njegovega morja, kadar se skuša industrijske delavce odtrgati od industrijskih središč in rudnikov (Rabelj!), kmete od njihovih trgov, ljudsko državo od njenih naravnih etničnih in vojno - strateških meja, tržaško luko in industrijo Trsta, Gorice in Tržiča od njihovega naravnega zaledja. Do takih absurdov bi privedli tisti, ki bi nasilno skušali ločiti ljudstvo od njegovih središč in njegovega morja, od življenja,, od virov moči in blaginje, ki jo je ustvarilo prav to ljudstvo s svojimi krvavimi ž.ulji v teku stoletij napornega dela. Do še večjih absurdov bi privedli tisti, ki bi hoteli odsekati morje in industrijo od njegovega vira življenja — od zaledja, od trga industrijskih izdelkov, od prometnih poti v srednjo in jugovzhodno Evropo. E. KARDELJ NAŠA POMOČ TOVARIŠEM V TRSTU Glavni odbor ESZDNS }e prejel od podružnic; Tekstilci . Hribernik, 8t VM nad Ljubljano DIB 54)00— Denarni — Slov. knjižni zavod, Ljubljana 2.000— Lesni — Ravnik, Planina pri Rakeku . 2.130— Osrednja upravno pol. šola, št. Vid. . 1,405— Zdravstveni — Zavod za nabavo in razdelj, sanitetnega blaga, Ljubljana 8.04JL— Hišne pom. podr. 1, Ljubljana 150— Usnjarji — Zorn, Domžale . . 8.000— Tiskarji —- Podružnica 7, Bonač, Ljubljana 3.528— Rudarji — Zagorje — udarniški šiht' 50 000, - Rdeči križ, Kisovec, Loke pri Zagorju A00O— Rudarji -— Zagorje — prostovoljni prisp 15.660— Tekstilci — Podr. 1, Jarše . . 12-390— Kovinarji — Podr. 1, Ravne pri Guštanju JtOOO— Usnjarji — Zadruga čevljarjev, Kranj 8000— Tekstilci — Kunc & Ca, Ljubljana 500— Tiskarji — Veit in drug, Vir , 108— Univerzale, Domžale . . . . 1,017— Tekstilci — Kocjančič, Vir . , 544— Kemični — Marks Ludvik, Količevo n ( • • a • ■ « * 2*0— Tekstilci — Cotrm, Domžale , 398— Gosp. upravni — Podr. 1. Vrh- nika 500— Kovinarji — Protezna delavnica Ljubljana 6,100— Kovinarji — Jesenice — Javornik #»••••••• 300.000— Tiskarji — uprava >Slov. poročevalca«, Ljubljana, . . . 75,000— Zdravstveni — Podruž. 2, Ljubljana «6— Zdravstveni — Podr. 2. Ljubljanski aktivisti z Jezerskega 7.234— Usnjarji — Podružnica 2, Krisper, Ljubljana 1.000— Gradbeni —- Podr. 1, Združ ne opekarne, Vič 2.500— Finančni — Podr. 1, Trebnje 210.— Usnjarji — Okeršlar, Domžale . 1.681— Rudarji — Hrastnik .... 47.099— Zdravstveni — Tajništvo zveza v,Ljubljani 5.000— K. M. S. Novo mesto .... 17.700— Krajevni odbor gostincev, Ljubljana 11.400— Zdravstveni — Podr. pri Glavnem odboru Rdečega križa v Ljubljani 1.125— Lesni —'Cmuča Gosp. upravni — Podr. pri Mir nistrstvu za trgovino in preskrbo K. M. S., Radeče.............. 270— 4.000.—, 5,795— Skupaj 600,483— Maribor je zbito!* Darovale so sledeče podružnice: Din L Tovarna Hutter ta 6mg. Maribor.................... 2. Tovarna Jugosvita, Roteks, Jugo tekstil............... S. Tovarna Thoma, Pobrežje . 4. Okrajni odbor OF . . . , 5. Aut.opromet, Maribor . . « 6. Mariborska livarna . • • 7. Mestna uprava DBS in Okrožna DBS . . • ■ • S, Mestna plinarna • » » • 8. .Elektrarna Fala . . - , 10. Konfekcija Hutter Hennk . 11. Oblačilci................. 12. Zlatorog.................. 13. Kraj. odbor Zveze gradbene industrije.............. « 14. Vindiš mlin............... 15. Opekama Košald .... 16. Podružnica' Matosvila, Radvanje ........................ 17. Tovarna ATAMA .... 18. Podruž. finančnih psi. mesto 19. Podružnica Triumf . . . • 20. Delavnica »Premož. uprava« 21. Podruž. Astorija, Maribor . 22. Podruž. Blatnik, Maribor . 23. Podružnica čad - škerlavaj, Maribor.................... 24. Uslužbenci Durjave, Maribor 25. Podruž. Pergler, Maribor , 26. Podruž. deligi, Maribor „ . 27. Podruž. Tofra, Maribor . . 28. Podružnica tovarna blagajn, Maribor . ............. 29. Pisarniško osobje Preano- ženske uprave ............ 30. Mestno kopališče, Maribor 31. Pogrebni zavod, Maribor , 32. KUNI, .Maribor............ 33. Delavska pekarna,, Maribor 34. Favorit, Maribor .... 35. Gradivo, Maribor .... 36. Podružnica Novinarjev (18) 37. Sofra — Maribor .... 38. Mestna klavnica, Maribor . 39. Podruž. štev. 3 fi.nanč. usL 40. Primorski poštni tečajniki . 41. Tovarna letal, Tezno . - . 42. Splošna stavbena družba, Maribor, Tezno............ 140,000— 33 648.50 15.000— 11.115— 7.823— 7.427— 4.331 50 2.795.— 2.422— 2.100— 2.010— 2.000— 2.000— 1.241.50 1.200— 1.000— 1.000—. 800— 125— 260— 825— 361— 500— .315— 706— 462.50 675— 818— 200— 135— 300— 220— 645— 443— 668— 355— 291— 160— 250— 415— 124.350— 45.000— Skupaj — Din 419.393— Ostale podružnice; Din Sindikalna podružnica cestnih železn. v Ljubljani .... S.4CO—• Uslužbenci bolnice na Studencu 3573.— Delavci in nam. Kemične tovarne Hrastnik . . . . . 16.85L—* člani sindikalne podružnice pri novomeški pošti........... L450.— Podružnica ESZDNS lesne stroke J. Gumzej, MecHog , , 5.726—- Na-Ma, Celje................., 9.884— Trboveljski obrtniki črnih revirjev ~ Šk’jpaj'l)tn”4-iU39&-^ štev. 29 »DEOlVSKA . ENOTNOST« . 2S. .faEja I9g <# Stran 3 POZDRAVLJENI UDARNIKI - JUNAKI DELA! ( « . ■ I. 8BTORIC in KRANČAN Ivan sta. s svojo izredno marljivostjo in skupnimi napori omogočila pravočasno dovršitev, In ob. novo karbidne peci, ki je bila že neuporabna. Karbid je nadvse važen za obče gospodarstvo ter bi z vsakim dnevom zakasnitve obrata karbida nastala velika materialna in denarna škoda v mnogih važnih industrijskih podjetjih, kakor na primer Državnih železnicah, rudnikih itd., katerim je karbid neobhcdno potreben predvsem za obnovitvena dela.' 8. FRICEK JANKO je udarnik, ki le v proizvodnji bikromata, ki je bil do sedaj vedno uvožen iz Nemčije in je nepogrešljiv v tekstilni in usnjarski industriji, dosegel zelo lepe uspehe. Zavedal se je važnosti tega produkta, saj je zaradi izčrpane zaloge uvoženega bikromata pretil "tovarnam tekstila zastoj. Cele popoldneve in noči je žrtvoval za * poizkuse. V tem' delu je bil- novinec in je moral premostiti nešteto tehničnih zaprek, kajti glavno breme je ležalo na njem, ki mu je bilo poverjeno vodstvo tega Obrata. Z neutrudljivim delom je dosegel končni cilj — blkromet se izdeluje doma in to v toliki množini, da je zadoščeno vsem potrebam tekstilne kot usnjarske industrije. S. GOLOB KR AN C dela v tovarni dušika v B-uiah. Izkazal se je pri izdelavi žveplenega. dioksida, to je plina, ki nastaja pri sežiganju žvepla-. Služi za hladilne naprave za industrijo mesn h izdelkov, pivovarn, mlekarn in tovarn konzerv. Rabi še tudi v kletarstvu za razkuževanje vina. V letošnjih vročih mesecih hi se pokvarila velika količina mesa, mleka, piva, ako ne bi uspelo tovarni žveplenega dioksida, da ga pravočasno izdela. Udarnik Golob je v to nalogo vložil ves svoj trud in strokovno znanje v hladilni tehniki. Premagal je vse težave, ki so se stavljale na pot, zgradil nove dele naprav in skupno s tovariši dosegel, da danes to. vama dušika v Rušah krije vse potrebe po tem plinu. 4. MARC IVAN je rezkarski mojster v kovinski tovarni »Iskra«. Poseben njegov uspeh je zmanjšanje delovnega časa mri rezkanju navoja. Prav tako je-"dosegel znaten uspeh pri vrtanju lukenj v vrtalni glavi. Prej se je vrtala ena luknja, sedaj se istočasno vrtata dve. To je dosegel z izpopolnitvijo stroja z neznatno napravo, ki pa je za produktivnost stroja selo važna. Delovni čas je skrajšal za 300 %. Pri rezkanju okrogov vrtalnih strojev je Izboljšal način obdelave, da delavec lahko istočasno rezka dve operaciji in pri tretji seriji vrtalnih strojev je skrajšal delovni čas "glede na prvo serijo za 35 %. 5. PRAPROTNIK ALOJZ je zaposlen 7 tovarni »Trio« kot strojni delavec. Z izredno izrabo vsake minute in vsakega giba ie dosegel, da poleg montaže lesenih peta, ki je zaposlovala prej enega delavca, uroravlja še stroj za klinoanje. Dnevno za. kiinči 100 parov, tako da je prekoračil nor. mo za 20 %, 6. KOŽELJ ANDREJ je delavec, zaporen pri »Splošni stavbni« v Mariboru. Dela pri stroju za rezanje pločevine in železa-Delo je precej naporno, toda tov. Koželj si je z vestnim proučevanjem stroja delo organiziral, ga poenostavil. Vse nepotrebne pr .leme in kretnje je odstranil in tako de lovni čas dosledno izkoristil S takim načrtnim delom je dosegel znatno zvišanje produkcije, in sicer za 40 %- 7. ERJAVEC ANTON dela kot stružni oblikovalec in struzilec usnjenih .peta v tovarni Trlo v Tržiču, Udarnik Erjavšek streže istočasno dvema strojema, kar sta prej delala dva. Je neutrudljiv in v taki meri c-bvlada delo, da je povišal delovno normo nad 20%. Tovariš Erjavšek je v vsakem pogledu vzor svojim tovarišem. 8. NOVAK FRANC dela pri stroju za antogensko rCz-anje železa. S stalnim preizkušanjem prijemov pri delu je našel način, pri katerem je 100 % izkoriščena vsaka njegova kretnja in vsak premik stroja. Njegov način dela je pokazal lepe uspehe. Produktivnost stroja je povečal za 50—60 odstotkov. Svoj nar.,n pa je prenesel tudi na ostale delavce, }u delajo pri istih strojih, in dvig celotne produkcije znatno zvišal. 9. KISEL FRANC je mojster v kovinski tovarni »Iskra« v Kranju; svoje mesto med udarniki si je priboril z izredno lep mi uspehi, ki jih je dosegel pri izpopolnitvi Stroja za. skoblanje stožčastih zobatih koles. Stari nemški sistem je odstranil, avtomat predelal m dosegel, da se je produktivnost stroja dvignila za 120 °/o. Stroj dela bolj Učno, akobelni noži se znatno štedijo in ni izmečka. Stroj je izpopolnil tudi z napravo aa rezanje na-voja, aa kar je bil do sedaj potreben poseben stroj. Poleg tegu. vrši samostojno konstrukcijo Za izdelavo orodja po lastni zamisli. 10. VERTIN JANKO je upravnik Mestnega vojno-sgodovinskega muzeja v Ljub-Ijaai. Zti, časa okupacije je nabiral, skrival in hranil ter tako zbral ogromno materiala; aa ustanovitev vojno.zgodovinskega muzeja. V tem gradivu je podana naša narod, no-osvobadilna borba’ z raznimi predmeti, fotografijami, hteraturo, zastavami itd., . poleg tega ogromna količina arhiva XL itialijanskega armadnega zbora, policije, karabinerjev — vsega, 12 zabojev, ki jih raziskuje znanstveni institut in komisija 2a ugotavljanje vojnih zločinov. Ta material je aa našo državo neprecenljive vrednosti" za kar je tovariš Vertin dobil tudi priznanje; dobil je naslov udamika- II, URH JOŽEF je najboljši delavec v orodjarni tovarne »Iskra« v Kranju. Ne prednjači samo v pridnosti in marljivosti, predvsem je njegova zasluga v tem, da vsako delo prouči in pregleda vse možnosti, kako bi se dal način dela. izboljšati. Marsikateri proces dela je že izpopolnil, zato pa je pri preizkušanju orodja ugotovljeno, da je njegovo orodje izdelano brezhibno. S to izredno pazljivostjo, ki - jo posnemajo tudi ostal: delavci v orodjarni, je stroške, ki na. »tajajo pri 'popraviLh že izgotovljenega orodja, selo zitižal in s tem pocenil tudi Produkt. Tovariš Urh je tih in miren delavec, to. da njegovo delo je veliko in skupnosti zelo koristno. 12. UDE. LOJZE je San Znanstvenega instituta in, vodja oddelka za mejna vprašanja na Univerzi v Ljubljani. S prirojeno organizacijsko sposobnostjo je pod okriljem Znanstvenega, instituta pri predsedstvu SNOS.a tovariš Ude zbral okrog. sebe nekaj požrtvovalnih, sposobnih in vdanih sodelavcev ter v nekaj mesecih organiziral oddelek za mejna vprašanja na široki znanstveni oodlagi. Organiziral je prevajalsko, karti afsko in propagandno sekcijo, ki vzorno uspešno deluje. Že v kratkem razdobju so izšle prve knj gre in brošure o naši mejni problematiki, bile prevedene v tuje jezike m poslane v svet. izdelali so obširne in izčrpne elaborate, memorandume in spomenice o Slovenskem Primorju, Istri, Trstu, Gorici, Slovenski Koroški' m Porabju, vse za razne mednarodne komisije in ustanove. Vzorno urejeni kartografski odsek je izdelal ogromno gra- diva tud! aa mirovno konferenco in za mednarodno razstavo v Trstu, Parizu itd. Doslej je oddelek za mejna vprašanja pod vodstvom udarnika Udeta izdal in pre. vedel v ruščino, angleščino in francoščino 34 knjig; pripravljajo pa se še velika dela. Tovarti Ude ne pozna pri svojem delu niti uradnih ur, niti nočnega počitka, če je delo važpo in, mora biti izvršeno. 13. MUŠIC IGNAC je mehanik v tekstilni tovarni »Iška« v Kranju. Njegove zasluge za izboljšanje načina dela so . zelo velike, i Posebno v trikotaži se je obnesel. V trikotaži se je polomilo izredno veliko : gel, ki pa jih danes še ni mogoče nabaviti. Zavzel se je, da bo ta, problem rešil, in ga tudi je. Napravil je mesingaste cevi, vanje vložil parafin v obliki svečke, ki igle neprestano maže; tako so konice gladke, zanke z lahkoto lovijo, igle se ne lomijo več, poleg tega pa odpade mazanje niti e parafinom pri navijanju ir. se s tem prihrani 40 % parafina. V rokavičnem oddelku je stroj, ki se je moral vrteti na roko; izpopolnil ga je z motorjem, skrajšal delovni čas, predvsem pa je odpadel napor, ki ga' je imel delavec pri vrtenju tega stroja. Tovariš Mušič nadomestil je nemškega specialista. Stroje, ki jih tuji specialist ni znal urediti, je uredil naš udarnik Mušič. 14. FLERE PAVLE je referent ministrstva za prosveto v pokoju. Ko je videl, kako je z organizacijskim delom tajništvo Zveze prosvetnih delavcev in nameščencev •preobremenjeno, mu je ponudil vse svoje strokovno znanje in administrativno razgledanost. Največjo pažnjo je posvetil si. stematični in podrobni ureditvi kontrolnega in statističnega, blagajniškega poslovanja- istočasno pa je s svojimi bogatimi izkušnjami podprl tudi ostale panoge sindi- kalne organizacije prosvetarjev. Udarnik tovariš Flere dela že od 1. januarja brezplačno in je kot strokovno sposoben delavec prihranil tajništvu najmanj 18.000 din. 15. PLAVEČ VIKTOR je inženir v »Iskri«, S svojim izrednim zanimanjem, ki ga kaže za vsako malenkost, je žel že lepe uspehe v izboljšanju in izpopolnjevanju organizacije dela. predvidene konstrukcije je izpopolnil, poenostavil v smeri skrajšanega obdelovalnega časa. povečal je točnost Izdelkov in zmanjšal izmet. Znatno je koristil celotni produkciji z zamenjavo materiala ra drugi bolj odgovarjajoči material, s spremembami delovnega ‘procesa, na drugi stroj, s čimer je prihranjeno 70 % na času pri delu za ročne vrtalne stroje. To je lahko dosegel edino z vestnim opazovanjem in zasledovanjem procesov dela. 16. BOBNTE IVAN je naš najstarejšt udarnik -na prosvetnem polju. Je upravnik Dijaškega doma v Mariboru. Po bombardiranju je prevzel na pol porušeno in docela demollra.no stavbo. 2 lastno iniciativnostjo in iznajdlirvdstjo je organiziral obnovo te ■stavbe in jo usposobil za dijaški dom. Iznašel je tudi praktičen zložljiv oder, ki delo zelo poenostavi, 17. FRAN MILČINSHI — član Drame v Ljubljani, je v svojih odrskih stvaritvah dosegel priznan uspeh, V letošnji sezoni je pokazal toliko dela in iniciativnosti, da lahko trdimo, da je njegovo življenje eno samo veliko posredovanje kulture širok'm ljudskim množicam. Kot član Drame je nastopil v petih predstavah, to je 100.krat na odru in pri tem za študij porabil 850 ur. Nastopal je tudi vsak teden v ljubljanskem radiu s programom, ki ga je sam napisal in predvajal Obnova — to je klic delovnih množic. Zavedamo se, da bomo le z načrtno obnovo zgradili človeku primerno življenjsko ravan ter utrdili državo, da bo močna in da bo mogla zmagovito zavrniti sovražne elemente. Naša obnova, krepitev domače proizvodne sile in naša osamosvojitev, je naša najvažnejša naloga. Poglejmo v našo železarno na. Jesenicah. Največja je v državi in njeni proizvodi so ogromni. Velik pa je tudi napor delavstva in inteligence, da pravilno za-. V,si poznamo tov. MilčinskegB pod terenom »Ježek«. S svojim veselim programom je sodeloval v smislu gesla, »umetnost ljudstvu«. Sodeloval je v Ljubljani na 25 mitingih ter raznih socialnih ustanovah, v Invalidskem domu. v Vojni bolnišnici, v Domu , slepcev, Zavodu 7.a onemogle, na Golniku, v Mariboru, Celju, Ptuju, Kranju, Jesenicah, Bledu. Črnomlju in drugod. ,Vse to dela poleg svojega rednega dela v gledališču. Zelo aktivno pa sodeluje tudi na političnem polju- Pri vsej zaposlenosti udarnik »Ježek« še vedno najde toliko časa, da urejuje naš humoristični list »Pavliho«. 18, ČER,NEC ALOJZIJA je šteparka v tovarni »Prešeren« v Kranju. Z vestnim delom in izkoriščanjem vsake minute je dosegla prekoračenje norme za 30%. 19. MAKUC DRAGO je igralec v dramskem gledališču v Ljubljani. Z delom ra dvig ljudske prosvete in kulture si je zasluži! častni naslov udarnika. Sodeloval je pri ISO predstavah in žel zelo lepe uspehe. Poleg svojega poklicnega dela intenzivno sodeluje pri množičnih organizacijah. Vodi in organizira razne kulturne prireditve LMS in AF2, ustvari! je in še danes vodi Gledališče ljudske mladine, v katerega je pritegnil g igralskih skupin, ki prirejajo koncerte in sporede po tovarnah, predaval je na tečaju a? kulturne referente mladinskih delovnih brigad, organiziral je na tečaju. 7,? kulturne referente mladinskih delovnih brigad, organiziral kulturno brigado iz članov gledališča za gostovanje v Br. čkem-Banovačih. Pri vsem tem delu pa redno vsako soboto in drugo sredo vzgaja naše pionirje preko radia- Veselje, pridnost in želja po ustvarjanju, so temelji za njegovo široko udejstvovanje. stavi ja in vodi predelovalni proces od rude do izdelka. Vrsta metalurških peči, stotine strojev in tisoče delovnih procesov je potrebno, p redno ustvarimo iz skromne rjave mase bleščeča jekla. Eno leto je za nami. Izkoristili smo ga na vseh področjih ter se vključili v obnovitvena dela z najvažnejšim — železnim elementom. Dogradili in modernizirali smo martinove peči, renovirali plavž I. na novodobno podlago, pripravili plavž II. za takojšnje obratovanje, modernizirali energijsko oskrbo, izboljšali proge, žične valjarne, opremili skladiščne prostore z novimi žerjavi itd. Izvršenih je bilo nešteto drobnih izboljšanj, ki so dvignila kvaliteto domačega kovinarskega dela. Pri vsem tem nismo pozabili na udobnosti delavca. Kljub temu, da je skrb za proizvodnjo v tem času prva, je bilo urejenih tudi več ličnih higijenskib naprav, ki se bodo leto za letom dopolnjevala. Naj novejši uspeh je izvršitev ogromnega vlagalnega stroja, ki bo zalagal naše martinovke. Za izvršitev tega stroja je bilo potrebnih 15.000 ur strokovnjaškega dela raznih strok. Največ so sodelovale konstrukcijska risalnica, konstrukcijska delavnica, mehanična delavnica, električna delavnica, livarna in mizame. Stroj tehta 20 ton in je izdelan po domačih strokovnjakih in iz domačega materiala. Med tem ko so prejšnji vodje podcenjevali domačo proizvodno silo in naročali postrojenja iz inozemstva ter tako podpirali fašistično Nemčijo, se je po osvoboditvi dvignil domači ustvarjalni elan, ki je izdelal stroj, za katerega smo plačali prej inozemstvu en milijon dinarjev. V domačih delavnicah smo ga napravili v 4 mesecih. To zaupanje in ta uspeh bo skupno proizvodno moč še bolj učvrstil. Stroju smo dali ime po padlem borcu za svobodo — Andreju Prešernu — kot simbol borbe za nadaljno gospodarsko osamosvojitev. Tako bomo ustvarjali naprej, gradili lastno industrijo in postali neodvisni od inozemstva. x fr— ŽetesErilčarji in opehavnišM delavci obnosi Ifajo Pvagemko Pragersko je bilo pred vojno moderno urejena, postaja ter delavska in železničarska naselbina. Po bombardiranju med okupacijo pa je ostalo le še kup ruševin. Po osvoboditvi je obnova Pragerskega postala važno vprašanje, ki ga je bilo treba čim preje rešiti železničarji In delavci is opekarne, M so danes skoraj edini prebivalci Pragec-kega, so k obnovi ogromno doprinesli Nihče ne-stoji ob strani. Z delom se sicer ni začelo takoj po osvoboditvi, zato so pa tovariši sedaj bolj pohiteli. Opravljenih je že mnogo prostovoljnih delovnih ur in promet na postaji Pragersko je postal že zelo živahen. Obnavlja se postajno poslopje in železniški tiri Že nekaj česa je postaja usposobljena tudi za tovorni promet. Tako potrebna kolodvor-ka čakalnica je že precej' dolgo izročena ■svojemu namenu. Veža kolodvorskega poslopja. vhod, izhod in večina prostorov je že tudi popravljenih- Samo dva stranska tira sta bila nepoškodovana, sedaj pa so obnovljeni že vsi Kjer niso zmogli železničarji in opekarnarji sami, s o jim prišB na pomoč tovariši iz Maribora im jim pomagali posebno pri specialnih delih, že samo v prvomajskem tekmovanju so napravil okoli 12 tisoč ur in so bili V okraju Slovenska Bistrica najboljši. Zbrali so nad 60 vagonov starega železa, ki je bito razmetano ob progi in na postaji sami, ter opravili pri 599 .vagonih razna popravila in jih izročili prometu. Napravili so tudi brzojavno postajo in mnogo doprinesli k gradnji kulturno-prosvetne dvorane. Vsi železničarji iz Pragerskega so strokovno usposobljeni za svoj poklic. Nobenega ni.' ki ne bi potožil iz svojega in splošno železničarskega dela tepita. Nedavno je polagalo 62 železničarjev strokovne izpite. Od teh je 42 tovarišev napravilo iz-pit z odličnim uspehom. Poleg strokovnega dela se- izobražujejo tudi politično in sicer na svojih sindikalnih sestankih in predavanjih. Glede kulturno prosvetnih prireditev imajo težave s prostori in je to zanje velika ovira. Mladina žeti. prirejati igre, a jim je na razpolago le razred v ljudski šoli. Kako velika je želja po kultumo-pro-svetnem udejstvovanju, nam dokazuje napor železničarjev, opekarnarjev, njihovih žena in mladine, celo pionirjev, da sl igrati e svoj kulturno -prosvetni dom. Z izkupičkom 20.000 dinarjev, ki jim je ostal od lanske kulturno-prosvetne prireditve, so začeli graditi ta »Dom«, ki je zaenkrat le skromna dvorana. Komisija za agrarno reformo jim je dodelila v te namene porušeno bivšo gostilno štampf. Do sedaj so železničarji in opekarnarji s svojimi družinami vred opravili že 9 tisoč prostovoljnih delovnih ur za postavitev kulturno-prosvetne dvorane, »Dom« js pod streho. Prezidati nameravajo galerijo in postaviti polkrožni oder. Dvorana se bo uporabljala tudi za kino. predstave. Za tehnična dela, ki jih sami ne zmorejo, jim primanjkuje sredstev in čaka jo na odobritev posojila v ta namen. Postaja ta opekarna sta objekta, kjer je zaposleno precejšnje število delavstva, med katerim je lepo število mladine. V Pragerskem se vse obnavlja. Sindikat je dobH od agrarne reforme 25 stavbenih parcel s površino.po 11 arov. Sporazumno so jih razdelili delavcem in nameščencem. Ko bo končana najnujnejša obnova, bodo pričeti z gradnjo dvodružinskih hiš. Tudi šoli je bila dodeljena parcela, .ki bo pre. urejena v šolski vrt in sadovnjak. železničarji in opekarnarji so se s svo. jimi družinami vred strnili v pravi delovni kolektiv, ki si hoče na ruševinah starega zgraditi novo, srečno in veselo življenje. mp* i c,.*.. e,«a,. »mi- . s. ■ •««•. e*. ».#.*•.» s. <•*.«. .•*>». s ..a..»..e. Nov uspeh dela na Jesenicah t, Temo Breje, minister zn delo LVlSi Gradbeni delavci, čuvajte svetlo in borbeno tradicijo vaše strokovne organizacije! Gradbeno delavstvo Slovenije je pred vojno spadalo med najbolj izkoriščane sloje našega delavstva vse do leta 1936. Od 1. 1924. dalje — to se pravi od časa, ko je nekako prenehala aktivno delovati zveza gradbenih delavcev, pa vse do 1. 1936., ko je bila organizacija zopet vzpostavljena, je gradbeno delavstvo preživljalo najtežje čase. Najdonosnejše obrti v Sloveniji so bile v tem času gradbena podjetja, ki so rasla kot gobe po dežju. Vsak teh podjetnikov je že po nekaj letih obstoja svoje 'firme — čeprav je ob prihodu v Ljubljano v culici prinesel vse svoje premoženje — imel svojo vilo, avto in težke tisočake v banki — le gradbeni delavci so leto za letom padali v večjo revščino in pomanjkanje, Z gradbenim delavstvom, brez organizacije in brez zaščite so podjetniki delali, kar se jim je zljubilo. L. 1934-35 je bila povprečna plača gradbenega delavca v Ljubljani 2.50 do 3 dinarje na uro. Podjetja so naravnost iskala najbolj surove pnlirje, ki so brutalno priganjali delavce k delu, obenem pa so se posluževali najrazličnejših izkoriščevalskih metod, da hi iz gradbenega delavstva iztisnili čim več dobička. Kdor je takrat hodil mimo stavb, sc je zgražal nad surovimi psovkami, s katerimi so polirji obkladali delavce. Ko se je gradila tramvajska remiza v Zg. Šiški, so se ob neki priliki ljudje v gručah zbrali pred stavbo in ogorčeno protestirali proti surovim vpitjem nad delavstvom. Značilne za to dobo so pogoste smrtne nesreče na stavbah in gradnjah. To je najbolj žalostna doba iz preteklosti gradbenih delavcev Slovenije. Toda tudi v teh mračnih časih je obstojala politična Organizacija, ki je skrbela za gradbeno delavstvo in ipu pomagala najti izhod iz brezupnega položaja, v katerem sc je nahajalo. To je bila Komunistična partija Slovenije, Videč neznosno trpljenje gradbenih delavcev, je poslala v njihove vrste svoje člane. Le-ti so gradbeno delavstvo vztrajno, prepričevali in učili, da je dosledna in odločna borba proti izkoriščevalcem in njihovi oblasti — za boljše delovne pogoje in za večji kos kruha mogoča le s pomočjo močne in borbene strokovne organizacije. Na tem mestu naj poudarim, da so v letih 1935-1936 doživeli popoln poraz vsi tisti oportunisti in neiskreni ljudje v delavskem strokovnem pok reta. ki so trdili, da je gradbeno delavstvo nezavedna masa, ki nima nobenega smisla za organizacijo. Nasprotno! Gradbeno delavstvo je v prvih šestih mesecih 1. 1936 tako množično vstopalo v organizacijo, da so v pisarni vodstva včasih komaj zmagovali delo samo v izpisovanju članskih legitimacij. Junija meseca 1936 je organizacija gradbenih delavcev samo v Ljubljani štela preko 4000 članov; U. junija istega leta je izbruhnila v Ljubljani in okolici velika stavka gradbenega delavstva, ki je bila ena najbolj discipliniranih stavk v tem "času. S to stavko, ki je bila uspešno zaključena, so gradbeni delavci dosegli znatno izboljšanje svojega položaja. Od leta 1936 pa do znanega dekreta režima Cvetkovič-Korošec, ki je strokovne organizacije razpustil v jeseni 1940, je bila strokovna organizacija gradbenih delavcev v sklopu Strokovne komisije v Ljubljani najmočnejša. A ne samo to. Od prvega dne obstoja organizacije pa do njenega razpusta je bilo njeno vodstvo v rokah Partije. Zasluga Partije je, da je bila organizacija gradbenih delavcev v teh letih ena najbolj borbenih strokovnih organizacij. Zasluga Partije je, da je bila ta organizacija že od 1. 1935 dalje kovačnica enotnosti gradbenih delavcev, odkoder me je širil duh borbenosti in enotnosti tudi na ostalo delavstvo. Borbeno, vzgojno-politično delo Partije v strokovni zvezi gradbenih delavcev je obrodilo velike uspehe. Gradbeno delavstvo se je nad vse častno udeležilo narodno-osvobodilnc borbe od prvega začetka pa do konca. Strokovna organizacija gradbenih delavcev je tista, ki je v narodno-osvobodilni vojni Izgubila največje število svojega najboljšega in najpredanejšega kadra. Gradbeno delavstvo se s ponosom spominja narodnega heroja, ki je izšel iz njegovih vrst — Janeza Kavčiča. V JA je še danes večje število oficirjev in politkomisarjev, ki so izšli iz vrst gradbenega delavstva. Logična posledica vsega tega je, da je organizacija gradbenih delavcev v pogledu številčne moči svojega kadra izšla iz narodno-osvobodilne borbe zelo oslabljena. To je dalje vzrok, da se v prvem letu po osvobojenju njeno delovanje ni takp močno čutilo. Danes pred gradbenim delavstvom in njegovo strokovno organizacijo stojijo tako velike naloge, da postavljajo organizacije gradbenih delavcev po važnosti na prvo mesto. Obnova porušenih hiš, cest, mostov, gradnje novih cest, mostov, industrijskih podjetij, hidrocentral zahtevo popolno zaposlitev vseh gradbenih delavcev Slovenije; zahteva kar najbolj smotrno razdelitev tako strokovno usposobljenega delavstva, kakor tudi njegovega političnega kadra. Dejansko sc s tem, kar letos gradimo, postavljajo pogoji, ki bodo tudi gradbenemu delavstvu za vedno zagotovili dostojno življenje, Pri nas se dogaja nekaj, kar v za-padnih državah Včasih enostavno ne morejo razumeti. Ta naša nova Jugoslavija, tako strahotno uničena in opu-stošena kot noben,a druga država v Evropi, je sposobna že v drugem letu po osvobojenju dati za obnovo in nove gradnje poldrugo milijardo dinarjev. Zakaj pri nas nimamo brezposelnosti gradbenih delavcev kakor je. In primer v nekaterih zapadnih državah, ki so bogatejše od nas? Zakaj je naša oblast uspela tudi na gospodarskem polju doseči take uspehe? Odgovor je samo eden: zato, ker se pretežna večina proizvajalnih sredstev nahaja v rokah ljudske oblasti, to sc pravi ljudstva samega; zato, ker dohodki ljudstva ne gredo več v žepe privatnih bank in špekulantov, temveč v državno blagajno, odkoder se v obliki investicij za obnovo in nove gradnje vračajo nazaj med ljudstvo. Neprecenljiva zasluga naše oblasti je, da je zatrla špekulante, črnoborzijance in ostalo gadjo zalego. Če bi te naše oblasti ne bilo, bi bili gradbeni delavci letos tam, kjer so bili leta 1924. Špekulanti bi na račun ljudske bede bogateli, delovni ljudje bi pa ostajali brez dela in brez kruha. Toda naša gradbena dela imajo še eno drugo značilnost, l vsebini in vrednoti do najvišje- stopnje. Ker so bile v času okupacije nekatere Univerzitetne ustanove-izrinjene iz-svojih nrčstorov in sd se zatekle v Narodno n univerzitetno knjižnico, kjer- ati bile- za silo nameščene in katere gostoljubje uživajo še- -danes, je, po prostorih knjižnica -silno utesnjena; posebno še, ko dotok knjig,- časopisov in letakov iz dneva v dan narašča. Predvideni so nekateri oddeliti, ki se prav zaradi pomanjkanja prostorov ne morejo odpreti. Najnujnejša pa je potreba po čitalnici, ki je v grobem sicer dograjena, nima pa še opreme. V njej se je v normal, nem času Izmenjalo Ip50 do 300 ljudi dnevno: Kako podvojeno je delo za. osebje v knjižnici, naj naznači samo škoda, ki jo je povzročil požar. V naslednjih podatkih bomo v grobem dojeli izgubo, ki jo je knjižnica utrpela in katero je treba zdaj s podvojeno silo izpopolniti in nadomestiti. ‘ V čitalnici je bilo uničenih na galeriji to v omarah ročne knjižnice preko 60.000 knjig, kar predstavlja mnogomilijonsko vrednost, v kolikor bo te knjige sploh mo- goče nadomestiti. V omarah ročne knjižnice so bile. skoraj vse slovenske revije, slovenske knjižne zbirke in klasiki, slovenska šolska izvest ja poleg priročnikov, Jeksjko-nov, slovarjev, tujih šolskih izvesti j itd. Zgorele so: čitalniška kartoteka, stari del inventarnega kataloga, strokovna kartoteka, kartoteka knjig ročne knjižnice, kartoteka izposojenih knjig in šolskih izvesti j. Uničena je bito. vsa oprema in instalacije. Skoda samo n,a pohištvu je bila cenjena na 1,287.000 din. Nova čitalnika kartoteka, nova strokovna. kartoteka, priprava knjig za čitalnico, poleg tega pa. še dnevni dotok dolz-hostnih izvodov, knjižnice, ki jih je dobil zavod kot zapuščine ali darove, in pa dotok knjig iz Federalnega zbirnega' centra (samo teh je 4Q0 do tiOO dnevno), to je delo, ki bi nas udušilo, da nismo ravno v okviru tekmovanja stopnjevali svojih delovnih moči In s podvojenim delom premaga!!! vse težave, ki. so nastale. Požar v čitalnici, ki je uničil del narodovega bogastva.- pa ni bil edina nesreča knjižnice. Izgubili smo tudi tri drage tovariše v času okupacije, ki so darovali.. svoja življenja v narodno-osvobodllni borbi. To so tovariši dr. Avgust Pirjevec,-Iti ga - je uničilo strašno .taborišče Mauthausen m nam je nenadomestljiv kot tovariš, kot človek in kot delavec; Tuma Ludvik, partizan, izdan in do smrti izmučen, ter dr. Jože Kus, ki ga je strla težka internacija v Buchenwgldu. Tudi njihovo delo je prešlo na preostalo osebje knjižnice. Univerz zitetna knjižnica je imela pred' vojno štiri bibliotekar je, -ki so bili obenem znanstveni delavci. Kar dva od teh sta postala žrtev fašizma. Zdaj obnavljamo in gradimo. Z veliko skrbjo in naglico nadomeščamo in tzpopol-.njujemo knjižnico, dia bo 'čim hitreje služila namenu, kateremu'naj živi- Novi oddelki se že ustanavljajo. Eden takih je bil v okviru "prvoma jskega tekmovanja že urejen in to' je Oddelek osvobodilnega tiska. •Ta je danes več ali manj na razpolago s svojim dragocenim materialom, ki1 je skoraj edini pisani zgodovinski vir težkih let osvobodilne borbe našega naroda. Poleg ljubljanskega, ilegalnega tiska je zastopan -tudi tisk Primorske, Dolenjske oziroma Bele Krajine, Gorenjske ter delno Koroške in Štajerske. Narodna in univerzitetna knjižnica je po liniji Osvobodilne fronte,- ravno tako tudi kot odsek sindikalne podružnice ZFDNJ vezana na univerzo. Vse osebje je včlanjeno v OF in v sindikatu ter deluje in se izobražuje na sestankih in predavanjih svojega 'sindikata in svoje OF. Vida Gaspari. blčni motor, če je pa le malo prehudo, pomagajo pridne roke. Poldrugo uro hoda je že za nami. Kje je le vendar ta. Sv. Križ? Da, tamle na hribčku je požgana, cerkvica in hiše. Še dvajset minut, pa bomo tam! Pri cerkvi poleg šole je žblrališče. Po razdelitvi dela odhajajo grupe pod vodstvom domačina na svoja, mesta. Kleparji iz podružnice sekcija Ljubljana in kurilniške delavnice kolodvora,- Šiška ee namestijo v "vaški kovačnici. Čevljarji iz - železničarske sindikalne čevljarske delavnice razložijo svoja, šila in -kopita kar na -.mizah pred hišami- Vaška, mladina se kaj kmalu zbere okrog njih in jim prinaša obutev v popravilo., 1 Iz vasi se čuje vesela pesem dela. Tam zabijajo tovariši letve na ostrešja, nrzarji obl a jo deske, okrog kleparjev pa je pravi semenj. Cel kup kuhinjske posode je nagrmaden tri vsaka uma več kot po eno luknjo. Varilnega stroja Se nikdar ni bilo v vasi. Danes je v polnem obratu. Možakarji, ki so se Zbrali, zvedavo opazujejo delo varilca. 1 Zidarji rušijo ožgane zidove, delajo opaže in betonirajo. Posebna skupina ruši ožgano zidovje tn z debelejšimi kamni utrjuje cestni obzidek. Drobnejši material pa uporabljajo za- cesto. Vsi neumorno delajo. »Kako jej mamica?« vprašam' posta-rno ženico, »ali so kaj pridni naši fantje in dekleta?« — sO. pridni, so, pridni-! Že 70 samokolnic materiala, so zvozili iz- porušenega hleva, les so mi zlož il iti poravnali kamenje, ki je ležalo tam okoli.« V kamnolomu je tudi vse živo. Postavni In močni fantje delajo tam in uspeh -je za:, . jhmčen. Ob dvehi je delo končano. Ko si od dela malo odpočijemo, nastopi naša dramska skupina. Od vseh strani prihajajo gledalci, število stalno narašča. Veseli so te naše prireditve. Z veliko udeležbo manifestirajo zeljo po kulturnih prireditvah Železničarji na obnovi vasi Sv, Križ • Nedelja je, lepo sončno jutro. Množice LiuMianoanc-v hitijo proti kolodvoru, kjer so ze pripravljene dolge garniture osebnih vlakov za- vse smeri. Tudi posebni delovni vlak za železničarje, ki gredo na prostovoljno delo k Sv. Križu nad Senožetmi, je pripravljen, Mnogo se -nas je zbralo — odhod, se novi vstopajti v Polju in Zalogu. Vlak pripelje v Laze. Razdelimo si orodje 100 lopat in 80 krampov, potem pa veselo naprej mimo. porušenega’ mostu preko Save, ki so g4 Nemci pri svojem .načrtnem' prodiranju proti rajtiii spomladi lanskega leta pognali v srak. Ko se z bradam srečno pripeljemo preko Save, se razdelimo na desetine m krenemo -dalje. Iz čelne kolone se začuje pesem. " V Dolskem nas gledajo In se čudijo: »Teh pa je nekaj, gotovo bodo veliko naredili.« Kolona zavije levo mimo Kamnice. Da, tam je zložena strešna opeka, pripravljena- za obnovo pri Sv. Križu, če jo vsak odnese 2 do 3 komade, je to ze 500 do 600 komadov opeke, saj nas je 250. Prihranili j bomo tako "4 do 5 voženj s parom volov. V gozdu nas zajame svež duh drevja in mahu; prša globoko vdihnejo osvežujoči vonj. Daije gremo po sveže nakopam poti, ki je, tildi plod prostovoljnega dela. Ta pot se odcepi od stare poti, ki vodi mimo vasi Vrh. Stoletja so vaščani Sv. Križa vozili po strmem klancu. Nova. pot je la~ godnejša in bo prihranila ljudem in živini od Sv. Križa mnogo truda. Pred nami brni stroj. Uslužbenci »Auto. obnove« peljejo 8 seboj varilni aparat na tnkolniei »Sertum«. Dobro vleče 500-ku- Sodelovanje sindikatov pri zatiranju koloradskega hrošča Ob ‘ugotovitvi napada koloradskega hrošča na naših krompirjevih nasadih so naši strokovnjaki postavljeni pred nalogo, ki- ji ni 'primere, odkar se sistematično ‘»a.tirajo rastlinske bolezni in živalski, zajedavci. Ta do sedaj pri nas nepoznani zajedalec preti našemu krompirju z uničenjem, M bi dejansko prav hitro nasto- ■ pilo 5e ne bi sprejeli neizprosne borbe proti njemu, ki nam jo vsiljuje. V-državah, preko katerih ge je škodljivec spravil' k nam, so ukrenili vse m uporabili vsa sredstva, in načine zatiranja, ki čo jih imeli na razpolago, vendar niso biii k«; tej veliki nalogi predvsem zaradi tega, ker niso bili v stanju zainteresirati široke, ljudske množice za borbo proti škodljivcu. , ... Kakor, rečeno,' se je krompirjev hrošč pojavil že tudi na nekih naših kromprr-iarih nasadih v Sloveniji, ter moramo začeti ofenzivno akcijo proti sovražni - , ker. gre za to, ali bomo mogli ohraniti v bodoče krompir ali ne. ki predstavlja pri -naš od poljskih pridelkov edino aktivno postavko. To borbo moramo pri nas začeti naienergicnejse z vsedržavnega vidika kajti sedaj imamo okužbo v Sloveniji, kmalu pa je Se lahko tudi. v naših ostalih republikah. Naloga, ki jo moramo uspešno" izvršiti ni zgolj ekonomskega pomena, tenr/eč ie predvsem političnega pomena zaradi tega, ker predpostavljamo, da je možno uničenje tega zajedavca samo z najtesnejšim sodelovanjem vseh množičnih organizacij, t.: j. vsega ljudstva, kajti lahko bomo pokazali tudi onim n a, napadu, ki niso uspeli v tej borbi, da je ljudska, oblast sposobna izvršiti vse cme naloge, ki so sicer zelo težavne in težko fevedliive ali če gre za interese delovnega ljudstva In skupnosti, tedaj ni za-•prek. Delovno ljudstvo je že dokazalo s svojimi ogromnimi napori in prizadevanji pri obnovi, kaiko se- dela, če je v državi aam svoj gospodar in če je temu tako potem bo tudi pri tej sedaj postavljeni nalogi prostovoljno priskočilo na pomoč našemu kmetu in s tem še bolj ■ utrdilo vez med mestom in deželo. Ko so mnogi člani sindikatov spoznali nevarnost, ki preti od koloradskega ter pravo povezavo v kulturao-prosvetnenr udejstvovanju delavca in kmeta. Vreme sicer malo nagaja, vendar drama »Kajn«, katere snov je vzeta iz partizanskega, življenja na Primorskem, dobro uspe. Domačini so z Izvršenim delom in dramsko prireditvijo zadovoljni. Razdelimo jim še orodje, katerega zelo potrebujejo: 32 komadov kladiv, 24 komadov žebljev za brane, 6 mizarskih diet, 4 prebijhče ter razne druge kovane predmete,-ki so narejeni v mostovni delavnici šiška. Poleg tega jil razdelimo šd 8 parov čevljev, zbranih in popravljenih v sindikalni delavnici. 'Preglejmo rezultate našega dela: betonirana sta dva podboja in en prag ter ena' plošči, postavljenega je pol. kubičnega metra, zidu, ometanega 4 kvadratne metre zidu; razrušenega pa. je 78 kubičnih metrov. Iz 27 kubičnih metrov kamenja ter 68.5 kub. metrov izkopane zemlje je napravljen cestni obzidek in. podlaga za cestišče. Cestišča je izravnanega in utrjenega v Izmeri 525 kvadratnih metrov. Peska- aa stavbe je pripravljenega 35 kubičnih'metrov, terena pa "je očiščenega v izmeri 110 kvadratnih metrov. Sežaganih je 4 kubične metre drv in 'pribitih letev na ostrešje v Izmeti 180 kvadratnih metrov. Mizarji so napravili tri velike zaboje za žito, 2 zaboja za smeti, 1 malo ki opico in razne drobne predmete. Kleparji' sekcije Ljubljana in kuriL niške delavnice Siska imajo tudi nekaj pokazati: popravili, so 58 komadov razne posode in desetim' posodam so napravili novo dno. Varilna skupina »Autoobnove« je zavarila 2 kosi, 3 žage, 18 verižnih členov, 1 vozno aa, 3 vozne vaige, 3 velike- lonce iz htme ter 33 loncev - razne velikosti. Pod, platenih, zakrpanih in zašitih je 30 parov čevljev,. dVa, para letalih čevljev pa'je izdelano na novo,. Zavedajoč' se, da je naše delo. uspešno opravljeno ra naša dolžnost izvršena', "se po* slavi jamo od vaščanov Sv. Knža. ki nas zadovoljno pozdravljajo m nam kličejo »na svidenje«! " Osredkar Jože. IZ MARIBORA Delavstvo ^Predilnice Im tkalnice11 je obnavljal®. na Pohorju Vesela pesem v zgodnjh urah nedeljskega jutra; je opozorila prebivalstvo požgane vasi-Planica na naš prihod. Veselje je bilo pogledati nasmejane' obraze ženic, 'starčkov, mož m žena ki so hiteli :z svojih Začasno postavljenih barak, da nas v čim večjem številu, sprejmejo, — Sprejem .je bil nadvse prisrčen. Vsaka njihova beseda je bila izraz zahvale, da nanje nismo pozabili da smo jim prišli pomagat zgraditi domove, ki so jih nemški kulturo-nosci tako brezčastno uničili. Žalosten je bil pogled na to vasico — hiša za hišo požgana in porušena. Le ta in tam najdeš še pokončen steber, ki ptiča, da ie tu stela nekoč prijazna, domačija. Vendar vse te grozote niiso omajale vaščanov. Niso klonili' v borbi — ne klccejo v obnov;. Nadaljujejo borbo na gospodarskem polju, odtočno premagujejo vse težave in zapreke, fej se jm stavljajo na pot Njihovo uspešno delo je izkaz njihove borbenosti. t Se nekaj minut posvetovanja_ in razdelili smo se v skupine on začeli z delom. Zapeli so krampj in lopate in kupi ruševin so se, vidno manjšali. S seboj smo imeli tudi (ključavničarje, ki so #5j z udarniško hitrostjo in spretnostjo uredili' eavdio delav-tiioo na prostornem dvorišču med dvema porušenima hišama. Tudi mizarji niso izostali jn šivilje, okrog katerih je bilo posebno živahno. Stara mamica je dobila dva nova predpasnika in druga obleko, posebno dekleta so imela veliko želja; .tod' možaki so prišli na vrsto napravile so jim nove srajce, naimlajšim pa so prostovoljke zakrpale lepo število majčk, hlačk in drugega perila, Iz dragega konca vasi! se je oglasila pesem. Skupine, ki so kopale in odstranjevale ruševine se vesele svojih uspehov. Odkoplae so 24 kub. metrov ruševin, zložile 17 kub. metrov opeke in kamenja in očistile 24 kuto. metrov prostora. Mladinke ".so tekmovale z njimi —• pori-bale so 120 kvadratnih metrov poda in gospodinje so bile z njihovim vestnim delom zelo zadovoljne. Malo dalje je druga skupina deklet nakladala opeko — 12,000 komadov so naložile na avto in na določenem mesti spet razložile. Ključavničarji so morali prav resno poprijeti za delo. da so lahko ‘izgotovili vse kar so jim ljudje prinesli v- popravilo. Zavarili so 556 verižnih členkov, 37 uponk, 2-8 kljuk, 2.6 obročev za vozove napravili so 7 novih ključev, popravili točaje 4 vrat, 6 ključavnic ih 3 loncev. Mizarja sta napravila, ena nova hlevska vrata- popravila 5 hišnah vrat, dve omarici in 8 oken. Med opoldanskim počitkom je bil razgovor zelo živahen. Vaščani, so nas seznanili z' vsemi 'grozotami preteklosti, s težaviim in z uspehi, ki jih dosegajo .pri obnovi.. — . Razložili so nam svoje načrte itd. Mladena Je ugotavljala uspehe posameznih skupin. ki- so bile v tekmovanju — ves pogovor pa je spremljala udarna partizanska pesem. Popoldne, po končanem 'delu smo lih hoteti presenetiti z dobro pripravljenim kulturnim sporedom, kar pa nam je preprečil dež. Za slovo se je oglasila harmonika, -n odmevi skupne pesmi so Oznanjali okolici, da se 'je v požgani vasi Planica, utrdila vez kmeta in delavca. . obljubili smo jim. dia še pridemo in svojo obljubo bomo tudi izpolnili. J - Zaposlitev rentatSeov la upekojesteev socialnega •zavarovanja V' Zvezi .z vprašanjem ministrstva za delo neke ljudske republike, če in kakšen vptiv ima" zaposlitev rmtnikov in upokojencev Na podlagi veljavnih zabonith predpisov o- socialnem zavarovanju ,pravica do; prejemanja rente'alj .pokojnine nj" omejena glede na imovihsko stanje uživalca pokojnine ali rente, niti" glede eventualnih dohodkov iz zaposlehja itd. ' Izjema je obstoj ala samo pri renta kih in upokojencih Bratovskih škladmc. Posebni pogoji rudarskega dela so narekovali, da je glasom določil § 39, Bratovskih skladnic bila kot. pdgoj za sprejem na delo dolmena ugotovitev zdravstvenega stanja m sposobnosti''za delo vseh oseb, ki žele nastopiti lužbo, Skladno z določbami' §§ '105. in 3.C6. Pravil Bratovske stelatinice je jasno,-da ni moglo'prit: do'ponovnega izapostenja rudarskih rentnibov' in upokojencev. Zavedajoč . se, da sedanje rente in pokojnine krijejo samo en del -eksistenčnega minimuma in. z ozirom na to, da'Je strokovni kader .delavstva ■ nujno . potreben sedanji rudaeski proizvodnji, se je ministrstvo za delo FLEJ postavilo tia stališče, da. Se začasno morejo zaposlovati rentnjkj in upokojenci rudsr-rdkega zavarovanja., ne da bi vsled zarx> slenja in prisluževanja izgubili pravico do rente ali pokojnine. V smislu te odločbe je Osrednji zavod za socialno zavarovanje ha' seji dne 2. IV. 1946 spceiel sklep, po katerem' se že ravnajo, orgatii socialnega zavarovanja, Iz tolmačenja ministrstva za delo FLRJ v Beogradu - izhaja, da upokojenci in rent-nik| socialnega zavarovanja morejo biti zaposleni, ker to zaposleni« naprsen sedanjim predpisom socialnega zavarovanja ne posega v pravice do' piejemanja rent in pokojnin. " " 'O vojni -@*ivezK'9$tl vaj®iieev z neslovTŠesio w©»o Sobo -Zvezno ministrstvo za delo je izdalo razpis; "ki se nanaša na odslužitev ‘vojne obveznosti :vajencev, ki Se n,:o dovršili učne dobe. Ta razpis- ki ga 3e Zvezno ministrstvo za delo’izdalo na-podlagi Pravilnika sa izvajanje zakona 0 vojaški obveznosti državljanov FLRJ, objavljenega v Uradnem listu FLRJ, štev. 42, pravi, da »Odslužitev službe v stalnem kadru se lahko odobri in to na j deli do 27 leta starosti tudi osebam ki se uce obrti m. k; se specializirajo. Te osebe se morajo javiti ra odslužitev obveznega reka takoj po izučeni obrt: in po specializaciji ter bodo poslane v 'kader s prvo prihodnjo skupino rekrutov. ■Take osebe, pravi 2, točka čl. 5. Pravilnika za izvajanje sak ena o vojaški obveznosti, predlože prošnje za odločite." službe rekruta; komisiji; kemisij-a izda takoj odločbo. Po končani rekrutaciji se take prošnje predložijo vojaškemu odseku okraja, ki jih s svojim mnenjem pošUe rigiielstvu -roiašice-ga okrožja. Odločbe na podlagi teh prošehj izda. načelstvo vojaškega oKiczlia.. Osebe, ki zahtevalo odlciitev vojačke službe' dokažejo s potrdilom, da se uče obrti ali. da se specializirajo. hrošča* eo se neke sindikalne podružnice takoj prostovoljno ponudile za pomoč pri zatiranju hrošča. Kako se pa zatira tak škodljivec ? — bi se najprej vprašali, preden se obvežemo, da doprinesemo svoj delež k skupnosti. Predvsem m-oramo izvršiti natančen pregled vseh kramjpirlšč, da ugotovimo, kje je okužba, kajti takrat šele lahko predpiše strokovnjak metodo uničevanja sovražnika. Ni namreč, leti način zatiranja* ako ee ugotovi primarna okužba (žarišče) ali pa sekundarna okužba. Pri samem pregledu uničimo najdene hrošče, Učinke in jajčeca s stiskanjem ali pa jih zbiramo v škatijico ali steklenico ter jih nato mehanično uničimo. Okuženi prostor in široki zaščitni pas krompirišč okoli njega se poškropi s svinčevim arzeniatom. Sindikalna podružnica, M se bo prijavila za borbo proti koloradskemu hrošču, bi si naj Zastavila minimalno obvezo, da sodeluje pri 6im večji udeležbi svojega članstva tedensko enkrat pri pregledovanju krompirjevih nasadov. Vse sindikalne podružnice naj se zato obrnejo naravnost, k odboru za zatiranje, koloradskega hrošča, ki je osnovan pri vsakem okrožnem in okrajnem ljudskem odboru. Sindikalne podružnice na področju okrožnega' mesta" Ljubljana se naj obrnejo k mestnemu ljudskemu odboru, oddelku za kmetijstvo, ki bo odredil področje mestne četrti za pregled krompirjevih napadov. Podružnici, katera bo odrejena na določeno področje za pregled, bo dodeljen strokovnjak, ki bo predhodno praktično pojasnili, "kako se pregled vrši in podal- točen opis zajedalca v vseh razvoj-' nih Stadijih, ki pridejo pri pregledu v poštev, Sindikalne podružnice so M za novo’ tekmovalno razdobje, t. j. od L VL do 31. Vili. zastavile razne obveze v svojem okvirnem, tekmovalnem načrtu. Spričo ogromne važnosti borbe proti koloradskemu hrošču z množično udeležbo ljudstva naj ne bo sindikalne podružnice, ki bi ne dopolnila tekmovalnega načrta z obvezo sodelovanja svojega članstva pri tej akciji. inž. Križan Oton Ministrstvo za kmetijstvo. Kak® delamo na Sladkem vrhu Prav tako, kakor v. vseh ostalih predelih naše domovine tudi mi na naši severni meji gradimo in obnavljamo. Naša tovarna papirja m lepenke se nahaja. S m vzhodno od najsevernejše postaje it lij ob Muri. Večina naših delavcev stanuje v. oddal jenih naseljih več kot uro in pol hoda od tovarne. Težavna je pot na delo. posebno v dneh deževja, ko so že itak slaba pota razmočena, Nasi delavci in nameščenci co zato v tednu cest žrtvovali mnogo prostega časa, da popravijo slabe ceste. Tovarna sama prejema material in odpremi j a svoje izdelke po žični železnici, katere garantima doba je že pred leti potekla in je bilo obratovanje tovarne v stalni nevarnosti, dokler nismo v sporazumu z vsemi ostalimi krajevnimi čini-tel ji sklenili, da se zgradi tako potrebna cesta Selnica - Sladki vrh, ki bo tudi v primeru zastoja žične železnice jamčila za normalno obratovanje tovarne. Delavci in nameščenci naše tovarne so zato sklenili, da 14. t. m. delamo v korist sklada za gradnjo ceSt, zato je na ta dan tovarna normalno obratovala. Skupno smo napravili 2400 prostovoljnih delovnih ur. "Pri nedeljskih prostovoljnih delih na cesti so nam pomogali tudi vojaki obmejne straže in dokazali s tem, da je vojska v novi Jugoslaviji.tesno povezana s civilnim prebivalstvom. V dobri povezavi smo tudi z našim Krajevnim ljudskim odborom. Ta je na svojcih zadnjem množičnem sestanka sklenfl, da nam priskoči na pomoč in nam pomaga s prostovoljnim delom, ter da potrebna vozila za prevažanje materiala, da bo tako naša cesta čim preje dograjena. Tudi naše kulturno prosvetno delo se dobro razvija. Naši dramski skupini je uspelo uprizoriti »Raztrgance«. Res, da je našega režiserja stalo to veliko truda, toda z dobro voljo smo skupno premagali vse ovire in je predstava dobro uspela. Naša mladina se pridno udejstvuje tudi v fizkulturi in akoro ni nedelje, da se' ne bi odigrala prijateljska nogometna tekma. . . , Da si ustvarimo prostor za nase kul-turno-prosvetno delovanje, smo sklenili, da zgradimo _ Sindikalni dom, ki bo obenem na razpolago vsem ostalim krajevnim organizacijam. S prostovoljnim delom smo zaslužili že lepo vsoto denarja, ki seveda ne bo zadostoval za kritje vseh stroškov, vendar bomo pa s tem delom lahko še mnogo doprinesli k dograditvi našega sindikalnega doma. Naš Sindikal-,ni dom. bo v pravem pomenu besede naš dom, kjer se bomo v prostem času sestajali in se politično in strokovno izobraževali ter delali na kulturno-umetniškem polju skupno z ostalimi prebivalci našega kraja — kmeti, s katerimi smo ze sedaj tesno povezani. Zadružništvo je pri nas doseglo lep razvoj. Na pobudo naše sindikalne organizacije je bila osnovana poslovalnica Nabavno-prodajne zadruge ŠL lij: Preiti nam je bilo treba seveda marsikatero oviro od strani ljudi, ki nimajo razumevanja za novi čas. Naši delavci in nameščenci so s poslovanjem naše zadružne prodajalne zelo zadovoljni. Pričela je poslovati tudi zadružna gostilna. Dober vpliv tega se je takoj pokazal. Vsi ostan gostilničarji so bili prisiljeni znižati cene. Uspeh zadruge je viden, saj se je prav v zadnjem času članstvo pomnožilo m to celo z onimi, ki so v začetku gledali na zadrugo z nezaupanjem. Čeprav smo od centrov oddaljeni, pridno deloma in obnavljamo, da bomo delavci in kmetje na naši severni meji v tesni povezavi doprinesli svoj delež k hitri gospodarski obnovi naše države. L— Prednostni sprejemi delavcev v bolnišnico" Ministr-stvo za ljudsko zdravje je odposlalo na vsa. ravnateljstva bolnišnic LRS okrožnico naslednje vsebine: Obnovitvena dela v naši. držav zahtevajo ogromno število delavcev, Nekateri delavci -ta ne morejo vključiti v delo pri obnovi, ker imajo razne telesne okvare, hibe in bolezni ta. pr. kile itd.) ki bi jih ra z operativnimi -posegi v kratkem času lahko odpravili in bi jih s tem popolnoma usposobili za delo. Zato naročamo vsem ravnžr teljstvcm, da dajejo pri sprejemanju bolnikov prednost (delavcem ih opozarjamo ?-to vse zdravnike. Ne sme se namreč dogajati . da bi delavci1 s čakanjem na -sprejem.-ali operacijo izgubili le en dan zaradi vrstnega rada! Opozoriti je treba tudi-šele kirurgičniih oddelkov, da dajejo tudi pri operacijskero vrstnem redu prednost delavcem,' ker bomo le na ta načm odklenil škodo,’ 'ki bi nastala 2 daljšo izključitvijo delavcev od delovnega- procesa Da bo delavstvo o gornji okrožnici na jasnem, je nujno, da sindikalne podružnice C, tem razpravljajo na sindikalnih sestankih" in dajo prizadetim v smislu gornje 'okrožnice 'tudi" potrebna tolmačenja. - Ministrstvo za delo FLHS. Zbiranje percelaiisMili šreptug Industrija samotne opeke v Sloveniji nujno potrebuje porcelanske črepinje, -a to od vseh vrst porcelanske posode, porcelanske električne izolatorje .itd. Črepinje »d slinaste posode ne pridejo v poštev. - Državno podjetje za promet z . odpadki »Odpad« v Ljubljani s svojimi pbdmžna-catn, v Ljubljani. Vošnjakova 32/to. v Mariboru, Orožnova 6 v Celju. Spod. Hudinja 41, ' in v Novem' mestu. Kolodvorska 2. je. zato pristopilo k; zbiranju porcelanskih črepinj. Imenovano oodjetje prosi vse. to razpolagajo z omenjenimi črepinjami, . da :gte dostavijo imenovanim podružnicam. Od-kUpna cena za vagonske količine teh črepinj znaša za količine in?; s ton 1 din za i kg franko vagon nakladalna postaja, a izpod 5 ton 0-70 din za lkg franko skladišče podružnice »Odpad«. (Cene odrejene od Zveznega urada za cene pod št. 17:041/46 'od 5. julija- 1946.) Državno podjetje m promet 2 odpadki. Otvoritet Češke koce v Kamniških planinah V nedeljo, dne 28, julija ob 11 dopoldne bo izročila podružnica PlaninJtega društva Slovenije v'Kranju javnemu prometu .svojo drugo obnovljeno' planinsko postojanko — Češko' koce ood Gnntavcem. Koča bo oskrbovana do pozne jeseni m bo služila predvsem oddihu delavstva-' V' Češki koci bodo urejena- dobra prenočišča in bo tudi glede prehrane dobro poskrbljena Prekrasni nenaporni izleti v bližnjo okolico in lepe ture na Grintovec in Kočnd dajejo koči kot zhodiščni poster janki veliko vrednost. Planinsko društvo Sl-ovenille’ podružnica Kranj, Glavni odbor Enotnih strokovnih evee delavcev b, namešče ncev Slovenije, Uredništvo to uprava; timijana, Miklošičeva M, tel, K 4*28. fMgonjaa urednica; Bačto Daka, — Tiskarna »Slovenskega poročevalca*1