lM Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl D INVEST d ,0.0. Podjetji za investicijsko dejavnost trgovino in storitve > Izdelava prcuektne dokumentacije za vse vrste objektov ^ Tehnično svetovanje ^ nadzor nad gradnjo objektov Ptuj, petek, 28. oktobra 2011 letnik LXIV • št. 84 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Danes priloga Strantt-féJQ^ Obvestilo Zaradi praznikov torkove številke Štajerskega tednika ne bo. Prihodnja številka bo izšla v petek, 4. novembra. Želimo vam mirne praznike. Po naših občinah Videm • 0 dvojnih merilih občine in dolgem nosu O Stran 2 Aktualno Slovenija • Po naši smrti bo tudi država izstavila svoj račun O Stran 3 Štajerski m w * RADIOPTUJ 89,8*98,2*10473 www.radio-ptuj.si Šport Nogomet • Na prazniku nogometa veliki remi Zavrča O Stran 11 Spodnje Podravje • Dan spomina na mrtve Rože in cvetje spomina V dneh pred prvim novembrom, dnevom spomina na mrtve, potekajo tako v Spodnjem Podravju kot v celi Sloveniji številne komemoracije. Na državni krščanski praznik, ki ga obeležujejo tudi po celem svetu, je v navadi, da se pokojnih spomnimo s svečami in rožami. V tem času grobovi naših dragih za-cvetijo v polnem sijaju, ki ga dodatno razžari soj sveč. V tem nemem trenutku oživijo številni spomini na vse tiste, ki so bili naši dragi sopotniki, a se je njihov življenjski krog žal iztekel. Zazvenita žalostna pesem in koračnica. A še največje razkošje, ki smo mu žal še vedno priča pri nas, ne odtehta globine spomina in žalosti za tistimi, ki smo jih izgubili. V spominu na mrtve smo lahko veliki tudi tako, da sveče in rože položimo tudi na tiste grobove, ki so v teh dneh ostali brez slehernega spomina, ker nimajo več nikogar, ki bi se jih spominjal. MG Foto: Črtomir Goznik Videm • Svečarji kritizirajo akcijo okoljskega ministrstva Ostanki svec so še najmanjša težava Letošnja propagandna akcija okoljskega ministrstva Prižgimo eno svečo manj je med slovenskimi svečarji zanetila veliko jeze in neo-dobravanja. „Ni narobe, če ministrstvo poziva k nakupu ene sveče manj, napačno pa so predstavljeni številni drugi podatki in vidiki," je povedal direktor svečarskega podjetja iz Vidma Igor Peter. Peter sicer ni prvi izmed svečarjev, ki so zelo kritično ocenili namero okoljskega ministrstva. Že pred dnevi so se javno oglasili številni slovenski svečarji in pojasnili, da so porabljene sveče ena najmanjših težav na področju odpadkov v Sloveniji, saj je pri nas med prvimi državami v svetu vzpostavljen sistem popolne reciklaže. Sežiganje odpadnih sveč, pri katerem bi se lahko sproščal strupeni plin klor, pa je itak prepovedano in ga že dolgo ni več: „Izjava ministrstva, da se pri dogorevanju sveče izloča strupeni klor, je čista laž! Pri sveči, ki gori, gori parafin, ne plastika! To kaže, da odgovorni očitno nimajo nobenega strokovnega znanja!" V omenjenem pozivu ministrstva pa je še kar precej drugih nepravilnosti in zavajajočih izjav, na katere opozarja tudi Igor Peter: „Dejstvo je, da smo svečarji v Sloveniji med prvimi v svetu, ki imamo lasten sistem reciklaže sveč. Na ministrstvu to zelo dobro vedo in tudi vedo, da smo imeli ob uvajanju zelo velike težave, saj v celotni Evropi ni bilo modela in ne tehnologije, po katerem bi se lahko zgledovali. Povsem sami smo razvili celotno tehnologijo predelave, ki pa, jasno, ne more takoj zaživeti 100-odstotno in tudi brez začetnih težav ne gre, tako kot pri vseh novih sistemih, ne glede na vrsto odpadkov. V roku nekaj let pa bo re-ciklaža rabljenih sveč gotovo optimalna!" O Stran 6 Svečarstvo je ena donosnejših panog v Sloveniji; letno svečarji prodajo okoli 23 milijonov nagrobnih sveč, vendar se izrabljene sveče ne odlagajo več, saj so svečarji sami poskrbeli za reciklažni sistem, po katerem se lahko reciklira 85 % plastične sveče. Foto: SM Videm • S seje občinskega sveta O dvojnih merilih občine in dolgem nosu V videmski občinski sejni sobi je na torkovi sedmi redni seji zaropotalo dvakrat; prvič že na samem začetku, pri točki vprašanj in pobud, drugič pa ob predstavitvi programa oskrbe z vodo, po katerem bodo občani morali plačevati približno za 40 odstotkov višje zneske na mesečnih položnicah. V uvodnem delu seje je prvi dvignil glas Andrej Rožman, ki je od župana zahteval, naj se natančneje predstavijo zadnje naložbe v občini; predvsem ga je zanimalo, koliko denarja je bilo potrošenega za kakšno delo: „Vaščani vedo, da je obnova centra občine stala skoraj pol milijona evrov, kar se je jim zdi preveč glede na to, kaj je bilo narejeno. Sprašujejo se, zakaj se ni hkrati z vsemi temi deli naredila še kanalizacija, zakaj se bo enkrat v prihodnje spet trgal asfalt za položitev cevi. Navsezadnje imajo pravico vedeti, za kaj in kako je bil porabljen njihov denar!" Župan Friderik Bračič je prebral dokaj natančen popis opravljenih del s ciframi vred ter še, koliko se je pro- Uvodnik jekt izvedbe podražil, a to Rožmana ni zadovoljilo: „Iz tega ni nič natančno razvidno in vsekakor se to ljudem zdi predrago! Ne imejte nas več za neke vozeke'!" Na tej točki je županu začelo popuščati potrpljenje: „Nikoli vas nisem imel za 'vo-zeke' in nehajte uporabljati takšne izraze. Nek nivo komunikacije pa bomo obdržali! In zanima me, kdo so ti vaščani, ki jih to zanima?! Nadalje pa, vsa dokumentacija o vseh naložbah je javna, lahko si jo pogledate kadarkoli. Kaj sploh želite izvedeti? Kadarkoli lahko pogledate vso razpisno dokumentacijo za vsako naložbo, ti dokumenti so javni!" Rožman je nadaljeval: „Radi bi vedeli, koliko denarja konkretno je šlo za javno Delimo spomine Sivina zadnjega tedna nam zelo nazorno daje vedeti, da na vrata trka 1. november. Naše poti vedno pogosteje vodijo na pokopališča in v spomine se nam prikradejo naši bližnji, ki so že umrli. V zahodnem krščanskem svetu že več kot 1300 let praznujemo dan vseh svetih, ki je namenjen spominu na vse tiste svetnike, ki niso našli svojega prostora na koledarju. V pravoslavni cerkvi pa praznik obhajajo še dalj časa, že od 4. stoletja dalje, prvo nedeljo po bin-koštih. Že popoldan dneva pred praznikom vernih duš, 2. novembra, pa je namenjen pokojnim, ki se jih spominjamo vsak na svoj način. Enkrat v teh stoletjih, verjetno v zadnjem, se je dan spomina na umrle spremenil v potrošniški praznik, saj ob sprehodu po pokopališču tega ne moremo prezreti. Podoba pokopališča se v tem času popolnoma spremeni. Obilica sveč in rož na grobu pričata, kako pomemben in priljubljen je pokojnik bil in kako močno je pogrešan. Pa je to res? Ne vedno. Zelo pogosto svečke prižiga tudi slaba vest živih. V tem času se v kraje, iz katerih izvirajo, valijo avtomobilske kolone otrok in sorodnikov, ki živijo razkropljeni po vsej Sloveniji in tujini. Ta dan izkoristijo za druženje s sorodniki in znanci, v pogovoru o svojem življenju in tudi v spominu na umrle ljube osebe. Vse več mladih te praznike izkoristi tudi za počitnice. Nekateri grobove obiščejo že kakšen dan prej ali zvečer, ker ne marajo 1. novembrskih dejavnosti, ki se jim zdijo predvsem prome-nadnega značaja. Ne vidijo razlike med tem ali se na pokopališče odpravijo 30. septembra, 11. novembra ali sredi maja. Nekateri se pokopališča nasploh izogibajo, ker so mnenja, da če želiš biti s svojimi umrlimi, zato ni potrebno stati ob njihovem grobu. Pokojni so jim vedno blizu, in če negujejo spomin nanje v svojem srcu, za to ne potrebujejo zunanjih potrditev. Tradicija se je obdržala stoletja, navade si oblikujemo sami po lastni meri, oboje pa ljudje še posebej zagrizeno branimo pred spremembami. Viki Ivanuša Na torkovi redni seji videmskega občinskega sveta sta si najprej skočila v lase svetnik Andrej Rožman in župan Friderik Bračič, na koncu pa so svetniki skupno udarili še po ptujskem Komunalnem podjetju in po ostri kritiki zavrnili povišanje cen vode. razsvetljavo, koliko luči je bilo za ta denar postavljenih, koliko denarja je šlo za pločnike in robnike in koliko metrov je bilo za ta denar narejenih in tako naprej!" Bračič pa mu je ponovno odgovoril, da lahko odgovore na vsa vprašanj dobi v razpisni dokumentaciji, na kar je Rožman še rekel: „Tega v razpisni dokumentaciji ni! Mene ne zanima, koliko je bila projektantska ali ponudbena cena izvajalca, radi bi vedeli, koliko je bilo po zaključku dejansko plačano za vsako delo" Toda sogovornika razumnega kompromisa nista našla; vsak je ostal na svojem bregu, v debato se je vključilo še nekaj svetnikov, med katerimi so eni dobro razumeli, kaj hoče vedeti kolega Rožman, drugi pa so predlagali, naj se v prihodnje tudi celotna razpisna dokumentacija objavi na internetnih straneh občine. In pri tem je ostalo. Dvojna merila za dolgove občanov? Ivana Kranjca je nato zanimalo, zakaj je župan razrešil direktorico občinske uprave, saj naj bi bila odlična delavka za to delovno mesto, nagrajena celo s priznanjem za uspešno delo, zdaj pa naj bi bila naenkrat neprimerna. Župan je bil bolj kratek; povedal je že znano; da je prišlo do razrešitve zaradi podrtega zaupanja, da mu zakonodaja takšno odločitev omogoča in da ni razlog v nobenih krivdnih razlogih ali drugih spornih poslih. Potem je spet prišel do besede Rožman, ki ga je zanimalo, kdaj bo rešena problematika ločenega odvoza smeti z gospodinjstev, saj je nekaj občanov že prejelo grožnje s 400 evri kazni, ker niso pravilno ločevali odpadkov, pri čemer te možnosti na domačijah niti nimajo, nato pa je dodal še: „In zanima me še, zakaj terjate, tudi sodno, občane za plačilo grobnin, pa gre za zneske od 30 do 50 evrov, po drugi strani pa drugim občanom odpišete njihove deleže za ceste, ki so vredni tudi po 500 evrov? To so dvojna merila, tako se ne moremo iti! Ali naj se dolgovi odpišejo vsem ali nikomur!" Kar nekaj svetnikov je obe Rožmanovi pripombi podprlo; češ da naj se ne kaznuje ali sploh grozi s kaznijo zaradi nepravilno ločenih odpadkov občanom, ker nimajo možnosti ločenega zbiranja. Baniček je ob tem še pristavil: „Pa kaj mislite, da bomo res vozili smeti po en kilometer daleč, da bodo pravilno ločene?! Naj dajo ljudem ustrezne vreče ali posode, potem pa lahko grozijo s kaznimi!" Župan kaj dosti ni imel povedati; rekel je le, da se problematika odvoza in ločevanja smeti rešuje in da pričakujejo dostavo vreč, kar pa bo verjetno odvoz smeti podražilo. In to je vzpodbudilo nov val ogorčenja med svetniki, medtem ko je pripomba o tem, da se nekaterim občanom dolgovi do občine odpisujejo, druge se pa terja, ostala neodgovorjena. Proti povišanju cen vode Drugič pa je v sejni sobi pošteno završalo ob predstavitvi programa za oskrbo z vodo, ki ga je pripravilo Komunalno podjetje Ptuj. V tem programu je med drugim predvideno tudi povišanje cen vode, predvsem na račun nove postavke - omre-žnine, ki jo bodo gospodinjstva plačevala v povprečju 3,5 evra na mesec, ne glede na porabo vode. Višina omre-žnine je sicer odvisna od velikosti priključka, cena vode pa se v prihodnje izenačuje za gospodarstvo in negospodarstvo po direktivi državne zakonodaje, kar je pripeljalo do tega, da bo voda cenejša za podjetja in dražja za gospodinjstva. Videmski svetniški zbor se s podražitvijo nikakor ni strinjal; v sejni sobi ni bilo slišati niti enega glasu, ki bi takšno povišanje zagovarjal, pač pa prav nasprotno. Složno so bili proti, da bi v teh kriznih časih potrjevali podražitev vode, skeptični pa so bili tudi do omrežnine, ki naj bi bila namenjena vzdrževanju vodovodnega sistema v občini. Orlač je pri tem pripomnil: „Če se bo v naši občini iz naslova omrežnine letno nabralo za okoli 90.000 evrov, ali bo res ves ta denar šel v prenove našega sistema ali se bo porabljal tudi v drugih občinah? In kako bomo mi sploh lahko določali, kje in kaj se naj v naši občini prenavlja, katere azbestne cevi in kje se naj zamenjajo?!" Marjan Gregorinčič s Komunalnega podjetja Ptuj je bil odkrit: „Definitivno se bo del tega denarja porabljal tudi obnove ali popravila skupnih vodovodnih objektov vseh občin, ne glede na to, v kateri občini so. Od teh je odvisna vodooskrba celotnega sistema, ki je ogromen. Del denarja pa boste v skladu z lastnim programom, ki ga boste sprejeli vi, porabili za vzdrževanje in modernizacije vaše občinske vodovodne mreže!" Gregorinčič je ob tem še pojasnil, da bi za kompletno prenovo celotnega sistema v vseh občinah potrebovali kar 25 milijonov evrov, iz naslova omrežnine pa bodo letno iz vseh občin prejeli približno 900.000 evrov. Dodal je še, da brez omrežnine občina ne bo mogla financirati vzdrževanja oziroma bo morala te stroške poravnati iz proračuna. Ne glede na vse povedano, pa so svetniki sprejemu programa z višjo ceno vode nasprotovali; slišati je bilo tudi pripombe, da si je podjetje to ceno nastavilo kar tako, približno, zato da bi omogočala dobiček Komunali, da njihovi zaposleni na terenu delajo zelo slabo in malo, Baniček pa je še eksplodiral: „Vi in pa DES ste isti: delavci pridejo na teren ob devetih, malo migajo, ob dvanajstih pa jih ni nikjer več! Če bi bili zasebno podjetje, bi s takšnim delom že zdavnaj propadli!" Rož-man pa je še dodal: „Najprej poskrbite za res čisto, zdravo in pitno vodo, ne pa da nam velikokrat teče čisto bela, potem pa dražite!" Gregorin-čičevo pojasnilo, da je voda lahko bela zaradi preveč kisika, je svetnike spravilo v ciničen smeh, vsa vroča razprava pa se je končala s tem, da svetniški zbor programa oskrbe z vodo ni potrdil in je to odločitev prenesel na eno prihodnjih sej. Kljub temu pa je občina Videm že pred časom podpisala koncesijsko pogodbo s Komunalnim podjetjem za oskrbo z vodo, kar pomeni, da je cena oskrbe z vodo pravzaprav že potrjena, ne glede na vse pretekle in bodoče razprave ... SM Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Nastja Bat. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Foto: SM Slovenija • Nova državna socialna zakonodaja Po nasi smrti bo tudi država izstavila svoj račun Kot smo v našem časopisu že poročali, bo z novim letom v veljavo stopila nova socialna zakonodaja, ki prinaša bistvene vsebinske novosti. Te se nanašajo na vse prihodke, ki jih občani »dobijo« od države, pomembne spremembe pa so na področju štipendiranja, znižanega plačila vrtca, pridobivanju varstvenega dodatka in socialne denarne pomoči. Spremembe in dopolnitve zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakona o socialnovarstvenih prejemkih se bodo začele izvajati s 1. 1. 2012. Mag. Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj Foto: DK Bistvena novost v sistemu uveljavljanja socialnih prihodkov oziroma izplačil države prinaša »enotno vstopno točko« - center za socialno delo. S tem naj bi bil poenostavljen postopek uveljavljanja socialnih pravic, o vseh pravicah iz javnih sredstev, tako občinskih kot državnih, pa bodo odločali centri za socialno delo, ki bodo imeli dostop do tako rekoč vseh podatkov o državljanih. Ti bodo povezani s 44 bazami podatkov, ki vežejo pravice na 58 različnih zakonov. Zakon, ki naj bi sicer v veljavo stopil že junija letos, je bil zaradi kompleksnosti prestavljen in se bo začel izvajati z novim letom. Nov sistem zahteva še več javnih uslužbencev S povečanim obsegom dela se po besedah mag. Mirana Kerina, direktorja Centra za socialno delo Ptuj, povečuje tudi potreba po novih zaposlenih. Že septembra je Kerin ocenil, da bi ptujski Center za socialno delo po novem letu potreboval 11 novih strokovnih delavcev. Toliko jih sicer niso dobili, bodo pa imeli sedem zaposlenih več. Od tega so jim tri odstopile občine v Upravni enoti Ptuj, ostala delovna mesta pa bodo najbrž zapolnili s pripravniki, ki že delajo na Centru. »Osnovna filozofija zakona je, da tisti, ki so brezposelni, ne morejo dobiti več denarja kot tisti, ki delajo,« je že pred časom pojasnil Kerin. Pomembna novost je tudi ta, da bodo centri za socialno delo po novem imeli pregled nad vsemi dodeljenimi pravicami iz javnih sredstev, s čimer naj bi prispevali k pravičnejšemu dodeljevanju javnega denarja. Upravičenci do pomoči pa bodo lahko po novem dobili tudi več kot sedaj. Tako bo na primer denarna socialna pomoč nekoliko višja: z 229,53 evra se bo povišala na 288 evra za posameznika. To pa bo bržkone terjalo znižanje števila upravičencev, ne nazadnje pa bo za pridobitev denarne socialne pomoči potrebno več dokazil kot doslej. »Čeprav se zakon začne izvajati januarja, je veliko stvari še nedorečenih. Sam menim, da bomo nekaj morali narediti, saj država tega ne bo prenesla,« je prepričan Kerin. S porscheji nič več na socialno Zakon uvaja tudi vrstni red uveljavljanja pravic in enotna merila ter pogoje za uveljavljanje posameznih pravic. Enotna je tudi opredelitev materialnega položaja vlagateljev z upoštevanjem premoženja: nepremičnin, vozil, denarnih sredstev, pri čemer se zakon zgleduje po merilih in pogojih, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do denarne socialne pomoči. Upoštevanje premoženja vlagateljev po mnenju Kerina omogoča pravičnejše razdeljevanje socialnih pomoči in zagotavlja pomoč socialno najbolj ogroženim. Pomembna sprememba se nanaša tudi na to, koliko pravic bo posameznik v prihodnje lahko uveljavljal. Če bo višina skupnih prejemkov iz javnih sredstev presegala minimalno slovensko plačo, se kateri od prejemkov ukine. Ne pozabite na nove vloge Ker se omenjen zakon začne izvajati s 1. januarjem, nekatere zahteve pa še niso dorečene, so ljudje zmedeni. Pomembno je, da prejemniki javnih transfer-jev pregledajo vse odločbe, ki se nanašajo na uveljavljanje njihovih pravic. »Zelo pomembno je, da ljudje zadržijo odločbe. Treba jih je pregledati in preveriti, do kdaj veljajo. V nekaterih primerih bo treba oddati tudi nove vloge s prvim decembrom,« pojasnjuje Kerin in dodaja, da je potrebna previdnost pri podaljševanju različnih pravic. Med drugim zakon izključuje tudi prejemanje štipendije in otroškega dodatka sočasno. Otroški dodatek bo namenjen mladoletnikom, po 18. letu pa se bo ukinil in se uvede pravica do pridobitve državne štipendije. Čeprav še ni točnih podatkov, za koliko odstotkov, naj bi se iz tega razloga otroški dodatek za mladoletne dijake nekoliko zvišal. V primeru štipendij so odločbe za mladoletnike že napisane tako, da veljajo le do 31. decembra tako za slovenske državljane kot za tujce. Za polnoletne upravičence veljajo štipendije do datuma, navedenega na odločbi, v večini primerov do konca študijskega leta, in novih vlog ni treba oddajati. Posameznikom, ki štipendijo prejemajo in bodo v tem šolskem letu dopolnili 18 let, pa se bodo štipendije aktivirale po uradni dolžnosti. V vsakem primeru je torej treba na odločbah preveriti datume, nove vloge pa bodo centri za socialno delo sprejemali od 1. decembra naprej. Novost tudi pri subvencijah za vrtce Novost se obeta tudi pri vlogah za znižanje plačila vrtca. Starši, ki imajo v letošnjem koledarskem letu otroke vključene v vrtec, plačujejo po stari odločbi. Ta velja do 1. decembra, ko bodo na pristojnih centrih za socialno delo morali oddati nove vloge. »Na Ptuju pa se bo odprl novi vrtec in za te otroke, ki bodo tam prvič v vrtcu, je treba vlogo dati še na občino, » pojasnjuje Kerin in dodaja, da to velja le za prehodno obdobje. S 1. 12. bodo namreč vloge za znižano plačilo vrtca morali VSI oddati na pristojnih centrih za socialno delo. »Tistim, ki že imajo otroke v vrtcih in imajo odobrene vloge za znižano plačilo, ta trenutek ni treba oddajati nobenih vlog. Te bodo oddajali decembra,« je pojasnil direktor ptujskega Centra za socialno delo. Po smrti država od dedičev zahteva poplačilo »Ljudje ogromno kličejo, ker dobijo parcialne podatke o novem zakonu. Zelo veliko klicev smo imeli od starejših, ki jim ni jasno, kakšne spremembe se obetajo. Ti so najbolj vznemirjeni, ker jim je varstveni dodatek pomemben dohodek, obenem pa so v moralni dilemi, ali bi obremenili svoje otroke ali ne,« pojasnjuje Kerin. Pri varstvenem dodatku sta bistveni dve spremembi: vloge bo treba oddajati na centrih za socialno delo in država se bo lahko po smrti posameznika v sorazmernem deležu knjižila na lastnino. Enako velja tudi za socialno pomoč. Kot pojasnjuje Kerin, je že doslej veljalo, da bi morali dediči nekoga, ki je prejemal socialno pomoč, le-to po njegovi smrti vračati. »Če nimajo denarja, bi se država lahko knjižila na nepremičnino. V tem je velik problem, ki se je pojavil pred nekaj leti. Prej o tem ni bilo toliko govora, ker sodišče ni niti prosilo za podatke o tem, ali je kdo prejemal socialno denarno pomoč. Sedaj pa je to postala praksa. Imeli smo primere, ko so ljudje pogoreli, pa niso želeli izredne denarne pomoči, ker so se bali, da se bo država po smrti knjižila v sorazmernem delu vložka,« dodaja Kerin. Ob tem dodaja, da problem nastaja, ker se posamezniki bojijo sprejeti socialno pomoč, saj bi se po zakonu o dedovanju k zapuščini lahko priglasila tudi država. »Je pa tudi tako, da lahko dediči prosijo za odpis tega dolga, če jih to spravi v ogrožajoč položaj. To je tako, kot da država ljudi brezobrestno kreditira, in če posameznik kaj ima, država po njegovi smrti od dedičev zahteva svoj delež,« dodaja Kerin. In če je takšna praksa doslej veljala za socialne pomoči, se po novem zakonu prenaša tudi na varstveni dodatek. S 1. januarjem 2012 bo posameznik, ki bo prejemal varstveni dodatek, soglašal, da se država v višini sredstev, ki jih bo prejel, po njegovi smrti vknjiži na njegovo lastnino. »Večina ljudi, ki to ve, se zaveda, da bodo po smrti obremenili otroka, in rečejo, da varstvenega dodatka ne bodo imeli,« pojasnjuje direktor Centra za socialno delo. Na vprašanje ali ne bo takšen zakon povzročil še večje revščine med starostniki, pa odgovarja: »Ne se vprašati racionalno, država včasih sprejme nespametne odločitve. Po mojem mnenju pa je pametno, da tisti, ki je v težavah in pomoč potrebuje, to tudi sprejme. Zakonodaja se je že velikokrat zamenjala in po moje se bo tudi ta. Treba je preživeti danes; kaj bo v prihodnosti, ne vemo. Je pa to vsekakor šok za starejše, nič spodbudnega jim ne morem reči,« razlaga Kerin. Varstveni dodatek je tisti delež, ki ga država dodeli upokojencem, ko imajo manjšo pokojnino, kot je zakonsko najnižja določena, in sicer 445,29 evra. Ob vsem tem niti ni jasno, ali bo treba decembra dati nove vloge. Kerin svetuje, naj ljudje spremljajo izpiske in obvestila, ki jih dobijo od SPIZ-a. »Zaenkrat ni potrebno dajati nobenih vlog. Obveščeni bodo pravočasno,« zaključuje direktor Centra za socialno delo Ptuj. Dženana Kmetec Ptuj • 16-milijonsko investicijsko kleščenje mestnega proračuna J Od tod in tam Svetniki prikrajšali tudi otroke Z rebalansom proračuna MO Ptuj je mestni svet najbolj udaril po investicijah; mestni proračun za letos je okleščen za več kot 16 milijonov evrov. Nekatere večje investicije se prenašajo v novo proračunsko obdobje, ki pa je še bolj vprašljivo kot letošnje, saj naj bi grozila nova recesija. Mestni svetniki so na 11. seji mestnega sveta 17. oktobra v leto 2012 prenesli tudi gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki je vprašljiva ne samo zaradi manjšega deleža države, pač pa tudi zaradi še vedno nedokončane in s številnim zapleti neizvedene prodaje nekdanje počitniške kolonije Biograd na morju, čakala pa bosta tudi projekt II. faze podtalnice in nadgradnja projekta CERO Gajke. Zamrznili so tudi nekatere projekte, ki so bili v mestni proračun za leto 2011 vneše-ni tudi zaradi lanskih lokalnih volitev. Zaradi nezagotovlje-nih sredstev je tako zamrznjena investicija v rekonstrukcijo kulturne dvorane v domu krajanov Rogoznica, na čakanju je tudi ureditev hiše ustvarjalnosti mladih v prostorih mestnega kina, pa tudi projekt rekonstrukcije in dozidave OŠ Mladika ter OŠ Olge Meglič. Znova se odmika tudi napeljava infrastrukture na ptujski grad - različnih infrastruktur-nih vodov, ki so nujni tudi zaradi rekonstrukcije nekdanje grajske konjušnice, ki naj bi se po večletnih napovedih delno le začela v višini 100 tisoč evrov, ki zagotavljajo tudi ureditev prostorov za razstavo mask. Postavka za cesto Podvinci je doživela kleščenje v višini 370 tisoč evrov, ker se rekonstrukcija še ni pričela. Podobno usodo je doživela postavka za turistično in drugo obve- Foto: Črtomir Goznik Na čakanju je tudi prepotrebna investicija v novogradnjo OS dr. Ljudevita Pivka. stilno signalizacijo, ki je bila s proračunom za leto 2011 določena v višini 20 tisoč evrov, z rebalansom pa se ji je odvzelo 15 tisoč evrov. Preostalih pet tisoč evrov naj bi bilo dovolj za postavitev dveh turističnih tabel, ki bosta vabili na obisk kulturnozgodovinskega mesta Ptuj. Pa še ti sta vprašljivi, ker upravljavcem cest ne ugaja zamišljena podoba oziroma turistična vsebina na teh tablah. V Grajeni bodo še morali počakati na pločnik, ker je tri tisoč evrov, kolikor je na postavki, premalo za začetek gradnje. Zaradi tega, ker še ni izpeljan postopek spremembe namembnosti zemljišča, še vedno ni mogoče pridobiti grad- benega dovoljenja za izgradnjo igrišča na Kicarju. V postavki za projekt EPK 2012, ki je nižja za 36.090 evrov, to je 5,5 odstotka, in ki glede na sprejeti rebalans znaša dobrih 614 tisoč evrov, so bili najbolj na udaru projekti Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, zaradi tega je v osrednji ptujski kulturni ustanovi precej vroče. Kar pa zadeva osrednjo investicijo v okviru EPK 2012 - projekt kongresno-kulturne dvorane - pa se je letos pripravila le dokumentacija, ki predvideva začetek arheoloških izkopavanj in izgradnje. Pri prvi fazi projekta arheološkega muzeja je potrebno zagotoviti ustrezne prostore na Muzejskem trgu 2, kamor bodo preselili arheološki oddelek. Tudi investicija v novi vrtec Mačice se letos še ne bo pričela; za ta projekt, ki se prav tako pripravlja že nekaj let, še niti ni pridobljeno gradbeno dovoljenje. Takšno ali drugačno kle-ščenje je doživela večina proračunskih postavk. Bode pa v oči, da ne bo niti denarja za prireditev Veseli december v višini le 6710 evrov in za mi-klaževanje v znesku 814 evrov. Malo tenkočutnosti pa bi mestni svetniki že morali imeti; če kdo, si pozornost v prazničnem času zaslužijo otroci. MG Ptuj • Vindiševa kapela razpada Čakanje, da se kapela podre? Prizadevanja za obnovo Vindiševe kapelice ob Rogaški cesti na Ptuju, v neposredni bližini OŠ Breg, so stara, saj njena neurejenost moti. Konkretne aktivnosti so se lahko pričele šele potem, ko je zemljišče, na kateri stoji, postalo last MO Ptuj. Svetlejšo prihodnost so ji napovedali v okviru projekta ureditve obračališča za šolske avtobuse pri OŠ Breg, ki ga je bilo potrebno urediti zaradi zagotovitve varnosti otrok. Dela na obračališču so skoraj v celoti zaključena, obstaja pa bojazen, da bodo delavci z delovišča odšli, kapelica pa bo ostala v razpadajočem stanju. S projektom je bila predvidena njena prestavitev, a to se sedaj ne uresničuje. Zdaj Foto: Črtomir Goznik Vindiševa kapelica ob Rogaški cesti na Ptuju, kjer se zaključujejo dela pri ureditvi obračališča pri OŠ Breg, se podira. se pojavlja kup zapletov in nejasnosti. Ni videti, da bo MO Ptuj kot investitorica resneje pristopila k ureditvi tega problema, kot je bilo obljubljeno, četudi je zaprosila Območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Maribor za izdajo kulturno-var-stvenih pogojev, a je bilo ob tem ugotovljeno, da kapelica v stanju, v kakršnem je, ne bi prenesla premestitve, kar pomeni, da mora ostati na mestu, kjer je. Možno pa jo je sanirati in stabilizirati z uveljavljenimi metodami, je na kratko že omenjene pogoje povzel predsednik sveta ČS Breg-Turnišče Vladimir Koritnik. Če pa do obnovitvenih del ne bo prišlo v kratkem, se bodo poškodbe le še povečale, stabilnost kapelice bo postala vprašljiva. V MO Ptuj bi se morali zavedati, da v takem stanju, kot je kapelica sedaj, ne more ostati in da je potrebno hitro ukrepati, poudarja predstavnik župnijskega sveta Janez Rožmarin, ki se je za njeno sanacijo zavzel že kot predsednik sveta ČS Breg-Turnišče. Po eni od informacij naj bi kapelico postavili na novo, nekoliko vstran od zdajšnje. To bo tudi tema sestanka, do katerega naj bi prišlo v teh dneh, nanj pa bodo povabili predstavnike župnije, zainteresirane javnosti, ČS Breg-Turnišče in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor, je povedal Janko Širec z MO Ptuj, ki je kot investitorica premestitve Vindiševe kapelice tudi zaprosila za izdajo kulturno-varstve-nih pogojev. MG Ptuj • Razstava Društva upokojencev Foto: Črtomir Goznik V svojih društvenih prostorih so člani DU Ivana Rudolfa Breg 24. oktobra odprli že svojo 10., jubilejno razstavo. Poimenovali so jo od Vrtca do poklica, k sodelovanju pa povabili mlinarja, peka, mesarja, vinarja, cvetličarko, šiviljo, vrtec Zvonček, OŠ Breg, Biotehniško šolo Ptuj ter še nekaj drugih, veščih ročnih in drugih spretnosti. Priprava razstave je potekala pod neumorno taktirko tajnice društva, Marije Trstenjak Majcen, ki je tudi na kratko predstavila dosedanje razstave, s katerimi so pričeli leta 1997. Kdor hoče videti, mora gledati s srcem, je na otvoritvi povedala predsednica društva Marija Brglez, ki je prepričana, da je najboljša hrana, doma pridelana hrana. Ptujski župan Štefan Celan je ob tej priložnosti pozval k sodelovanju. Mo Ptuj bo v okviru programa socialnega podjetništva vsem društvom in drugim, ki se ukvarjajo z izdelovanjem najrazličnejših izdelkov, kar so lahko tudi priložnostna darila, dala na voljo skupni prostor, kjer bo njihove izdelke mogoče tudi kupiti. Za kulturne užitke ob odprtju razstave je poskrbel MePZ Ivan Rudolf Breg Ptuj. MG Ptuj • Zlata poroka Rakuševih Foto: Langerholc V slavnostni dvorani ptujskega gradu, kjer so si zvestobo obljubili že številni mladi pari, so v soboto, 22. oktobra, opravili tudi prvi obred zlate poroke, ki ga je opravil ptujski župan Štefan Čelan. Zlatoporočenca Franc in Kristina Rakuš (rojena Rodošek) iz Ptuja sta se na grad pripeljala v kočiji. Slavljenca sta se prvič poročila 21. oktobra 1961. Povezala ju je njuna prva služba, oba sta delovno pot pričela v podjetju Les Ptuj. Slavljenec je bil poklicni voznik in je do upokojitve vozil reševalno vozilo v ptujski reševalni postaji, slavljenka pa ekonomska tehnica, ki se je upokojila kot delavka Perutnine Ptuj. V zakonu sta vzgojila dva sina, danes ju razveseljujejo štirje vnuki: Urška, Rok, Anja in Niko. V jeseni življenja uživata v druženju s sorodniki, prijatelji, na izletih, potovanjih, v vrtičkarstvu in drobnih življenjskih radostih. MG Sp. Podravje • Ponovno močno nasmeteno Foto: Črtomir Goznik Slabi dve leti po odmevni vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki je prinesla register črnih odlagališč, bi se akcije morali ponovno lotiti. V tem kratkem času so nastala številna nova odlagališča v naravi, kljub temu da jih je bilo ob predlanskem in lanskem čiščenju okolja kar nekaj odstranjenih. Pozna se, da se ne izvajajo nekoč uspešne akcije zbiranja velikih odpadkov od vrat do vrat. V tem stilu naj bi se kmalu lotili vseh drugih odpadkov v naših gospodinjstvih, saj so tudi ekološki otoki za zbiranje ločenih odpadkov postali smetnjaki v malem. Ljudje so v zadnjem času gozdove in druge bolj odmaknjene zelene površine napolnili z velikimi odpadki, salonitkami, odpadnimi gospodinjskimi in drugimi aparati, tudi starimi avtomoblili, ki predstavljajo veliko ekološko nevarnost. Današnja fotografija je nastala v podvinškem gozdu, streljaj od ceste. MG Gorišnica • Ponovni rebalans proračuna Druga faza v zraku Občina Gorišnica je ena izmed petih občin, ki svoje kanalizacijsko omrežje gradi v okviru skupnega konzorcija oziroma projekta, razdeljenega v dve fazi. Zaradi velikih zapletov pri dokončanju prve faze, ki se je ustavila pri nedokončanih delih na ptujski čistilni napravi, je druga faza izgradnje, v katero sta vključeni ob Gorišnici občini Ptuj in Markovci, pod velikim vprašajem. „V naši občini smo v okviru prve faze sicer uspešno zaključili izgradnjo kanalizacijskega omrežja v naseljih Gorišnica, Moškanjci in Zamušani s čistilno napravo, ki je trenutno še v poskusnem obratovanju. Ker se je pokazalo nekaj manjših napak pri njenem avtomatskem krmiljenju, jih je potrebno pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja odpraviti. Žal pa še vedno ni podpisana pogodba z novim izvajalcem, saj je znano, da je prejšnji nosilec projekta, Cestno podjetje Maribor (CPM), že od februarja v stečaju. Pred nedavnim smo se župani vključenih občin sestali z odgovornimi na okoljskem ministrstvu, kjer nam je bilo zagotovljeno, da bo dana zelena luč za sofinanciranje druge faze takoj, ko bo podpisana pogodba z izvajalcem, ki bo dokončal delo iz prve faze; se pravi popravil napake na naši čistilni napravi in dokončal prenovo ptujske čistilne naprave. Po zadnjih informacijah, ki jih imam, naj bi pogajanja o podpisu pogodbe za dokončanje del še vedno tekla med ptujskih županom Štefanom Čelanom in vodstvom podjetja Elektrostudio, d. o. o., iz Ljutomera. Kje se je zataknilo, ne vem, saj naj bi bilo že vse dogovorjeno. Dejstvo je tudi, da po rebalansu državnega proračuna za sofinanciranje prve faze ni ostalo nič denarja, menda samo 2000 evrov, kar pomeni, da se bodo predvidena dela, ki se morajo še narediti, poplačala pač iz vnovčene bančne garancije, ki jo je izvedla ptujska občina. Za popravke v naši čistilni napra- Župan Jože Kokot: „Drugo fazo gradnje kanalizacije bomo lahko začeli šele potem, ko bo okoljsko ministrstvo dobilo v roke pogodbo za izvedbo zadnjih del prve faze. Podpisati jo morata ptujski župan Štefan Celan in direktor podjetja Elektrostudio iz Ljutomera. Zakaj je še vedno nista, ne vem ..." vi bo potrebno plačati 117.000 evrov, trenutno pa bomo podaljšali poskusno obratovanje še za tri mesece," je o zadnjih zapletih povedal gorišniški župan Jože Kokot in ob tem ni skrival, da je potrpljenje vseh županov okoliških občin že izčrpano, saj zgodbi nikakor ni videti konca. Zakaj večmesečno zavlačevanje Nobena skrivnost ni, da se je po stečaju CPM začelo pogajanje med vodstvom ptujske občine in podizvajalskimi podjetji NGP, VGP in Komunalnim podjetjem Ptuj za dokončanje projekta. Ta so bila namreč pripravljena podpisati pogodbo za dokončanje del, a niso našla skupnega jezika s ptujskim županom Čelanom, ki naj bi od izbranega izvajalca v novi pogodbi zahteval še garancijo za že prej opravljena dela (ki jih je izvedlo še CPM) v skupni vrednosti okoli 30 milijonov evrov. Direktorji ptujskih podjetij na takšen pogoj nikakor niso pristali, pač pa so bili pripravljeni garantirati le za tisti delež opravljenih del, ki bi jih izvedli sami. Za samo dokončanje prve faze projekta sicer ni ostalo veliko dela in denarja; skupno naj bi vsa trenutno še čakajoča dela zahtevala okoli 2,5 milijona evrov, pretežno za ptujsko čistilno napravo, in prva faza bi bila (lahko) že zaključena. Kot rečeno, se večmesečna pogajanja s ptujskimi podjetji niso izšla in zdaj naj bi dokončanje prevzelo ljutomersko podjetje Elektrostudio, d. o. o., in to s podobno pogodbo, kot so jo pričakovale ptujske družbe; se pravi brez garancije za nazaj, ampak le z garancijo za novo opravljena dela ... Šele ko bosta pogodbo podpisali ljutomersko podjetje in ptujska občina, naj bi okoljsko ministrstvo izdalo sklep o sofinanciranju druge faze, v okviru katere bosta občini Markovci in Gorišnica gradili povezano kanalizacijsko mrežo v obdravskih vaseh in čistilno napravo v Forminu, kamor se bo skupno omrežje vezalo. „Za drugo fazo imamo sicer načelno vse tri občine za izvedbo odobrenih dobrih 15,7 milijona in ne 20, kot je bilo predvideno po prvih projektantskih ocenah. Po razdelilnem ključu bo 8,8 milijona evrov za izvedbo kanalizacije v Markovcih in Gorišnici, pre- ostanek pa za Ptuj. Večja težava kot sam denar pa je zdaj vprašanje, kdaj bomo sploh dobili sklep za sofinanciranje in s tem zeleno luč za začetek del. Upam, da se ne bo vleklo v nedogled, kot rečeno, pa je to odvisno od pogodbe za zaključek del v prvi fazi. Razpis bo najverjetneje skupen za vse tri občine, kdo bo nosilec, v tem trenutku še ni jasno, vsekakor pa bom zahteval izvedbo projekta po sklopih; vsaka občina bo sklop zase, da se ne bi ponavljala sedanja zgodba s prvo fazo," je še povedal župan, ki je s situacijo seznanil tudi svetnike na torkovi seji. Koncesijska pogodba s Komunalo le za pet let Svetniki so potrdili tudi rebalans proračuna, ki je potreben prav zaradi za letos predvidenih, a neizvedenih naložb; v prvi vrsti gre za premaknitev izgradnje kanalizacije v naslednje leto, prav tako se bo naslednje leto izvajala prenova javne razsvetljave v občini, ki se je s tem projektom prijavila na ustrezen razpis. Skupno se bo tako gorišniški proračun za letos zmanjšal s prvotnih 7,66 milijona evrov na dejanskih 6,12 milijona evrov. Župan Kokot je še povedal, da bo v prihodnjih dneh podpisal koncesijo za oskrbo občine s pitno vodo. Večina občin (razen Ptuja in Destrni-ka) je namreč že pred meseci objavila skupni razpis za to dejavnost, edino podjetje, ki se je sploh prijavilo, pa je bilo Komunalno podjetje Ptuj: „Naša občina je ena zadnjih, ki še ni podpisala koncesijske pogodbe s Komunalo. V prihodnjih dneh bomo to naredili, vendar z aneksom, po katerem bo koncesijska pogodba za našo občino veljavna le pet let in ne 15, kot je bilo v razpisu. To možnost po zakonodaji namreč imamo in jo bomo uveljavili," je še povedal Kokot. SM Slov. Bistrica • Obisk predsednika države dr. Danila Türka Težave pri gradnji strelisca Predsednik države dr. Danilo Türk je 25. oktobra obiskal Slovensko Bistrico, kjer se je pogovarjal z županom dr. Ivanom Žagarjem in sodelavci ter se seznanil z nekaterimi občinskimi projekti ter novimi objekti. Obiskal je podjetje Impol, vzel pa si je tudi čas za obisk Strelskega centra Gaj. Direktor Igor Rakuša mu je predstavil center, obenem pa opozoril na težave, ki jih ima pri pridobivanju dovoljenj za normalno delovanje in tudi pri izvedbi enajst milijonov vredne investicije, ki naj bi bila dokončana septembra 2012, zanjo pa Foto: Črtomir Goznik Predsednik države dr. Danilo Türk je obiskal Strelski center Gaj. je pridobil tudi 700 tisoč evrov sredstev iz Fundacije za šport. V tem trenutku poteka gradnja tretje faze, ki vsebuje gradnjo pokritih strelišč in finalne hale, je povedal Rakuša, ki smo ga poprosili za komentar glede zapleta z izvajalcem del pri gradnji strelišča, podjetjem Em-Grad, d. o. o., Spodnja Hajdina, ki naj bi mu dolgoval 80 tisoč evrov. Pojasnil je, da gre v tem primeru za razhajanje pri tolmačenju zapisanega s strani sodnega izvedenca pri izvajalcu del, iz katerega naj bi izhajalo, da je dolžnik v resnici gradbeni izvajalec in to v višini 45 tisoč evrov. Direktor podjetja EM-Grad Peter Emeršič je namreč predsednika države dr. Danila Turka pred obiskom strelišča Gaj seznanil, da mu podjetje Igorja Rakuše dolguje za izvedena dela na strelišču. Podjetje EM-Grad je po njegovih navedbah pogodbena dela izvedlo korektno, Igor Rakuša pa jim obveznosti ni v celoti poravnal. Sedaj iščejo pravico in plačilo za opravljeno delo na sodišču, podali pa so tudi kazensko ovadbo zaradi suma storitve naklepne poslovne goljufije, pri tem pa se zavedajo, da bo do končne razrešitve njihovega problema preteklo še nekaj let. Podjetnik je s svojim pismom želel predsednika države opozoriti na način dela Igorja Rakuše, saj njihov problem ni osamljen, na njem pa je, da presodi, ali je njegov obisk kot predsednika države pri takem podjetniku primeren ali ne. MG Svet je majhen Stara slika v novih barvah Predsednik države je uradno razpustil Državni zbor. Slovenija se pripravlja na naslednje volitve in hrepeni po lepših, boljših časih. V naslednjih tednih bomo priča izredno živahni kampanji, v kateri nas bodo vsi skušali prepričati, da so za nas najboljši. Po oddani'glasovnici, 4. decembra, pa nam bo verjetno ostal le grenak priokus oziroma dvom, da mogoče nismo obkrožili najboljše rešitve zase in za domovino. Na volilnem listu bomo našli Socialne demokrate, ki so razočarali skoraj vse pripadnike v zadnjem mandatu, Listo Zorana Jankoviča, ki prevzema posle starega sistema LDS-Zares in rešuje lastnega liderjapred davčnimi težavami, Gregorja Viranta kot podaljšano roko Janše ter sam SDS, ki bo lahko računal verjetno na relativno večino. Za bitko v parlament ostanejo še SLS, pod hudim udarom konkurence Virantove liste NSi, ki lahko računa na stabilno podporo lastnih volivcev, in slovenska posebnost, pen-zionistični Desus. Vse ostale liste bodo verjetno le simpatična priloga, pričajoča o slovenski raznolikosti. Na koncu igre bo Janša po vseh pravilih dobil mandat za sestavo vlade od predsednika Turka, a danes osebno ne bi stavil enega samega evra, da bo mu uspelo. Scenarij, v katerem Jankovič kot drugouvrščeni dobi možnost po Janševem neuspehu pri gradnji koalicije, ni tako neverjeten, kot se zdi nekaterim analitikom. Narod, obupan zaradi gospodarske krize in politične nesposobnosti naše elite, želi verjeti propagandi, ki opisuje Jankoviča kot uspešnega mene-džerja in Viranta kot »svež veter«. Gregor Virant, Pavliha, Šuštaršič in vsi ostali, ki se v tem trenutku približujejo »zmagovalnemu vozu«, so večinoma že videni obrazi, ki nimajo popolnoma nič novega in odgovarjajo le navodilom Velikega brata. Zoran Jankovič pa se niti približno ne more predstaviti za uspešnega v gospodarskem in političnem prostoru. Mercator je pod njegovim vodstvom kupoval terene, ki so bili dobičkonosni le za podjetja, povezana z njegovima sinovoma, odpiral nove centre v napačnih lokacijah, tako da je danes najslabše obiskana veriga v Sloveniji, in seje lotil zgrešenih investicij po Balkanu. Iskreno povedano, nam politični prostor pod novimi barvami prodaja staro sliko, računajoč, da ne bomo opazili resnice. Vse kaže, da bodo naslednje volitve ena velika zmešnjava in da nas prava sprememba v političnem prostoru čaka šele čez štiri leta, ko bodo vse maske padle in ko bodo tudi nove generacije toliko zrele in aktivne, da bodo pospravile s starimi igralci. Vseeno pa bomo morali državljani v naslednjih letih stisniti zobe in se pripraviti na nič kaj rožnate čase. Najhujši val krize nas bo dosegel decembra ali januarja. Takrat bomo morali ostro ukrepati in se zavedati, da pod vprašajem ni le naša, ampak tudi evropska prihodnost. Trenutno nam noben politik v svojih javnih nastopih ne sporoči, da pozna razloge velike gospodarske krize, da pozna probleme ter vidi rešitve. Res je Slovenija izčrpana, gospodarsko uničena zaradi napačnega ravnanja našega bančnega sistema (za katerim stoji država) in brez zaupanja vrednega pravnega sistema, ki drži daleč vstran tuje investitorje, torej likvidnost, ampak mi smo le delček velikega svetovnega in evropskega sistema, ki neposredno vpliva na nas. Evropa - edini primer v zgodovini - ima valuto brez vladnega sistema. Valute temeljijo na mednarodnem zaupanju v državne sisteme. Evropa nima sistema, ki bi predstavljal evro, trenutno uporabljen po svetu kot rezervna valuta le zaradi konkurence ameriškemu dolarju. Evro je torej izredno nestabilen, njegovo območje pa lahek plen za špekulante, kar se trenutno izkazuje pri grški krizi. Celoten sistem tvega kolaps zaradi bonitetnih hiš. Kaj pa so bonitetne hiše, ki tako globoko vplivajo na odločitve držav in na našo vsakdanjo življenje s svojimi ocenami? Bonitetne hiše so zasebna podjetja, ki temeljijo na dobičku. Upam, da nam bo kakšen kandidat za Državni zbor v naslednjih tednih povedal, da pozna tematiko in da ima kot razgledan politik tudi rešitve. Slovenijo moramo rešiti iz trenutne konjunkture z ad hoc odločitvami »na terenu«, ampak moramo istočasno poznati tudi mednarodne odgovore, ki krojijo našo usodo. Minil je čas, ko so lahko politiki gledali le na lastno dvorišče. Danes je svet kompleksna slika, ki zahteva pripravljene ljudi. Kot radi poudarjamo, potrebujemo državnike in ne več politikov. Laris Gaiser Foto: SM Trnovska vas • 13. občinski praznik Trinajstica srečna za Trnovsko vas Leto 2011 se bo za občino Trnovska vas pisalo z velikimi črkami. Izvedli so namreč lepo število investicij, s tem pa zaključili pomembno časovno obdobje. Občina Trnovska vas sodi med zelo majhne, a uspešne slovenskogoriške občine. V zadnjih letih so dosegli bliskovit razvoj, center naselja pa se je razvil v moderno in lepo središče. Svoj prispevek k temu je pridala tudi gradnja večnamenske dvorane, ki jo bodo v uporabo predali ravno ob občinskem prazniku. Gre za izjemno pomembno investicijo, vredno 700 tisoč evrov. Za uporabnike bo odprta od sobote naprej. Otvoritvi bo sledila prireditev v počastitev 13. občinskega praznika. Zaključeno pomembno obdobje Med pomembnejšimi investicijami, ki so jih v tem letu uspeli dokončati, je tudi ureditev kolesarskih poti ter regulacija Ločkega potoka. „S tem se je zaključilo neko zelo pomembno obdobje. Center naselja smo uredili in sedaj se bomo lotili enakomernega razvoja okoliških vasi," pojasnjuje župan občine Trnovska vas Alojz Benko. Ponosen je na dosežke, ki so jih skupaj z občinskim svetom in upravo uspeli realizirati v letu 2011. Pridobitev, ki je prav tako v dobro vseh občanov, je novo gasilsko vozilo, ki ga je občina sofinancirala. Vozilu, vredne- mu 245 tisoč evrov, so iz proračuna v letih 2010 in 2011 namenili 145 tisočakov. „Ni pa bilo letos večjih posegov, kar se tiče cestne infrastrukture. Odprli smo le nekaj kratkih odsekov. Smo pa vlagali v priprave projektov za tovrstne investicije v prihodnjih letih," je pojasnil Benko. Kot pravi, so pripravili dokumentacijo za izgradnjo kanalizacije v Bišu, kjer bodo v prihodnjem letu sočasno z Ločičem dobili tudi pločnike. Za bližnjo prihodnost pa ostaja še ena ideja - odkup zemljišča okrog večnamenske dvorane in njegova ureditev. Glede na višino sredstev, ki jih občina namenja za investicije, bo to najbrž zelo kmalu prišlo na vrsto. V letu 2011 so od skupne vrednosti proračuna 2,1 milijon kar 1,3 milijona namenili za naložbe. „Naredili smo veliko in zaključili zelo pomembna vlaganja. Imamo novo šolo, dvorano, vežico, pa tudi zdravstveni dom smo uredili. Tako je dejansko center resnično lepo urejen. Malo mogoče zamujamo z ureditvijo ostalih vasi, a kot rečeno, to pride sedaj na vrsto," optimistično pravi Benko. Dodaja, da se kriza sicer pozna na vseh področjih, a občina ni prav veliko zadolžena. V decembru Alojz Benko, župan občine Trnovska vas bodo odplačali še zadnjih 7500 evrov kredita za šolo, in če ne bi bili letos prisiljeni najeti 100 tisočakov kredita za dvorano, bi bili povsem brez dolga. To pravzaprav pomeni, da je z novo dvorano vsak občan Trnovske vasi - teh je okrog 1300 - zadolžen le za slabih 77 evrov. Kljub temu pa problem nastaja, ko se majhne občine želijo prijaviti na različne razpise. „Velikokrat bi bili uspešni, pa ne moremo zagotoviti lastnih deležev, ker imamo premajhen proračun," pravi Benko in dodaja, da kljub krizi računajo, da bodo uspešni na nekaterih razpisih. Občina Trnovska vas bo ob letošnjem, 13. občinskem prazniku podelila dve priznanji. Prejeli ju bosta dve društvi: Bolfenško društvo in Strelsko društvo, ki praznuje 30-letni-co delovanja. „Pred odločitvi- jo o tem, komu bomo podelili priznanja, je bila odprta debata. V pravilniku naše občine imamo namreč samo najvišje občinsko priznanje. Ker je bilo več predlogov, smo se odločili, da bomo pravilnik spremenili in naredili vsaj tri range priznanj. Za letos ostaja nespremenjeno, oba prejemnika dobita najvišji priznanji, prihodnje leto pa jih bomo razvrstili drugače. V vsakem primeru pa je bila odločitev o letošnjih prejemnikih sprejeta z veliko večino glasov," zaključuje župan Trnovske vasi. Dženana Kmetec OBČINA TRNOVSKA VAS Vsem občankam in občanom iskreno čestitam ob 13. občinskem prazniku občine Trnovska vas. Vabim vas na spremljajoče prireditve, še posebej pa na otvoritev večnamenske dvorane v Trnovski vasi in osrednjo prireditev, ki bo v soboto, 29. oktobra ob 16.30 uri v večnamenski dvorani. Po osrednji prireditvi bo zabava z ansamblom Čuki v ogrevanem šotoru na igrišču v Trnovski vasi. Župan občine Trnovska vas Alojz Benko, dipl.upr.org. BUÖ STREHA IN VE C Igor Žugman s.p., Biš 47, Trnovska vas GSM: 041 203 709 Storitve: IZVEDBA SONČNIH ELEKTRARN umni.....m Iskrene čestitke ob prazniku občine Trnovska vas! Videm • Svečarji kritizirajo akcijo okoljskega ministrstva Sveče so še najmanjša težava pri odpadkih Nadaljevanje s strani 1 Peter ob tem dodaja, da svečarjem ni prav, da se s tovrstnimi akcijami vedno pritiska na njihovo panogo prav pred praznikom prvega novembra, ko se prodaja sveč res poveča: „Stvar posameznika je, koliko sveč želi prižgati na grobovih, tega menda ne moremo predpisovati. Nekateri pač prižgejo veliko sveč, drugi eno samo. Po eni strani se ves čas govori, da smo Slovenci svetovni rekorderji v porabi sveč, po drugi strani pa ni niti enega konkretnega primerljivega podatka za druge države. Pri nas pa tudi že nekaj časa ugotavljamo, da se prodaja sveč na slovenskem trgu zmanjšuje, povečuje pa se izvoz v sosednje države, kjer se s svečami sploh ne obremenjujejo tako kot pri nas." Na pokopališčih imajo uporabniki že nekaj časa na voljo posebne posode za plastična ohišja dogorelih sveč in za kovinske pokrove: „Nekoč se je izrabljene sveče zakopavalo, danes pa se odpadki zbirajo in praktično v celoti predelajo. Za zbiranje nagrobnih sveč v Sloveniji skrbita dve družbi: podjetje Interseroh in Prons, za predelavo pa skrbi podjetje Plastkom. Stroški re-ciklaže so zajeti v cenah sveč, nakazujemo pa jih svečarji. Za naše podjetje lahko povem, da letno za recikliranje plačamo med 80.000 in 90.000 evri, kar mislim, da je dovolj zgovoren podatek!" Reciklaža seveda še ni stoodstotna, ne zajema celotne letne količine izrabljenih sveč, vendar se po besedah Petra kmalu odpira tehnično še sodobnejši reciklažni center v Celju. „Najbolj neprimeren podatek ministrstva je prav to, koliko ton nevarnih odpadkov predstavljajo nagrobne sveče. V primerjavi z ostalimi odpadki so odpadne sveče zanemarljive, kar tudi sami priznavajo. In namesto da bi ministrstvo vzpodbujalo pravilno odlaga- nje izrabljenih sveč ter njihovo reciklažo, v bistvu s takšnimi akcijami poskuša znižati proizvodnjo sveč, s tem pa ogroža okoli 2000 delovnih mest v Sloveniji, če ne štejem še tistih, ki so že in še bodo našli svoje zaposlitve v reciklažnih centrih. Poziv ministrstva k zmanjšani porabi sveč bi bil razumljiv le, če ne bi vzpostavili sistema re-ciklaže in bi se sveče dejansko grmadile na odlagališčih." Namesto spodbujanja omejevanje uspešnih Po uradnih podatkih se s sodobno predelavo nagrobna sveča praktično povsem reciklira: plastika 90-odstotno, parafin 90-odstotno, kovine 100-odstotno (in baterije pri elektronskih svečah 60-od-stotno). Ob tem se večina reciklirane plastike ponovno uporablja za sveče; prav tako parafin. „Kovinske pokrove sveč od našega podjetja prevzema podjetje Dinos in jih izvažajo v tujino, kjer se reciklirajo po postopku, ki ga pri nas še nimamo. Dejansko tako ni materiala v plastičnih svečah, ki se ne bi predelal. Takšen poziv ministrstva, kot smo mu priča letos, jasno kaže, da se nekateri odgovorni v naši državi očitno še vedno ne zavedajo, v kakšnem kriznem času živimo, da je na proizvodnjo, prodajo in reciklažo sveč vezana eksistenca veliko družin. Takšne akcije in omejevanja proizvodnje, kot se izvajajo Igor Peter in Nuša Ferenčak: „Ministrstvo je akcijo zastavilo zelo enostransko in z netočnimi informacijami. Namesto da bi spodbujalo ločeno odlaganje in predelavo sveč, ki v Sloveniji poteka že dve leti, poskuša omejevati uspešno proizvodnjo in posledično ogroža številna delovna mesta. V današnjem času gospodarske krize je to zelo neodgovorno!" nad svečarstvom, pa res ne morejo doprinesti k uspešni gospodarski rasti, ampak jo lahko le zavirajo. In ne vem, ali je to pametno, da se pristopa k problematiki tako zelo enostransko, da se omejuje proizvodnjo sveč in posledično delovna mesta, namesto da bi se spodbujala reciklaža in odpiranje novih delovnih mest. Poleg tega je enostranski tudi poziv k prižigu t. i. virtualne sveče; torej na eni strani se promovira kvalitetno preživljanje prostega časa v naravi, čimmanj sedenja za računalnikom, po drugi strani pa se ukvarjanje z računalnikom na tak način promovira," je bila zelo kritična Nuša tudi Feren-čič iz podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo pokrovčkov za sveče. Igor Peter pa še dodaja, da je popolnoma napačna izjava ministrstva tudi to, da naj bi bile najbolj ekološke steklene sveče: „Ravno obratno! Stekla teh sveč so iz najslabšega materiala in se ga sploh ne da reciklirati! Problem v naši panogi je, da nekdo naredi nekaj novega in lahko ta izdelek kar označi kot ekološki, nihče pa tega ne preverja." Foto: DK Foto SM Ormož • Na obisku v Centru starejših občanov Ormož Razviti želijo še dnevno varstvo Avgusta je vodenje Centra za starejše občane prevzela Janja Špindler, ki je postala vršilka dolžnosti direktorice. V zadnjih tednih je že dodobra spoznala življenje in delo v domu, zato nas je zanimalo, v katero smer bo vodila CSO. Foto: Viki Ivanuša V Centru starejših občanov so dobili velik nov akvarij, ki bo polepšal in poživil avlo, v kateri se stanovalci radi zadržujejo in družijo. „Osnovno vodilo pri našem delu je zadovoljstvo stanovalcev in uporabnikov naših drugih programov, zlasti pomoči na domu, dnevnega varstva, razvoza kosil in tudi skupin starejših. Stanovalcem nudimo kakovostno nastanitev, celodnevno oskrbo ali oskrbo ob dopoldnevih, zdravstveno nego, fizioterapijo, številne družabne in kulturne dejavnosti ter dobro domačo hrano. Za stanovalce si vzamemo čas, da se počutijo sprejete, varne in spoštovane," je svojo filozofijo dela in življenja v domu razložila Janja Špindler. Ko je prevzela vodenje doma, so se na zboru delavcev odločili, da se bodo pri svojem delu usmerjali predvsem v izboljševanje bivalnih in delovnih razmer. Zaposleni bodo skrbeli za svoj strokovni razvoj in osebnostno rast, s strokovnim delom in prijaznostjo pa bodo spodbujali dobre medsebojne odnose in sodelovanje s svojci, prostovoljci in lokalno skupnostjo za dobro počutje vsakega stanovalca. Velikih sprememb v delovanju in organizaciji dela Špin-dlerjeva ne namerava uvajati na hitro, so pa v tem času na novo začeli program dnevnega varstva, ki starostnikom ponuja bivanje v domu takrat, ko so njihovi bližnji v službi ali zdoma. Dnevno varstvo je namenjeno starejšim od 65 let, ki še bivajo doma in so ob „Z delom v projektu Come-nius Naš zeleni svet želimo povečali ekološko ozaveščenost učencev in jim z uporabo ekoloških materialov pokazati načine ohranjanja okolja za zanamce. Na naši šoli skozi skrb za šolski zeliščni vrt spodbujamo učenje v okolju in delo na terenu. Izdelujemo tudi učilnico na prostem. Izboljšati želimo ozaveščenost naših učencev o uporabi zdrave prehrane, jim pokazati pot hrane od semena do krožnika in jih spodbuditi k samostojnemu gojenju hrane, tudi doma. Učence navajamo tudi na vse-življenjsko učenje, spoznavanje drugih kultur, sodelovanje z ljudmi iz drugih kultur in izpopolnjevanje znanja tujega jezika," sta povedali mentorici Nataša Rizman Herga in Brigi-ta Brajkovič. Projekt se izvaja po etapnih Janja Špindler je od avgusta letos vršilka dolžnosti direktorice CSO. dopoldnevih sami, osamljeni, nimajo prave zaposlitve. Starostnik ima na voljo sobo s posteljo za dnevni počitek, kjer lahko preživi del dneva, aktivno pa se vključuje v dejavnosti, ki potekajo v domu, v delavnice ali pa poklepeta s stanovalci. S to obliko skrbi za starejše se razbremenijo svojci, ki se lahko osredotočijo na delo doma ali v službi ali v času počitnic. Cena storitve je odvisna od tega, koliko ur starostnik preživi v varstvu, ali prihaja redno ali le občasno ali prevoz opravijo v domu ali svojci, odvisno je tudi od oddaljenosti ter nege, ki jo starostnik potrebuje ali želi. Zato za vsak primer najraje naredijo individualni izračun, ker pavšalne cene ni. Po zakonu je cena dnevnega varstva za 30 % nižja od osnovne cene biva- ciljih, zato se sodelujoči na vsakem sestanku pogovorijo, kaj so na kateri šoli naredili in kaj bodo naredili skupaj. Vsaka šola je izdelala »zeleno škatlo« in te škatle si na vsakem srečanju izmenjujejo. V njej so različni izdelki: knjiga s tradicionalnimi recepti, her-bariji, posušena zelišča, semena iz vsake države, rastline, ki jih zlahka gojimo s priloženim navodilom. Imajo tudi maskoto Freco, nanj pa so navezali tudi Frecovo zgodbo z ekološko vsebino, izdelali pa so tudi risanko o Frecu. Udeleženci trenutno skupaj izdelujejo koledar. Vsaka država opremi dva meseca v letu s fotografijo ali risbo, pripravljajo pa tudi skupno zgodbico o zaščitenih živalih. Prve štiri strani je napisal Ciper, nadaljujejo jo Angleži in tako naprej. V okviru projekta se izvaja- nja v domu. Trenutno imajo tri uporabnike dnevnega varstva; potrebe so vedno večje, vendar zaenkrat lahko sprejmejo vsakega, ki bi to želel. Starostnik naj čim dalj časa ostane doma Dom se vključuje tudi v lokalno okolje. Tako so v Središču ob Dravi oblikovali skupino starejših, ki zelo dobro deluje in se srečuje vsak teden. Opogumljeni z dobrim primerom so se odločili, da bodo jo tudi mednarodne obiske. Tokrat je sodelujoče gostila šola Colegio Valle Del Miro iz Valdemora v Španiji, le nekaj kilometrov od glavnega mesta Madrida. Obiska so se udeležili štirje učenci iz Ormoža: Anja Novak, Maruša Zlatnik, Uroš podobne skupine oblikovali tudi v občinah Sveti Tomaž in Ormož. „S temi skupinami se lokalno okolje in domsko življenje zelo povežeta. Rada bi se zahvala tudi številnim prostovoljcem, ki nas obiskujejo v domu, prinašajo informacije iz zunanjega sveta in nam pomagajo," je povedala Janja Špindler. Dom je trenutno polno zaseden, na voljo sta še dve postelji, ki pa sta že bolj ali manj rezervirani. Po državnih kriterijih so stanovalci razdeljeni v štiri stopnje oskrbe. Oskrba Tušek in Gašper Horvat. Pot v Španijo so si prislužili s svojim aktivnim in pridnim delom v projektu. Učencem bodo dnevi preživeti pri španskih vrstnikih ostali v globokem spominu, saj so poleg novih prijateljev spoznali tudi način ena je najlažja in oskrba štiri najzahtevnejša oblika. V domu se kaže tendenca, da je vedno manj oskrbovancev, ki so še povsem pri močeh, vedno več je takšnih, ki potrebujejo zahtevnejše oblike oskrbe in nege. To, da starostniki ostanejo čim dlje doma, spodbujajo tudi v domu z dejavnostjo pomoči na domu. „Starostnika poskušamo ohraniti v njegovem domačem okolju, dokler je to le še možno in dokler je število ur potrebne pomoči še v okviru zakonsko predpisanih normativov, ki znašajo 20 življenja v Španiji, ogledali pa so si tudi mestne znamenitosti. Osrednja ekološka vsebina se je nanašala na način recikliranja odpadkov v Španiji, ogledali pa so si tudi botanični vrt. Fanta je prevzel obisk stadiona Reala iz Madrida Santi- ur pomoči na teden. Starostnika tako spremljamo in svojce opozorimo, ko pride čas, da bi bilo treba razmisliti o kakšni drugi obliki oskrbe," je povedala Janja Špindler. Zanimalo nas je tudi, kako daleč so prizadevanja za oddelek za demenco. O tem je Špin-dlerjeva povedala: „Pri tem se bomo ravnali po napotilih občin lastnic in njihovih željah. Za vzpostavitev vsega bi bilo potrebnih veliko finančnih sredstev, zato moramo paziti, da ne bi preveč obremenili obstoječih programov. Kakšnih odvečnih sredstev za ta namen namreč v domu ne vidim. V domu že imamo oddelek za dementne osebe, tako da je treba dobro preučiti, ali bodo dodatne kapacitete potrebne ali ne in kdaj. Trenutno povečanega povpraševanja po posteljah za dementne osebe ne opažamo." Špindlerjeva je bila pred tem zaposlena v domu v Avstriji, zato smo jo povprašali tudi po razlikah, ki jih opaža. Povedala je, da je prva in naj-očitnejša razlika velikost domov, saj so domovi pri nas, ki imajo tudi po 150 postelj, za avstrijske razmere preveliki. To ima svoje dobre in slabe lastnosti. Dobra je gotovo, da ima velik dom na voljo številne službe, ki jih v majhnih avstrijskih domovih ni, je pa zato bivanje v manjših skupnostih bolj domače. Pomembna pa je tudi razlika v ceni, ki je v Avstriji na oskrbni dan približno trikrat višja kot pri nas. V oktobru se je v ormoškem domu za starejše zvrstilo veliko prireditev. Osrednja je bila Pozdrav jeseni, nedavno so se stanovalci družili pri opravljanju kmečkih opravil, dogodki pa se vrstijo vsak teden, tako da ni nikoli dolgčas. Viki Ivanša ago Bernabeu, ki sprejme kar 85.000 gledalcev. Dekleti pa sta se navduševali nad lepim okoljem in španskim načinom življenja. Gostitelji pa so Anji pripravili tudi prijetno presenečenje ob rojstnem dnevu, ki ga je preživela pri njih. Nekoliko manj so bili učenci navdušeni nad špansko hrano in dejstvom, da učenci nosijo šolske uniforme ter da pouk v španskih šolah traja od 9. do 17. ure. Športni treningi se odvijajo še kasneje. Šola, ki so jo obiskali, ima kar 1400 učencev, zato je za njihov občutek vladala precejšnja gneča. Šolske ure trajajo 60 minut. Zaključno predstavitev udeležencev projekta si je prišla ogledat tudi slovenska ambasadorka in Ormoža-ne zelo pohvalila, saj so naši učenci edini sami predstavili svojo deželo in šolo, pri drugih udeležencih pa so to naredili učitelji. Vendar to ni edini evropski projekt, v katerega je vključena OŠ Ormož. Skupaj s knjižnico, centrom za starejše občane in občino je šola vključena tudi v Comenius - regijo partnerstva ter v mednarodni projekt ES-FALP. Viki Ivanuša Ormož • Naš zeleni svet na obisku v Španiji Povečujejo ekološko ozaveščenost mladih Osnovna šola Ormož je vključena v mednarodni projekt Comenius, v okviru katerega so štirje učenci in dve mentorici med 4. in7. oktobrom spoznavali Španijo. Naslov projekta je Naš zeleni svet, vanj pa je vključenih šest držav - poleg Slovenije še Anglija, Španija, Ciper, Turčija in Italija. Ptuj • Koncert vokalne skupine Cantilena Mladost, ki navdušuje ... V soboto, 22. oktobra, je vokalna skupina Cantilena Kulturnega društva Podleh-nik v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju pripravila koncert. S svojim ubranim petjem in skrbno izbranim programom so pevke želele obiskovalcem pričarati prav poseben večer, kar jim je glede na odziv občinstva, ki je povsem napolnilo dvorano, tudi uspelo. S svojo interpretacijo pesmi, izdelanimi glasovi in mladostnim zagonom so dekleta poslušalce v svojem programu popeljale skozi različna glasbena obdobja s poudarkom na delih slovenskih skladateljev. Predstavile so se tudi s sklopom Liparjevih skladb, s katerimi so se lansko leto predstavile na Sozvoče-njih, 4. tematskem koncertu, kjer so prejele glavno nagrado, uvrstitev na zaključni kon- cert v Ljubljani in snemanje v studiu RTV Slovenija. To pa ni njihov edini uspeh, saj so na regijskem tekmovanju pevskih zborov in malih pevskih skupin Štajerske, Prekmurja in Prlekije osvojile tudi srebrno priznanje in priznanje za najboljšo vokalno skupino, nekajkrat pa so nastopile tudi na srečanjih izbranih malih vokalnih skupin Slovenije. V štirih letih delovanja imajo članice skupine Cantilena za sabo že veliko samostojnih koncertov in nastopov na različnih prireditvah, kamor jih vabijo iz različnih koncev Slovenije. Večkrat so se že predstavile preko televizijskih zaslonov, kjer jih bomo lahko videli tudi 26. novembra na dobrodelnem koncertu Klic dobrote. Trenutno pa se pripravljajo na regijsko tekmovanje odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin 2011, ki bo 27. novembra Foto: Jana Vaupotič Članice vokalne skupine Cantilena na sobotnem koncertu v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju v Mariboru. Vokalno skupino Cantilene sestavljajo Sandra Vidovič, Sabina Turk, Alex Ferlič, Katja Drevenšek, Andreja Šmigoc, Urška Trafela, Doroteja Fe-guš, Špela Trafela, Sara Kopše in Sara Korošec. Njihov ume- tniški vodja je Jakob Feguš. Koncert je povezovala Nuša Jeza. UR Cvetkovci • Srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Lep spomin je nate, mati Minulo soboto je v gasilski dvorani v Cvetkovcih potekalo 6. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki se odvija pod geslom Prav luštno je pri nas, kjer se sliši ljudske pesmi glas. Prireditev organizirajo Podgorski vaški pevci DU Podgorci, letos pa je bila priložnost še posebej slovesna, saj so praznovali 10. obletnico delovanja. Zato so na prijeten večer ljudske glasbe povabili Ljudske pevce Vrtnica Kog, Ljudske pevce DU Kidričevo, harmonikarja Sejana Gašpariča in Jaka Han-želiča, Pevke ljudskih pesmi PD Ruda Sever Gorišnica, Ljudske pevke FS TD Podgorci, Pevke ljudskih pesmi KD Osluševci, Folklorno skupino KD Podgorci, Ljudske pevke DU Ptujska gora, Pevce ljudskih pesmi Prešmentani fa-loti KPD Stoperce, Ljudske pevke KUD Maksa Furjana Zavrč in Ljudske godce KD Podgorci. Skupina je nastala na pobu- Podgorski vaški pevci DU Podgorci do Kristine Škrlec, ki je pred 10. leti dobila skupaj pet žensk in jih navdušila za skupno prepevanje. Pred petimi leti se je zasedba spremenila, saj sta dve pevki skupino zapustili, pridobili pa so dva moška pevca. V skupini tako pojejo: vodja skupine Kristina Škrlec, njena sestrična Danica Marin, sestričnin sin Miran Toporiš, njen brat Jakob Klemenčič in prijateljica Ema Kolarič. Najraje pojejo lepe umirjene ljudske pesmi, včasih pa vrežejo tudi kakšno veselo vinsko pesem, odvisno od priložnosti. Ljudske pesmi so domena predvsem starejših, saj tudi sami opažajo, da starejši ko si, raje imaš takšne pesmi, je povedala Kristina Škrlec. Te lepe stare pesmi so se naučili od mam, tet, babic in žensk iz domačega kraja. V zahvalo in spomin nanje so jim posvetili zgoščenko, ki je izšla ob jubileju. Na novi, že drugi zgoščenki, so zbrali pesmi, ki govorijo o materah in domačiji. Večer so začeli s pesmijo Lep spomin je nate, mati, ki je tudi naslovna pesem nove zgoščenke. V desetih letih so nanizali okoli 200 nastopov, bili so tudi pri Joževcu, udeležujejo se revij JSKD in radi pridejo povsod, kamor jih povabijo. Viki Ivanuša Foto: Viki Ivanuša RADIOPTUJ 89,8° 98,2 = 10473 www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261 Rajžamo iz kraja v kraj, oddaja v kateri spoznavamo nove kraje in ljudi ter običaje. V petek ob 18. uri in ponovitev ob nedeljah ob 18. uri. Ptuj • Kulturna arena s Tatjano Kralj Potovanje lepih umetnosti Zveza kulturnih društev Ptuj je minuli teden organizirala Kulturno areno, na kateri so gostili umetnostno zgodovinarko Tatjano Kralj. Ta je pripravila tako imenovano Potovanje lepih umetnosti, na katerem so obiskovalci preleteli 15 let druženja na različnih potovanjih »ljubiteljev lepih umetnosti«. Kulturna arena, na kateri so se spomini iz različnih potovanj prepletali s plesom in zvoki harfe, je tokrat pričarala posebno doživetje. Predvsem za tiste, ki so se omenjenih potovanj udeleževali. Ptujčanka Tatjana Kralj je umetnostna zgodovinarka, ki je zadnjih 15 let veliko pozornosti namenila izobraževanju tistih, ki v tretjem življenjskem obdobju iščejo nove izzive. Poimenovali so se Ljubitelji lepih umetnosti, Kraljeva pa zanje organizira potovanja po različnih krajih doma in v tujini ter jih poučuje o bogati umetnostni zgodovini. Kraljeva, ki je na predavanju kar žarela in je pokazala veliko ljubezen do tega, kar počne, se zelo rada druži s starejšimi. Kot je dejala ena izmed obiskovalk predavanja: „Ona je rojena za to. Starejši jo imajo zelo radi in ona njih." A niso udeleženci potovanj, ki jih organizira, le starejši. Gostja Kulturne arene je bila Tatjana Kralj. Nemalokrat se jim namreč pridruži kak otrok, vnuk ali kdo drug in druženje postane medgeneracijsko ter še veliko zanimivejše. Kraljeva pravi, da je že v mladih letih bila prava po-tepinka. V času študija je opravila tudi izobraževanje za turističnega vodnika in pridobila licenco. Ob pedagoškem delu in vodenju turistov doma in po svetu pa je izobraževanje ljudi, ki v tretjem življenjskem obdobju hrepenijo po novih znanjih in izkušnjah, tisto, kar jo razveseljuje. Njenega 15-letnega dela pa niso strnili le v listanju spominov skozi predavanje, temveč tudi v razstavi, ki so jo pripravili v Narodnem domu na Ptuju. Na njej je 46 fotografij z različnih poto- vanj, predstavljajo pa utrinke druženja predavateljice z njenimi zvestimi sopotniki. Kot je dejala Kraljeva, se Ljubitelji lepih umetnosti delijo na dva dela: tisti, ki redno obiskujejo predavanje in obiskujejo izlete, ter tisti, ki predavanjem niso naklonjeni, popotovanj pa se vendarle udeležujejo. Tudi dogodek v Narodnem domu predstavlja novo izkušnjo in novo potovanje, ne le v spomine, ampak tudi v svet glasbe. Zaplesali sta plesalki Samanta Petelinšek in Aneja Cafuta v koreografiji Božene Krivec, pod vodstvom Tine Žerdin pa so zaigrale harfist-ke Jerneja Bombek, Natalija Čačkovič in Renata Čuš. Dženana Kmetec Foto: DK Središče ob Dravi • Ponovno grozi ukinitev vlakov Bodo odrezani od domovine in sveta? Občini Središče ob Dravi ponovno grozi, da jih bodo, kar se tiče železniških povezav, v veliki meri odrezali od Slovenije in sveta, saj je v novem predlogu voznega reda predvideno ukinjanje kar petih vlakov oziroma osmih linij na relaciji Ormož-Središče ob Dravi. Če bo predlog obveljal, bodo prizadeti tudi Ormoža-ni, saj je poleg ukinitev v smeri Središča ob Dravi, predvidena tudi ukinitev treh vlakov oziroma petih linij na relaciji Ormož-Murska Sobota. Zato sta župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko in župan občine Ormož Alojz Sok združila moči ter poslala pismo vodstvu Slovenskih železnic, kakor tudi drugim državnim organom z namenom, da opozorita na predvideno ukinjanje potniških vlakov, kar za to okolje ni sprejemljivo. Podobna zgodba se je odvila že lani in takrat se je končala v korist lokalnega okolja. Že takrat sta župana v dopisu izpostavila, da potniški železniški promet predstavlja za mnoge dijake, študente, kakor tudi občane, pomembno in včasih edino prevozno sredstvo, ki je tudi z ekonomskega vidika sprejemljivo. „Tudi po podatkih, ki smo jih prejeli od SŽ smo ugotavljali, da je število mesečnih vozovnic kar zadovoljivo, vsi pa ne koristijo le-teh in kupujejo dnevne vozovnice po potrebi. To je lani vplivalo tudi na odločitev, da se linije ne ukinejo, kar je bilo po odzivih občanov sprejeto zelo pozitivno. Dejstvo je, da dodatno ukinjanje linij potniških vlakov pomeni zmanjševanje ponudbe, ta pa potem posledično pomeni vse manjši interes za koristnike in iskanje drugih prevoznih sred- Foto: Viki Ivanuša Bodo v Središču ob Dravi v bodoče ustavljali le še tovorni vlaki? stev. To je vsekakor negativna propaganda prizadevanj, da poskušate ali poskušamo občane in državljane pridobiti in privabiti k koriščenju javnih prevozov," sta prepričana župana. Opozorila sta tudi, da ukinjanje linij javnega prometa v manj razvitih, demografsko ogroženih obmejnih občinah, pomeni še dodatno osiroma-šenje, saj se razlike v razvitosti, gledano z vidika celotne drža- i ,tnm rewiw „ n„ *th> odrá^a mj^o »J* _ T^i STSAZik-Ätóía4*- A m dok rok st dorm^^Y--1--l J. JANEZ LOTRIC, TENORIST NALOŽBA V RAST IZKORISTITE UGODNE POGOJE ZA VSAK VARČEVALNI ZNESEK. Imate prihranke? Oplemenitite jih z depoziti z do 4,75 % fiksno obrestno mero. Šele začenjate varčevati? Sklenite rentno varčevanje in ob prvem pologu vam podarimo 25 EUR. Bi se na jutri radi pripravili kako drugače? Izkoristite dodatne ugodnosti pri članicah Skupine Nove KBM, ali pa obiščite našo najbližjo poslovalnico. Se vam zdi predaleč? Vsak delavnik do 22. ure nas lahko pokličete na 080 17 50 ali po novem tudi na Skype: NovaKBM. Odtlej M A/j 'uowe 'eoedo"| 'aa|so 'aaidaa 'imqejjw 'e>jda|s 'jj 'agon 'deu^ 'asyd 'd|s 'wain 'epz| 'saiv '3|/\| 'wojpupd 's^iuaj 'jeqojp 'ua§ 'wmwoiv Isouqojp 'uejqrojoq 'o|»juajq 'egjoz 'Jesu 'epj] 'qndos gxNVZiax 31 A31IS3d RADIOPTUJ 89,8 ° 98,20 I04T3MHZ SOBOTA, 29. oktober: 05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan; 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00); 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev); 6.45 HOROSKOP; 7.45 ROJSTNI DNEVI; 8.00 Odprti telefon; 8.45. Sobotni športni napovednik; 9.00 Oddaja za male in velike; 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05); 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45); 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev);12.00 SREDI DNEVA; 13.10 Šport; 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV; 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekanje, Lestvica Naj 11 in Lestvica Desetica (ponovitev); 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Univox). NEDELJA, 30. oktober: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan; 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00);6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05); 6.15 Misli iz Biblije; 6.45 HOROSKOP; 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger);7.45 ROJSTNI DNEVI; 8.00 Odprti telefon; 8.40 Svetloba duha; 9.10 Mali oglasi (še 9.50); 9.30 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem; 10.00 Vrtička rije (ponovitev); 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak); 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec); 12.30 Komentar tedna (pon.); 13.00 NEDELJSKI POPOL-DAN_ NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV in z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan; 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev); 19.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem; 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Univox). PONEDELJEK, 31. oktober: 5.00 JUTRANJI PROGRAM: 5.15 Na današnji dan; 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00); 6.45 HOROSKOP; 7.45 ROJSTNI DNEVI; 08.00 ODPRTI TELEFON; 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak; 9.50 NAPOVED PROGRAMA; 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05); 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45); 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič);11.30 POROČILA; 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport; 14.15 Melodija meseca oktobra; 18.00 Kultura (Majda Fridl); 19.10 Zdravniški nasvet (pon.); 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj; 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje ). TOREK, 1. november: 5.00 JUTRANJI PROGRAM: 5.15. NA DANAŠNJI DAN; 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00); 6.45 Kakšen dan se nam obeta; 7.45 ROJSTNI DNEVI; 08.00 ODPRTI TELEFON; 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05); 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45); 12.00 SREDI DNEVA; 13.10 Šport; 18.00 V živo; 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev); 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo); 22.10 Glasba za lahko noč; 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). SREDA, 2. november: 5.00-9.00 ŠTAJERSKA BUDILKA: 5.15 NA DANAŠNJI DAN; 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00); 6.45 Horoskop; 7.45 ROJSTNI DNEVI; 8.00 Varnost na Ptuju; 09.00 Pomagajmo si; 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05); 10.15 Mali oglasi Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAR0CI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. (še 10.45, 17.15 in 17.45); 11.30 POROČILA; 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije; 13.10 Šport; 13.45 Aktualno v Podravju; 14.15 Melodija dneva; 14.40 Povejte svoje mnenje; 15.00 Utrip Podrav-ja; 16.30 Mala štajerska kronika; 17.30 POROČILA; 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek; 19.10 Popularnih 11 (ponovitev); 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev); 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). ČETRTEK, 3. november: 5.00-9.00 ŠTAJERSKA BUDILKA: 5.15 Na današnji dan; 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00); 6.45 Horoskop; 7.10. Gost Štajerske budilke; 7.45 ROJSTNI DNEVI; 8.00 Varnost na Ptuju; 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05); 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45); 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc; 11.30 POROČILA; 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev; 13.10 ŠPORT; 13.45 Aktualno v Podravju; 14.15 Melodija dneva; 15.00 Utrip Podravja; 17.30 POROČILA; 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (pono-vitev);19.35 Te domače viže (ponovitev); 20.00 ORFEJČEK; 24.00 Skupni nočni program (Radio Velenje). PETEK, 4. november: 5.00-9.00 ŠTAJERSKA BUDILKA: 5.15. Na današnji dan; 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00); 6.45 Horoskop; 7.45 ROJSTNI DNEVI; 8.00 Varnost na Ptuju; 9.15 Kmetijski nasvet; 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom); 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05); 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45); 11.05 Minute za rekreacijo; 11.30 POROČILA; 12.00 Sredi dneva: Na-povednik kulturnih in drugih prireditev; 13.10 Šport; 13.45 Aktualno v Podravju; 14.15 Melodija tedna; 14.40 Povejte svoje mnenje; 15.00 Utrip Podravja; 17.30 POROČILA; 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj; 20.00 Z glasbo do srca; 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). Horoskop OVEN Prvi dnevi novembra bodo pestri in zanimivi. Odvijala se bo neka harmonija In povečana prožnost. Spoznavali boste ljudi, kateri vam bodo podarili notranjo moč in upanje za naprej. V ljubezni bo zelo sladko in prijetnosti bodo balzam za dušo. O motečih dejavnikih se boste morali pogovoriti. Sn BIK Narava bo naravni del sprostitve. Zanimivo je, da boste vtem tednu zelo trmasti. Toda s tem boste dosegli veliko. Usmerili se boste v raziskovanje tistega, kar vam je neznanka. Čas bo namenjen izobraževanju in odpravili se boste v knjižnico, kjer srečate nekoga, ki vas bo razveselil. DVOJČKA , .....nemir bo tisti, ki bo -r^ J prisoten, in modro ga bo sprejeti """' na kreativen način. Kocke odločl-tve se bodo sestavljale v vašo korist in imeli boste možnost pozitivnih sprememb. Na delovnem mestu boste obremenjeni, a vendarle bo konec dober in vse dobro. Uživajte dovolj vitaminov. RAK V vas se bo prebudila ognjena energija in stvari boste delali na veliko. Počistili boste tisto, česar ne potrebujete in se odločili za določene novosti. Povezali se boste v ljubezni in doživeli razcvet. Veliko pozitivnih trenutkov boste doživeli s svojo družino in otroci vam bodo pokazali pravo pot. LEV Zanimiv in zelo živahen teden se vam obeta. Sprva boste menili, da ste si zadali preveč obveznosti in vendarle se bodo stvari korak za korakom reševale. Daleč v ospredju bo trma in prepričanost v pravilnost odločitev. Partnerjevi namigi vam bodo koristili in spoznali boste, kako prijetna je sreča. DEVICA Pogovori bodo prinesli v sivi vsakdan neko ravnovesje. Objeli boste mavrico sreče In naredili korak naprej. Notranjo moč vam podarjajo kontakti z ljudmi in izmenjava mnenj. Pozitivno gledanje na delovnem mestu prinese paleto uspehov. V ljubezni bo harmonično in skladno. TEHTNICA Borili se boste za svojo pravico in resnico. Dokazali boste, da ste sposobni In sledili lastni Intuiciji. Pomembno bo, da boste delali na sebi in uvideli smisel duhovnih resnic. Nakazano je, da vas bo objela določena harmonija in spoznanje, da je ljubezen večna. Partnerjevi namigi bodo pozitivni. ŠKORPIJON Iskre sreče se bodo kresale v ljubezni in končno boste našli tisto, kar Iščete. Tako vas čaka umirjen in harmoničen teden. Stvari bodo šle po svoji poti naprej in pri vsem tem boste tudi sami našli izziv. Močno bo zaznamovana služba in delovne obveznosti - označuje vas nemir. Sprostite se. STRELEC Zapluli boste v svet duhovnih resnic in pomembno bo, da boste znali reči bobu bob. Prav gotovo ne bo dobro, da odlašate in da naredite v življenju določene premike. Več časa bo namenjenega tišini in razmisleku. Novembrski teden prinaša tudi povečano kreativno in ustvarjalno energijo. KOZOROG Narava se bo počasi in vztrajno pripravljala na zimsko spanje. Seveda bodo predstavniki desetega zodiakalnega znamenja veliko časa namenili načrtom in strukturi. Jasno je razbrati, da boste napredovali tako v komunikaciji, kot v pogovorih. V ljubezni bo harmonično, pokažite tudi čustva. VODNAR Poudarek bo na delovnih priložnostih in zdelo se bo, da boste morali vajeti usode vzeti v svoje roke. Pravzaprav odlašanje in prelaganje bremen na druge ne bo delovalo. Tokrat boste stopili sami na prvo mesto. Označevala vas bo intenzivna energija in izključite pretirano trmo. V ljubezni bo sladko. RIBI Pričakovati je, da vas bo obiskala sreča in z njo cela paleta priložnosti. Končno se boste odločili In boste postali zelo temperamentni. Notranji pogum bo smerokaz o sreči in napredovali boste tudi v ljubezni. Nakazane so ugodne povezave vezane na tujino. Prisluhnite svoji intuiciji! Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog RADIOPTUJ 89,8 »98,2'104,3 Kuharski nasveti Radia Ptuj z Vladom Pignarjem, ob nedeljah po 9. uri in v soboto po 11.uri. MLADA NUNA OBSIV REVER Podlehnik • Začetek urbanističnih delavnic Ustvarjajo novo podobo občine V Podlehniku so se zadnji oktobrski teden na prvi urbanistični delavnici srečali študenti arhitekture z mariborske gradbene fakultete s svojimi profesorji in vodstvom občine. Njihova naloga v naslednjih mesecih bo pripraviti urbanistične idejne zasnove za tri cone, nato pa izdelati še idejne projekte za posamezne namenske objekte. Delavnic se je udeležilo kar 40 študentov, ki jih bodo skozi teoretično in praktično delo na terenu vodili Uroš Lobnik, Saša Aleksander Ostan, kot nosilec projekta, Vanja Skalicky, Peter Šenk in Me-lita Rozman Cafuta. Prvo srečanje je bilo namenjeno predstavitvi problematike in želje občinskega vodstva. Župan Marko Maučič in podžupan Sebastian Toplak, ki sta bila tudi pobudnika tovrstnega sodelovanja, sta zbranim predstavila dejansko stanje, ter želje in možnosti, nato pa je sledil še ogled terena oziroma con, za katere bodo študenti pripravili idejne zasnove in projekte. „Cilj teh delavnic je izdelava vizije, kako bi se lahko naša občina prostorsko razvijala v prihodnje. Študenti bodo na delavnicah obdelali tri teme. Prva in najpomembnejša med vsemi je izdelava idejne urbanistične zasnove za središče Študenti arhitekture na mariborski gradbeni fakulteti so v začetku tega tedna začeli z urbanističnimi delavnicami, v okviru katerih bodo izdelali idejne zasnove za tri cone v občini Podlehnik; kaj želijo imeti, je študentom in mentorjem pojasnil župan Marko Maučič. občine, kjer sta zajeta ureditev in gradnja na upravno-administrativ-nem delu, ter gradnja v stanovanjskem delu cone. Druga tema zajema idejne projekte za turistično cono oz. oazo, s katero bi želeli pritegniti turiste, ki sedaj le zapeljejo mimo občine. Ta cona naj bi se oblikovala na območju sedanjega sedeža občine, kjer je predviden tudi priključek za bodočo avtocesto. Tretja tema pa zajema izdelavo projektov za športno-rekreativno cono v Dežnem, ob ribniku in igriščih," je o namenu in ciljih urbanističnih delavnic najprej povedal Sebastian Toplak. Študenti bodo v prvem delu večmesečnih delavnic najprej pripravili urbanistične zasnove: „To pomeni, da bodo izrisali, kaj naj bi se v določene cone umestilo. Variante urbanističnih zasnov bodo predvidoma narejene do konca novembra, nato bomo izbrali najbolj optimalne med njimi, ki jih bodo nato študenti še dodelali do konca januarja. V drugem delu, predvidoma spomladi, pa bo sledila izdelava idejnih zasnov za posamezne javne objekte, kar bo v bistvu nadgradnja prve urbanistične delavnice. V okviru te delavnice bodo študenti izdelali konkretne idejne projekte za stavbe; torej makete stavb, notranje razporeditve prostorov, določili gradbeni material, osvetlitve itd., upoštevajoč naravne danosti območja in parcelne gabarite, ki bodo na voljo. Seveda je jasno, da želimo v občini graditi energetsko varčne objekte, predvidoma iz lesa. Dejstvo je, da občina v coni občinskega središča potrebuje vaški dom oziroma kulturno dvorano, svoje upravne prostore, kjer bo imela sedež, zdravstveni dom ipd. Ali bo vse te potrebe možno realizirati v enem večnamenskem objektu ali bosta potrebna dva, ne morem in ne želim napovedovati; to bo delo študentov," je še povedal Toplak in dodal, da bodo poudarek gotovo namenili projektu izgradnje dvorane, za katero bo občina lahko še pokoristila preostala sredstva v napovedanem šestem javnem razpisu Regionalnih razvojnih programov (RRP): „Kaj vse pa se bo lahko umestilo v objekt z dvorano, pa bomo videli." SM Foto: SM Matic Hriberšek • Študij v Veliki Britaniji (2. del) Avantura se začenja Običajno študentje, ki niso zavrnjeni, dobijo odgovor »pogojno sprejet«. V takšnem odgovoru univerza navede ocene pri posameznih maturitetnih predmetih, ki jih zahteva od tebe, ter morda še kakšne druge pogoje. Če te izpolniš, imaš zagotovljeno mesto. Ko dobiš odgovore vseh univerz, tako izbereš dve, od katerih ena predstavlja tvojo prvo izbiro, druga pa tako imenovano varnostno izbiro. Ko nato izveš rezultate mature, jih posreduješ univerzi, ta pa potrdi tvoje mesto. Takšen je postopek ... Seveda te čaka še nekaj birokracije, o kateri pa se mi ne zdi pomembno razlagati, saj je pomembna samo za tiste, ki se nameravajo prijaviti na univerzo v tujini. Skratka, vse to sem dal skozi in tako sem pristal v Angliji, natančneje v Nottinghamu, kjer sem zdaj študent na University of Nottingham, študiram pa Natural Sciences (biologijo, kemijo in psihologijo). Pa da ne bom »bluzil« samo o postopkih, ki morda večine ljudi sploh ne zanimajo, presedlajmo še na doživljanje vsega skupaj (le zakaj si mislim, da bi to zanimalo kaj več ljudi?). V Anglijo sem se namreč odpravil v nedeljo, 25. septembra, zvečer. Pakiral sem seveda še isti dan, a to ni pomembno. Sedli smo v avto ter se namenili proti Benetkam. Spet sedim ob odprtem oknu, ura je že pozna in zunaj je mrzlo. Poskušam se spomniti, kako sem se počutil, ko sem bil na poti ... Če sem povsem iskren, sem se počutil, kakor da se odpravljam na avanturo. Kot slednjo, sem vse skupaj dojemal že od vsega začetka; morda mi je zaradi tega bilo vse skupaj nekoliko lažje. Sicer pa sem še zmerom na istem planetu, pa tudi sodobna tehnologija in sredstva komunikacije omogočajo čuda. Prispeli smo na letališče. Na voziček sem spravil vso prtljago in se postavil v vrsto za check-in. Takrat sem začel razmišljati, kaj to zares pomeni. Dobil sem tiste vrste občutek, ko pričakuješ, da se bo zgodilo nekaj velikega, potem pa je vsega v trenutku konec. Objameš se, posloviš, stopiš na letalo in ta pot, ki je trajala vse od tvojega rojstva pa do zdaj, se konča. Zdaj greš na drugo, svojo pot. Začenja se samostojno življenje, življenje izpod peruti, kjer moraš sam skrbeti zase in zase tudi Foto: Matic Hrieršek Portland Building z druge strani in študenti v prostem času sam odgovarjati. Čutil sem, kakor da na nek način počasi začenjam razumeti starše. Kajti vse do tega trenutka si neko nebogljeno bitje, ki živi pri nekom drugem in ta nekdo drug poskrbi zate. Ta zdajšnji občutek se mi zdi nekoliko hladen, tako prostran, vendar temu se reče svoboda. Letalo je pognalo motorje, dvignili smo se s tal in ni mi preostalo drugega, kot da rečem: »Avantura se začenja!«. O tem pa naslednjič. Matic Hriberšek Novičke iz Term Ptuj ® [\VU® II SAVA HOTELS & RESORTS f KLUB GEMINA XIII. £ Sobota, 29.10.2011, ob 19. uri Potopisno druženje z Dejanom Zavcem »Trdobojec v Biloxiju«. Vstopnine nil Nedelja, 30.10.2011, ob 19. uri Gr^ hotel primus o Monokomedija: „Moja briljantna ločitev v Grand Hotelu Primus" v izvedbi Irene Miheiič, gledališke igralke SNG Maribor. Cena vstopnice: 9 eur. £ Upokojenci, dijaki in člani skupine facebook: 7 eur Ponedeljek, 31.10.2011, ob 20. uri „Halloween Party". Vstopnine nil Foto: Matic Hriberšek Eden izmed vrtov v kampusu GRAND HOTEL PRIMUS Za vas organiziramo nepozabne dogodke (zaključke leta, obletnice, poroke). Pokličite nas za več dodatnih informacij. TERMALNI PARK Ponudba meseca novembra (7.11.-30.11.) Celodnevna karta za rekreacijo: 11,5 € /po osebi Vstop od 9. do 11. Ure (razen nedelje in prazniki) Družinska karta: 2 odrasla +1 otrok = 33 €, 2 odrasla + 2 otroka = 39 €, 2 odrasla + 3 otroci =47€. Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si Grand Hotel Primus z Terina hi Parh petek • 28. oktobra 2011 Poslovna in druga sporočila Štajerski 29 Mali oglasi STORITVE SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektro-mehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571. IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasad -klasičnih ali demit, s stiroporjem ali stekleno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490._ PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica.Tel. 041 457 037. POLAGANJE TLAKOVCA - izklopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929. PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, Knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373. IZOLACIJO VLAŽNIH HIS, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489. UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3,tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. v •/ muume d 232223 NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43. www.milumed.si FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medrib-nik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600. GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, tel. 051 70 10 20 ali 02 25 27 363. PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187. KAKO zaslužiti in ne plačati davka? 041 789 902, Robert Ciglarič, s. p. PLINSKE jeklenke - vsaka 6. za 1 €, vsaka 10. za 0,10 €. Esih Samo s. p 070 850 411, ter generalno čistimo: hiše,stanovanja. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. PRODAMO 3 moderno zgrajene varčne hiše v Trnovski vasi, l. 2011, vsaka na 400 m2 zemljišča, bivalne , ^ površine 146 m2. DC/lMfcV Cena 158.000«. ' Kontakt: 041/238 X 106. www.re-max.si/Poetovio PRODAM vikend z vinogradom, 300 trsov na posebnih terasah, v Brezov-cu 31 a pri Cirkulanah. Telefon 031 829 984. ODDAM v najem stanovanje, opremljeno, 45 m2. Telefon 041 728 945. ODAM v najem opremljen gostinski lokal v okolici Ptuja. Tel. 781 53 01 ali 031 895 529. PRODAM opremljeno tri sobno stanovanje, 60 m2, na Ptuju, na Volk-merjevi cesti v bližini srednješolskega centra. Tel. 031 317 508. DOM STANOVANJE ODDAM enosobno stanovanje, samski ženski ali dekletu, v Kvedrovi ulici na Ptuju. Tel. 041 620 125 NA Volkmerjevi cesti dam v najem delno opremljeno garsonjero. Tel. 041 764 395. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675. PRODAMO nemške ovčarje, stare 3 mesece , cena po dogovoru. Tel. 041 962 590. PRODAM centralno peč na trdo gorivo. Telefon 041 728 945. PRODAM krmo v refuzi ali balah, industrijsko entlarico za šivanje in likalno desko. Telefon 070 740 328. PRODAM pujske od 20 do 50 kilogramov. Tel. 051 342 491. PRODAM brejo telico v sedmem mesecu. Telefon 051 232 015. PRODAM 13 m3 suhih in nasekanih drv, prevladuje trn, cena m3 je 40 evrov, lasten prevoz. Tel. 040 830 636. PRODAMO več odojkov. Telefon 070 869 792._ PRODAM 68 arov gozda, smreka, kostanj, hrast. Telefon 740 83 46. KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960. PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785._ PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170. PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282. KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01. PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idaret, možna dostava. Sadjarstvo Ber , Ko-čice 38, Žetale. Tel. 769 26 91. PRODAM krompir za ozimnico, možna dostava. Tel. 031 655 695. DRVA iz sušilnice in bukovi briketi, 1 t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava, tel. 051 828 683._ PRAŠIČE težke od 25 do 110 kg prodamo, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel. 041 978 309. PRODAM debeli krompir sorte dezire, po 25 centov. Tel. 746 20 91 ali 041 758 042, po 13. uri. PRODAM rezan les za ostrešje, deske, late, opaž, brune, vse z dostavo. Tel. 041 555 062._ PRODAMO tri mlade pure, črno-bele, 3 do 4 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, tri mlade breje ovce JSR, sparene s kamerunom in tri mlade breje kamerunke. Tel. 031 424 952. V NAJEM vzamem njive v okolici Ptuja. Tel: 031-580-950. PRODAM traktor IMT, 60 konjskih moči ter dve svinji težki 200 in 300 kg. Tel. 041 317 367. PRODAM dve sedem mesecev stari ovci za 100 €. Tel. 031 317 508. KUPIM prašiče od 120 do 150 kg ter 10 dni starega bikca. Tel. 031 443 117._ Drva suha smrekova dolžine 20-30cm za štedilnik ali podkurit.Cena za 3m3 = 120eur vključno z dostavo. Tel 031-208-904 . NEPREMIČNINE V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA NA PTUJU, oddamo v najem poslovne prostore, v drugem nadstropju, v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136. V HAJDOŠAH ODDAM opremljeno enosobno stanovanje. Telefon 040 644 601. V NAJEM oddam več parkirišč v parkirni hiši pri pošti in pri rdečem bloku na Ptuju. Tel. 041 325 925. £tàj&ufca, bijuùliot 89,8 98,2 104,3 M h www. OBČINA MARKOVCI vabi na komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve v torek, 1. novembra, ob 11. uri na pokopališču v Markovcih. Kulturni program bosta izvedla godba na pihala Občine Markovci in moški pevski zbor Kulturnega društva Alojza Strafela Markovci. Mrtvim v spomin in živim v opomin bo svoje misli izrekel župan Milan Gabrovec in nato s podžupanoma položil venec pred spomenik vsem žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Vabljeni Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP 43/11 -ZKZ-C) in 33. člena Statuta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 26/07) Občina Dornava objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila za občinski prostorski načrt Občine Dornava 1. Javno se razgrne dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Dornava, ki ga je izdelalo podjetje Oikos, svetovanje za razvoj d. o. o., ob sodelovanju podjetij Urbania, prostorske rešitve d. o. o., in Sapo, studio za arhitekturo, planiranje in oblikovanje d. o. o., pod številko projekta 1062/08, z datumom oktober 2011. V nadaljnjem besedilu se namesto pojma občinski prostorski načrt uporablja kratica OPN. Sočasno se razgrne tudi okoljsko poročilo, ki ga je za dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Dornava, izdelalo podjetje ICRO d. o. o., pod številko projekta 186/10-OP v juliju 2011, dopolnjeno v oktobru 2011. 2. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN Občine Dornava in okoljskega poročila bo v sejni sobi Občine Dornava, Dornava 135/a. Javna razgrnitev bo od srede, 9. 11. 2011, do vključno petka, 9. 12. 2011. Razgrnjeno gradivo (dopolnjen osnutek in okoljsko poročilo) je v času javne razgrnitve elektronsko dostopno na spletnem naslovu http:// www.dornava.si. 3. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila, ki bo v sredo, 23. 11. 2011, ob 17. uri, v sejni sobi Občine Dornava, Dornava 135/a. 4. V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku in okoljskemu poročilu za OPN Občine Dornava. Pripombe in predloge se pošlje na naslov: Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali se jih pošlje na naslov: Občina Dornava, Dornava 135/a, 2252 Dornava, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb in predlogov poteče s potekom javne razgrnitve. 5. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski TEDNIK in na spletni strani Občine Dornava (http://www.dornava.si). Številka: 350-16/2011 Datum: 26. 10. 2011 Rajko JANŽEKOVIČ, župan Občine Dornava Prireditvenik 1 Petek, 28. oktober 10.00 Sv. Tomaž, telovadnica OŠ: občinska kulturna minutka ob dnevu spomina na mrtve in dnevu reformacije 12.00 Središče ob Dravi, Trg talcev: komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 13:00 Ptuj, staro mestno pokopališče: komemorativna svečanost ob dnevu spomina na mrtve; slavnostni govornik Dejan Levanič -poslanec DZ RS 13.15 Ormož, gimnazija: premiera filma Jaz pa sem, predstavitev dela foto-video krožka in reklame Poln energije 13.30 Hajdina, pri osnovni šoli: spominska svečanost ob dnevu mrtvih 16:00 Trnovska vas, pred občino: krajši pohod po novi Bolfenški poti v organizaciji TD Trnovska vas 17:00 Dobrina: 12. občinski praznik in 21. kostanjev piknik Žetale 2011; gasilska vaja ob mesecu požarne varnosti 18:00 Ormož, pred gradom: komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 18:00 Majšperk, galerija AP: odprtje razstave Pokrajine 2001-2011 Ervina Kralja, predstavitev pesmi Jožeta Grudna Utrinki iskric iz planin 19:00 Sv. Jurij, jedilnica OŠ: odprtje razstave 13. likovni ex tempore 19:00 Voličina, kulturni dom: koncert KD Slovenskogoriški glasovi 19:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: predavanje dr. Mire Omerzel-Mirit Zvočni skok v prebujeno zavest nove dobe, in koncert ansambla za meditativno glasbo in kanalizirani zdravilni zvok z glasbili in pesmimi ljudstev sveta Vedun 19:00 Ptuj, grajska klet, festival Vino ni v9oda; predstavitev vinogradništva Steyer; nastop Mateje Turk in Roka Mikca 19:30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer z gostom p. mag. Brankom Cestnikom - Izstopi iz apatičnosti, v organizaciji Društva izobražencev Viktorina Ptujskega 21.00 Ptuj, CID: koncert Samo Kodela in Leteča ladja Sobota, 29. oktober 10.00 Sveta Ana, avla občine: srečanje ob 150. obletnici smrti zdravnika, sadjarja in vinogradnika Franca Postiča 15.00 Trnovska vas, večnamenska dvorana: razstava fotografiji in slik Tatjane Maguša in Jasmine Skurjeni - Čudeži življenja 16:30 Trnovska vas: odprtje večnamenske dvorane z osrednjo prireditvijo ob občinskem prazniku 17.00 Voličina, kulturni dom: predstava Lutkovnega gledališča Pupilla -Zoopotniki 18.00 Gerečja vas, gasilski dom: 13. praznik občine Hajdina; prireditev Praznujmo s pesmijo 19:00 Ptuj, hotel Primus, klub Gemina XIII.: potopisno druženje z Deja- nom Zavcem »Trdobojec v Biloxiju« 20:00 Ptuj, atrij knjižnice: festival Vino ni voda; predstavitev vinogradništva Marof, nastop Marka Zaletelja in Dade Kladenik 20.30 Ptuj, DomKULTure: koncert Violet trance; Igor Lumpet-saksofon, Tommy Crane -bobni in Tadej Kampl-bas 22.00 Ormož, Unterhund: klubski maraton: Joko Ono, The Hoax Program v organizaciji Kulturno alternativnega kluba Ormož Nedelja, 30. oktober 8.30 Ivanjkovci, OŠ: kviz gasilske mladine 10.00 Trnovska vas, večnamenska dvorana: razstava fotografiji in slik Tatjane Maguša in Jasmine Skurjeni - Čudeži življenja 16.00 Turnišče, grad: odprtje spominskega obeležja grofu Lippitu 18.00 Laporje: koncert VS ARS - sakralne ter slovenske narodne in umetne pesmi 19:00 Ptuj, hotel Primus - klub Gemina: monokomedija Moja briljantna ločitev. Igra Irena Mihelič. Torek, 1. november 11:00 Markovci - pokopališče: komemoracija ob dnevu spomina. nastopata godba na pihala in MoPZ KUD Alojz Štrafela Sreda, 2. november 10:00 Ptuj, na gradu: muzejske delavnice za otroke Pri grofici črni vdovi 10.00 Ptuj, CID: počitniške aktivnosti; čarovniška šola 18.00 Ptuj: 10. festival Kluba ptujskih študentov Vino ni voda; ogled Ptujske kleti Četrtek, 3. november 10:00 Ptuj, na gradu: muzejske delavnice za otroke Pri grofici črni vdovi 10.00 Ptuj, CID: počitniške aktivnosti; vitezi in princeske 19.00 Ptuj, grajska klet: 10. festival Kluba ptujskih študentov Vino ni voda; predstavitev vinogradništva Toplak in nastop Destrniškega okteta Petek, 4. november 10:00 Ptuj, na gradu: muzejske delavnice za otroke Pri grofici črni vdovi 10.00 Ptuj, CID: počitniške aktivnosti; koga se strah boji 16.00 Vareja, Poslančeceva domačija: Martinovanje Haloze 2011; družabno srečanje ob kostanju in moštu 17.00 Šturmovci, Petrova domačija: Martinovanje Haloze 2011; martino- vanje po šturmovsko v organizaciji TD Šturmača 19.00 Ptuj, Stari zapori: 10. festival Kluba ptujskih študentov Vino ni voda; predstavitev vinogradništva MiroVino in nastop Tadeja Vesenjaka Sobota, 5. november 18:00 Podlehnik, športna dvorana, koncert: tamburaški orkester KUD Majšperk (dirigent Drago Klein), vokalna skupina Cantilena, sekstet KD Podlehnik; organizator: KD Podlehnik Kino Ptuj - CID petek, sobota in nedelja: 17.00 Oskrbnik, 19.00 Deviški ples smrti, 21. Art program: Jane Eyre Program TV Ptu 1 nhtcnn/ÀtMiiA ) 1 sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: PRIJATELJU BRENDIJU V SPOMIN: koncert - Brendi 25 let; nastopajo: Brendi in Korado, Viktorija, Natalija Kolšek, Don Juan, Majda Arh in Boris dežele miru: krmljenje ptic, spoznajmo divje čeb Kopitar; Reportaža i; ele SC Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 28. oktobra 2011 PETKOV VEČER Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.rodio-tEdnilui CCCRADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. TV Televizija Skupnih nternih Programov PETEK 28.10. SOBOTA 29.10. TV www.siptv.si 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Lenart - 13. srečanje zborov 1 .del 12:00 Oddaja ŠKL 12:50 Polka in Majolka 13:50 Ujemi sanje 14:50 Video strani 17:00 Ptujska kronika 17:15 ŠKL 18:00 Lenart - 13. srečanje zborov 2.del 19:10 Glasbeni utrinki 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:30 Video strani NEDELJA 30. 10. 8:00 9:00 10:30 11:00 12:15 13:00 13:45 15:00 17:00 18:30 20:00 21:25 Oddaja ŠKL Kronika iz Občine Hajdina Glasbeni utrinki Ljudski pevci Pobrežje - 2.del Od kleti do kleti s prijatelji - 3. del Druženje na Polenšaku Ujemi sanje Gorišnica - Iz naših krajev Destmik - od kleti do kleti Lenart - 13. srečanje zborov 2.del Glasbena oddaja Video strani 8:00 Oddaja iz Občine Markovci 9:10 Oddaja ŠKL 10:00 Lenart - 13. srečanje zborov 2.del 11:45 Ptujska kronika 12:00 Seja sveta Lenart - ponovitev 17:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Oddaja iz Občine Markovci 21:30 Ujemi sanje 22:30 Utrip iz Ormoža 23:30 Ptujska kronika 23:50 Video strani PONEDELJEK 31. 10. 8:00 Ljudski pevci Pobrežje -1.del 9:20 Utrip iz Ormoža 10:25 Ptujska kronika 10:40 ŠKL 11:35 Ujemi sanje 12:35 Video strani 17:00 Iz domače skrinje 18:00 Ljudski pevci Pobrežje - 2.del 20:00 Oddaja iz Občine Markovci 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani Z vami že 15 let! Uredni£tvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava Staj&tika buMka 89,8 98,2 104,3 Mk ¡foítu,íajte nai tudi na ipietu: www. radio-ptuf. ii PTUJSKA TELEVIZIJA peao PROGRAMSKA SHEMA PeTV Petek 21,10. 10:00 Ptujska kronika-pon. 10:20 Po|Dtor l ministrom Zalarjem I0.4S Spiznavamo občine -pen. 12:00 Ptujska krenite - pen. l2:B5E«s|iBl-keneert-pen. 16:00 Ptujska krenite -pon. 1T:00 Povabila na kavo - pon. 17:30 Mote scena - 4. oddaja pon. 18,00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 21:10 Spoznavamo občine - pon. 21:25 Moto scena -3. oddaja pon. 22:00 Ptujska SroniSa-pon. Sobota 29.10. 10:40 Spoznavamo občine -pon. 11:30 Kmetijska oddaja 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 13:00 Pregled tedna 13:20 Gospel-koncert-pon. 16,00 Ptujska kronika-pon. 17:30 Moto scena-4. oddaja pon. 17:50 Evropsko tekmovanje ekip prve pomoči 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Povabilo na kavo - pon. 13=50 Pregled tedna - pon. 19:45 Spoznavamo občine-pon. 20:00 Ptujska kronika -pon. 20:20 Kmetijska oddaja - pon. Nedelja 30.10. 11:00 Spoznavamo občine-pon. 11:60 Evropsko tekmovanje ekip pne pomoči 12:00 Ptujska kronika - pon. 12:20 Povabilo na kavo-pon. 13:00 Pregled tedna - pon. 13:20 Kmetijska oddaja - pon. 16:00 Ptujska kronika-pon. 17:30 Moto scena - 3. oddaja pon. 19:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Povabilo na kan- pon. 18:50 Pregled tedna - pon. 19:45 Spoznavamo občine -pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 23:10 Info kanal Ponedeljek 31.10. 10:00 Ptujska kroniko-pon. 10:45 Prsgiad tedna - pon. 12:00 Ptujska kroniko — pon. 15:00 Ptujska kronika - pon. 11,00 Povabilo na kavo-pon. 11:30 Pregled tedna - pon. 1B00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Kultura ra tflani — oddaja o projektu EPK pon. 19:50 Evropsko tekmovanje ekip prvo pomoči - reportaža 20:00 Ptujska kronika-pon. 21:10 Spoznavamo občine-pon. 21:25 Moto scona - 4. oddaja pon. 21:45 Predstavitvena oddaja o kartingu - pon. 29:50 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK pon. 22:00 Ptujsko kronika - pon. 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal Ion Briaita Ijnikova cesta 3, Ptuj www.frizerstvo-brlgita.com to.2i2atl.net Lakiranje nohtov z obstojnostjo 12 dni ODKUP, PRODAM, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA AUDI A6 2.0 TOI KARAVAN 2007 16.880,00 ALU PLAT. KOV. ČRN BMW 530 D AUT LIMUZINA 2003 10.580,00 XSEN0N KOV. ČRNA FIAT CROMA 1.9 MJT DYNAMIC 2008 9.800,00 AVT. KLIMA KOV. RJAVA FORD CMAX TREND SOCIETE 1,8 TOČI 2008 8.980,00 AVT. KLIMA BELA FORD FOCUS 1.8 TDCI KARAVAN GHIA 2003 3.280,00 AVT. KUMA KOV. SIVA FORD FUSION 1.6 TDCI 2008 6.980,00 KUMA BELA HYUNDAI i 30 2008 7.700,00 USNJE KOV. MODRA MAZDA 31.6 D 2005 6.250,00 AVT. KUMA SREBRN PEUGEOT 407 SW 1.6 HDI PREMIUM 2009 10.880,00 USNJE BELA RENAULT CLI01.5 DCI ELAN 2008 5.680,00 KUMA BELA RENAULT ESPACE 1,9 DCI 2006 9.580,00 AVT. KUMA SREBRN RENAULT KANG001,216V 2007 5.770,00 KUMA SREBRN RENAULT LAGUNA 1.9 DCI UM. DYNAMIC LUX 2006 6.300,00 AVT. KUMA KOV. ČRNA RENAULT MEGANE 1,5 DCI ELAN 2008 5.980,00 KUMA BELA RENAULT SCENIC 1.5 DCI LATITUDE 2008 8.580,00 PANORAMA KOV. S. MODER VW PASSAT 2.0 IDI KARAVAN CONFORTUNE 2009 13.990,00 ALU. PLAT KOV. SREBNN VW PASSAT 2.0 IDI BLUEM0T10N KAR. C0MF. 2009 14.990,00 AVT. KUMA KOV. ČRNA NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA Bojan Amuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Oprema Barva renault quickshifttwing01.216v dyna. 007 5.950,00 £ serv. knjiga kov. srebrna renault espace 2.2 dci expr. avt. 005 6.900,00« serv. knjiga bela chevrolet lacett11.416v star 006 4.250,00 £ prvi last. kov. peščena renault grand espace2.0 dci init. paris 008 14.900,00£ serv. knjiga kov. srebrna honda jazz1.216v ls 005 4.900,00£ prvi last. kov. sv. modra daewoo kalos 1.4 com. plus 003 2.890,00« prvi last. kov. b0rd0 renault kango01.5 dci express 003 3.590,00£ klima rumena peugeot 607 2.2 hdi ivoire pack 004 7.900,00« serv. knjiga kov. črna peugeot 2061.41x5 002 3.400,00£ serv. knjiga kov. modra renault limuzina laguna 1.816v privil 001 3.250,00« avt. deu. klima kov. srebrna peugeot 807 2.016v5r 003 4.990,00£ avt. klima bela peugeot 2061.4xt 003 3.350,00« serv. knjiga kov. zelena peugeot 3071.616v xt 001 3.550,00£ prvi last. kov. siva peugeot 2061.41 break 002 3.480,00« klima kov. srebrna renault dynamique megane 1.616v gran. 004 5.400,00£ prvi last. kov. srebrna volkswagen passat 2.0tdic0mf. lim. 006 10.600,00« serv. knjiga kov. črna fiat sedic11.616v 4x4 010 16.350,00£ prvi last. bela renault initiale proa. vel satis 3.0 dci 004 4.900,00« serv. knjiga kov. modra renault megane 1.5 dci auth. 006 5.690,00£ klima kov. siva renault cli01.2 008 4.990,00« serv. knjiga rdeča citroen c41.616v vtr 007 7.400,00£ serv. knjiga kov. Črna chevrolet ave01.416v elite 008 5.720,00« prvi last. bela suzuki swift13gls 001 1.350,00£ serv. knjiga kov. srebrna daewoo kal0s1.416vsx 003 2.890,00« klima kov. modra PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Spomin ... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar nas je zapustila draga Julijana Meznarič IZ STOJNCEV 57 Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si za vedno. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižgete svečko in jo ponesete med svoje spomine. Njeni najdražji Moja pesem ni končana, v vetru zdaj odmeva, z naravo in ljubeznijo obdana, moja duša nič več ne sameva, zdaj tam si nekje in čakaš na nas, da se srečamo spet, ko pride naš čas. ZAHVALA Ob nenadnem odhodu naše drage mame, babice in tašče Marije Junger 1944-2011 IZ SPUHLJE 41 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala tudi Društvu gospodinj Marjetice iz Spuhlje, Društvu upokojencev iz Spuhlje, njenim bivšim sodelavcem Splošne bolnišnice Ptuj ter hvala sodelavkam PH iz Lenarta in CU Maribor. Mami, hvala ti za vse: tvoje hčerke Irena, Danica in Petra ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU. www.tednik.si ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, email: vilko.gerecnik@siol.net V Kmetijski zadrugi Ptuj z.o.o. vam za ozimnico po ugodnih cenah nudimo KROMPIR, ČEBULO in JABOLKA, ki so jih pridelali DOMAČI PRIDELOVALCI: GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! JABOLKA 0,50 EUR/kg KROMPIR 0,18 EUR/kg (pakirano po 10 kg) ČEBULA 0,25 EUR/kg (pakirano po 10 kg) Ozimnico lahko kupite v; - CENTRALNEM SKLADIŠČU KZ PTUJ Z.O.O., ROGOZNISKA 27, PTUJ ali kmeti¡aka zadruga - POSLOVALNICAH KZ PTUJ z.o.o. Z nakupom domače ozimnice podpirate LOKALNO KMETIJSKO PRIDELAVO CMIMO m m® m\n \m pcmIKI Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor A njune misli se srečajo, kot kadar se dve barvi srečata in prelijeta druga v drugo na mokrem papirju šolarjeve slike. SPOMIN Janez Pičerko 29. 10. 2004-29. 10. 2011 Dragega pokojnika se nežno spominjamo. Iskrena hvala vsem, ki z nami delite svoje spomine in mu prižigate sveče. Žena Karolina z družino Zdravniki so te prisilno, za dva meseca, v umetno komo dali, da bi te na drugi svet poslali, zato že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Povsod si z nami v srcih ti, solze, žalost, bolečina te zbudila ni. Marija Rozman IZ KICARJA 36 A 26. 1. 1937-2. 11. 2010 Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Mož Ivan Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. ZAHVALA ob boleči izgubi Roze Veselič 1934-12. 10. 2011 IZ BUKOVCEV 9 A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje in sveče, za svete maše in izrečena ustna in pisna sožalja. Najlepša hvala vsem, ki ste pokojnico v tako velikem številu pospremili na njen tihi dom. Iz srca hvala. Z neizmerno bolečino v srcih njeni najdražji Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin na tebe bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka in pradedka Jožeta Pukšiča IZ BIŠA 41 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem, govornikoma g. Karlu Vurcerju in g. Srečku Pukšiču, gasilskemu društvu Biš ter pogrebnemu podjetju Jančič. Žalujoči: sin Franci in Marjan z družinama, hčerki Vera in Nada z družinama ter vnuki in pravnukinje MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stro|e, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 Se vedno čutim na koncih prstov njen zadnji utrip, utrip srca, ki je mojemu srcu dalo prvi utrip in bilo do zadnjega diha manj zase kot zame. Do zadnjega hipa, ko sem spoznal: nimam več mame. (T. Kuntner) ZAHVALA Ne moremo verjeti, da sta se od nas poslovili: v 88. letu draga mami, mama in tašča in v 92. letu draga babica in tašča Anica Pušnik Marija Drevenšek IZ TRATNE PRI GROBELNEM IZ GEREČJE VASI Dragi sorodniki, prijatelji, sosedje, znanci in sodelavci, iz vsega srca bi se želeli zahvaliti vsem vam, ki ste nam stali ob strani in čutili z nami. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, za vsako iskreno besedo v tolažbo. Hvala tudi vsem tistim, ki ste prinesli sveče in cvetje in se v tako velikem številu udeležili zadnjega slovesa od mame Anice na šentjurskem pokopališču in babice Marije na hajdinskem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ju obiskovali v Domu starejših v Šentjurju in v Domu upokojencev na Ptuju, kjer sta preživeli zadnja leta. Iskrena hvala zaposlenim v obeh domovih za skrbno nego ter potrpežljivo razumevanje ob naših neštetih vprašanjih. Posebej bi se radi zahvalili članicam Društva žena in deklet Gerečja vas in gospe Silvestri Brodnjak za ganljive besede ob slovesu babice Marije, zahvala pevcem, cvetličarni Vesna, godbeniku za odigrano melodijo, pogrebnemu podjetju Mir in g. župniku za opravljen cerkveni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vajini najdražji Kje si? Zakaj te več med nami ni? Kako globoka zdaj je bolečina, kako neznosna je tišina. SPOMIN Dejan Ivančič 7. 3. 1992-30. 10. 2009 Dejan, minevata dve leti žalosti in samote, odkar te nam je kruta usoda vzela, vendar spominov na preživele skupne trenutke nam ne more vzeti nihče. Z nami si ob vsakem koraku in v naših srcih živiš naprej. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Tvoji najbližji, ki te zelo pogrešajo Jesen je tu in leto je minilo, kar tebe tukaj več med nami ni, te vsak dan znova v mislih obudimo, spomin na tebe v srcih nam gori. SPOMIN 29. oktobra mineva leto bolečine in žalosti, odkar nas je zapustila draga Justina Matjašič IZ NOVE VASI PRI PTUJU 44 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Njeni najdražji Na svetu je mnogo poti, vendar le ena vodi tja, kamor si šla ti, po njej pa pridemo vsi. ZAHVALA Ob izgubi mame, babice, sestre, tašče in prijateljice Matilde Klajderič, roj. Cestnik 21. 2. 1944-18. 10. 2011 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter izrazili sožalje. Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj. Iskreno se zahvaljujemo patru g. Juriju Štrausu iz župni-šča sv. Ožbalta za nagovor in opravljen pogrebni obred na pokopališču na Hajdini, podjetju Mir za organizacijo in izvedbo pogrebnih svečanosti, pevskemu zboru za odpete žalostinke ter glasbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iz srca hvala. Vsi njeni Draga babica - ne boš se izgubila! Odslej kot dober angel boš ljubeče misli skozi naša mala srca govorila. Po hudi in težki bolezni se je končala življenjska pot naše drage babice Marije Lajh IZ RJAVCEV Od nje smo se poslovili na pokopališču Sveti Andraž v Slov. goricah. Draga naša babica, zdaj si nam odšla, a kljub temu te bomo ljubili vse svoje življenje. Bila si nam največja ljubezen. To boš ostala, dokler bomo živeli. Nekoč pridemo za teboj. Zbogom, naša draga babica, kjerkoli že si - vedno bomo s teboj. Žalujoči: tvoji vnuki, ki te zelo pogrešajo - Benjamin, Ines, Ana, Matej in Nuša Kje si, mama naša, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas? ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, tašče in babice Marije Lajh IZ RJAVCEV 6 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili pisna ali ustna sožalja. Hvala gospodu župniku za darovano sveto mašo in opravljen cerkveni pogreb, pevcem kvinteta Zarja za odpete žalostinke, gospe Danici Elbl za ganljive besede zadnjega slovesa, godbeniku za odigrano melodijo in podjetju MIV servis iz Maribora. Radi bi se tudi zahvalili družinam Kocuvan, Petrovič, Kovačec in Pučko za nesebično pomoč, ki so jo nudili naši dragi mami. Posebna zahvala velja Pogrebnemu podjetju Almaja - Jančič iz Lenarta. Vsem še enkrat iskrena HVALA! Žalujoči: sinovi Jožek, Ivan, Peter ter hčerki Milena in Tončka z družinami Ptuj • Minister Aleš Zalar o spolni zlorabi otrok: Črna kronika ti Tišino je treba za vselej prekiniti! Ministrstvo za notranje zadeve in slovenska policija sta v sodelovanju z nevladnimi organizacijami pričela vseslovensko kampanjo, namenjeno osveščanju o spolnih zlorabah otrok. Predstavitve v Ptuju seje udeležil tudi pravosodni minister Aleš Zalar. Gre za področje kriminalitete, ki nikogar ne pusti neprizadetega, saj je to eno najbolj sprevrženih človekovih dejanj, zato je pomembno, da se naša družba zave te problematike in se aktivno vključi v njeno reševanje. Zato moramo o tem govoriti na glas, opazovati svoje otroke, jim ustrezno pomagati in jih zaščititi. Letošnja kampanja je osredotočena na osveščanje otrok o tem, kaj so spolne zlorabe in kako morajo nanje reagirati, so poudarili na predstavitvi kampanje v ponedeljek, 24. oktobra, v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju. Na predstavitvi in animacijskem pogovoru o tej občutljivi temi z učenci ptujske osnovne šole Ljudski vrt so sodelovali minister za pravosodje Aleš Zalar, namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar, župan MO Ptuj Štefan Čelan, igralka Pia Zemljič in nekdanji svetovni boksarski prvak Dejan Zavec, ki je zaposlen v policiji. Ker je bil direktor knjižnice Ivana Potrča zadržan, je zbranim zaželela dobrodošlico Milena Doberšek. Poudarila je, da projekt Ministrstva in slovenske policije pozdravljajo tudi vsi delavci knjižnice in trdno upajo, da bo sporočilo omenjene akcije osveščanja doseglo vsakega otroka in seglo do srca tudi vsem odraslim. Željam pa uspehu skupnega projekta ministrstva za notranje zadeve, policije in nevladnih organizacij se je pridružil tudi župan mestne občine Štefan Čelan, knjižnico Gorana Voj-noviča pod naslovom Nekatere skrivnosti ne smejo ostati skrite pa je z branjem posameznih odlomkov predstavila igralka Pia Zemljič. Pravosodni minister Aleš Zalar je v nagovoru poudaril: družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta... Za zaključene družbe ali skupine lahko pripravimo menu po vaši želji. www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28 Foto: M. Ozmec Med prihodom v ptujsko knjižnico: z leve Dejan Zavec, minister Aleš Zalar, direktor PU Maribor Daniel Lorbek in tiskovni predstavnik policije Bartolo Lampret Foto: M. Ozmec Minister Aleš Zalar otrokom sporoča: „Ne smete molčati, povejte naprej, če vas kdorkoli nadleguje; to velja tudi za učitelje, učiteljice, zdravnike, sorodnike in sosede!" Foto: M. Ozmec Z branjem odlomkov je knjižico Gorana Vojnoviča predstavila igralka Pia Zemljič. „Odločili smo se za vseslovensko akcijo, saj je čas, da svojim otrokom posvetimo večjo pozornost in storimo vse, da ne bi bil nihče spolno nadle-govan. Pomembno je, da se o tem odkrito pogovorimo in se s tem vsi soočimo, zato je tudi takšen naslov knjižice. Otroci morate povedati, če se vam dogaja karkoli, kar ni prav, kar je po vašem narobe; če vas nekdo poskuša nadlegovati, se vas morda dotikati na način, ki vam ni prijeten, povejte to čim prej. Večino otrok to preseneti, saj tega od znane osebe ne pričakujejo. Zapomnite si: ne smete molčati, povejte naprej, če vas kdorkoli nadleguje. In to velja tudi za učitelje, učiteljice, zdravnike, sorodnike, sosede in druge odrasle, ki morda kaj vedo, pa se ne upajo ali ne želijo izpostavljati. Naša skupna kampanja je namenjena vsem, vse želimo ozavestiti, kajti vsako spolno nadlegovanje lahko pusti na otroku zelo hude psihične posledice. Sam sem bil 18 let sodnik in poznam kar nekaj primerov sedaj odraslih oseb, ki trpijo zaradi tega, ker se jim je v mladosti zgodilo nekaj hudega. V Sloveniji smo lani zaznali 244 spolnih zlorab otrok in kot minister si želim, da bi lahko kmalu rekli, da takih primerov ni več." Minister Zalar se je hkrati zahvalili avtorju knjižice Goranu Vojnoviču, vsem otrokom pa priporočil, da si knjižico resnično preberejo, saj je njena vsebina za vse zelo koristna. Ob tem pa je zagotovil, da bo kot minister storil vse, da bosta policija in pravosodje storilce takih kaznivih dejanj ustrezno kaznovala. Nekatere izkušnje z zlorabo otrok je predstavila Tatjana Vobnar, namestnica generalnega direktorja policije, ki je poudarila, da so storilci takih kaznivih dejanj zelo nepredvidljivi in nešablonski, saj so lahko zelo različne starosti in različnih poklicev. Nekateri so sicer odvisni od alkohola, skupno pa imajo tudi to, da v veliki večini prihajajo iz najbližjih krogov in sorodnikov otrok. Tudi ona je menila, da mora pri raziskavi tovrstne kriminalitete policija storiti vse, da storilce razkrije in ustrezno kaznuje. V policiji se tej problematiki posvečajo posebej intenzivno, saj delujejo v skupinah za mladoletne osebe in jih osve-ščajo, pri čemer je pomembno tudi, da ima vsak nadlegovan otrok zagotovljeno ustrezno pomoč in zaščito. V ta namen se policisti in kriminalisti dodatno strokovno izobražujejo, storili pa bodo vse, da bodo s to kampanjo pretrgali tišino na področju spolne zlorabe otrok pri nas in prizadetim ponudili konkretno pomoč. K večjemu pogumu pri razkrivanju spolnega nadlegovanja je otroke vzpodbujal tudi nekdanji svetovni boksarski prvak Dejan Zavec, eden od 26 slovenskih vrhunskih športnikov, ki so zaposleni v policiji. „Nikar ne molčite, če se vam zgodi kaj takega, zapomnite si, da nikoli niste krivi vi in da imate vedno prav. Tudi če veste za kak primer nadlegovanja pri vrstnikih, povejte naprej, saj jim boste tako pomagali iz stiske. To je vaša otroška dolžnost. Bodite pogumni, pogovarjajte se med seboj tudi o tej občutljivi temi ali če gre za kako drugo zlorabo. Sicer pa vam želim prijetno otroštvo in čim več sproščene razigranosti! Otroci iz OŠ Ljudski vrt so svojim gostom zastavili nekaj vprašanj s tega področja, Pia Zemljič in Dejan Zavec pa sta jim knjižnico Nekatere skrivnosti ne smejo ostati skrite osebno izročila. M. Ozmec LEI NA ESTO! 080 1920 www.ZavarovalnicaMaribor.si C zavarovalnica.maribor ZAVAROVALNICA MARIBOR Napoved vremena za Slovenijo Ako na mrtvih dan dežuje, 6/15 amete zima pričakuje. Danes se bo delno zjasnilo tudi drugod po Sloveniji. Zjutraj bo ponekod po nižinah že lahko megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, na Primorskem do 12, najvišje dnevne od 12 do 16, na Primorskem do 19 stopinj C. V soboto in nedeljo bo na Primorskem in v višjih legah precej jasno, drugod se bo zjutraj in dopoldne zadrževala megla ali nizka oblačnost, ponekod lahko tudi večji del dneva. V Gruškovju v dveh vozilih 27.760 cigaret Vir: Carinska uprava RS Cariniki Mobilnega oddelka Carinskega urada Maribor so 20. oktobra opravljali poostreno kontrolo potniškega prometa na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje. Odkrili so dva kršitelja, državljana Srbije in Hrvaške, ki sta skušala pretihotapiti cigarete v osebnem in kombiniranem vozilu. Skrite so bile v več delih vozil in cariniki so skupaj našteli 27.760 neprijavljenih cigaret. Oba kršitelja so zaradi storitve carinskega prekrška predali Carinskemu uradu Maribor v nadaljnji postopek. Čez mejo skrit v podvozju tovornjaka 19. oktobra ob 22.55 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na vstopu v Slovenijo pri kontroli tovornega avtomobila našli 19-letnega turškega državljana, ki je bil skrit v podvozju tovornega vozila. Ugotovili so, da se je moški tja brez vednosti voznika skril na Hrvaškem v bližini Zagreba. Moški za vstop na schengen-sko območje ni imel veljavnega vizuma ali dovoljenja za prebivanje. Po končanem postopku so ga vrnili v Republiko Hrvaško. V sporu ga je porezal z nožem 24. oktobra okoli 19.30 je v lokalu v bližini Ptuja prišlo do prepira med moškima, starima 60 in 51 let. Pri tem je starejši moški izvlekel žepni nož in mlajšega porezal po roki ter ga lažje telesno poškodoval. Policisti so starejšega moškega pridržali in nož zasegli, zaradi suma lahke telesne poškodbe in ogrožanja varnosti bodo zoper njega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu. Brez vozniške, pa še napihala sta 17. oktobra ob 22.05 so policisti Policijske postaje Lenart v Zgornjem Partinju ustavili 33-letnega voznika osebnega avtomobila. Ugotovili so, da je vozil motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,03 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali in vozilo zasegli. 24. oktobra ob 21. uri so policisti Policijske postaje Ptuj v Stojncih ustavili 27-le-tnega voznika osebnega avtomobila. Ugotovili so, da je vozil motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,05 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali in vozilo zasegli.