Celjski tednik CELJE, 26. avgusta I960 Leto X., štev. 34 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DE2X)VNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREa)NIK TONE MASLO Osnovna naloga sodelovanja ZADRUGA-KMET: Povečanje tržne proizvodnje Akcijski program kmetijske proizvodnje Tako kot vsako leto se tudi le- tos kmetijske in zadružne orga- nizacije že pripravljajo na jesen- sko setev. Obravnavajo naloge, ki ji*i bo v kmetijstvu treba iz- vršiti v prihodnjem letu. Gre to- rej za pomemben akcijski pro- gram kmetijske proizvodnje, ki naj kot predhodnik plana za na- slednje leto že sedaj omogoči, da bodo izvedene vse tiste naloge, ki se pred kmetijstvo postavljajo v letu 1961. Z letošnjim letom za- ključujemo sedanji petletni plan v kmetijstvu. V vsej povojni dobi je prav obdobje zadnjih štirih let za razvoj našega kmetijstva naj- pomembnejše. V tem obdobju je kmetijstvo doseglo zavidljive uspehe. Postavljeni petletni plan, | dasiravno je visok, bo v glavnem izvršen v štirih letih. Takemu hit- > remu razvoju kmetijske proizvod- i nje so pripomogle velike investi- ' cijske naložbe, ki jih je družba namenila kmetijstvu. Sodobna kmetijska znanost, moderen teh- nološki proces ob uporabi sodob- ne agrotehnike, novi strokovni kadri in sistem demokratičnega upravljanja po neposrednih pro- izvajalcih so predstavljali v na- vedenem obdobju važne elemente za dosežek teh velikih proizvod- nih rezultatov. NOV POLET V KMETIJSKI PROIZVODNJI Ko stopamo k novim nalogam v prihodnjem letu, vključujemo že tudi akcije, ki jih je v kmetijstvu treba izvršiti v letošnji jeseni. Zato So si zadružne organizacije pripravile predlog akcijskega pro- grama, s katerim stopajo pred vse kmetovalce z željo, da bi s čim večjim obojestranskim razu- mevanjem prišli v prihodnosti do ponovnega poleta v kmetijski pro- izvodnji. V naslednjem obdobju bodo tudi družbena kmetijska go- spodarstva pristopila k izdelavi programa in plana za naslednje leto. Kmetijske zadruge naj bi v pri- hodnjem obdobju zajele čim več zemlje pri kmetovalcih v tako- zvano organizirano proizvodnjo, to je v proizvodno sodelovanje- Kooperacijska proizvodnja bi naš torej zajela čim večji obseg. V predlogu programa kooperacijske proizvodnje naj bi v organiziran* vzajemno proizvodno sodelovanje zajeli v celjskem okraju 22.220 ha obdelovalne zemlje, kar pomeni 38 odstotkov vseh obdelovalnih površin v okraju. Glede na tak program so površine letošnjega programa za prihodnje leto za 10 odstotkov večje od lanskoletnih. V organizirani proizvodnji naj bi pridelovali v kopoeraciji: pšenica na 2.750 ha, krmna žita na 1.850 ha, hibridna koruza na 500 ha, krompir na 1.050 ha, hmeljišča v celoti, silazna koruza na 400 ha, krmna pesa na 500 ha, detelja na 2.150 ha, travniki na 11.000 ha in ribez na 160 ha. Naštete številke o površinah posameznih kultur, ki bi se obdelovale v kooperaciji zadruga — kmet, že same po sebi kažejo na nekatere osnovne zna- čilnosti organizirane proizvodnje. Take značilnosti zajema tudi ce- loten akcijski program in bi bile v glavnem naslednje: CIM VEC KRME ZA VEČJO PROIZVODNJO MESA IN MLEKA Osnovna naloga kooperacij^e proizvodnje je povečanje tržne proizvodnje. Vsa materialna sred- stva, ki jih vlagata v tako proiz- vodnjo zadruga in kmet, naj bi bila predvsem povrnjena v tržnih proizvodih. Največji poudarek je dan živinoreji, to je proizvodnji mesa in mleka. Vsa sredstva vla- ganja naj bi se torej v glavnem vračala v izrazitih tržnih proiz- vodih, kakor so meso, mleko, hmelj, ribez in krompir. Akcijski program je po posa- meznih občinah postavljen tako, da se s kooperacijsko proizvodnjo močneje izvaja rajonizacija pro- izvodnje. Tako težnjo bi morale poleg občinskih ljudskih odborov upoštevati tudi kmetijske zadru- ge. Pri sklepanju pogodb naj bi prišlo do izraza to na ta način, da zadruge ne bi sklepale koope- racijske pogodbe za rastline, ki na nekem področju nimajo naj- boljših pogojev za pridelovanje (na primer v Zgornji Savinjski dolini žita in koruza). Stremimo torej za tem, da bi naravna rajo- nizacija kmetijske proizvodnje vplivala tudi na specializacijo v kmetijski proizvodnji na posa- meznih področjih. Poleg hmelja, ribeza in delno krompirja bi mo- rali vso ostalo rastlinsko proiz- vodnjo podrediti potrebam za hi- ter razvoj živinoreje. Zato je tudi letos osnovno geslo: čim več in čim boljše krme za čim večjo pro- izvodnjo mesa in mleka. Da bi lahko izvršili program v živino- reji, predvsem v tfžni proizvod- nji, je tudi program rastlinske proizvodnje prilično napet, pred- vsem prilagojen potrebam živi- noreje, saj so največje površine zemlje namenjene prav visoki proizvodnji v travništvu, dete- Ijiščih, dalje proizvodnji silazne koruze, krmne pese, krmnih žit itd. (Nadaljevanje na 5. strani) Foto Milan Bajegič Drugo leto spet drugam Poletje je čas izletov in dopustov. Mnogo je krajev v naši domovini, ki so letos sprejeli v goste izletnike in niso redki taki biseri kot so Plitvička jezera. Vendar so le-ta zaradi svojih skrivnost- nih lepot še posebej mi- kavna. Iz Celja so v^zadn¿em me-_ secit kar tri skupine obiskale Plitvička jezera in vse tri — prosvetni delavci, zadružniki KZ Sešče in Ljudska tehnika »Emajlirke« —so prišle na- zaj s kar najlepšimi vtisi. Zadružniki kmetijske zadru- ge Sešče so se iz Plitvic od- peljali še do Senja, si ogle- dali Reko, Opatijo, Moščeni- ško Drago in se končno na- vdušili še nad Škocjanskimi jamami. Mnogo so videli, dosti slišali in veliko je ta- kega, kar bodo uporabili tu- di doma. Člani fotokrožka Ljudske tehnike Tovarne emajlirane posode so se na Plitvička je- zera odpravili z namenom, da izpopolnijo svoje znanje, da med lepotami poiščejo najlepše, pa med zanimivost- mi najzanimivejše. Tudi ti so potovali skoraj po isti poti kot Seščani, le da so v Reki imeli še to sre- čo, da so videli trgovsko ladjo »Trebinje«, ko je prvič zarezala valove. Drugo leto pa spet kam drugam, so sklenili! Več kot lani Prvi znaki za letošnje turistič- no sezono na celjskem območju niso obetali nič posebnega. Tudi prva poročila o prihodu gostov niso kazala kaj dobrega. Po vsem tem se je zdelo, da bo letos manj nočitev kot jih je bilo lani in da bo po vrhu vsega še padlo število inozemskih gostov. Zdaj pa z veseljem ugotavlja- mo, da te napovedi za celjsko tu- ristično področje niso držale. Ta- ko je bilo samo v prvem polletju za 22 % več inozemskih nočitev kot lani v istem času; skupno šte- vilo nočitev pa se je povečalo za deset odstotkov. Tudi v mesecu juliju in v prvi polovici avgusta je bilo več no- čitev kakor lani. Se vedno so za- sedene vse zmogljivosti v Dobrni, Rogaški Slatini, Rimskih Topli- cah, Logarski dolini in Gornjem gradu. Tudi ostali turistični kraji so dobro obiskani. Značilna je še številka^, da se mudi vsak dan na celjskem turističnem območju po okoli 3500 gostov. Kot kaže se to število do konca avgusta ne bo zmanjšalo. Razen tega pa bo ver- jetno sorazmerno obisk še v sep- tembru. Po vsem tem lahko zaključimo, da predvideno število nočitev ne bo prekoračeno samo za deset od- stotkov, temveč čelo za 15. Zna- čilen za celjsko turistično pod- ročje pa je še lep obisk inozem- skih gostov, s čemer se ostala pod- ročja ne morejo letos pohvaliti. JUGOSLOVANSKA ZADRUŽNA DELEGACIJA BO ODPOTO- VALA NA NORVEŠKO Jutri bo odpotovala iz Beograda na Norveško jugoslovanska za- družna delegacija, ki jo vodi ge- neralni sekretar Glavne zadružne zveze Jugoslavije Svetislav Ješič. V tričlansiki delegaciji je tudi predsednik OZZ v Celju Franc Lubej. Delegacija bo prisostvovala v Narviku kongresu zadružne zve- ze Norveške, nakar bodo člani delegacije nekaj dni gosti kme- tijskih zadružnih organizacij na Norveškem, v Švedski in Dansiki. Lep uspeh celjske »ŽIČNE« Te dni je imel delavs'ki svet celjske »Žične« slavnosrtno zase- danje, kateremu je prisostvoval tudi častni član delavskega sveta tov. Urabič, ki zdaj po več kot dvajsetletnem delu v podjetju uživa zaslužen pokoj. V govoru, ki ga je imel direk- tor tov. Kokalj, je zlasti opozoril na hiter razvoj podjetja, na re- konstrukcije, ki jih izvajajo z lastnimi sredstvi, na afirmacijo kvalitetnih izdelkov itd. Zlasti so ponosni na prvi izvoz. Za izdelke tovarne >;Žične« se zanimajo zla- sti zahodne države, pa tudi afri- ške in one na Bližnjem vzhodu. Zaradi ogromnih potreb na jugo- slovanskem tržišču ni mogoče zadostiti povpraševanju, pa če- tudi izdela kolektiv nad tri tisoč pet Sto ton končnih izdelkov iz žice. Zatem je spregovoril tudi pred- sednik delavskega sveta tovariš Vodeb, ki je med drugim dejal, da se je delavsko samoupravlja- nje v podjetju že tako približalo članom kolektiva, da je zdaj že čisto nemogoče, da bi o vseh vpra- šanjih, ki zadevajo delavski svet, ne razpravljal tudi celotni kolek- tiv. Na proslavi šo razdelili prak- tična darila in denarne nagrade vsem tistim, ki so v podjetju več kot deset let. Ob zaključku pa so poslali pozdravno brzojavko tudi podpredsedniku Zvezne ljudske skupščine tovarišu Francu Les- košku-LukL -vi Delavski svet tovarne žičnih izdelkov ob tridesetletnici podjetja OKOLI 90 CELJANOV NA OLIMPIJSKIH IGRAH Razen petih aktivnih udeležen- cev (Lorger, Lešek, Brodnik, Kol- nik in Šikovec-Liuncer) ter tre- nerja Fedorja Gradišnika si bo olimpijske igre' v Rimu ogledalo še nekaj nad osemdeset Celjanov. Vsi ti so ise za .potovanje in ogled letošnje največje športne manife- stacije prijavili pri celjsiki poslo- valnici »Kompasa«. Ce bi to ugotovitev izrazili v jeziku športnikov, bi morali reči: dosegli smo dva nova celjska re- korda, tako pri številu aktivnih udeležencev, kot pri številu gle- dalcev. DELEGACIJA IZ BOSNE V Celju ee je dva dni mudila desetčlanska sindikalna delega- cija iz Orašja pri Brčkem. Zani- mali so ise predvsem za manjše industrijske obrate in obrtne de- lavnice. Prav tako so si ogledali delovanje komunalnih ustanov v Celju in proučili sodelovanje po- litičnih organizacij z občinskim ljudskim odborom. Gostitelji (Ob- čipski sindikalni svet Celje) so jim pakazali tudi znamenitosti Celja in okolice. Skupina dijakov iz Trsta in Gorice v Celju V torek je podpredsednik celj- ske občine Beno Krivec sprejel skupino najboljših dijakov slo- venskih srednjih šol iz Trsta in italijanske Gorice, ki jim je ^ро- tovanje p>o Sloveniji omogočila slovenska gospodarsko-kultuma zveza v Trstu. Dijaki so se zanimali za vpra- šanja komunalne skupnosti in se navdušili nad reformo šolstva. Mnogo so se pomenili tudi o mla- dinski organizaciji in njeni vlogi na šolah, govorili o šolski in raz- rednih skupnostih in podobno. Popoldne so se odpeljali na Stari grad in nato mimo obira- li šč hmelja v Velenje. MLADI CELJANI V DELEGACIJAH Te dni se mudi v Sovjetski zve- zi delegacija Ljudske mladine Ju- goslavije, ki se je je iz Celja ude- ležil tudi predsednik okrajnega komiteja LMS Franček Knafelc. Konec tega meseca pa bo odšla delegacija slovenske mladine tudi na Poljsko. Celjski predstavniki so Lojze Borine, Jože Zupane, Jože Lekšan in Rajko Ermluc. V Grčijo pa bodo iz Celja odšli Emil Roje, Jože Jelenko in Erna So- vinek. SLU2BA PRAVNE POMOCi Pred dnevi so v poslopju občin- skega ljudskega odbora v Šošta- nju odprli službo pravne pomoči. Vsi občani se je bodo lahko po- služevali vsak četrtek popoldne. Tam bodo lahko dobili tudi prav- ne nasvete. Novoustanovljeni fo- rum bo zastopal stranke celo na obravnavah. Brezplačno bo dajal pravno pomoč s področja delov- nih in uslužbenskih razmerij. Izboljšati in razviti domaci turizem Kadar govorimo o turizmu, imamo pred očmi največkrat ino- zemski turizem, misleč, da nam le-ta prinaša koristi, medtem ko domači turizem večkrat podcenju- jemo, čeprav je izredno važen za rekreacijo delovnih ljudi in hkra- ti daje lep vir dohodkov gospo- darskim organdzacijam, ki se s tu- rizmom ukvarjajo. Na tiskovni konferenci, ki je bua v Kranju in sta jo sklicala nedavno podjetji Kompas in SAP- Turist biro iz Ljubljane, je bilo razvidno, da tudi ti dve podjetji posvečata predvsem skrb doma- čemu turizmu 'ter se zalagata, da bi se ta turizem čim bolj razvil. V ta namen bo potrebno v prihod- nje predvsem izboljšati sodelova- nje družbenih činiteljev s turistič- nimi gospodarskimi organizacija- mL Obe turistični in avtobusni pod- jetji so doslej posvečali največjo skrb Izletniškemu turizmu, ki je pri nas že postal tradicionalen. Lani sta ti dve podjetji priredili za delovne kolektive 2.428 izletov, ki se jih je udeležilo 78.208 ljudi. Največ zanimanja je bilo za avto- busne izlete preko Vršiča v doli- no Soče, v Logarsko dolino, po Štajerski ^Rcf aška^ Sl^tioarPtuj- Pohorje), po Istri, na Plitvice in v letovišča ob severnem Jadranu. Izletov za šolsko mladino se je lani udeležilo preko 40.000 otrok. Veliko zanimanje je bilo tudi za izlete na razne prireditve ter za izlete za rekreacijo. Lani se je n. pr. z žičnico prepeljalo na Kr- vavec 117.620 ljudi, nedeljskih iz- letnikov-kopalcev pa je bilo 1.735. Obe podjetji že nekaj let stre- mita, da za delovne ljudi v času dopustov zagotovita tudi potreb- na prenočišča v letoviščih na Ja- dranu in v Sloveniji. Razen tega pa se trudita, da so izleti šolskih skupin čim prijetnejši, čeprav ravno pri teh izletih je največ te- žav z organizacijo prenočišč in prehrane. Lani sta obe ix>djetji zagotovili v ljubljanskih domovih prenočišča za 1.988 otrok. Vsled pomanjkanja hotelskih zmogljivosti se podjetji bavita tudi s posredovanjem privatnih sob. Podjetji sta že v prvem pol- letju letos poskrbeli, da je pre- nočevalo v privatnih sobah v Ljubljani 2.254 gostov, med njimi 452 tujcev. Tudi poslovalnica Kompasa v Celju daje predvsem poudarka domačemu in še posebej izletni- škemu turizmu. Letos je priredila že skoraj 100 izletov po domovini. Člani delovnih kolektivov iz celj- skega okraja najraje obiskujejo Plitvička jezera, bližnja obmor- ska letovišča, dolino Soče ter Po- horje. Člani kmetijskih zadrug pa prirejajo krajše ekskurzije na razna vzorna kmetijska gospodar- stva, hkrati pa si ogledajo razne zanimivosti in letovišča. Posebno velike težave imata obe podjetji s propagandno-infor- mativno službo. Ta služba je brez- plačen servis in ogromno stane. Še večja težava je v tem, da le redka prometna in gostinska pod- jetja dostavljajo potrebne infor- macije in propagandno gradivo. Med turističnimi organizacijami je treba dati posebno priznanje Celjski turistični zvezi, ki s kva- litetno uvedbo informativne služ- be o zasedbi prenočišč pomembno dopolnjuje informativno službo v obeh podjetjih. Glede inozemskega turizma paj 9o na konferenci poudarüi, da bo^ obisik p>rJi>ližao enak lanakemikJ ne bo pa dosežen jyredvideni po- rast. Vzrok temu je iskati pred- vsem v politiki cen gostinslkih podjetij, v kvaliteti gostinskih uslug, ki ne ustrezajo cenam ter v izredno neugodnih vremenskih razmerah. Nivo cen v gostinstvu pri nas ne vzdrži več močne kon- kurence sosednje Italije, pred- vsem pa Španije. V inozemskem turizmu se je struktura gostov precej spremenila. Turistov iz Anglije je 25 odstotkov manj kot v preteklem letu, medtem ko se je število turistov iz ZDA pove- čalo za 100 odstotkov. Obe turi- stični podjetji Kompas in SAP- Turist biro sta lani postregli več kot 68.000 inozemskih gostov, predvidevajo pa, da bodo letos to število nekoliko presegli. —^ma— PRI BRIGADIRJIH V KRANJU Pred dnevi je predsednik ob- činskega komiteja LMS Celje Zvone Dragan obiskal celjsko mladinsko delovno brigado, ki so- deluje pri gradnji velikega šport- nega parka v Kranju. Povedal nam je, da je brigada ena najde- lavnejših in da v tej dekadi pri- čakujejo celo posebno pohvalo. Ce se bo to uresničilo, sicer še ne vemo, res pa je, da so pogoji iz- redno težki. Specialno pohvaljena brigada mora biti najboljša na vseh področjih, njihova norma pa mora biti visoko presežena. Pov- prečna starost mladih Celjanov je nekaj pod 16 let, medtem ko je starost v vseh drugih brigadah nekaj nad 18 let. Tudi komandant brigade tova- riš Fredi Božič je z brigadirji za- dovoljen, vsi pa upajo, da bodo do vrnitve — 1. septembra — do- segli lepe uspehe- Vreme za čas od 25. 8. do 4. 9. Med 27. in 30. avgustom včasih krajevne nevihte, zlasti okoli 30. avgusta. V ostalem lepo poletno vreme. Okoli 4. septembra spet krajevne nevihte. CELJSKI TEDNIK STEV. 34 — 26. avgusta 19в# Prizadevnost je rodila uspehe TE DNI SMO OBISKALI TAJNIKA TRGOVINSKE ZBORNICE ZA CELJSKI OKRAJ TOVARIŠA RISTA GAJSKA IN SE PO- ZANIMALI O POTEKU INVESTICIJSKE DEJAVNOSTI V TR- GOVINI — Trgovinska zbamica za celj- ski okraj je v sporazumu in so- delovanju z vsemi občinskimi ljudskimi odbori, okrajem in Za- vodom za napredek gospodinj- stva, je začel odgovarjati tov. Gaj- šek, izdelala načrt investicij za letošnje leto. Četudi ugotavljamo, da se predvideni program ne iz- vaja točno, so vendarle že dose- danja investicijska • vlaganja do- segla nekatere prav lepe uspehe. Prvim zgledom so sledili še dru- gi in tako imamo zdaj živahno dejavnost tako pri modernizaciji kot ureditvi trgovskih lokalov, pri nabavi tehnične opreme in po- dobno. Kolektivi iščejo vse mož- nsoti, da si zagotovijo potrebna sredstva za uresničitev investicij- skih načrtov. Zato so odkrili mar- sikatere notranje rezerve, nadalje so našli precej razumevanja pri ljudskih odborih itd. Zaradi take prizadevnosti smo dobili precej novih trgovin, dosti pa jih je bilo tudi moderniziranih in rekonstru- iranih. Nabavljena je bila tudi nova tehnična oprema. Stanje se je zlasti popravilo v živilskih in mešanih trgovinah. — Kateri so še glavni proble- mi, ki jih bo morala trgovina re- šiti, navzlic dosedanjim uspehom? — Nujno bo treba urediti ne- katere trgovine v obrobnih pre- delih konjiške občine, zlasti pod Pohorjem. Prav tako bo treba modernizirati nekatere trgovine na Kozjanskem. Pereče je vpra- šanje Podčetrtka, kjer je sani- tarna inšpekcija pred kratkim zaprla trgovino. Ker tam ni no- benega drugega lokala, bodo zgradili primeren paviljon za tr- govsko dejavnost. To bo skromen, sicer pa sanitarno in tehnično v redu opremljen lokal. Podobni problemi in zahteve po rekon- strukciji trgovin se pojavljajo na podeželju sploh. — Katere nove trgovine bomo dobili v bližnji prihodnjosti? — V načrtu je ureditev samo- postrežne trgovine v Konjicah, nadalje v Gaberjih, na Otoku in prav tako v Rimskih Toplicah. V delu so tudi načrti za zgraditev trgovskega paviljona s samopo- strežno trgovino in trgovino z me- šanim industrijskim blagom v Šentjurju. — Kaj pa perspektive? — V zvezi s perspektivnim pla- nom, ki ga pripravljamo na zbor- nici, se bomo pri nadaljnji investi- cijski dejavnosti držali naslednjih načel: v večjih potrošniških sre- diščih bomo ustanavljali speciali- zirane trgovine z industrijskim blagom n samopostrežne trgovine z živili in vsemi gospodinjskimi potrebščinami. V teh samopo- strežnih trgovinah naj bi proda- jali vso špecerijsko blago, zele- njavo, meso, mleko, kruh itd. Na podeželju pa bomo skušali obdr- žati tip mešane trgovine. -mb Tri stopnje izotorazevamja za troovsRe delavce Pred uveljavitvijo novega si- stema pa čaka zbornico še ena naloga in to poipis delovnih mest v trgovini. Šele ob analizi stanja in potreb bo lahko center za iz- obraževanje pri šoli prirejal ene in druge seminarje. Z letošnjim letom se bo tudi v izobraževanju delavcev v bla- govnem prometu uveljavil tris'to- penjski študij. Prva stopnja bo zajela izobraževanje trgovskih manipulantov, dosedanjih pol- kvalificiranih delavcev. Ta oblika izobraževanja bo predvsem na delovnih mestih, ipotrebno teore- tično znanje pa bodo kandidati dobivali na večernih šolah. Druga stopnja zajema izobraževanje kvalificiranih kadrov, ki je mož- na skozi vajensko učno dobo ali pa v obliki večerne šole za sta- rejši kader. Tretjo stopnjo pa predstavlja pošlovodska šola, ki so jo v Celju in (Kranju odprli že lani. Ta šola bo dajala, kot do- slej, visokokvalificirane trgovske delavce. Osnovna 'značilnost novega uč- nega programa za izobraževanje trgovskih delavcev se kaže še v tem, da se razširja na vse de- lavce v blagovnem prometu, tako tudi na skladiščne delavce, pa tu- di na tiste, ki so danes na takšnih delovnih mestih v industriji, obrti, gostinstvu, itd., ki imajo trgovski značaj. Kajiti skladiščnik v industriji je po svojem delu povsem izenačen z delavcem, ki opravlja enako dolžnost v trgov- skem podjetju. Nadaljnja značil- nost novega učnega programa je v tem, da se že v prvem letniku za vzgojo kvalificiranih trgovskih delavcev, to je pri vajencih, uva- ja specializacija in sicer za vse tiste stroke, v katerih bodo po- znejši kvalificirani delavci zapo- sleni. Navzlic spremembam in skraj- šanju dobe izobraževanja od treh na dve leti, študij ne bo manj zahteven. Nasiwrotno, učenje bo enako zahtevno, če ne še bolj. Vendar bo program nekoliko ožji, oziroma bo prilagojen potrebam konkretnega delovnega mesta. Hazen tega nov program opozai^ ja še na stalno strokovno izpopol- njevanje trgovskih delavcev. Ven- dar v tem primeru ne gre za ob- liko obveznega šolanja, ki bi da- jala človeku šolsko spričevalo, temveč v prvi vrsti za šolanje, ki naj izhaja iz interesov posamez- nikov, pa tudi podjetij. Tako bodo zlasti pod okriljem Trgovinske zbortnice prirejali seminarje in izpopolnjevale tečaje za delavce v živilski stroki, za prodajalce sadja in zelLenjave, za komercialno oseb- je, za skladiščnike itd. V ta na- men bo ustanovljen tudi šolski center pri Trgovski šoli. V zadnjem tednu po domovini Petek, 19. avgusta NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI je pričela posebna med- naroidna komisija ocenjevati komerci- alno vinsko embalažo. Skupno bodo oce- nili 43 steklenic, in sicer 22 jugoslovan- skih, 7 zahodnonemških, 6 britanskih, 5 italijanskih in 3 avstrijske vzorce. Sobota, 20. avgusta REPUBLIŠKI ODBOR RDEČEGA KRI- ZA je sklical v Ljubljani sestanek taj- nikov okrajnih odborov RK ter predsed- nikov protituberkuloznih komisij. Govo- rili so o pripravah za Teden boja proti tuberkulozi, ki bo trajal od 18. do 25. septembru. Razpravljali so tudi o tem, kakšne naloge naj prevzame Rdeči križ pri organizaciji zdravljenja tuberkuloz- nih bolnikov na domu. Nedelja, 21. avgusta JU2NI ISTRSKI VODOVOD so sve- cano odprli na mitingu v Puljn. Z iz- graditvijo 4S km dolgega vodovoda je rešen največji komunalni problem Pulja in okoliških krajev. Za vodovod, ki bo oskrboval okoli 50.000 ljudi, so porabili milijardo 659 milijonov din. Ponedeljek, 22. avgusta V VILI >PODROZNIK< V LJUBLJANI so bili razgovori med predstavniki La- buristične stranke in SZDL Jugoslavije. Delegacijo Laburistične stranke je vo- dil voditelj te stranke Hugh Gaitskell, v imenu SZDL Jugoslavije pa so se raz- govora udeležili med drugimi tudi Ed- var Kardelj, Miha Marinko in Vida Tomšič. PRVA JUGOSLOVANSKA SONČNA PEC V PIRANU je začela poskusno ob- ratovati. Služila bo talenju rud, pri če- mer potrebujejo visoko temperaturo. 2e pri prvem poskusu so dosegli nekaj nad 3.000 stopinj C. Torek, 23. avgusta NA BEOGRAJSKEM SEJMIŠČU so od- prli IV. mednarodni sejem tehnike z razstavo jedrske energije, na katerem sodeluje 420 domačih in 709 tujih raz- stavi jalcev iz 25 držav. POGLED PO SVETU Zgodovina zadnjih stoletij po- zna nekaj letnic, ki se prav po- sebno vidno odražajo nad veleto- kom svetovnih dogajanj. Taka je letnica Velike franco- ske revolucije, taka leta 1848 kot pomlad evropskih narodov, I. 1870, 1. 19.., seveda čim bliže' sodobnosti, tem več jih je. Za le- to 1960 bi lahko rekli, da bo osta- lo v zgodovini kot leto pomladi afriških ljudstev. Za človeka, ki mu zgodovina pomeni prej kot slej učiteljico, je res presenetlji- vo dejstvo, do kakšnega duhov- nega in materialnega razvoja je dospela črna Afrika v nekaj de- setletjih, ki jih pomni današnja srednja generacija človeštva. V mladih dneh te generacije ni še prav nič kazalo, da bo afriško nacionalno in državno vprašanje -stopilo pred nekdanje kolonialne gospodarje s tako ostrino, s tako močjo in nujnostjo. Leta 1958 so se prvič sestale svobodne afriške države v Akri, prestolnici Gane. Tedaj jih je bi- lo osem, Južna Afrika in Rodezija nista sodelovali na konferenci. Leta 1960 pa bo že dvajset afri- Skih držav razvijalo svojo držav- no zastavo. Letos se je pred kratkim vršila druga konferenca neodvisnih .afriških držav in to v Adis Abe- ' bi, glavnem mestu najstarejše ne- odvisne afriške države, katere iz- ročila baje segajo še v čase za Salomonom. Ce so v Akri govo- rili o daljni perspektivi, so v Adis Abebi že nastopali realni sodobni afriški problemi, ne samo osvo- boditev^ nnarveč tudi vprašanje gospodarskih in družbenih spre- memb, ki naj svobodnim afriškim- državam izkrčijo pot k napredku. Ce bi se Afrika samo osvobodila kolonialne oblasti, namesto nje ■ pa bi se kot suveren uveljavila] plemensko-fevdalna domača ari-j stokracija, bi to pač ne pomenilo] mnogo. Zato je konferenca v Adis-i Abebi govorila o sodelovanju afriških držav v politiki in gospo- darstvu, o združevanju posamez- nih držav v večje enote, da M tako zbrisala umetne meje, ki jih je Afriki vsilil kolonializem, da bi bil varnejši in da bi iz črnega kontinenta izvlekel več ekstra- profitov. Predstavniki Kenije, Ugande,. Taganjike in Zanzibarja se na- meravajo združiti, Gvineja in Ga- na razmišljata o uniji. Federacija Mali je združila Senegalijo in Su- dan. Sredi leta 1960 je postal ne- odvisen Kongo, nekako isti čas^ tudi obe Somaliji, ki sta se isto- časno združili v eno državo, če- prav sta si jo prej delili Anglija in Italija. Pravijo, da bo Njerere, ki ga skrbniški svet OZN prizna- va za zastopnika ljudske volje v Tanganjiki, že septembra zahte- val izglasovanje deklaTXtcije o ne- odvisnosti Tanganjike. Ce po- gledamo na afriški zemljevid, bo- mo videli, da to pomeni prehod na osvoboditev vsega kontinenta. Svobodna Tanganjika in neodvis- ni Kongo bosta pritisnila na por- tugalsko Angolo, v kateri je bilo doslej najmanj čutiti osvobodilno gibanje. Zahodna Afrika in cen- tralna Afrika bo torej podprla osvobodilno gibanje Alžirije, ka- tere ozemlje sega globoko v Sa- haro. , Ni daleč čas, ko bo izgradnja'' neodvisne Afrike v prvem planu svetovnih dogodkov, s tem pa bo sama stopila kot gospodarski in politični subjekt na zgodovinsko pozornico. Konferenca v Adis Abebi je pokazala, da to tudi ho- če in to čimprej. Posebno se je to pokazalo v deklaraciji zoper južnoafriški rasizem in zoper francosko stališče do alžirske ne- odvisnosti. Tudi beseda Lumum- be, prvega ministra neodvisnega Konga, nam dovolj pove: »Poka- zali bomo, kaj zmore črni človek, če dela v svobodi.* Ambulanto, stanovanja, pekarno... KAKO BODO V ŠENTJURJU POČASTILI 50-LETNICO KMETIJSKE SOLE Petdesetletnico kmetijske šole v Šentjurju bo počastila vsa ob- čina. To bo praznik vseh prebival- cev šentjurskega območja. In prav zaradi tega so sestavili program še drugih del, ki jih bodo izvršni ali pa zastavili v tistem času. Ta- ko bodo do 11. septembra, ko bo glavna proslava, izboljšali cestno razsvetljavo v občinskem sredi- šču, regulirali potok Pesnico, ki teče skozi Šentjur itd. Kot uvod v proslave so v Ponikvi pri Grobelnem odprli zdravstveno ambtüanto ter " izro- čili namenu otroško igrišče. V na- črtu pa sta še dve novi ambulanti : in sicer v Draanljah ter Sliynici. Otvoritev teh dveh pa bodo brž—; kone odložili na poznejši čas, vse- kakor pa do konca letosnj'ega leta.' V počastitev 50-letnice šentjuirske kmetijske šole so iiredili tudi no- vo učilnico ter štiri nova učitelj- ska stanovanja na PlamnL Na šentjurskem obratu kmetijskega gospodarstva Planina pai so začeli z gradnjo novega hleva. Pomemben bo tudi uspeh, ki ga bodo vsem prejšnjim dodali v mešalnici močnih krmil v Šibe- niku pri Šentjurju. Tu bodo nam- reč z ureditvijo še enega mešalca podvojili proizvodnjo močnih kr- mil na dva vagona dnevno. Sicer pa je treba povedati, da je ta me- šalnica že v nekaj mesecih obra^- tovanja dosegla predvideni letni plan, kar kaže, da je bila njena ustanovitev več kot potrebna. Po- leg tega pa ima še lepe perspekti- ve, saj bodo že v kratkem pove- čali dnevno proizvodnjo na štiri in celo šest ton. Ce pa bodo vse zmogljivosi'ti nekdanjega Ferleže- vega mlina namenili mešanju močnih krmil, potem bodo lahko proizvodnjo povečali celo na deset ton na dan. Nekaj lepih delovnih zmag bo- do slavili tudi v Šentjurju, kjer bodo med drugim dogradili osem- stanovanjski blok, začeli z grad- njo nove pekarne ter zastavili te- melje za gradnjo novega trgov- skega doma, v katerem bo tudi samopostrežna trgovina. Za izvršitev vseh teh načrtov imajo realne pogoje. Žal, pa niso pri moči, da bi do istega časa do- končali modernizacijo ceste, ki pelje spozi trg. Osnovo tej cesti so dali že pred časom, zdaj pa bi ji radi dali še vrhnjo asfaltno plast; toda, zmanjkalo je denarja^ ZA UREDITEV DRUŽBENE PREHRANE 2e več let je v Šoštanju in Ve- lenju pereč problem družbene prehrane. Predvsem v Velenju, kjer je samo v rudniku zaposle- nih okoli osem sto samcev. Prvot- no misel, da naj bi obrat družbe- ne prehrane uredili v novem ho- telu, so zdaj ovrgli. Trenutno bo- do rešili problem tako, da bodo preuredili gostišče »Rudar«. 2e naslednje leto pa nameravajo zgraditi nov moderen obrat ,clruž- bene prehrane. Zato iščejo pomoči pri drugiih, zlasti pa pričakujejo polnega raziHnevanja pri okrajnem ljud- skem odboru. Spričo veHke de- javnosti in še večje prizadevno- sti, bi si v Šentjurju zaslužili, da bi s pomočjo drugih rešili tudi ta cestni problem. —mb Prosim - oprostite! Nedeljsko popoTđne je kot na- lašč za izlet na stari celjski ^ađ,^ fcî vabljivo mežika v oblačno nebo în preteklo iredeïjo smo se odpra- ' ▼ili tja. Nismo se peljali na grad z mo- pedi in ne s topolinčkom — kar peš smo JO n&rali po Pelikanovi poti navzgor. Vedeli smo, da je na vrhu restavracija in zanašajoč se as to, smo odSIi na nedeljski izlet brez vsega. Pa smo se tudi vrnili, me da bi kaj dobili. Turistična se- zona je v pobiem teku . . . Dve natakarici smo videli v graj- ski restavraciji. Stali sta ob mizi, za katero sta dva gosta — očitno tujca — pila tirrško in se prijaziio menili z njima. Eno smo videli v hrbet, druga nes je dvakrat nemilo nahrnlila. Morda se smešno sliši, toda ho- teli smo na stranišče in na vljud- no vprašanje, ali bi dobili ključ od zaprtih stranišč, ki so gotovo či- stejša od edinega odprtega, nam je natakarica vse prej kot vljndno povedala, da imajo eno stranišče zaklenjeno,, fcer je le za osebje re- stavracije, ostala stranišča pa da so odprta in da njej nič mar, če niso najčistejša, da menda vendar ne mislimo, da bo ena čistila stra- nišče. Ne, tega res nismo mislili, čeprav bi v restavraciji morda le lahko našTi koga, ki bi tam skrbel za snago, da bi ga ne čistila kva- lificirana natakaric«. Pa nič. Deset minut smo potrpežljivo se- deli za »izo na terasi in zaman čakali na natakarico, ki bi nas postregfa. Pa niti ni bilo kdo ve Koliko g«stov — na vrtu »Ojstrice« jih je toliko vsak dan. Potem sem stopil Ло točilnice in naročil vino, malinavec in kokto. Tega bi ver- jetno ne smel, ker me je nataka- rica napodila češ, da ona streže. Rekel sem, da sem prišel sam po pijače samo zato, da bi predolgo ne eakal in sem šel. Toda še pre- den sem prišel do mize, kjer je sedela ostala moja družba, me je debítela: Vidite, še usedli se niste, pa že sitnarite in vpijete, saj ste niTBokar prišli in če ste čakali — prava reč — zaradi mene lahko sedite še deset minut, lahko pa tndi greste — in je šla. Ura je bila 18. in 7 minut. In šli smo tudi mi, pa pošteno nerodno nam je bilo. Uprava graj- ske restavracije bi lahko kje na, terasi izobesila napis, kjer bi ob-, jasnila, kaj gost sme in česa ne- sme: da si gostje, če jim ni dovoli" čisto, lahko stranišče sami pred uporabo očedijo, da naj gostje vdano čakajo na natakarico in ne hodijo sami k točilni mizi, da. |ih ne zadene huda jeza »vljudne« natakarice, da naj si gostje prine- sejo prigrizek in pijačo kai' s se- boj, da naj gostje ne sitnatijo. če natakarica streže tujcem in- se meni z njimi, in da natakarica ni dolžna biti prijazna z vsemi gosti enako. Tak napis bi bil gostov boljša re- klama kot vabljive objave: »Pre- teklo nedeljo so bili obiskovalci navdušeni . . .«, ko jfilk je grajska restavracija svoje dni pošiljala v eter. Tako bi se tudi gostje vedeli ravnati in se ne M vedli tako ne- otesano kot mi. Prav zares рт«!шв — oprostite! BeS Kakšen ho uspeh celjskih atletov na olimpijskih igrah! Od zadnjega avgusta, pa do 8. oziroma desetega septembra bo- do na pro^amu rimske Olimpia- de tudi atletske discipline. V tem delu letošnje največje športne prireditve na svetu bomo imeli tudi Celjani svoje zastopnike: Stanka Lorgerja, Romana Leska, Jožeta Brodnika, Mira Kolnika in Olgo Sikovec-Luncer. Četudi je že udeležba častna, in to je tudi glavni namen vseh olimpijskih iger, se nehote po- raja še vprašanje, s kakšnimi iz- gledi bodo nastopili celjski ude- leženci na Olimpiadi. Ustavimo se najprej pri Stan- ku Lorgerju. On sam je optimist in pravi, dà bi se moral s svojim rezultatom uveljaviti v finale. To mu tudi iž srca želimo! Vendar, če pri vsem tem napravimo samo kratek račun, vidimo, da vstop v finale ne bo tako enostaven in da je v navečji meri odvisen od' žreba, ki bo razporedil tekmo- valce v obe polfinalni skupini. Ce upoštevamo rezultate udeležen- cev teka 110 m čez zapreke, po- tem vidimo, da je kar pet tek- movalcev; ki so letos dosegli bolj^ še uspehe; kot Stanko Lorger. In če se bo zgodilo to, da bo Lorger izžreban v tisto polfinalno sku- pino, kjer bodo že trije taki te- kači, kot n. pr. dva Američana, nadalje Lauer in pa Mihajlov, potem je težko reči, če bo še kaj prostora za Celjana. V kolikor pa bi prišel v grupo, v kateri bi startala- le dva boljša od njega, potem mu tretje mesto v polfi- nalnem teku tiste skupine skoraj- da ne more spodleteti. S tem pa bi si priboril tudi vstop v finale, kar bi bil seveda največji uspeh. Upajmo, da se bo uresničila dru- ga varianta in da bo Lorgerju do vstopa v finale pomagala ne V boljša forma, kot jo je kazal zad- nje čase, nadalje njegova izredna borbenost, rutina, temveč tua športna sreča ... Sicer pa bi Lot gerjev rezultat 13.9 sekund zada stoval za 6. oziroma 7. mesto. Sodeč po rezultatih. Roman Li Sek nima upov, da bi se uvrst med prvo desetorico skalacev d palici. Njegov rezultat 4.40 m (ti je bila tudi olimpijska norma) j vreden komaj za plasman od 11 do 24. mesta. Za boljšo uvrstite bo treba torej preskočiti več. T pa je Lešek tudi sposoben. Na lep uspeh lahko računat oba deseterobojca, Jože. Brodni m Miro Kolnik. Ce ne bosta ime la večjih spodrsljajev, lahko ra čunata tudi na 12. mesto. Mora se bo komu od obeh celo posre čilo premagati mejo 7000 točk. T bi bilo zasluženo plačilo za izre den napor. Po letošnjih rezultati bi Kolnik s 6840 točkami zasede trinajsto, Jože Brodnik pa s 675 točkami šestnajsto mesto. Rezultati Olge Sikovec v teki na 100 in 200 metrov ne pomenif mnogo v mednarodnem oziroi» svetovnem merilu. Z njima ? uvršča tako v eni kot drugi i sciplini okoli 22. mesta. Zato i že srečno prestani prvi kvali kacijski tek pomenil za njo V liko. Ne glede na to, pa ima v< možnosti za solidnejšo uvrstiH v teku na 200 m, kot pa na kraj progi. To so računi, prognoze, ki so' vsakem primeru varljive. Zfli oprostite že v naprej, če se boč pokazale kot netočne. Ne gleè na to, pa raje zaželimo celjski' udeležencem rimske Olimpiač čim več uspehov . -тпб Televizijska relejna postaja N'a Št. Jungerti (Kimigundi) je minule dni posebna eOtìpa Radia- televizije iz Ljubljane postavUa televizijsko relejno- postajo. Dela pri montaži so napredovala nad- vse iispešno. To pa je med dru- gim tildi zasluga kluba Ljuds'ke tehnike pri Tovarni emajlirane posode, ki je v nekaj dnevih iz- delal antenski stolp. Lep delež pri uspešni montaža relejne postaje za televizijo pa so imeli tudi mon- terji Elektra-Ctelje, ki so uredili potrebno električno napeljavo. Nova televizijska relejna p staja sprejema signal z oddajni na Kumu ter ga oddaja naprej 1 šestem kanalu. Z ureditvijo ^ vaici zastavili vse sile, da bo go leto na trgu dovolj živine. ^ mogrede povedano, je plan kupa goveje živine v prihodnj^ letu za 48 odstotkov višji kot tos. i CELJSKI TEDNIK STEV. 34 — 26? avgusta Ì9e» V „Gorenju" delajo sedaj žene Industrijsko eksiploatacijsko podjetje »Gorenje« se je pred dve- ^ mesecema preselilo iz Gore- nja v Velenje. To selitev so na- j^ovale nove možnosti razvoja, Jó so se podjetju odpirale v mla- ¿ejn rudarskem mestu. Podjetje ge je namreč vselilo v bivše ob- date rudnika, ki je to selitev toplo £,azdravil in pri njej podjetju tudi [ixjmagal. Velenjski rudnik zapo- sluje izključno moško delovno si- lo in še to le mlade in zdrave de- Î lavce. Druge industrije pa v Ve- ''lenju ni in člani rudarskih dru- žin si odslej niso mogli najti za- posilitve v bližnji okolici. Pro- blem zaposlitve nekvalificirane ženske delovne sile pa je postajal od dne do dne bolj pereč, saj se je z vsakim novim jaškom v rud- niku povečalo števuo rudarjev, s tem pa tudi število tistih, ki so se želeli v Velenju zaposliti, pa niso imeli kje. — Industrijsko podjetje Gorenje pa je, čeprav že znano po svojih izdelkih, šele na za- četku svoje poti in lahko vklju- . čuje v proizvodnjo vedno več in več delavcev. Večji iprostori, ki ^h ima podjetje sedaj v Velenju, 90 že takoj v prvem času omogo- iili sprejem novih delavk. Proizvodnja je stekla, na de- lovnih mestih pa so se pojavljale Žene. Izdelovanje štedilnikov si marsikdo predstavlja kot i2Taz¿to težaško delo, zato vas bo bržkone presenetilo, da opravljajo že ma- lone vsa dela žene. Podjetje je v Velenju že zaposlilo približno 50 žena, katerim se vsak teden pri- družujejo še nove delavke. No- vinke se delu naglo privajajo, saj vsaki izmed njih pomaga preko začetnih težav že prekaljena de- lavka. Možje so se že umaknili iz obratov, saj se je ženska de- lovna sila obnesla. Danes so mož- je le še na redkih odgovornejših mestih, za katera žene nimajo po- trebne kvalifikacije. V obratu, kjer predelujejo pločevine, delajo same žene. — Problem zaposlitve popolnoma nekvalificirane ženske delovne sile bo torej že v tem letu malone rešen, saj sprejema pod- jetje vsak teden pet ali šest no- vih moči. Z zaposlitvij-o v »Gorenju pa so žene zelo zadovoljne, saj so nji- hovi dohodki razmeroma visoki (nekvalificirane delavke dobe od ure 45 dinarjev). Velenje, ki je sodobno mesto, seveda ni poceni in zaradi tega terja tudi takáno dejavnost, ki omogoča višje do- hodke. — Delavke si z daljšo za- poslitvijo pridobe polkvaliñkacijo in si s tem tudi izboljšajo do- hodke. V podjetju »Gorenje« so pred nedavnim začeli izdelovati nov artikel, plinski štedilnik za ze- meljski ali butan plin. Prvi iz- delki so že v prodaji in je zanje veliko zanimanje, saj so štedil- niki te vrste ponesli sloves tega razmeroma malega podjetja si- rom po državi. V kratkem bo pod- jetje začelo izdelovati tudi plo- čevinasto gospodinjsko opremo. V podjetju si prizadevajo zapo- sliti kar največ žena. Težijo za tem, da bi pridobili tudi žensiki kvalificiran kader. Navzlic temu, da je obdelava pločevine in mon- tiranje štedilnikov na pogled te- žaško delo, so se mu vse žene do- slej hitro privadile in ga oprav- ljajo zelo dobro. V Velenju, v mla- dem modernem mestu, ki nima druge indusitrije, se »Gorenju« od- pirajo še nove možnosti razvoja. Dejstvo je namreč, da je malo podjetje že doslej opremilo ve- liko modernih stanovanjskih zgradb v državi s svojimi štedil- niki. Šmarski liJ dvanajsterec Spomladi se je občinski ljudski odbor Šmarje pri Jeilšah odločil, da bo rešil stanovanjsko stisko za občinske uslužbence in pro- svetne delavce z gradnjo dva- najststanovanjskega bloka. Z združitvijo treh obsoteLskih ob- čin so mnogi uslužbenci morali z doma iz Kozjega, Obsotelja in Ro- gaške Slatine vsak dan na delo v Šmarje v prenatrpanih avtobu- sih ali pa so se nekako »internat- sko« stisnili in živeli ločeno od družin. Vsak čas pa se bo dva- najst družin vselilo v lepe pro- store šmarskega bloka, ki ga do- kaj hitro gradi gradbeno podjetje iz Rog. Slatine. Modema zgradba je doslej prva te vrste v Šmarju pri Jelšah. Nekateri jo občudu- jejo, ko ponosno stoji ob šmar- skem klancu, drugi pa se zmrdu- jejo, ker baje kvari idilični ipo- krajinski videz; toda čas hiti samo naprej. S. Analiza delovanja delavskih svetov V žalski občini so v zadnjem ♦bdobju podrobno analizirali de- lovanje delavskih svetov. Ugoto- rili so predvsem tri stvari. Da se jie delovanje delavskih svetov kvalitetno im kvantitativno po- pestrilo, da je njihov vpliv v pod- jetju vse občutnejši, da pa še ved- no nekateri člani delavskega sve- ta le redko posegajo v razpravo, pa čeprav gre za probleme iz pro- izvodnje, ki jih neposredno za- denejo. Analiza delovanja delavskih svetov bp koristila podjetjem in političnim organizacijam, saj je hkrati nakazala tudi vse slabosti, ki jih bo v naslednjem obdobju potrebno odpraviti. Kanalizacijo, razsvetljavo, vodovod in toplice... Ne smete hiti presenečeni, če v Podčetrtku slišite, da so nekoč imeli štiri trgovine, pet gostiln, dva zdravnika, cvetličarno in klo- bučarno, dva čevljarja; res je, saj so celo grofa videli kakšen dan v letu, ko se je pripeljal v svoj rumeni grad, ki še danes skoraj orlovsko gnezdi na skali prav nad vasjo. Takrat je tudi edina cesta, kot glavna prometna žila, vodila po klancu pod gradom in se preko Gastroža vzleknila v dolino pri Sodni vasi. In znameniti furmani so si izplakovali grla v gostilni pod klancem in na vrhu. Pozne- je je stekla cesta po dolini mimo Podčetrtka in takrat so usahnile gostilnice. Danes pa vlaki in av- tobusi drve skozi dolino in tja se odmika tudi gospodarsko sre- dišče. Trg hira in razdrapana ce- sta, obraščeni plotovi so vidni znaki, da je naselje prej penzio- nistovsko počivališče, kot dejan- sko gospodarsko razgibano sre- dišče. Nekako s takimi mislimi sem ustavil predsednika Turističnega društva Janka S tr ahov - nika, ki si je ogledoval mlado vrbo žalujko pred najlepšo, prav- kar obnovljeno Pregradovo hišo v Podčetrtku, zaenkrat prvi lič- nejši okras v kraju. »Res je, mimo tega ne more- mo,« je odločno potrdil. »Zakoni gospodarskega razvoja vodijo k prometnim žilam, te pa tečejo mimo slepega kota, v katerega je ujet trg. Toda turistično prihod- nost pa Podčetrtek ima, pa recite, kar hočete. Posmehljivo gledate na razrito cesto, toda tega so kri- vi hudourniki, ki splavijo ves gra- moz ob nalivih. B'i\ez temeljite kanalizacije se te nadloge ne bo- mo rešili. Nekoč smo imeli ce- starja, ko je bila cesta še držav- na, danes pa ga nimamo, ker je videti, da cesta nikogar ni. Pa ni prav tako: lahko bi imeli vsaj okrajnega cestarja, kot ga ima odsek v Olimje. Pa vodovod bi bil potreben in, upamo, da ga bo- mo končno delali. V naselju sa- mem ni nikjer primerne vode, po- sebno slab pa je studenec pri šoli. Vodo pa potrebuje ambulanta, šola, klavnica, trgovina, zato bo- mo s skupnimi močmi vendar zmogli. Tudi na razsvetljavo mi- slimo, da se ljudje ob večerih ne bodo spotikali ob kamenje. To- plice so spet oživele. Balneolog dr. Bač je dejal, da bi z vrtino lahko dosegli dvakrat bolj toplo vodo, ki bi bila celo prevroča, in tudi količinsko in kakovostno za- gotovljena. Verjetno bomo še le- tos napravili vrtine na slovenski strani. Tudi gostov je vedno več. Pot v turizem je najbolj naravna za naš kraj. Lepa je pokrajina in kup zanimivosti je naokrog, samo izkoristiti jih ne znamo.« Tako je kar na cesti pripove- doval tovariš Strahovnik, ki trdno veruje, da bo navsezadnje, seve- da, s skupnimi močmi, Podčetr- tek postal prijeten kraj oddiha in zdravja. NOV VODOVOD V ŠOŠTANJU Prebivalci na levem bregu Pa- ke v Šoštanju so bili pred krat- kim veselo presenečeni, ko so do- bili v stanovanja zadostne količi- ne pitne vode. Prej je vode vedno primanjkovalo. Zdaj pa so na- pravili priključek na vodovod iz Topolšice, kar je stalo Šoštanjsko občino okoli 20 milijonov dinar- jev. Tako je v Šoštanju vsepov- sod dovolj vode. MALI INTERVJl Vsak dati je^huje Cestarja Franca Ambroža in cestnega nadzornika Lud- vika Jurkoviča sem srečal med Levcem in Petrovčami. Sedela sta na kupu gramoza in prelistavala zapiske. Ni- sta mi zamerila, da sem jih zmotil. Na vprašanje, kaj menita o »nevarnostih« tega dela republiške ceste Mari- bor—Ljubljana sta mi odgo- vorila tole: Najhuje je to, da je cesta tako ravna in pregledna. To sicer čudno zveni, vendar prav ta ravni del ceste zape- lje šoferje, da dajo duška svoji želji za brzino. Tovariš Ambrož je vsak dan na cesti. Vsak dan pa spelje tod pre- ko 4000 vozil in več kot po- lovica teh »divja« prav na ravnini od Levca naprej. Za- to je tod tudi toliko nesreč. Razen tega pa opaža, da so vozniki vse premalo pozorni. Se vedno je preveliko vozni- kov, ki ne upoštevajo, da je moker asfalt zelo nevaren. Največja nadloga pa so se- veda kolesarji. Cestna upra- va jim je sicer ob robu ceste uredila primerno stezo, ven- dar jo le redki uporabljajo, zato pa jih veliko več vozi skoraj po sredini cestišča. »To velja tudi za avtomobi- liste«, je dejal tov. Ambrož; »v zadnjem času se je nam- reč že popolnoma udomačila navada, da vsi vozijo po sre- dini ceste. Čeprav bi v pri- meru, ako bi se avtomobili držali desnega roba biLo do- volj prostora tudi tedaj, ko so naenkrat trije vozovi v isti ravni. Naše ceste so sicer obremenjene, vendar ne ve- liko preveč. Zato je treba iskati vzrok za toliko število prometnih nesreč v pomanj- kanju discipline na cesti!« Ta del ceste je tudi eden najbolj vzdrževanih v celj- skem okraju. Zato sem hkra- ti povprašal, kako to doseže- jo. Odgovor je bil silno pre- prost in verjetno tudi po- učen. »Vsako najmanjšo na- pako ali luknjo na cestišču takoj propravimo oziroma zakrpamo!«"To je tudi edino pravilno in zahteva najmanj stroškov za vzdrževanje. h vodovodni liniii _ I v nflši hiši imamo vodo- vod. Voda teče ali pa tudi ne, kar je odvisno, kakor te- mu pravimo, od cele vrste različnih faktorjev. Kadar voda teče, teče, kadar zmanj- ka, sploh ne teče. Lahko pa se pokvari tudi pipa. Ce se pokvari pipa in voda takrat slučajno teče, se lahko zgo- dijo različne reči. Predvsem je to odvisno spet od cele vr- ste specifičnih faktorjev, na primer od dimenzije pipe, od pritiska vode, se pravi, od vodovodne linije, na kakršni smo. Ce se torej pokvari pi- pa in če voda teče in če je dotok večji od odtoka, je tre- ba brž angažirati vse razpo- ložljive sile, čim več posod, v katere bomo stregli vodo. Potem kratkomalo zapremo vodovodno napravo v hiši, pokličemo vodovodnega in- stalatrja in čakamo kdaj bo to napravo spet kdo od- prl, kajti v hiši je več strank, ki vse potrebujejo vodo. Po- stopek za odstranitev popla- ve je potemtakem zelo pre- prost — bomo pač kratek čas brez vode. Tako dolgo, dokler ta spet ne bo pričela teči, ali pa bo prišel insta- later. Voda je ena izmed bistve- nih sestavin življenja. Brez nje, kakor zatrjujejo in jim verjamemo, sploh ne bi mo- gli živeti, in kakor je že zdavnaj znano, jo pijemo, se v njej umivamo ali kopamo, peremo, kuhamo, kratkoma- lo, njena uporaba je vse- stransko koristna. Da, am- pak koristna, dokler teče po naši volji in ne svojevoljno, kakor se ji zazdi in zljubi. V tem (primeru se namreč njena koristnost sprevrže v škodo in se izpridi: zjutraj lahko gremo recimo umaza- ni v službo, opoldne se za- dovoljimo z jedjo, ki ne po- trebuje vode, zvečer se nič ne umijemo. Ko potem voda spet priteče, zavlada v hiši veliko veselje in vse kriČi: Voda! V nadaljevanju te linije pa je takole: instalaterja ni bilo, kakor da je pač kje utonil, in pipo smo torej po- pravili sami, kar je bilo dva- krat rentabilno. Plačilo za popravo pipe namreč ne od- tehta niti poti, po kateri se pride do nje, kaj šele trud, s katerim jo popravimo. Tu se potlej ta linija cepi na več linij. Na visoke in nizke linije. Za visoke linije je značilno, da potekajo više kakor nizke in pogosto ni- majo dovolj vode. Razen te- ga se ljudje na teh linijah tudi pogosto znajdejo še na višjih denarnih linijah, kar je seveda odvisno od tega, koliko vode porabijo — to je tako kakor s pijačami — kdor več spije, več plača. Ampak ljudje vendarle pra- vijo, da plačajo več vode, kakor jo porabijo, o čemer pa bomo spregovorili kdaj drugič. LIPAN v Savinji Lipan je nad Celjem redek; prebiva med mnogimi vrstami rib, okoli Mo- zirja jih je največ, najdeš pa ga tja do Igle, kjer ga je postrvica še zadnje čase V7ela v svojo družbo. Kjerkoli Savinja zavije pod grmovje ali pa se sprehaja z leve na desno in obratno, kjer mogočne skale ustavljajo divjo vodo, čaka ne- miren na svoj plen — na mušice; saj je res skromen. Kakor sprinter na startu, čaka na znak svojega očesa, da se po- žene in pobere plen. Oj, kolikokrat je treba z dna navzgor in zopet navzdol, seveda tudi včasih zaman, če mu brzica Mušico oovedjo hotela preprečiti pre-; povedan ribolov. Vendar je bilo: tega tako malo, da prebivalci ne morejo razumeti, zakaj so prepo-: vedali kopanje v vseh štirih rib-; nikih. Vsaj v enem bi lahko ko-^ panje dovolili. V. M. Največja zadruga na vzhodu Nekako mehka je pokrajina. Železniški tiri jo ostro parajo vzdolž rečice. Vasica Imeno je ljubka, kot bi se zvrstile hišice na zelenkasti dlani, ki je zaprta proti Sotli. Ortkraj proge so raz- tegnjeni travniki, prepredeni s sveže izkopanimi jarki, ki jih je napravila obsoteljska vodna skupnost, da iztrga močvirju plodno dolino. Lična barvasta škatlica: taka je imenska želez- niška postaja, kjer se je pričel ži- vahen promet. Jamasta, rebrasta makadamska cesta vodi skozi vas proti Podčetrtku. Tu so še: šola, upravno poslopje kmetijske za- druge, krajevni urad z ambulanto, lekarna in celo cvetličarna za umetno cvetje. V spodnjem delu pa so naenkrat zrasle nove hi- šice, vsak čas bo še trgovsko po- slopje in železniško postajališče. Simbol Podčetrtka pa predstav- lja prav gotovo rumen grad, ki mogočno gnezdi na skali tik nad gornjim trgom. Pri pšenici na okrog etha emo imeli povprečen donos okrog 37 stotov. Lastnega zemljišča? Tega imamo samo 26 ha; večinoma travnike in krmne iposevke. No- vosti? Hm, v Imenem bomo pri- hodnje dni montirali dolgo pri- čakovani valjčni mlin, za katere- ga so nekoč pisali, da je že upo- kojen. Nadomestil bo drobne ob- rečne in potočne mline za celo Obsotelje. V Podčetrtku pa prav- kar dokončuj emo adaptacijo 'za kurjo klavnico in hladilnico. Upam, da bo šlo! L. R. ZADRUGA, KI IMA PRIHODNOST V gornjem trgu so gospodarsko poslopje preuredili v upravne prostore kmetijske zadrugd, ki zajema precejšnjo površino od Golobinjeka, Virštanja, Rudnice, Sodne vasi do Sotle, odkar sta se združili zadrugi Imeno in Podče- trtek. Kljub temu, da so Imen- čani malo pred združitvijo zgra- dili zadružno poslopje tik ob imenski postaji, je zdaj sedež kmetijske zadruge »Obsotelje« v gornjem delu Podčetrtka. Zadru- ga zajema preko 3200 ha kmetij- skih površin. Upravnika Jožeta Petana sem zalotil v pitališču, kjer si je ogledoval lepo zalito govedo: »Vidite, ti-le so že do- segli svoje«, je pokazal na lepega bikca in tri simendolce. Prodati krmo skozi živinski želodec je ve- liko »ekonomičneje« kot s senika. Pitališče še ni dokončno urejeno, toda za sto glav bo vsak čas. Pro- izvodnja krmnih rastlin je za nas temeljna in živinoreja osnova. Jasno je, da imamo precej široko področje in je zato v gričevna- tem Virštanjskem in Rudnici po- leg gozdarstva, posebno razvito še vinogradništvo. — Virštanj bo v celoti potrebno obnoviti! — in ■ saçjjaratyo................. IMesetarji, vino in pretep Tradicionalen je že sema- nji dan na Lovrenčevem v Podčetrtku. Zadnja leta je sicer vrvež nekoliko upadel, letos pa je semenj spet oži- vel, čeprav še zdaleka ne ta- ko, kot nekoč, ko so se zvr- stili po vsej vasi kramarji s stojnicami, kjer so proda- jali čevlje, Israjœ, piškolte, metle in lonce. Topot sta raz- postavila robo samo lončarja in čebularke iz Ptujskega polja. Nekoliko več je bilo živine na isejmišču, kjer je bilo najbolj živahno. Upravnik kmetijske zadru- ge Jože Petan je hitro izbiral med najboljšimi simendolci in pomurci, otipaval zalita bedra in nazadnje najboljše mlado govedo pokupil za svoje pita- lišče. Cene so se sukal^ od 170 do 200 din, vendar so ne- kateri tudi za slabše blago zahtevali visoko ceno. Vse bi se steklo v prijetno, če ne bi kupčijam botro- vali mešetar j i in vino. Na- zadnje se še soseda,, ki sta prijatelja, nista več poznala. Usekal ga je dvakrat s pest- jo ipo licu, da mu je takoj zabuhlo in pomodrelo oko. Besed niso izbirali: ta je dru- gemu preklel očeta, tretji je spet žalil s smrkavcem, pa so se vročične glave vse po- mešale. Dvignili so pesti, gra- bili planke in nazadnje po- tegnili celo nože. Mrtvih k sreči ni bilo, pač pa so ne- katerim malo »prezračili« kri, kot je nek udeleženec pre- tepa naslednji dan izjavil. Morda bi bilo bolje, da bi odvečno silo, ki jih je raz- ganjala, uporabili drugje? Cesta je potrebna popravila, ograja ob potočku, ki se vije ob cesti skozi Podčetrtek, je obrasla s koprivami. Vodo- vod bi potrebovali, toda sam se ne bo zasejal? Videti je, da je dosti prilik, kjer bi bila potrebna energija in skupen nastop, najmanj pa na sejmu. Zaščitne minimalne cene za živino Znano je, da je Zvezni izvršni Svet sprejel Odlok o minimalnih taščitnih cenah in premijah za Ptašiče, goveda, ovce in perutni- co. Po tem odloku država garan- tira minimalne cene za določene ^te in kvaliteto živine v letih i960 Ln 1961. Namen tega odloka h, da bi kmetovalce vzpodbujal k čim večji živinorejski proizvod- eji. Živinorejci bodo torej tudi v naslednjem letu s pogodbeno ^ejo določenih vrst živine lahko avino vnovčili T vsakem.prime- ^ seveda, če bodo sklenili z za- *fugo ustrezno pogodbo. Novo ▼ •im odloku je, da država garan- •^a cene za pitane junce in ju- in sicer >za I. a vrsto — pi- l^öe, stare do 24 mesecev in tež- nad 550 kg po 215 dm za 1 kg za I. vrsto — z isto težo in starostjo pa po 205 din za Ikg. 'sta garantiraлa cena je za pitane ^ice in junce kakovosti baby |*^f v starosti 6 do 12 mesecev teže nad 350 kg. Prav tako so zajamčene minimalne odkupne cene za prašiče tipa bacon, mes- nate prašiče, za prima mesnate prašiče in polmastne prašiče. Mi- nimalne zajamčene cene se gib- ljejo od 185 do 240 din za Ikg. Vse te cene veljajo za kmetijsko zadrugo. Od te cene se torej od- štejejo stroški in del zaslužka kmetijske zadruge, ostalo pa prej- me kmetovalec. Ker so cene zajamčene, je dana vsa možnost za rejo čim večjega števila pitane goveje živine in mesnatih svinj. Da bi to dosegli, je treba čim več zemlje inten- zivno obdelati v svrho čim več- jega pridelovanja krme. Zadruge pa bodo morale vključiti čim več zemlje in čim več kooperantov v to proizvodnje. Nov obrat v Vrbju v soboto bo v Vrbju pri Žalcu začel poskusno obratovati nov obrat za proizvodnjo močnih kr- mil, medtem ko bo slavnostna otvoritev pozneje. Nova mešaJ- nica močnih krmil v Vrbju bo za razvoj živinoreje v celjskem okraju imela velik pomen, po- membna pa bo tudi aa vse kme- tijstvo, saj jc živinoreja na na- šem območju temeljna panoga kmetijstva. V začetku bo nova mešalnica proizvajala sedem vrst močnih i^rmil. Ravnala pa se bo seveda po potrebah živinorejske proiz- vodnje. Sodijo, da bodo z ustrez- no organizacijo dela lahko znižali tudi cene močnim krmilom. Te bo za živinorejo v celjskem okra- ju še ena pridobitev. Biti gospodinja ¡e nevaren poklic Neštevilne statistike so v zad- njih letih pokazale, da se zgodi največ nesreč v gospodinjstvih. Kakor se to sliši precej neverjet- no, pa je vseeno res. Pri nas ta odstotek nesreč ni tako visok, saj naša gospodinjstva tudi še niso tako opremljena. V zapadnih državah so kuhinje opremljene z vsemi modernimi aparati, ki delo v kuhinji močno olajšajo. Brez teh aparatov si so- dobne kuhinje že skoraj ne mo- remo zamisliti in vsaka gospodi- nja teži za tem, da bi irnela v ku- hinji vsaj hladilnik, bojler, elek- trično ali plinsko peč in peč na trdo gorivo, poleg tega pa razne mešalce, mlinčke za kavo, vse na električno energijo. Gospodinj- stva se vse hol] s temi aparati tudi opremljajo, gospodinje pa kljub številnim demonstracijskim tečajem in predavanjem s temi pripomočki ne znajo pravilno ravnati in se s tem izpostavljajo nenehni nevarnosti. Poglejmo, kaj vse preži na go- spodinjo v sodobno urejeni ku- hinji! Lesena tla je zamenjal po- loščen linolej, na katerem usnjen podplat zdrsne takoj, ko naredi gospodinja hiter korak. To pa na- redi vsako doF>oldne. ko prekipi mleko, ko je olje za cvrtje dovolj vroče, pa tudi takrat, ko se iz dela in šoLe vrnejo njeni družin- ski člani, pa bi jim rada pri priči postregla z obedom. V tem tre- nutku se tudi kaj lahko zgodi, da ostane odprt plin. Butan-plin pa nima vonja niti okusa in je zato za upyorabnika smrtno nevaren. Pri zemeljskem plinu, ki ga še po- sebej v Celju zlahka ulovimo v nos, pa povzroči gospodinja s tem gmotno škodo, saj po nepotreb- nem troši plin, ki poleg tega tudi kvari vso opremo v kuhinji. Prav takšno škodo povzroči gospodinja, če pozabi na vklopljen električni štedilnik. Troši dragoceno elek- trično energijo in krajša življenj- sko dobo štedilnika, čigar plošče naj ne bi nikdar gorele prazne. Vklopljen bojler je prav takšna past... Voda, ki se v boj 1er ju pre- več segreje, razvije pri tem to- likšen pritisk na stene, da je ne- varnost, da aparat eksplodira. Dnižinski člani, ki so navajeni vedno tople vode, se lahko po- šteno oparijo. — Izmed električ- nih aparatov naj omenim še hla- dilnik. V inozemstvu je bilo ogromno nesreč zaradi tega, ker so se hladilniki odpirali le od zu- nanje strani. Ne vem zakaj, ven- dar so hladilniki zelo priljubljeno skrivališče otrok. Nešteto prime- rov je bilo, da so se starši vrnili iz kina in našli svojega otroka v hladilniku, zmrzlega. V Zapadni Nemčiji 2:aradi tega ne sme v prodajo noben hladilnik, ki se ne odpira tudi iz notranje strani. Gospodinja pa je večkrat 'tudi malomarna in prav ta njena ma- lomarnost povzroči nesrečo. Na- vzlic temu, da ve lod svoje zgod- nje mladosti, da se z mokro roko ne sme dotakniti nobene stvari, skozi katero teče v tem trenutku električni tok, pa to naredi, ker se ji mudi, ali pa ker se ji zad- njikrat ni nič zgodilo. — Pogosto se gospodinje iz varčnosti lotijo tudi same ipopravil svojih ku- hinjskih aparatov. Ne glede na to, da popravilo ne more imeti trajne vrednosti, če ga opravi ne- strokovnjak, pa je vsak nepozna- valec zamotanega sestava aparata v nevarnosti, ko ga popravi, pa tudi -pozneje, ko navidez brezhi- ben aparat spet uporablja. Otroci ne spadajo v kuhinjo. Zanje je tu vse preveč zanimi- vosti, ki se jih hočejo dotakniti in se z njimi igrati. Dokler je otrok majhen, pa ga iz katerega- koli razloga moramo imeti prav poleg sebe, dotlej je naj pamet- neje, da ga postavimo v stajico z vsemi njegovimi igračami, stajico pa namestimo v tisti kot, ki je nadalje od vročih loncev, stikal, kuhalnika in ILkalnika, steklenih kozarcev in drugega. Nekoliko večjim otrokom pa skuša jmo predstaviti nevarnost, v katero se stavlja, ko stika okoli štedil- nika. Bržkone to dopovedovanje ne bo dosti pomagalo, zato pa moramo dosiledne zahtevati, da otrok uboga in se igra na varnem. V Domu Tončke Cečeve se deklice že sedaj spoznavajo s skriv- nostmi pa tudi nevarnostmi kuhinje. Široka krila še naprej? Italijanski modni kreator ji sô te dni v Firenci prikazali svoje najnovejše »umetnine«. Preko sto modelov so si ogledale petične in radovedne ženske, preko sto ma- nekenk in petični in radovedni moški. In posebnosti? Skoraj da jih ni bilo. Prikazali so tri vrste ženskih oblek: za ulico, šport in večerne obleke. Od oblek za »dan« so najbolj ugajale tipične italijanske linije — široka krila. V izbiri vzorcev pa so tokrat Italijani prekosili sami sebe. Pa še nekaj smo lahko opazili, da italijanska tekstilna industrija dela dejansko po željah in zahtevah trga, ki se pa z »mo- do« seveda spreminjajo. Športni modeli so razen enega ali dveh vse preveč »dišali« na mondenstvo in niso posebno na- vdušili, razen nekaj športnih ko- stimov, ki so jih tudi prikazali. Razne kopije oblačil srednjeve- ških pažev in podobno pa so iz- padle kot vložek namesto odmo. rov. Še najbolj zanimiv je bil del, ko so prikazali večerne in plesne obleke. Tu so hoteli zadostiti pre- možnim in manj premožnim kup- cem. Od najdražjih in najbolj kompliciranih oblek do prepro- stih a zato nič manj okusnih so prikazali. Tudi v tej skupini so prevladovale obleke s širokimi krili. Bilo je sicer nekaj ozkih, prilegaj očih se večernih oblek, a še te so imele po vzorec širokih tenčico. Največje presenečenje pa je, da globokih dekoltejev ni bilo. To je še en dokaz, da ne drži iz- reka, »dekolte dela žensko ob- leko« Saj končno moramo pri- anati, da so modeli v Firenci bik v glavnem tudi brez teh okusni. Pričeska delj, ko za pet minut Nekatere žene so vedno lepo po- česane, kakor da so pravkar sto- pile izpred ogledala in odložile glavnik ali pa prišle iz frizerske- ga salona. Zavidamo jim njihove »lase«, ki pa s tem največkrat nimajo toliko opraviti, kakor mi- slimo. 2e res, da so nekateri lasje voljnejši in leže kakor jih ix>če- šemo, vendar pa to ni bistvene za izgled naše pričeske. Ce lase mnogo krtačimo (vsak dan v vse smeri vsaj četrt ure), postanejo voljnejši in jih lahko mnogo lepše uredimo. Zlasti га frizure, ki eo letos modeme, je važno, da eo lasje čimbolj preče- sauii, da stoje rahlo in visoko nad čelom. F*rav zaradi tega se je v zadnjem letu uyeljavil način kr- tačenja las nad čelom od znotraj navzdol. Ko si pričesko že uredimo, naj vsaka žena seže po koristni pri- dobitvi zadnjih let, laku za lase. Koristi nam predvsem pri mehkih in kratkih laseh, ki jih za nekaj časa prisili, da ostanejo na mestu, ki smo jim ga določile. Pri neka- terih laseh obdrži lak še nekaj dni, posebno, če z lakom navla- žimo glavnik vselej preden se po- češemo. Iz celja in zaledja „Atomske toplice ' danes in... Pod kopališčem pojmujemo v sodobnem času neke vrste beton- ski bazen z olimpijskimi dimen- zijami, kabinami za preoblačenje in neobhodno blagajničarko. Na plaži vidimo atletsko zaoblene mladeniče in dekleta v bikinih. V kolikor je sodobno kopališče povrhu še zdravilišče, so zraven tudi kot nenadomestljivi rekviziti bitja v belih haljah, večkrat celo ljubka, in lenivo debelušaste šti- ridesetletnice s težko prebavo, revmatični vojni veterani in po- dobno. Oni dan pa sem obiskal kopa- lišče, ki ni kopališče, in zdravili- šče, ki ni zdravilišče, ker ima sa- mo nekaj elemntov od obojega. Edino ime je skoraj senzacional- no: »Atomske toplice« pri Pod- četrtku. Pred leti so razburkale javnost, potem so utihnili glasom o mno- žičnem obisku in »lurdskih« učin- kih. Letos pa sem naletel pod sivo skalo na miniaturni betonski ba- zenček, v katerem se je na delav- ni dan namakalo skoraj petdeset kopalcev hkrati. Namesto zapo- rednih kabin, ki so običajno v ko- polaščih, sem opažu polšotor, sešit iz vreč, v katerih je nekoč bila moka ameriške pomoči za otroke. Pod košato bukvo pa je s*al ru- menkasti Mercedes M-EC 262. Okolje niti ni preveč napačno. Voda je prijetno mlačna, v bližini teče hladnejša Sctla, navTcreber se razgrinjajo gozdovi, na vrhu je mogočen rumen podčetrteški grad, a pravkar je po dolini zdrsela ob- sotelska proga, po kateri že redno dirja motorni vlak. Skoraj dve leti je ob Sotli ropotalo, da kaj, ko so brneli težki gradberii stroji, zdaj pa je spet tih, idiličen mir. Zaradi tega ne i)i bilo čudno, če bi si kdo zaželel penzUmistov- skega miru, ki ga je okrog Pod- četrtka čez mero. Toda ljudje v topli, »atomski« vodi pod sivo pe- čino in v črnem močvirnem Matu iščejo zdravje, mrzlično, -vztraj- no, z velikim zaupanjem, ki je naravnost nenavadno. Samo nekaj dobesednih stavkov citiram iz beležnice. »Zaradi krč- nih žil nisem mogla hoditi. Tri tedne sem tu, hodim in se že vo- zim s kolesom.« (Petnajstletna Kodrova iz Ptuja). »Tretjič sem tu. Prebrodil sem že okrog 20 to- plic zaradi težke revme, toda ediTK) tu sem se prerodil.« (Uljaki iz Zagreba). »Ze šestnajst let bo- lujem in sem v zimski dobi sko- raj negibljiv, a zdaj se že po ne- kaj dneh počutim dosti boljše.« (Duganjič iz Komine, Dalmacija). »Četrtič sem tu. Zdravim revmo in ekcem. Pomagalo mi je in — upam — popolnoma bom ozdra- vela.« (Jensterlova iz Koroške Bele). »Pred štirimi leti sem si zdravil revmatizem, zdaj si od- pravljam želodčni katar. Voda je zdravilna, naj poreče kdor koli, karkoli hoče.« (Tušer iz Podlabi- na v Istri). In naj dodam še mne- nje kopalca iz Mercedesa M-EC 262; »Sem iz zdravniške stroke. Rečem samo, da še nikoli nisem tako dobro spal, kot spim zdaj po kopelih v tej vodi. Povedati vam moram, da ne smemo gledati sa- mo na radioaktivnost, temveč moramo upoštevati še ,spurele- menten', kot pravimo mi, ki še medicinsko niti ni dognan. Voda ima določeno učinkovitost, to je izven dvoma.« Kaj naj porečemo o tem? Kljub nehigienskim pogojem naj- dejo nekateri zadoščenje in baje tudi zdravje. Skoraj senzacional- ne so pripovedi o dveh bolnikih. ki sta si prav s to vodo odpra- vila rakasta obolenja. Ljudje za- upajo skromni mlačni mlaki, v katero se tiščijo, čeprav je več- krat prav neukusno motna. Tr- dno verujejo, da bodo našli zdrav- je v črnem močvirnem blatu, s katerim se prav grdo mažejo. Olajšanje je vsekakor tu, pa naj bo to zaradi dejanske učinkovi- tosti vode in blatnih kopeli ali pa zaradi vztrajnega prepričanja, ki odpravlja psihične zavore in prekvaša zavest. Morda bo jutri Obsotelje resnično dobilo čedno toplo kopališče, če že ne zdravi- lišče? Vendar bi pa že v danih prilikah morali nekaj pokreniti: dokončno ugotoviti učinkovitost vode in jo opredeliti z ozirom na obolenja ali pa dokončno uteme- ljiti nasprotno in odpraviti več- krat že škandalozno neprimerno kopanje. Vlak dirja skozi Obso- telje, tam- blizu Podčetrtka pa potniki zagledajo nepričakovano ^ idilo: na pol oblečene debele in ' suhe, lisaste od črnega blata, z ^ vrsto pletenk, ki jih polnijo s â toplo vodo, ker jo tudi pijejo. Kaj I je to? -X I S. i »Atomske toplice« pri Podčetrtku : vir zdravja ali škandal v da- našnjih dneh? NA V. JUBILEJNEM ZLETU TABORNIKOV V nedeljo se je končal V. ju- bilejni zlet tabornikov Slovenije, ki je bil v Lescah. Na zletu je so- delovalo okrog 1500 tabornikov iz vse Slovenije, zletu pa so priso- stvovali tudi taborniki iz rodu Modrega vala iz Trsta, Brdjani iz Crne gore in taborniki drugih re- publik. Letošnji zlet je bil orga- niziran v počastitev desete oblet- nice ustanovitve Zveze taborni- kov Slovenije. Zleta so se udeležili tudi celj- ski taborniki, ki so se tokrat iz- kazali po množičnosti, saj so od vseh okrajnih starešinstev dali največ udeležencev — 202. Neko- liko slabše so se odrezali .v tek- movanju, saj so v razmeroma močni konkurenci osvojili četrto mesto z 228,61 točke za Koprom, Novim mestom in Ljubljano. Na tabornem prostoru je bilo več naselij, ki so v njih bivali ta- borniki: naselje Triglav, Begu- nje, Storžič, Jelovica in Rašica. Bilo je okrog 470 šotorov. Poseb- nost letošnjega zleta, ki je prvič trajal teden dni, so bili taborni ognji, ki so jih organizirali po vseh naseljih. Nepozabni, nadvse usp'eli so bili taborni ognji pod geslom »Gorenjska v borbi in iz- gradnji«, ob katerih so borci pri- povedovali o borbah ter osvobo- dilnem gibanju na Gorenjskem. Pri ognjih »Pokaži, kaj znaš!« je prišla do izraza tudi kulturno-za- bavna dejavnost med taborniki. Hodili so tudi na izlete. Tako so obiskali Bled, VrЂo, Vintgar, ne- kateri pa so se povzpeli celo na Triglav. V Begunjah so si ogle- ] dali mučilnico in muzej NOB, v ':■ Dragi pa je nekaj nad 500 tabor- ^ nikov prisostvovalo majhni slo- ; vesnosti ob grobovih padlih bor- i cev. Za razvedrilo, pa tudi za po- ¡ ročanje najnovejših dnevnih no- ; vic, je skrbel med drugim »radio ] Jelovica«, med zletom pa je iz- i hajal tudi dnevnik »Zletni vest- ' nik«. \ V okviru zleta so organizirali ' tudi zborovanja starejših tabor- j nikov Jugoslavije. Pomenili so se j C delu z mlajšimi taborniki, o od- i padanju tabornikov starejših nad\ 18 let, o samoupravljanju v ta- I borniški organizaciji itd. j Svojim, nekoliko starejšim vrst- { nikom, so se v petek pridružili ¡ še najmlajši taborniki — Med- \ vedki in Čebelice, ki so se pome- i rili med seboj v premagovanju ¡ ovir,' postavljanju šotorov, kur-i jenju ognjev ter orientacijskem \ teku. Čebelice iz Celja so bile zal Novim mestom in Koprom tretje. Lega letošnjega zletnega pro- stora, ki je s svojim naravnim J okoljem eden najlepših tabor-¡ I nih prostorov sploh, je med ta-] borniki porodila željo, da bi po-j stal zletni prostor tudi v bodoče središče ne samo slovenskim, am* pak tudi vsem jugoslovanskim tabornikom. Letošnji, peti jubilejni zlet sIo> venskih tabornikov je zdaj kon- čan. Mladi taborniki so se vrnili domov in nekaterim je bilo teii nekaj dni kar premalo; ni jir^ bilo žal časa, ki so ga preživeli na taborenju. Nekateri so bili tarn že mesec dni, vsem pa bodo ostali ti dnevi v lepem spominu. Mar. sikoga je ponoči presenetil na- pad na tabor, poveselil se je ob tabornem ognju, kjer je skupaj s tovariši zapel nekaj pesmi it^ Večina pa se je zaobljubila, (Јц bodo prišli tudi na vse zlete ^ naslednjih letih. tj Laščani premalo pazijo na parke v Laškem se člani turističnega društva pritožujejo, da jim parki kljub trudu ne uspevajo tako, kot bi želeli. JMajbolj jih boli, da otroci sproti imičujejo zgrajeno in popravljeno. Najhuje pa je, da se to dogaja celo v prisotnosti staršev, 'ki bi končno morali otrokom pojasniti, da s teptanjem cvetličnih gred delajo škodo. Tudi prebivalci Loga so se modernizirali Prebivalcem Loga pod Bohor- jem, ki je eno najbolj zamaknje- nih naselij na Kozjanskem, je lani prvič zasvetila električna luč. Le- tos pa je tjakaj Gozdna uprava Planina speljala lepo urejeno ce- sto iz Kozjega. Ze na dan vstaje se je tjakaj pripeljala skupina iz- letnikov z osebnim avtomobilom do Tovornika, odkoder se pride peš na Oslico ali k planinskemu domu na Pohorju. Ta cesta je približala tudi te zamaknjene, vendar lope ikraje na Kozjanskem domačim turi- stom. Prebivalci Loga so tega ve- seli še posebej, saj jim je sedaj omogočeno, da s traktorji dova- žajo im odvažajo razno blago in pridelke. Tudi domačini sami so začeli širiti odcepke od gozdne ceste do svojih poslopij. Kronika лешЕ TRAKTOR SE JE PREVRNIL Leopold Šlruklec iz Kristanvrha Podplatu je s traktorjem vozil hmelj. Traktor se je prevrnil in Štruklcc ^ je pri padcu zlomil ključnico. S KOLESOM JE PADEL pod vprežni voz Vlado Rezar iz Ljubeč, ne. Obležal je nezavesten s poškodo. vano glavo. NESREČA PRI DELU Pri delu v Cinkarni je stroj poškodo- val roko delavcu Rudiju Mraz. NEPREVIDNOST Štirinajstletni Stanko Hočevar s Te- harske ceste je po nesreči porinil roko v vreli katran. Pred sabo je namreč imel dve posodi. V eni je bil pesek, v drugi pa katran. Pri nesreči je dobil težke opekline po roki. NESREČNI PADCI Osemletna Olga Krizmaj iz Rogaške Slatine je v Dol)rni padla s kozolca ii resilo islamorezniccf. Pri padcu si ji težko poškodovala desno nogo. — Marfil Javoršek iz Podsrede je padel po stop- nicah in si poškodoval nogo, — Pri pad- cu s kolesom si je poškodoval roko 1в nogo Hinko Arčan iz Miklošičeve ulice. — V Straški gorci pri Prevorju sta padla s kozolca Anton Vodeb in njegova žena Amalije Vodeb, Mož si je zlomil nogo, oba pa sta dobila notranje poškodbe. — Z drevesa je padla Kristina Tepež iz Rustnice pri Humu ob Sotli. Zlomila si je roko, ---- S SVETA STA HOTELA Franc Vovk iz Podvrha pri Braslovčab si je iz neznanega vzroka prerezal žile na roki, — Jože Muzlovič iz Zidanškove ulice se je hotel obeseti. Oba so pravo- časno rešili in ju prepeljali v bolnišnico. CELJSKA KRONIKA v SOBOTO 22 AVTOMOBILČKOV NA DVEH AVTOMOBILIH IN ZIJALA Naši bralci bi gotovo ostali pri- krajšani za »poslastico«, če bi jim zamolčali nenavaden dogodek, ki je privabil na ulice toliko »firb- cev«. Dva posebna transportna vozila sta namreč pripeljala v soboto v Celje 22 Fiatov 600 — in ker sta vozila počasi, ju je že z Ljubljanske ceste spremljal dolg sprevod. Vse skupaj se je potem vendarle srečno ustavilo pred Avtomotorjem, kjer so bile oči celjskih radovednežev ves popol- dan uprte v raztovaranje tovora. Skozi gost špalir, ki je segal v ulico 29. novembra, so sem vozili te mikroskopske avtomobilčke; ljudje so si jih ogledovali (bržko- ne so bili med njimi tudi kupci), jih občudovali in vzdihovali, ka- kor je ito pač v navadi. Celjski promet je potemtakem postal bo- gatejši za 22 avtomobilčkov. Drevesa umirajo stoje Naslov nima nič skupnega z ristoimensko dramo, pač pa z dre- vesi. . i Drevoreda ob Glaziji na Ljub- ljanski cesti ni več. Prva vrsta košatih dreves je našla svojo smrt na poti, ki ji je nekoč dajala sen- co. Kakor vse kaže, je bil ukrep potreben zaradi razširitve ceste in zavoljo večjega pregleda. V ko- likor bo ipadla še druga vrsta, ne bi bilo napak, če bi položui še obe vrsti kostanjev ob Sušnici — zaradi simetrije. Ce bi se potlej spet kdaj odločili za kakšna dre- vesa, naj bi bUa ta iz plastične mase, ki bi jih lahko pri ponov- nem odstranjevanju postavili dru- gam. Prehodno zastavo za planinsko pot sta sprejela kot prva Celjana od- vetnik dr. Ervin Mejak in usluž- benec v mestni optiki Franc Gra- dišnik. Prvi je končal pot v juniju, drugi pa v juliju tega leta. Oba planinca sta že nosilca zla- te značke za končano slovensko^ planinsko transverzalo Maribor-i Ankaran. Pričakovati je, da bo do jeseni še več Celjanov dobilo srebrno značko za prehojeno ZPP. Vlak je iztiril Na ozkotirni progi Slovenske Konjice—Poljčane je pred krat- kim iztiril v bližini Konjic vlak na vožnji v Poljčane. Kljub temu, da je lokomotiva po iztirjen ju vo- zila več metrov naprej in celo črez manjši mostič, ni bilo na va- gonih in tovoru nobene večje okvare. Nekoliko strahu so men- ,da preživeli le potniki, ki so tako hitro zaključili vožnjo v Poljča- .ne. Manjše okvare so bile na lo- OBNAVLJANJE ŠOLSKIH PROSTOROV Šolske počitnice se bližajo h Kraju in s tem letošnje obnavlja- nje šolskih prostorov. Slikarji podjetja »Komiunalni remont« v Slovenskih Konjicah so bui v zadnjih tednih polno zaposleni z beljenjem šolskih učilnic, tako da bodo vsaj za silo preurejene db ystopu v Dovo šolsko leto. komotivi m ker je tudi fraervna v popravilu, je promet zastal več kot en dan. Težavno je zlasti za tovorni promet, medtem ko je osebnega vzdrževal poseben avto- bus. VOJAŠKI NABORI V SLOVENSKIH KONJICAH Minule dni so bili v Slovenskih Konjicah vojaški nabori mlajših fantov, ki so že dovolj stari za vojaško službo. Vse kaže, da je nekdanja tradicija, ko je bilo ob takih prilikah toliko klicanja na korajžo, pretiranega ix>pivanja in podobnih oblik prikazovanja mla- dostne objestnosti, končana, na njeno mesto pa je stopila fantov- ska pesem, veselo vriskanje in veselje ob harmoniki. To je se- veda mnogo pravilneje in bolj zdravo za mlade ljudi! V, L. RESNICA BREZ ILUZIJ NEKAJ RESNIČNIH Z OBSOTELJSKE PROGE Danes vse bolj potujemo. Pa ne morda v Rim na olimpiado, temveč kar doma naokrog. Avto- busov je tudi vedno več na ce- stah. Sam skoraj vsaj tedensko po dvakrat sedim v tem ali onem avtobusu. Avtobusi so zeleni, modri, rdeči in pisani, toda vsi vsekdar polni, naravnost natrpa- ni. V hmeljski sezoni pa sploh. Iz Obsotelja, odkoder se brhke Zagorke s košarami odpravljajo na obiranje v Savinjsko dolino, je taka gneča, da doživljamo pravo parno kopel, skoraj boljšo, kot je tista v »atomskih toplicah«. Mislil sem, da bo motorni obso- telski vlak, na katerega so zadnje čase Obsoteljčani kar prevzetno ponosni, premočno konkuriral av- tobusu, pa je kar pri starem. Oba sta polna: v avtobusu sem stal na desni nogi, na vlaku pa na levi, ko sem se oni dan prerival proti Celju. Neka rdečelična plavolaska s hmeljsko košarico se je narav- nost neženirano pritiskala obrne, pa ni bilo nič pohujšljivo; zarde- vala pa tudi nisva, ne ona, ne jaz! Malo presenečen pa sem bil že v Celju, ko sem moral doplačati 5 dinarjev čez vozno ceno samo zato, ker niso imeli takih kart, kot je dejala hiljeterka. da bi lahko obračunavali petdinarske vrednosti. Zato so zaokroževali, seveda, samo navzgor; pa ne vem, morda zaradi navdušenja nad trisulskimi junaki, med katerimi je tudi celjski rojak. V avtobusu pa tudi ni bilo pu- sto. Nisem se dobro ogledal, da bi lahko trdil, če so imeli radij- ski aparat v avtobusu ali ne, toda pogrešali ga nismo. Rečem vam, nekakšen kvintet in oktet je iz- vajal tako vokalno glasbo, da ji ni bilo para. Vmes pa je kateri poklical še kakšnega »hudiča« ali pa »krucifiksa« na pomoč, da je potem še bolje zaorilo. Tam nekje pa se je stlačil v voz še prometni kontrolor z zlatim trakom za kapo. Skoraj v hipu je nastala nekakšna svečana ti- šina, pa kar nisem mogel verjeti, da bi državljani imeli tako glo- boko spoštovanje pred tovarišem, ki opravlja težko nalogo da, pre- soja o zakonitem lastništvu voz- nih listkov. E, šele potem se mi je zbistrilo, ko sta vitki Obsotel- čanki dolgo brskali po žepih, pod predpasnikom in drugod, pa nista mogli najti voznih listkov, teh preklemanih drobnih belih list- kov! Gospodar položaja je nazad- nje postal močan, belozobi spre- vodnik, ki se je ves^ 'Wr^tLjL lic^ krhko nasmejal in zaračunal kar dvojno ceno; 520 dinarjev, pri moji veri! Zdaj sem pa dojel tiho spoštljivost, ki je zavladala v av- tobusu. Tam pri Podčetrtku pa smo se vsi navžili opojnih vonjav celo v inozemstvu proslavljene jugoslo- vanske slivovke. Petlitrska ple- tenka se je razpočila in po avto- busu je na debelo stekla slivov- ka. Verjamete ali ne; kmalu je spet postalo živahno v avtobusu in obsotelska dolina je bila lepa. Promet je vsak dan večji. Vo- zim se pogostokrat, toda vsako- krat ni ravno tako, kot se mi je to pot dogajalo; resnično pa je vseeno. Posebno tresenje po ja- masti obsotelski cesti je čista resnica brez iluzij. Sotelski USPEŠNO GAŠENJE POŽARA Dne 13. avgusta je strela uda- rila v skladišče sena celjske gar- nizije. Nemudoma so o 'tem ob-, vestili dežurnega oficirja in ga-/¡ silske čete bližnje okolice. Po; »uzbuni« je gasilska edinica ta- ] ko j stopila v akcijo in prišla na i kraj požara že dvanajst minut po izbruhu. V tem je prispela tja tudi poklicna gasilska četa, pa tudi gasilska četa tovarne emaj- lirane posode, gasilskega društva iz Teharij in Gaber j a. Napadli so z dvema cisternama in hkrati zavarovali sosednja po- slopja. Zaradi silabih vodnih raz- mer so morali vodo dovajati po verižnem sistemu iz Voglajne. Pri gašenju so se poleg gasil- cev še posebej odlikovali vojaki celjsike garnizije kot na primer: desetar Matolić Nikola, Stanković Dušan, Poštović Ljubiša, Petako- vić Milosaf, Safrin Stjei>an, Mah- medi Fadil, Medié Mido in Pet- kovi ć| Konstantin. Požar je izbruh- nil ob 18. uri in deset minut, glavna akcija je bila končana ob 22. uri, vendar so gašenje na- daljevali še do 14. ure naslednje- ga dne. Sprejeli so predlog, da bi v na- slednjih dneh priredili kombini- rane vaje med vojaškimi gasilci in poklicnimi in prostovoljnimi gasilskimi četami, da bi v pri- meru večjega požara kjer koli bilo gašenje še uspešnejše. Vsem gasilcem in ostalim, ki so požrtvovalno gasili požar, se gar- nizija Celja prav lepo zahvaljuje. Vsak dan je v Šmarju pri Jelš-ah pri dopoldanskem avtu za Obso- telje tako, čeprav vozi vlak Gibanje prebivalstva v času od 13, do 20, avgusta 1960 je bilo rojenih: 22 dečkov in 28 deklic. Poročili so se: Anton Mlakar, zidar iz Zg, Hudinje in Štefanija Pavlin, delavka iz Celja. Hn- gon Bosio, študent iz Lesičnega in Avgp- stina Crenak, učiteljica iz Tržiča. JaW Cencel, delavec in Justina Podjavoršek- natakarica, oba iz Celja. Jožef Unfei- dorben, upokojenec in Alojzija Medvei predmetna učiteljica, oba iz Celja, Ma- rijan Kompolšek, strojni ključavničar iz Pečovja iu Herta Novak, strojepiska i» Kompol, Alojz Podpečan, rudar iz Lo- kovine in Gabrijela Kušar, kuharica i» Vitanja, Jakob Artviga, delavec in Fri- derika Ritovšek, delavka, oba iz Celja. Branko Golič, avtomehanik in Ljudmil' Gorjup, {fdministratorka, oba iz Cclj'' Anto Topic, uslužbenec iz Zenice in Mi- lena Peklar, medicinska sestra iz Celj«' Salobir dr, Karol, veterinar iz Ljub- ljane in Frančiška Zvar, učiteljica ^^ Dobja. Ivan Vodopivec, šofer iz Bukov- žlaka in Frančiška Jug, učiteljica i' Kladja, Martin Pirečnik, urar in Gi- zela Tovornik, urarska pomočnica, ob' iz Celja, Bogomir Podgoršek, delavec i^ Ostrožnega in Frančiška Mohorič, ku- hinjska pomočnica iz Celja, Ivan Lak- ner. uslužbenec in Ana Cretnik, skla- diščnik, oba iz Rogaške Slatine, Umrli: MartiA Bombek, ključavničar iz Nov^ Dobrove, star 28 let. Marija Ganiuš' prevžitkarica iz Vrha p. Slovenj Gradcii stara 65 let. Franc Zilnik, otrok iz Kap- lje vasi, star 6 let, Anton Tratnik. Ža- gar iz Nizke p. Rečici, star 61 let. J«' stina Rudolf, upokojenka iz Podvrha stara 54 let. Marija Lukas, gospodinja Celja, stara 7i let. Zofija Jurič, gospo' dinja iz Ljubljane, stara 55 let. Jane* Zupane, upokojenec iz Šentjurja, sta' 67 let, Jože Zamadič, delavec iz CelJ* star 59 let. Edvard Zabukovnik, delave/ iz Podgore, star 33 let. Jožef Jankovif- upokojenec iz Tržiča, star 6? let. M«''' similijan Kaš, gostilničar iz Arclina, star 49 let, Franc Glinšek, upokojenec '* Celja, star 61 let. Ivan Vizjak, upoko- jenec iz Ložnice p. Celja, eter.^ let._ Celjski trg Krompir 20-26 (26-30). čebul« . (•0), cesen Í00—120 (150—200), visok i"' «n Ллч^Ч^^.Ј" (>0-60). solata " (50-100). spinača - (100-150). ohrov* 25 (30-40). peteršilj 100 (60-100). je- lena - (100), koleraba - (30). pes" 25-40 (30-40), korenjček 30-52 (ЗО-^«)- belo glavnato zelje 20—22 (20—35). rde^^ glavnato zelje 24 (30). grah - (80-1»»': gobe - (80-100). paradižnik 40-^*- (40—50), paprika 50— 52 (30—100). jabolk« 40 (30-50), hruške 45 (40-80), breskv? 150 (100-130). jagode - (400). kumar'' 20-25 (20-50), cvetafa «0 (50-ГО), red' kev - (40), jajca 22 (20-24). radič ГГ (100). slive 80 (40- 80). smokve 90 M' grozdje 110 (130-160). redkvica - lubenice 40 (50). Trg je bil v tem tednu slabše preskrb- ljen, primanjkovalo pa je sadja in ml^*^ nih izdelkov. Cena je padla krompirJ"' jajca pa so se podražila zaradi hmeU*' CELJSKI ТЕВШК STEV. 34 — 26. avgusta 1960 Telesna vzgoja in šport Pred jgrami „bratstva in enotnosti" TJ dneh od 2. do 4. septembra ђоао v Celju tradicionalne mla- ¿inske športne igre »Bratstva in griotnosti« med mladino Tuzle, •¿renjanina in Celja. Na vpraša- nje, kakšen je pomen in namen iger, kdaj so bile prvič in kdo je ђИ iniciator, nam je predsednik Občinskega komiteja LMS Celje ¿vone Dragan odgovoril takole: »Letošnje športne igre so že še- ste po vrsti in so pravzaprav ma- nifestacija udejstvovanja mladine na področju telesne kulture. Nji- liov namen pa je utrjevati vezi fned mladino različnih republik ;tn pri nas bomo prav temu po- svetili največ pozornosti. Igre so bile prvič 1954. leta na pobudo mladine iz Zrenjanina, pred tremi leti pa so bile tudi že v Celju.« Lani so bile športne igre v Tuzli. Ali ste program od takrat kaj spremenili? »V Tuzli smo se predvsem mar- sikaj naučili. Videli smo, koliko truda so vložili v organizacijo iger. Vendar je bil program pre- cej prenatrpan in športnikom ni ostalo niti toliko časa, da bi si bili ogledali Tuzlo. Proti koncu so se razvile prave borbe za toč- ke in imeli smo občutek, da igre ne bodo več igre »Bratstva in enotnosti«. Potem se je sicer spet vse uredilo. Letos smo zato poskr- ЂеИ, da bodo sodelovali le mla- dinci stari do 25 let, kajti lani so tekmovali še deset let starejši do- Ђri športniki.« »No, in kakšen bo program zdaj? »Po otvoritvi, ki bo na igrišču v Skalni kleti 2. septembra ob 15. uri, bo košarkarski turnir. Dan nato ho na stadionu »Borisa Kidriča« oh 8. uri turnir odbojke, ob 15. uri na igrišču TVD »Par- tizan« Celje-mesto in na igrišču III. osnovne šole rokometni tur- nir, ob 16. uri pa v Storah stre- ljanje. 4. septembra bo zjutraj na stadionu »Borisa Kidriča« atleti- ka, popoldan smo namenili ogle- du mesta Celja in Velenja. Ker so letošnje športne igre v okviru prvega slovenskega kongresa za telesno kulturo, bo drugi dan tek- movanja posvetovanje predstav- nikov mladine in strokovnjakov za telesno kulturo o mladini v športnih in partizanskih društ- vih ter o njihovem uveljavljanju v telesni kulturi na sploh.« Kako pa se mladi celjski šport- niki pripravljajo na igre in kakš- no mesto pričakujete? »V času počitnic je bilo hudo sestavljati ekipe. Vendar nam je izbirno tekmovanje precej poma- galo. No, želimo, da hi bili drugi kot pred tremi leti v Celju, na višje mesto pa ne upamo misliti. In še nekaj: vstop na vse prire- ditve bo prost!« — Koliko mladih pa pričaku- jete iz Zrenjanina in Tuzle ter kdo ho pokrovitelj iger? Pokroviteljstvo nad igrami je v naše veselje prevzel sekretar Okrajnega komiteja ZKS Celje, tov. Franc Simonič in srečanje s 160 mladinci iz Tuzle in Zre- njanina bo prav tolikšnega poli~ tičnega kot športnega pomena.« Mladini iz Tuzle in Zrenjanina želimo dobrodošlico, Celjanom pa, da bi se kar najbolje odrezali in končno —■ da hi še bolj utrdili vezi med mladino vseh treh mest. Pionirsko prvenstvo v plavanju |e uspelo Pretekli teden je bilo v Celju na Ljud- skemu kopališča prvenstvo v plava- nju za pionirje in pionirke. Udeležilo; se ga je razen Triglava iz Kranja devet, najmočnejših pionirskih plavalnih ko- t lektivov iz vse Slovenije. Napisati mo- \ ramo. da je sodelovalo blizu 200 pionir- ' jev, ki so kljub slabemu vremenu vztra- jali do konca in dosegli nekaj odličnih rezultatov. To pa je bilo predvsem plod resnosti in borbenosti, kar včasih pre- cej pogrešamo pri starejših tekmoval- cih. Posebno pohvalno je sodelovanje ekip iz Kopra, Velenja, Raven in Slo- venj Gradca. Koprčani so presenetili s svojim četrtim mestom v končnem plasmaju. Pionirji iz Velenja so doka- zali, da imajo veliko voljo, kaže pa, da jim primanjkuje strokovnega kadra. Prav tako tudi ostalima dvema ekipama iz Severne Slovenije. Borba za prvo mesto se je tokrat odvijala predvsem med Rudarjem iz Trbovelj in ekipo Ljubljane. Trbovelj- čani so imeli odličen ženski naraščaj, medtem ko so bili Ljubljančani bolj iz- enačeni. To jim je tudi omogočilo, d« so zasedli v skupnem, plasmaju prvo mesto s 160 točkami. Sle«iijo Rudar 133, Neptun 105, Koper 6Г, Celuloza 51, Ili- rija 25, Velenje 1, Slovenj Gradec in Fužinar brez točke. Janez Goršič Najboljši tekmovalec v celjski ekipi in na prvenstvu sploh je bil J.\NEZ GORŠlC, ki je dosegel 3 prva mesta in 1 drugo mesto. Ravno pri tem pa so se sodniki najbolj zamerili maloštevilnemu občinstvu. Očitno je namreč bilo, da je Celjan v disciplini 50 m kravi prispel na cilj prvi, sodniki pa so mu dosodili drugo mesto. V tej disciplini je Goršič dosegel čas 30,5 sekunde. Zmagovalec je v disciplinah: 200 m kravi (2:34,3), 50 m metuljček (0:36,-l) ter skupno s Ko- renom, Škrkljem in Dolinškom v štafeti 4 krat 50 m mešano. Dosegli so čas 2:44,4. Diplome (za uvrstitev med prve tri) so razen Goršiča in omenjene šta- fete med Celjani prejeli še Papanova (50 m metuljček 5. mesto s časom 0:45,7), Narobetova (50 m prsno 3, mesto s ča- som 44,6) ter štafeti 4 krat 50 m mešano pionirke in 4 krat 50 m prosto pionirji. Obe štafeti sta prispeli na cilj tretji. Poleg teh pa je Dila v celjski ekipi še cela vrsta mladih tekmovalcev kot Zu- pančičeva, Koren, Krelj in Dolinšek, ki sicer niso dobili nobene diplome, so pa Neptunovi vrsti prinašali dragocene točke. Na sporedu je še finale Pretekli teden je bilo na spo- redu tretje kolo' zvezne atletske, lige. Atleti KladiVarja so nasto-'. pili v Zagrebu na trebojü z Mla- dositjMa, in Dinaimro, ki pa sta ee tokrat uvrstila pred: Celjani. Celj- ska ekipa je na tem tekmovanju zbrala 29.348 točk, vendar pa pri tem še niso vračunani rezultati štirih olimpijcev, ki so bili na pripravah v Beogradu in so svoje discipline »odtekmovali« kar tam. Med rezultati celjskih atletov moramo omeniti na prvem mestu uspeh Sima Važiča, ki je 1.500 m pretekel v času 3:45,8 ter 800 m v času 1:51,7. V teh disciplinah je bil drugi Naraks z rezultatoma 3:54,4 ter 1:54Д Poleg Važiča je med Celjani zmagal tudi Smo- vršnik v teku na 200 m s časom 22,6. Peterka je bil v metu diska drugi z metom 44,96 m, Simič pa tretji z metom 42,20 m. Tudi Ko- pitar s svojih 57,5 na 400 m čez ovire ni bil slab. V troskoku sta Zilnik in Zener preskočila 13,25 m oziroma točno 13 m in zasedla drugo in tretje mesto. Male je bil v teku na 5 km četrti s ča- som 15:33,0. Lorger, Kolnik, Lešek in Brod- nik so tekmovali v Beogradu in dosegli naslednje rezultate: Lor- ger je bil v obeh svojih discipli- nah prvi, dosegel pa je na 110 m čez ovire čas 14,3, na 100 m pa 10,8. Kolnik je v teku na 100 m dosegel čas 11,1, skupaj z ostali- mi tremi pa v štafeti 4X100 m čas 42,8. Ta štafeta je med dru- gim premagala tudi štafeto beo- grajskega Partizana. Svoje tekmovanje so imele tudi ženske. Celjanke so se prav tako kot moški nastopile v Zagrebu proti Mladosti in Slobodi iz Va- raždina. Atletinje Kladivarja eo zbrale 16.116 točk. Najuspešnejša je bila Silanova, ki je v odsotno- sti Sikovčeve, (le ta je vsled pred- olimpijskih priprav v Beogradu tekmovala v Novem Sadu) zma- gala v obeh tekih na kratke ge. V teku na 100 m je dosegla čas 12,5, na 200 m pa 25,9.. Zma- govalka je bila tudi Gašparutova v teku na 400 m s časom 60,6. Slamnikova v teku na 800 m ni imela težkega dela in je zmagala s časom 2:17,6. Cedetova je bila v teku na 80 m z ovirami tretja s časom 12,8. Isto mesto je zased- la tudi Skornikova v metu kopja z metom 36,13 m, medtem ko je bila Kroničeva v metu diska tret- ja z metom 35,79. Štafeta Kladi- varja 4X100 m je zmagala v času 51,4. Šikovčeva je na tekmovanju v Novem Sadu dosegla v tekih na 100 in 200 m izida 12,4 in 24,8 kar je izenačen državni rekord. V B programu za žene sta dve Kladivarjevi ekipi sodelovali na tekmovanju v Trbovljah, kjer je prva ekipa zbrala 5.933, druga pa 5.483 točk. Celjanke so zmagale v vseh disciplinah, najboljši re- zultat pa je dosegla Krmaričeva v teku na 100 m s časom 13 se- kund. TAKO SO SE TEKMOVANJA V ATLETSKIH LIGAH PRIBLI- ŽALA KONCU. NA SPOREDU JE LE ŠE FINALE ZVEZNE ATLETSKE LIGE, KI BO VER- JETNO V CELJU. V znamenju olimpiade Kakor smo že poročali, bo. Simo Važič potoval na olim- piado kot gledalec. To je vse- kakor lepa gesta AD Kladi- var, ki mu to omogoča; čud- no pa se sliši, da mu niso omogočili, da hi se udeležil olimpijskih iger kot atlet. Ni sicer verjetno, da bi dosegel kakšno vidno mesto — ka- kor ga ne bo niti Ingolič in še marsikdo — vendar gre za tale čudni princip. Simo Važič sodi med jugo- slovanske aûete. Olimpijske norme ni dosegel — kakor je ni dosegel recimo Ingolič. V Sarajevu sta tekla oba — Važič s poškodovano nogo le desetinko slabše od Ingoliča. Kasneje ni imel več možno- sti, da bi normo dosegel, ker pač Kladivar ni mogel sle- diti »zgledom« in naročiti za kakšno tekmovanje tekače, ki hi ga »vlekli«. (To si lah- ko privošči baje le AZS v primeru s Hafnerjem?) Vpra- šanje je: zakaj olimpijske norme niso veljavne za vse, in če že niso veljavne, kak- šen smisel tedaj sploh imajo norme? Ne hi bilo pravično in pošteno, če že delamo iz- jeme, da bi jo naredili tudi tu? In naposled: kaj je ti- sto, kar daje drugim pred- nost pred Važičem? Tem vprašanjem se seve- da pridružujejo še druga vprašanja, kakor recimo: za- kaj Važič ne more dohiti šti- pendije, čeprav ima vse po- goje zanjo? (Čeprav je brez staršev.) Bodi tako ali drugaçQ, tem- nica je, da ostane^p nekate- re športne parole, ki nami- gujep no neke pUrnenMosti in na zdravje našega sporta, le parole. To so le parole, parole, prdzen dim. V praksi se namreč še vedno najdejo tudi druge parole, ki prve postavljajo na glavo! dhr RAZPISNA KOMISIJA PRI OKRAJNI OBRTNI ZBORNICI CELJE razpisuje delovno me§to strojepiske Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnjo ß podatki o strokovni izobrazbi in dosedanjih za- poslitvah vložite pri Okr. obrtni zbornici Celje do 31^ 8. 1960. Uspeh novega Ugaša Da ni bila pretekla nedelja v Celju brez nogometa, je poskrbel celjski Olimp, ker je povabil v goste ena j storico Krima iz Ljub- ljane, ki že vrsto let tekmuje v slovenski nogometni ligi. Nove- mu celjskemu ligašu je uspelo proti Ljubljančanom doseči vi- soko zmago z rezultatom 6:1 (4:1). To je uspeh, ki ga ni zametovati m daje upanje, da se Catrova četa skrbno pripravlja za pred- stojeće prvenstvo. Najuspešnejši v celjskem moštvu je bil vseka- kor Florjane, ki je štirikrat po- tresel mrežo (gostov.- Po enkrat sta bila uspešna še Tra\Tier in Marcius. Skoda, da je moral Flor- jane predčasno zaradi poškodbe zapustiti igrišče, saj je Olimipov napad od tedaj dalje igral dosti manj živahno. PRIDNI SO PETROVŠKI MLADINCI Društvo za telesno vzgojo Par- tizan v Petrovčah združuje večino tamošnje mladine in je z¿o aktiv- no. Lani so si mladinci sami zgra- dili igrišča za rokomet in odbojko, letos pa je na vrsti ureditev zgradbe za shranjevanje orodja, pisarna in sanitarije. Gradbeni material je preskrbelo društvo, dela pa so se lotili mladinci s prostovoljnimi akqüaini. INVALIDI SO PLAVALI Preteklo nedeljo je bilo v Ljubljani ^^■nvaliđsko prvenstvo v plavanju, ki so ^^pe ga udeležili tudi invalidi iz Celja. Hj^ot ekipa so bili Celjani daleč najboljši B'>4iđ vseh ostalih udeležencev in so osvo- Ш jili poleg številnih diplom kar tri po- K lale. Odličen je bil v kategoriji ampu- P'tirancev Vil, ki je preplaval 50 m prosto kljub amputirani nogi nad kolenom v času 34,4. Prvo mesto je v svoji katego- riji dosegel tudi Ratej, medtem ko je bil v najlažji kategoriji (manj kot 60 odstotni Invalid) najboljši Trbovc s ča- som 30,1. Celjani so premočno zmagali tudi v štafetah, v vaterpolu pa so pre- magali invalide Maribora z 12:0. CELJANI BOLJŠI OD HRASTNICANOV V TELOVADBI V nedeljo so imeli tudi celjski telovadci po dolgem času tekmo- vanje pred celjsko publiko. Na telovadišču v Gaberju sta se po- merili vrsti Celja in Hrastnika. To je bil povratni dvoboj, v ka- terem so se Celjani oddolžili za poraz, ki so ga med tednom doži- veli v Hrastniku. Rezultat je bil 213,10 : 206,50. Najboljši v celjski vrsti je bil Kiselj, ki je zmagal na treh orodjih, bil pa je tudi najboljši v skupni oceni. Dobro sta se uveljavila tudi Pavčič in Šrot. CELJSKI ŠAHISTI v FINALU Z zmago nad ekipo Rogaške Slatine s 5 in pol : pol se je ekipa celjskega šahovskega kluba plasirala v finalno tekmovanje republiškega prvenstva, ki bo oktobra. Celjska vrsta je nast pila v naslednji postavi: Oder, Modic, sкј- her, Janežič, Brvar in Pertinač. Remi- ziral je le Oder na prvi deski z Djurko- vičem. Dvoboj je bil y nedeljo v Ro- gaški Slatini. KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE PRI DELAVSKEM SVETU » H M E Z A D « zadružnega trg. podjetja za izvoz hmelja — Žalec razpisuje na podlagi temeljenga zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ, štev. 32/55) Stipendijo za študij na ekonomski fakulteti štipendija v višini, ki jo predpisuje Zakon o štipendijah, se daje za 4 leta. Kandidati morajo imeti uspešno dovršeno Eko- nomsko srednjo šolo z zaključnim izpitom. Interesenti naj lastnoročno napisanim prošnjam priložijo še naslednje do- kumente: kratek življenjepis, prepis zadnjega šolskega spri- čevala, potrdilo o ipremoženjskem stanju staršev, potrdilo o prejemanju otroškega dodatka, potrdilo o vpisu v šolo (naknadnio po vpisu). Prednost pri podelitvi štipendij imajo otiroci padlih borcev NOB. [Prošnje je nasloviti na HMEZAD, _ Zal&c, do, 20. sepitenibra 1960.^ Vajenca z ustrezno šolsko iz- obrazbo sprejmem za kleparsko in vodovodno inštalacijsko obrt. Nastop službe takoj ali po dogo- voru. STOK AVGUST, ÇeUe, Ulica 2». novembra št. 7 Uredništvo: Celje, Titov trg 3 — poátni predal 16 — telefon 29-25 in 24-23 — uprava: Celje, Trg V. kongresa 3 — poštni predal 192 — telefon 23-79 ia 2f 89 — Teko« račun pri Komunalni banki Celje 603-70-1-656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 500, polletna 290, četrtletna 125 din — posamezna številka 15 din — rokopisov ne Tračamo. KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE PRI DELAVSKEM SVETU » H M E Z A D « zadružna trgovsko podjetje za izvoz hmelja — Žalec RAZPISUJE na podlagi temeljnega zakona o štipendijah (Ur. liist FLRJ št.23/55) Stipendijo ZA zadnji dve leti študija NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI v višini, ki jo predpisuje Zakon o štipendijah. Kandidati morajo imeti uspešno dovršena dva letnika Eko- nomske srednje šole. Interesenti naj lastnoročno napisanim prošnjam priložijo še kratek življenjepis, i>repis zadnjega šolskega spričevala, .potrdilo o premoženjskem stanju star- šev, potrdilo o prejemanju otroškega dodatka, potrdilo o vpisu v šolo. Prednost pri podelitvi štipendij imajo otroci padlih borcev NOB. Prošnje nasloviti na HMEZAD, Žalec, do 30. sept. 1960. PRODAM HIŠO z nekaj zemlje in gozda v bližini Hrastnika prodam. Cena 200.000 din. — Matek Roza, Zidani most. MOTORNO KOLO NSU Prima 150 ccm (ЗТОО km) v dobrem stanju prodam. Naslov v upravi lista. DVOSOBNO komfortno stanovanje v vili prodam poceni. Vseljivo proti za- menjavi. Mahnič Gizela. Celje. Be- Ijoška 12 (bivša Ljubljanska). OSEBNI AVTO »Lieferwagen« prodam za 240.000 din. Celje, Cret 46. »110REX« 350 prodam ugodno. Ljub- ljanska cesta 6/11-209. »TOMOS-PUCH« SGS - 250, odlično ohranjen prodam. Cretnik, Gradbišče Sodne palače, Celje, Trg V. kongresa. ZARADI smrtnega primera prodam po ugodni ceni zelo donosno sadonosno posestvo 6 ha, 15 km iz Celja. Naslov v upravi lista. SLUŽBE IŠČEM gospodinjsko pomočnico. Nastop službe talcoj. Naslov v upravi lista. SPREJMEM žensko, ki bi mi 4 ure dnevno pazila na otroka. Naslov v upravi lista. SAMOSTOJNO gospodinjsko pomočnico, tudi upokojenko sprejmemo. Naslov v upravi lista. STANOVANJA ODDAM sobo dvema študentoma. Na- slov v upravi lista. ODDAM lepo opremljeno sobo dvema dijakinjama. Naslov v upravi lista. DVOSOBNO komfortno stanovanje na- menjam za enako v Celju. Naslov v upravi lista. G.\RSONIERO zamenjam za eno ali dvo- sobno stanovanje. Ljubljanska 6/11-209. KUPIM POLOVICO manjše hiše ali dvosobno stanovanje kupim. Naslov v upravi lista. MAJHNO ENODRUŽINSKO hišo v oko- lici Celja kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Resni kupec«. PAZNO PROSIM najditelja moškega kolesa ze- lene barve — (zadnje kolo črno), da ga odda proti nagradi na naslov v upravi lista. GARAŽO oddam na Otoku najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi lista. RAZPISI STANOVANJSKA ZADRUGA »UDOBNOST« ŽALEC razpisuje NATEČAJ za zadružno gradnjo stanovanj v letu 1960 GRADNJA BLOKOVNIH STANOVANJ: ŽALEC: dvanajststanovanjski blok 1. osem stanovanj po 64 m', približna vrednost stanovanja 2,900.000 din 2. štiri stanovanja po 41 m', približna vrednost stanovanja 1,900.000 din PREBOLD: devetstanovanjski blok 1. šest stanovanj po 64 m', približna vrednost stanovanja 2,900.000 din 2. tri stanovanja po 41 m', približna vrednost stanovanja 1,900.000 din KASAZE-LIBOJE: štiristanovanjski blok 1. štiri stanovanja ca. 60 m', približna vrednost stanovanja 2,950.000 din ZABUKOVCA - naselje v Grižah 1. pet stanovanjskih hišic 2,500.000 din POLZELA — nabava gradbenega mate- riala 1. Zadruga bo najela kredit za deset svojih članov za dograditev hišic na Polzeli. Posamezni član bo lahko koristil največ tristotisoč din. Po možnosti pa bo zadruga najela enak kredit za svoje člane-graditelje tudi po drugih krajih. POLZELA — sodelovanje pri adaptaciji stanovanja družbenega sektorja. POJASNILO: Zadruga bo najela kredit iz stanovanj- skega sklada ObLO Žalec za dobo 50 let in bo sodelovala z 1,000.000 din. na po- samezno stanovanje. Zadružni deleži po pravilih so: za pravne osebe 50.000 za stanovanje, za privatnika 10.000 za sta- novanje. Razliko med milijon din, ki jih kre- ditira zadruga in dejansko vrednostjo stnovanja, mora vplačati stanovanjski in- teresent, pravna oseba ali privatnik ali v kombinaciji v času, ki se določi v po- godbi. Pravico do natečaja imajo samo člani zadruge. Natečaj se zaključi 1. 10. 1960. Uradne ure so za stranke v pisarni Stanovanjske zadruge »Udobnost« Žalec v Šempetru na krajevnem odboru vsak torek in petek od 9. do 12. ure. Upravni odbor RAZPIS Komisija za nastavitev mest direktor- jev in upravnikov gospodarskih organi- zacij pri Občinskem ljudskem odboru Šmarje pri Jelšah razpisuje mesto upravnika Kmetijske zadruge Kozje. Pogoji: večletna praksa pri vodenju 1 kmetijskih zadrug. \ Razpis traja do 31. 8. 1960. i RAZPIS ! Komisija za nastavitev mest direktor- jev in upravnikov gospodinjskih orga- nizacij pri Občinskem ljudskem odboru Šmarje pri Jelšah razpisuje mesto upravnika Kino podjetja Rogaška Sla- tina. Pogoji: večletna praksa v vodenju kino podjetij. Razpis traja do 31. avgusta 19*i. OBJAVE OBJAVA Dne 14. 8. i960 se je na progi med Trojanami in Celjem izgubil okrasni disk kolesa (radkapa). Najditelja pro- simo, da javi svoj naslov oziroma pošlje disk proti nagradi na naslov Tovarna avtomobilov Maribor, prometni oddelek. OBVESTILO DRUŠTVO STENOGRAFOV IN STRO- JEPISCEV bo priredilo v šolskem letu 1960/61 naslednje štirimesečne steno- grafske tečaje: začetnegla, nadaljeval- nega in debatnega. Vpisovanje bo na Ekonomski šoli ▼ Celju, Vodnikova ulica 10 i., 2. in 3. septembra 1960, vsakokrat od 9. do 11. ure. Vpisnina znaša 200 din, učnina 5000 din. Ob vpisu je plačati vpisnino in polovico učnine. Začetek stenografskih tečajev bo 6. septembra ob 18. uri 30 minut na 111. osnovni šoli. Vpisa v strojepisne tečaje ne bo, ker je že izpolnjen z lanskoletnimi obisko- valci strojepisnega tečaja. Pričetek strojepisnih tečajev bo 5. septembra ob 15 na Ekonomski šoli. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo tov. Šaparja in dr. Hrušovarju za stalno pomoč in pozornost v bolezni na raku oboleli An- toniji Brecl iz Zadobrove. Obenem se zahvaljujemo tudi sosedom za sočustvo in ljubezen ter vsem, ki so bili navzoči pri pogrebu in darovali vence. Hvala za pomoč vsem sorodni- kom, sosedom in duhovščini, ki je po- kojnico spremljala na zadnji poti. Žalujoči mož Karli, sin Drago ^_______..... 'Д mÌMÌ\ ff^rndnáki KINO KINO UNION Od 2". - 30. 8. 1960 »NEZNANI STO- RILCI«, italijanski film Od 31. 8. do 3. 9. 1960 »ČLOVEKOVA USODA«, ruski film KINO METROPOL Od 29. 8. do 1. 9. 1960 »ROMAN GINE- KOLOGA«, zap. nemški film DPD »SVOBODA« Celje MLADINSKI KINO Dne 2?. in 28. 8. 1960 »ŠESTO KOLOc (v družini), češki film Predstave so: vsako soboto ob 18. nri in vsako nedeljo ob 10., 16. in 18. uri KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Od 27. do 28. 8. 1960 »JAHALI SO NA ZAHOD«, ameriški barvni film Od 31. 8. do 1. 9. 1960 »HIŠA SKRIV- NOSTI«, angleški barvni film LJUBEZEN pa taka Malokdaj slišimo, da se pes in mačka dobro razumeta. In ven- dar se to le zgodi. Gospodar desei^etnega Tyrasa, ki se je sicer stalno podil za mač- kami, je moral na večmesečno potovanje. Zato je psa zaupal svo- jemu prijatelju v varstvo. Туга^ je vzel to ločitev zelo tragično. Kljub skrbni negi se je kaj malo zmenil za novo ljubezen. Še jedel je malo. Najbolj mu je prijalo na soncu. Ležal je stegnjen in dremal. Le mačke so ga spravile pokonci. Sovražno jih je prega- njal, če so se mu le približale. Toda nekega dne se je zgodilo kot v pravljici. Tyras je kot po navadi ležal na soncu in dremal. Tedaj pa se mu je tiho in nedolž- no približala ljubka in razvajena mucka,fS katero se je vse igralo. Zato ni poznala strahu. Mirno se je ustavila pred psom in ker se ni ganil, se je mehko, kot to zna- jo le mucke, stisnila ob njega. Pes, ki je menda pravkar sanjal o svojem gospodarju in sprva mi- slil, da se je vrnil, ter da ga zdaj boža, je le odprl oči in zagledal — mačko. Menda je bil preveč presenečen nad tolikšno predrz- nostjo, da bi zarenčal in skočil pokonci. Kajti igravi mucek je ljubko predel, se stiskal ob njega in ga s tačico celo objel. Ne, kaj takšnega! Nad tolikšno zaupljivo nedolžnostjo je bil celo Tyras brez moči. Samo gobec je odprl. Od začudenja radovedna mucka pa je z oblazinjeno tačico brž pre- izkusila ostrino njegovih zob. Ty- ras, ki ga je to ljubkovanje mal- ce vznemirilo, je vendarle dovo- lil, da je muc s svojo tačico oti- pal vse po vrsti. Ljudje pa, ki so vse to opazovali, so v strahu trepetali in čakali, kdaj jo bo raz- trgal. Toda, ne! Res je bilo kot v pravljici... Od tistega dne sta postala "neločljiva prijatelja. ZNANSTVENIKI PROUČUJEJO SKRIVNOST IZGINULIH REK Predavatelj geografije na uni- verzi V Sydneyu dr. Langford Smith je izjavil, da uporabljajo avstralski in ameriški geografi radiaktivno oglje, da bi dognali starosti in iporeklo velikega reč- nega sistema, za katerega dom- nevajo, da je nekoč potekal čez sredino Avstralije. Izginule reke, od katerih so bile nekatere dolge tudi po 4 tisoč ki- lometrov, kakor zatrjujejo znan- stveniki, so nastale pred rnilijo- nom let, v času ledene dobe. Domnevajo pa, da bodo s pomoč- jo radioktivnega oglja dognali, da je nastanek teh rek vendarle pre- cej mlajši. * DOMISLICE Srečen je tisti zakon, v katerem je žena nekoliko slepa, mož pa nekoliko gluh. Poštena žena je tista, ki je nihče ne upa kompromitirati. Zakon je znanost. V ljubezni — če ne upoštevamo duševnosti — je žena kakor lira, ki odkriva svoje skrivnosti samo tistemu, ki zna dobro igrati na- njo. Moč ni v tem, da udariš močno in pogostoma, marveč, da udariš pravilno. Balzac Volna, volnene în prešite odeje, preproge in linolej vedno v zalogi. Neki mladenič iz New Yorka je v pismu prosil Škota za roko nje- gove hčere. Pismo je pričel ta- kole: »Gospod, upam, da sem na- šel način, s katerim vas bom raz- bremenil velikih stroškov...« ŽARKI S SEVERNIH BENETK Mesto mostov in stolpov, meste starega in novega, luči in teme, skrivnoeti in odkritosti ia še in še. Nikoli ne bi našli dovolj besed in primerjav, da bi lahko v nekaj stavkih opisali Amsterdam. Zato je tole, kar berete, precej podobno sonč- nim žarkom, ki skozi oblake izgubijo svojo moč in končno izginejo. Toda to, kar smo videli v tem mestu kanalov in visokih hiš, bo ostalo т nas. Tisto jutro, ko smo zapustil Heeg, je sijalo sonce in bilo je toplo, skoraj tako kot pri nas. Naš avto je brzel po odlični cesti, vendar dovolj počas'i, da smo ob- čudovali polja, mline na veter (vedno sem mislila, da je to le »pravljica«) in mesto na obzorju. Mimo čudovitega muzeja, kjer smo si ogledali bogato zbirko Rembrandtovih umetnin (pred Nočno stražo se je kar trlo ljudi in gledala bi jo bila ure in ure), mimo železniške postaje in skozi križišča brez prometnikov in sko- raj povsod tudi brez semaforjev, smo se pripeljali v pristanišče, kjer smo najprej strmeli v trajekt in menda šele uro kasneje zbrali dovolj volje, da smo se odpeljali v center. Tam me je čakalo novo presenečenje. Nikoli še nisem bila v Benetkah, pripovedovali pa so mi, da so tam kanali umazani. No, nekaj podobnega sem pričakovala tudi v »severnih Benetkah«. Pa sem se krepko zmotila. Skoraj dve uri smo se vozili z motornim čolnom, po kanalih in ves čas ni- sem opazila umazanije. V Am- sterdamu je 50 kanalov, ki raz- deljujejo mesto v 70 otočkov, in 500 mostov, ki jih povezujejo. Morda je res, da ni povsod tako lepo, kot tam, kjer vozijo turiste. Toda če takrat nismo mislili na to, zakaj bi zdajle? Nekaj časa sem štela mostove, nekako pri 30, pa sem prenehala. Vozili smo se mimo čudovito enakih hiš in vse moje prizadevanje, da bi našla ulico iz filma »Operacija Amster- dam« je bilo povsem zaman, kajti lahko bi bila ob prvem ali pa ob desetem kanalu. Vodič v čolnu je kar naprej govoril — holandsko in angleško, angleško in ho- landsko , , , Tu in tam sem kaj razu- mela, sicer pa tega niti nI bilo treba..? V širokem kanalu, ki smo skozenj vozilir dobrih deset minut, smo občudovali hiše^ na vodi. Nekatere so imele — verjetno' prav zaradi nas — odprta okna in no-j tranjost je bila tako prijazna, da so mi bile raonogo bolj všeč, kot razkošna pia-, vajoča restavracija s samimi petičniml osebicami (predvsem ženskami!). Neda- leč od starega stolpa, ki me spominja na ostanek celjskega obzidja, je prista- nišče, ki me je s svojo mogočnostjo vso prevzelo. Še zdaj vidim ogromne žerja- ve, ki so moleli v zrak kot žirafe svoje vratove. Vodič je spet hitel govoriti kot klopotec in ujela sera. da se peljemo mi- mo nemške ladje, ki pelja sladkor s Ku- ' be. Opozoril nas je tudi na ladjo, ki se je vrnila s severnega morja in že smo bili mimo — jadrnice z belimi jadri, za njo pa videli črne in rdeče zgradbe sta- rega Amsterdama. Prav tedaj je izplula^ velikanka (uaš vsevedai vedič га čada ni vedel povedati, kam je memenjena) in posledica tega je stavek v moji belež- ki »strah me je«. Res, ne samo mene! Otroci so zavreščali in tndi vsi drugi so se držali precej kislo, ko smo zavo- zili v valove tako meskomča* majhni in nepomembni. Ze je bilo za nami pristanišče, nad 600 let stara hiša, samostan, ko smo spet pogledali tja, kamor je kazal vodič. Najožja vilica v Amsterdamu! Niti meter ni širo- ka in z zadovoljstvom sem ugo- tovila, da je včasih le prav, če je človek »pri suhih«. Se znamenito »hišo treh kanalov«, kjer trije mostovi vežejo tri kanale, smo si ogledali, zapeljali smo se še v ta- ko ozek kanal, da smo zadeli ob rob in že smo pristali v centru ter ravno še ujeli čoln, ki se je odpravljal na naš« pot. Kar z *ij mi bi bila šla! Elno razočaranje pa nas je i čakalo v Amsterdamu. Ves smo čakali, da si bomo ogled^^ hišo Ane Frank. Pa je bila г^. prta. Popravljajo jo. Tu se žalost nismo mogli potolažiti ' »pa drugič več sreče«. Slikali si^, jo. Pozno je bilo, ko smo se vrnij v Haag, v dom našega prijatelj, in vso pot smo molčali. V епе^ dnevu smo videli dosti preveč jj dosti premalo, da bi bili Ighko ц tem govorili. Sonce v Amstef. damu je takrat že zašlo in ostajj so le še drobceni žarki na obzorju^ podobno kot tole, kar ste zdajlç prebrali. Na svidenje, Amsterdam! Ц V RIM DESET KUHINJ Okoli šest tisoč aktivnih ude- ležencev rimske Olimpijade in približno 1.500 funkcionarjev se bo hranilo na deset različnih na- činov — v desetih kuhinjah. Tako bo urejena kuhinja za južno ame- riška jedila, nadalje bodo delale francœka, angleška, nemška, slo- vanska in s.kandinavska kuhinja, afriška in nazadnje še azijska ku- hinja. Skratka, tekmovalci se ne bodo mogli pritoževati zaradi jedil,., Mladost brez iluzij TABORIŠČE V FROHNLEITNU Taborišče je ležalo ob Muri. Tvorili sta ga dve vrsti barak. Med njima je bilo veliko dvorišče. Taborišče je obdajala okrog in okrog bodeča žica, gosto prepletena do višine 2,5 m. Za žico je vladala po- ostrena vojaška disciplina s posebnim dresurnim postopkom. Vodil ga je SS-ovec Basta, Razdeljeni smo bili v dve skupini. Starejše, med 14. in 18, letom starosti je uril SS-ovec, Kmalu je dobil dva pomočnika, voditelja Hitlerjeve mladine. Eden je bil iz Šoštanja (Krivec Hajnrih), drugi pa iz Celja. Oba sta znala tudi slovenslko. Za Nemca ju je na- pravil šele Hitler in slovensko nista hotela več govoriti. Njihova glavna naloga je bila vohunjenje. Pričeli smo z odporom, V taborišču smo bili zbrani otroci prvo- borcev in prvih talcev: Lackovi iz Ptuja, Skokovi, Zagoženovi in Milav- čevi iz" Zg. Savinjske doline, Cukalovi iz Celja, Pevcinovi, Novakovi, Maroltovi iz Šoštanja, Navršnikovi-Maroltovi, Boštjanovi in Ariičevi iz Plešivca pri Velenju in še mnogo drugih, katerih imena sem že pozabil. Naša prva uspela akcija je bil bojkot petja nemških pesmi pri »marširanju«. Večji del dneva smo morali v tem taborišču »marširati« in peti nemške vojaške pesmi. Tega veselja jim nismo hoteli privoščiti. Postrelili so nam očete, brate in sestre, pa naj bi peli njihove pesimi? Odločili smo se, SS-ovec Basta nas je hotel prisiliti k petju. Mi pa smo molčali. Zaman je vpil: »Singen! Singen!« Nato se je začelo. Na njegovo povelje smo morali teči in se plaziti po tleh. Sledilo je zopet povelje za petje, temu pa naš molk. Upor je trajal od dveh popoldne do druge ure po polnoči naslednjega dne. Pred našim molkom je moral SS-ovec kloniti. Bil je že ves zahripan od kri- čanja. Popeljal nas je k počitku. Nekateri so še komaj stali na nogah. Vsi smo popadali utrujeni po lesenih pogradih. Po tem dogodku je pre- nehala vojaška dresura. Ostalo je le zgodnje vstajanje in jutranja telo- vadba brez obleke ob vsakem vremenu. Dnevni red v taborišču je bil približno takle: Vstajali smo med četrto in peto uro. Po vstajanju smo morali osnažiti taborišče, SS-ovec je nadzoroval opravljeno delo, Z roko v beli rokavici je vlekel po tleh in strešnem ogrodju barake. Ce je na rokavici ostal madež, je snažilcem odštel nekaj gorkih z gumijevko po zadnji plati. Snaženje so morali ponoviti. Pogosto je trajalo takšno snaženje po ves dan, do pozne noči. Okrog sedmih je bil zajtrk: kavni nadomestek brez sladkorja in košček črnega kruha. K zajtrku smo šli lačni, odšli pa smo še z večjim poželenjem po hrani. Preden smo se razšli, smo morali na povelje vstati in se enoglasno zahvaliti »za vse dobro našemu führerju«. Zahvalni stavek smo ponavljali za SS-ovcem. V srcih ni bilo nobene zahvale, ampak le groza nad takšno brezobzirno ironijo. Nato je bilo zopet snaženje. Večina je morala ponoviti svoje jutranje delo. Nekateri so dobili delo v kuhinji, pri premogu in drvih. Drugi pa so »marširali«. Končno smo dočakali kosilo. Ves čas smo 9 pogovarjali o hrani, S kosilom ni bilo veliko dela. Jedilnik smo ž« poznali, obvezna enolončnica. Enkrat je bilo korenje s krompirjem, dru- gič pa krompir s korenjem. Najedli se nismo nikoli. Po kosilu smo morali k počitku. Dejansko pa smo se vlegli sam" zato, da smo skoraj takoj nato vstali. Imeli smo zopet delo s posprav- ljanjem postelj in s snaženjem pa obvezno kontrolo v belih rokavicali in ponovno snaženje. Ob nedeljah je bilo še posebno čiščenje obleke in obutve. Pregled je opravil SS-ovec s šivanko. Vlekel jo je po šivih obleke in robovih čevljev. Dvignil je šivanko in pogledal skozi njeno uho. Ce je ostaU notri kakšna nitka ali drobec prahu, je moral izvajati nesrečni nemarnei posebne telovadne vaje. Ena takšnih vaj je bilo hitro plezanje po ko- molcih in kolenih prek dvorišča, posutega z drobnimi kamenčki. Po- poldne smo tudi veliko premišljevali o jedači. Za večerjo smo imeli pe navadi neolupljen krompir in grenak kavni nadomestek. Taboriščne luć so ugasnile med deveto in deseto uro zvečer. Pred tem je bil še »apel< kjer so nas prešteli, podobno kot zjutraj. Po zatemnitvi nismo smeli ve govoriti, SS-ovec in oba voditelja Hitlerjeve mladine so strazili oborožen vso noč. Za pomožno stražo so si izbrali nekaj močnejših, bolj uboglji' vih taboriščnikov. Ti so imeli poseben dodatek v hrani in druge ugod- nosti. Vendar ta straža ni bila ravno zanesljiva. To se je pokazalo ok pobegu skupine taboriščnikov, V ostalih taboriščih je bil podoben dnevni red, le s to razliko, d* smo morali delati v tovarnah 12 do 14 ur dnevno. Prej smo moraj' vstajati in pozneje smo šli k počitku. Zaradi »alarmov« in bombardi' ranja sroo vstajali tudi ponoči. V treh letih internacije smo si želeli v glavnem le dvoje: temeljit" se naspati in do sitega najesti. Vse človekove življenjske zahteve ^ bile zmanjšane na osnovne živalske potrebe. Najbolj nebogljeni že v Frohnleitnu so bili najmlajši med nami. j' njihove barake smo slišali vedno neutolažljiv jok. Malo večji, ki so lahko racijali naokrog, so tavali po taborišču kot izgubljeni. Bili brez nege in prepotrebne materine ljubezni. Nekega dne je zašla skupina majhnih potepinčkov izven taborišča- Prišli so skozi žico na obrežje Mure, Pri srečni igri in iskanju hran^ jih je zalotil stražar. Pripeljal jih je nazaj v taborišče. Eden od otTO^ je našel na obrežju, zakopano v pesku, vrečko sladkorja in več zlati" zob, Maîcki so se temeljito posladkali. Razvozljali smo skrivnost najdb*' Pred nami so bili v taborišču Zidje.