HaT" Ravnokar je izšel! SLOV EN SKO-A MER I KAN SKI KOLEDAR za leto 1901. VII. LETNIK. Cena. 25 centov. GIAS List slovenskih delavcev v S bo-TT 104. IsTo-w- Yor3s:, 29. decemlDra 1900. V Vabilo na naročbo. Z današnjo številko konča osmi letnik ,,Gi.as Naroda" ; v dolžnost si štejemo ob tej priliki se srčno zahvaliti vsem cenjenim rojakom-naročnikom za lepo gm tno podporo, dalje se imamo zahvaliti tudi vs^ru gg dopisnikom, razširjeval-cem in pospeševalcem „Gi.as Nahod a44. „Ulas Naroda" si je pridob 1 v tefcu sedmih letnikov nad poldrugi tisoč naročnikov, seveda ogromna večina delavcev, zavednih delavcev poudarjamo, poleg teh pa tndi lepo Stuvilo prijateljev delavskega stanu, kteri dokazujejo, da jim je pri srcu naš delavski stan, ko naročajo in podpirajo delavsko glasilo, zato pa i as tudi dolžnost vnže vedno se spominjati naših podpornikov in jim vračati ljubo zt ljubo in drago za drago. Ipamo in sk< raj s zagotovostjo poudarjamo, da nam vsi dosedanji cenjeni naročniki in p idporniki tudi v bodoče zvesti oBtanejo v borbi za boljši obstanek in lepšo bc d čn o s t delavskega stanu Ako se pa kak posameznik odreče nadaljnemu naroče-vanju lista, obžalujemo to sicer, ali tolažimo g* in sicer opravičeno, da število za vadu i h delavcev narašča v t^j slol>oJnej deželi od dneva d<« dneva iu leto za letom in s temi pridobimo nove, čile sobo-rilce in podpornike. Vemo, da ne moremo vsem naročnikom in bralcem ustrezati, saj smo navadni, zmotljivi pozemski jKituiki, ali saj še uajmodrejše na-redbe VsngamogoSnega ne vstrezajo vsem ; koliko je trgovcev in obrtnikov, ki bi eni radi imeli dež, kt-*' i izdelujejo in prodajajo dežnike, drugi pa lepo vreme, kojimt« douaša dobiček, zopet drugi vedn ■> poletje, kakor trust z ledom, da bi vedno želi, drugi pa vedno zimo — trgovci s premogom ; stari bi radi mladi poitali in naobratno; to lr tako mimogrede omenimo, ker ako se komu ne izpolni njegova za s o b n a želja, pa Čivka in se javno odpove listu, take pomilujemo, ker ■ tnm kaž*jo nizko stopinjo izob-ražbe, o zaveduosti in druzih stvareh pa niti ne govorimo. „Gla* Nahoda44 bode pričel iz hajati po trikrat na teden kakor hitro dopolnimo število na ročuikov na dva tisoč in Bicer ga hodemo dajali za i to ceno to j»-tri dolarje za vse leto. Da nam bode to mogoče storiti, kupili bodemo n ive stroje, to je stroj za stavljenje črk, ktori velja lepo eyt>-to, ali deluje zelo hitro, štirikrat hitrejn nego stavljenje z roko; teh stroškov ai pa {»reje ne nakopljemo dokler nemarno 2000 dobrih, to je plačujočih naročnikov. Gledč gradiva arno si svetiti, da bode „Gi.as Naroda"' lahko isto donašal in t stal v tej obliki bodisi glede velikosti iu vsebine. Na Vas je c-*njeiii rojaki-naroč-niki, liralei in podporniki „Glas Nahoda44, da s-j lahko list razširi, ako malo agitirate i*i pridobite nove naročnike. Ne zatrjujemo pa, da bode „Gi.as Nahoda" takoj z novim letom i2hamei, ga podrli na zemljo in mu vzeli $100. Slednji je v silobranu štirikrat streljal na roparje, ne da bi koga zadel. Takoj ua to piiteklo je Bedem policajev, ki so reveža na ulici do nezavesti pretepli in krvavpga dovedli v policijsko postajo. Pri kazenski sod-niji povedal je Romei o brutalnem postopanju policajev, kteri so pa trdili, da je Romei na begu padel in se pobil. Ker je bilo ob času napada že tema, ni mogel Italjsn policaje spoznati, Sodnija bode uvedla vsled tega preiskavo, ker naših 7500 policajev v resnici z ljuistvcm barbarski postopa. Božič jetnikov v Sing Singu. Tudi jednoličnemu življenju jetnikov v Sing Singu, N. Y , nudil je Bo*ič zaželjeuo spremembo. Razun k smrti obsojenih jetnikov, udeležili so se vBi ostali skupnega obeda, pri kterem so jim postregli s pura tli, kokoši in saijem. Po obedu pr -rndila je gledališka družba That chers Co. v dvorani kaznilnice gle dališko predstavo s petjem. Med predstavo sedeli so slavni ropar Quigley, fiuaučui ,,Napoleon44 Miller in Aleksander Steward, 141etni morilec, ki je svojega prijatelja umoril, skupaj in se izboruo zaba vali. Roland B. Molineux ki že 14 mesecev stanuje v , hiši mrtvih'4, loživel je za Božič tudi veselje, kajti obiskali so ga stariši in njegova soproga. Med obiikom, ki trajal nad dve uri, se je morilec dobro zabaval b svojci, smejal in šalil, baš kakor da ne bi bil k smrti obsojen. Iz delavskih krogov. Štrajk s posredovanjem končan. Wilkeebarre, Pa., 24. dec. Posredovalni odbor, obstoječ iz T. D. NicholBa, okrajnega predsednika od United Mine Workersk, Cornelius Cronina, zastopnika Kingston Coal Co. in profesor Griftitha, su-perintendenta javnih šol iz Nauti-oote, je razmotrival danes pritožbe premogarjev Kingston družbe, ktere so pred nekaj dnevi prouzročile štrajk. Osobito so se premogarji pritoževali o takozvani „Topping Order44. Ko so razsodniki zaslišali izpovedi premogarskih uradnikov in premogarjev, sklenili so, da no *>en voz ne sme imeti manj nego 130 čevljev premoga. Ta odlok so Iglavci z velikim zadoščenjem spre j^li. Premogarji kakor tudi družba so se pred začetkom obravnav zave-/.ali se udati odloku. Mislijo, da bode šlo v petek 800 ljudi zopet n8 delo, ko bode rešena tudi pritožba glede zločestega poslovodja. Nihče noče biti skab. Scrantom, Pa., 26 dec. Vsi ljudje, ktereje družba tukajsue Trolley železnice sem pripeljala, da bi na lomestili prostore štrajkujočih de iavcev so Be pridružili štrajkarjem. izvzemši dveh, ktera pa družbi ne bodeta mnogo koristila. Vkljub temu trdijo železniški uradniki v -?nomer, da se nadejajo dovolj ljudi, m da bodo v kratkem ča6u v stanu vse prostore štrajkarjev zavzeti. Promet na Trolley železuicah j»> oopolnoma ustavljen. Clyde Orrin-gerja je družba najela v Syracuse in mu obljubila 82 na dan iu povratni listek, ako bi ne hotel tu ostati, toda ko je mož sem dospel, poslovodja železnice o pogodbah ni hotel nič vedeti. Detektivu družbe, kteri je hotel pregovoriti štrajkarja, da bi ga spremil v pisarno družbe in pričel zopet delati, se je slabo godilo. Strajksr se je delal pijanega iu peljal briča v več gostiln in naposled v gostilno poleg glavnega Btana štrajkarjev. Tam bo ga prijeli, tirali pred zborujoče štrajkarje in vsem predstavili, da se mu bodo vedeli izogibati. „Tie up44 je bil danes ravno tako popolnoma kakor prvi dan štrajka. Skupno so vozili samo trije vozovi in še ti zelo neredno. Potniki se v teh vozovih niso vozil i, samo dve elegantni oblečeni dami sti stopili na vos, toda komaj sti se vsedli, vstopila je tudi delavka, ktera ju jt tako oštevala, da sti hitro izstopili. Danes so dva štrajkarja pod zatožbo zaprli, da sta skabom pretila. Zvečer so železniški uradniki zopet naznanili, da pričakujejo iz New Yorka poln železniški voz skabov. Premogarji zmagali. Pitteton, Pa., 27. dec. V Doracce, Prospect in Fraukliu je šlo daneB 2500 premogarjev Lehigh Valley Coal Co. zopet na delo. Ljudje bc štrajkali od miuolega petka, ker jim niso izplačali zaslužka- vsaka dva tedna. Družba jim je sedaj zagotovila, da jim bode v bodoče izplačevala vsacih 14 dni. Rockefeller se ne zmeni za postave. AuBtin, Tex., 26. dec. Pred ne-kterimi dnevi je Sayers, governer države Texas zopet poskusil pri goveruerju RooBeveltu zadobiti iz-ročbo John D. Rockefelierja indru-zih članov Standard Oil Co. radi prestopka zakonov proti trustom v McC ellaa Co. Texas. Rjosevelt je obžalovaje odgovoril, da mu ni mogoče tej zahtevi ustreči, ker Be omenjeni prestopniki zakonov oni 6&s niso nahajali v državi Texas. Povsodi koze. Koze v velikemu New Yorku. Te dni sta se v New Yorku in Brooklynu pojavila dva nova slučaja koz. Od 1. novembra 1899 do sedaj je v velikem New Yorku zbo lelo za kozami 99 ljudi in sicer 78 v Mauhattanu, 7 v Brooklynu, 9 v Bronxu in 5 v Queensu. Umrli so samo trije bolniki, kar je nenavadno malo, toda ker VBi Še niso izven nevarnosti, je mogoče, da jih ie nekaj umrje. Vkljub temu bode pomnožena umrljivost manjša nego normalna, ktera je 10 odstotkov« Da se ne bode pojavilo več novih slučajev, tega zdravniški uradniki ne upajo. Isti bo marveč mnenja, da se bode huda bolezen še vedno razširjala, dokler ne bode vseh 4 milijone prebivalcev velikega New Yorka stavilo koze. Ko bi bilo temu tako, potem se koz ne bodemo nikdar znebili, ker ni pričakovati, da bi v tako velikemu mestu imel vsak stavljene koze. Razkuževanje, pravijo v zdravstvenem oddelku ne zadostuje več, ustaviti nevarno bolezen, zato priporočajo, naj bi si vsakdo dal staviti koze. Agitacija v tem oziru je inela do sedaj ugodne posodice, ker si je dala staviti koze velika mucžica ljudi. Seveda se število slednjih ne da določiti, cenijo pa, da je kakih 1,000,000. Nesreče. Minneapolis, Minn., 25. dec. Na severu naše države razsajajo koze, posebno v taborih gozdarjev, kar je prouzročilo veliko skrbi. Več tisoč teh delavcev je iz bojazni pred strašno boleznijo že zapustilo tabo e Ako takoj ne ukrenejo zdravstvenih uredb, ne bode noben mož >stal v gozdovih. Dosedaj ni še noben bolnik umrl, ker mislijo, ds koze niso nevarre. Mislijo, da Be je bolezen iz Michigana zanesla v dr žavo. Topeka, KansaB, 25. dec. Dr. H. H. Haury, špecijaliat za koze je na-mauil danes državnemu zdravstvenemu uradu, da razsajajo koze po vsem zapadu. Istočasno je pisal, da je bolezen pred kakimi 18 meseci izbruhnila med Moki Indijanci v Arizoni, in da so ga oblasti tja poslale zdravit rudečekožce, kteri so hudo trpeli. Zdravnik je taktrat vladi priporočal uničiti vso v sta-uovanjib Indijancev nahajajočo se volno. Toda to se ni zgodilo, ampak iz te volne bo tkali odeje in iste le površno razkužili. Odeje so potem prodajali tujcem in dr. Haury misli, da se je nevarna bolezen na ta način razširila po vsej deželi. V svojem pismu na državno ob last svari zdravnik vse v Califor-uijo potujoče tujce ne kupovati od Moki Indijaucev tkanih odej ali druzih stvarij. Nevarnost v božičnih praznikih. Tudi veseli božični prazniki niso brez svojih resnih nevarnosti. Posebno obed na božični dan tamort-poBtati resno nevaren za človeško zdravje ter prav lahko pronzroči hudo bolezen v želodca, ker se pri istem jedo jedila, ktere imamo večinoma le redkokrat, posebno ribe m tudi ta jedila vživajo v večji ne* go navadni meri. Zato moramo biti oprezni in Bi preskrbeti ob pravem času za take slučaje pripravno l .ravilo, ktero je brez ugovora Trinerjevo amerikansko grenko vino najbolj zanesljivo in istočasno zelo okusno zdravilo za vse bolezni želodca, ter čisti kri in krepča ves život. Piši edinemu izdelovalcu tega v istini edino zdravilnega vina, kteri je edino le Jos Triner, 437 W. 18 St., Chicago, 111., ali vprašaj zanj lekarnarja in ne vzemi drugo nego pristno Trinerjevo. t Isto te bode sigurno ozdravilo in ako imaš to zdravilo doma, lahko se brez b ,-jazni udeležiš ob-hajanja božičnih praznikov. Shamokiu, Pa., 26. dec. Vesela družba tukajšnjih gos pod i če n na potila se je včeraj z vozom v cerkev v bližnji kraj Elysburg. Med potjo so se konji splašili vsledčesar seje voz prevrnil, in gospdičine Becky Price, Olive Price in Ana Kline so bile težko poškodovane. Bryan, 26. dec. Mladenič Way ue Crowell in Chas. Gonan napotila sta se z vozom v Blackeslee k maši. Prišedši na križanje železnice, pridirjal je izza ovinka osobni vlak ; rešitev ni bila več mogoča iu oba nesrečneža sta bila na me.tu usmrtena, med tem ko se konju ni ničesar zgodilo. 49 otrok utonilo. Des Moines, Iowa, 27. dec. Iz Washingtona, Iowa, se brzojavlja, da se je pri Fostern na reki Iowi, kjer se je drsalo 51 šolskih otrok, udri led in 49 otrok utonilo. Potrdila o nesreči kakor tudi podrobnosti še ni bilo možuo dobiti. železniški most se podrl. Med Dover Plains in Wanais podrl se je dne 23. dec. o polnoči že-lezniški most v tem trenotku, ko je v^zil preko njega chathamski mlečni vlak in harlemski osobni vlak. K sreči je slednji še pravočasno všel nesreči. Mlečni iz 7 vozov pol-nih mleka obstoječi vlak padel je globočino, le lokomotiva obstaia je na površju. Ker so se vsi vozovi sdrobili, je tudi vse mleko zgubljeno, voda potoka postala je do morja snežno bela, še le p ^poludne se je mleko odteklo. V Mount Vernon, Bronx in Yonkers, N. Y.f o Božiču niso imeli mleka. Nesreča na železnici. V torek večer malo pred 11. uro •ita na Newark in Paterson črti Erie železnice trčila skupaj dva osobna vlaka. Nesreča se je pripe-ila blizu postaje Franklin, N. J. Mnogo potnikov obeh vlakov je bilo poškodovanih, toda k sreči nobeden smrtno. Samo kurilec James Mahon je tako hudo poškodovan, da je dvomljivo, ako bode okreval Večino poškodovanih so odvedli v bolnišnico sv. Mihaela y Newarku. Vsa okua vozov so bila zdrobljena. Trajalo je šest ur preduo so odpravili razvaline raz tir. Uzrok nesreče dosedaj še niso pojasuili. Oba vlaka dospeta običajno na postajo v pre-aledeku treh minut in so vedno spuščali eden vlak na strauski tir, kar so sedaj opustili. Ko je iztočno vozeči vlak dospel ▼ bližino postaje, ai bilo videti nikakih svarilnih tnamenj, pač pa je strojevodja zapazil luči druzega vlaka in hitro «prl zavire. To je zmanjšalo hitrost vlaka in tej okolnosti je pripisovati, da so potniki ušli smrti, ali vsaj hudemu poškodovanju. Ko sta trčila vlaka skopaj, polastil se je lamoumevno potnikov velikanuk *trah in vse se je drenjalo proti vratom. Ena lokomotiva je popolnoma razdjana. Iztočno vozeči vlak ;e baje navadno s zamudo prihajal ua postajo in na to se je moštvo druzega vlaka zanašalo, ter ni zavo-s lo na izogil»ališče. Odvede! deklico in jo baje umoril Pueblo, Colo., 25. dec. Nepozna ui zločinec napadal in od vedel je l81etno Maggie Hoel, kije stano vala nekaj časa pri svoji sestri go Obmolknila so božifiua čestitanje, a v njih odmevu slišati je iz vseh strani: Veselo novo leto! Vsakovrstni dobri nameni, vsestraDska vošila in tisočere želje izražajo ljudje drug proti drugemu, brzojavni in telefonski uradi iuajo nad mero opraviti, kajjti yaak človek je ob novem letu najbolji prijatelj svojega bližnjega. Le malo kedo se zamisli in veli, daje vse minljivo, — ko se novoletna radost poleže, nastopi zopet vsakdanja sebičnost, čemu naj človek baš tako misli? Saj je vendar bolje, da je človek saj jedenkrat vesel, nego nikoli. Ali zopet nam je neumevno, čemu ne bi veselje zimskih praznikov ne trajalo vedno, vsled praznikov čutimo se srečni, in baš ta sreča naj nas spodbuja, da je skušamo obdržati za vedno. Toda iluzija! je li to mogoče? Nikakor, ljudje smo, in kot taki ostanemo tudi v novem stoletju zvesti geslu vseh narodov: Vsak deluje za svoje koristi, čeravno na stroške in škodo Bvojega bližnjega! S tem, da se v tem pogledu ne d£ mnogo storiti, in da vsestransks dobrohotnost ne ostane trajna, pa Še ni rečeno, da se moramo od starega leta in zajedno tudi od 19. stoletja brez vsake koriBti posloviti. Koncem leta gotovo vsakdo v popolnitev sebe samega stori s seboj obračun, da uvidi dobiček in zgu-bo, kaj je zgubil in kaj je pridobil v minolem letu. Kedor izkušnje preteklosti ne vporabi za vst&novi-tev boljše prihodnosti, je njegovo življenje brez pravega pomena. V Življenju se človek neprestano moti, do cela gotovi, in popolno vzgojeni ne bodemo nikdar in oni kdor zatrjuje, da je na vrhuncu popolnosti in vzgoje, ker je dovolj star ali učen, se še najbolj moti. Ob koncu leta se nam nehote pred-očijo vsi dogodki celega leta in nehote vsacega posebej razmotrivamo. o se li poboljšali? Je li bilo naše ovanje hvalevredno? Smo li ved ki ravnali po lastnem prepri-li smo postali sami sebi nez»estit Srečen je oni, ked ar za-more naveza* vprašanja v svojo popolno zadoyoljnost odgovorit«! Toda marši keaW si misli: »Tega ne bodem nikdar v&č storil!*'— in vecdar je le malo otilih, kteri epolnijo svoj namen, katai vsak le za •voj blagor dela ne d^eneč se za ostale sopotnike življenj**. Osoda je najkočljiveja s soče sladkih nad je splavalo po vodi, tisoče src je za vedno potrtih ali mrtvih, a poleg tega se je pa tudi neštevilno želj spolnilo. Človek do zadnjega trenotka svojega življenja upa, nade bodočnosti vsakogar navdajajo in mu nudijo novih močij, da tim VBpeŠneje nadaljuje borbo za obstanek. Nekaki nepoznani notranji glasovi nam govore in nas VBpodbujajo: kar si storil, ni zgubljeno! — Ako naše nesebično delovanje samo jedno človeško srce gane in prisili njegova čuvstva v posnemanje, storili smo dobro delo, ktero dru^e naše slabosti in napake nadkriljuje. Le žal, da tudi to ne more vsakdo trditi, kajti kako ogromno je število onih, kteri zaključijo leto z izrekom: „Hvala Bogu, čuva) sem svoje koristi, ke<* iz ozira na druge ljudi nisem sebi škodoval, vsakdo naj za s«be skrbi kakor laz. kaj so mi mari čuvetva za druge, ona le ovirajo napredek !" Taki ljudje so v istini obžalovanja vredni, kajti njim so najplemeuiteja čuvstva za vedno nepoznana! Nada nas spremlja v vsem življenju, ona nam sledi tudi v novo leto in novo stoletje; kar smo v starem letu pogrešali, to upamo, da gotovo v novem dosežemo. Seveda je to upanje od leta do leta manjše, kajti kedor je — saj po svojem računu — preživel polovico svojega življenja, za tega so tudi nade vedno manjše. In baš to dejstvo naj nas vspodbuja k novemu vstrajnemu delu, na ozire in dobrohotnost dru-zih ne računajmo, pomagajmo kjer je to mogoče, izročimo se oaodi in samo ter jedino nj^j ee uklonimo, potem nam je tudi napredek zagotovljen. To naj nam bode geslo v novem letu in stoletju. Ako Be nam pripete nezgode, naj nam bode v t^m slučaju tarnanje nepoznano, uikari ne mislimo, da nam vse nasprotuje, kajti vedeti moramo, da je to zemeljska osoda, kterej proti-viti se nihče ne more! V prepričanju in trdnem upanju, da. b ode novo stoletje nudilo delavskemu stanu, h kteremu itak vsi v Ameriki živeči Slovenci pripadamo, večjo srečo, več pravice in jednakopravnoeti, in enakove-ljavnosti, kar j dino služi v korist in prospeh n°šega napredka, bodemo tudi v bodoče zagovarjali in zastopali pravice zavednih slovenskih delavcev, kojih zavednost nam jamči tudi napredek ameriškega slovenskega naroda in njegovih narodu Blužečih podjetij. Toraj: Srečno in veselo novo leto! i i veja st^ar. Ti- Organizacijsko pravo in ustava. Ogromno je število delavcev v Zjedii,jenih državah, kteri še ne ved6, da so splošnemu delavBtvu vsled ustave zagotovljene razne politične pravice, ktere sc pa vsled kapitalistične nadvlade edino le na papirju, oziroma vporabljajo 8e le tam in tedaj, kadar v to naši vsemogočni kapitalisti ,,blagohotno" privolijo. Kljub vsestranskega nasprotovanja posrečilo se je našemu zavednemu delavstvu, da so ne-ktere drŽave na zahtevo delavstva vsprejele v svoj državni zakonik tudi postave, ktere gospodarjem izrečno prepovedujejo odsloviti svoje delavce, ako slednji spadajo h kaki podjetnikom neljubi organizaciji. Organizacijsko pravo je v našej republiki ustavno dovolj e-n o, toda kapitalizem ne vpošteva naše ustave in njegova je krivda, da je v pojedinih krajih kapitalizmu protivna organizacija absolutno nemogoča. Baš vsled tega treba je bilo na podlagi ustave v nekterih krajih vpeljati še posebne zakone, kteri jamčijo delavcem izvrševanje svojih pravic in so v nekterih državah že davno pravnoveljavni. Ravnokar označeno dejstvo nam pa v Bvetlej luči kaže razmerje med političnim in ekonomičnim vplivom v našej državi.' Ako smo pa žrt in se podal proti severu. Vojni oddelki Angle žev ae hitro zbirajo v pokrajinah kjer razsaja upor, ter hudo zašle dujejo Boerce. Toronto, Out., Canada, 26. dec. Polkovnik Otter in več častnikov prvega kanadskega oddelka, kteri se je v južni Afriki tako hrabro bojeval, so včeraj po štirinajBtmesečni odsotnosti dospeli v domovino. Do-spevši na jugoafrikansko bojišče je štel kanadski oddelek 1030 mož. Po šestmesečnom službovanju so dali kanadskemu oddelku na prosto voljo se vrniti domov, toda takrat na 750 mož zmanjšani oddelek je sklenil Še nadalje ostati. Po preteku šestih mesecev so stavili še ostalim 600 Kanadcem isto vprašanje in 300 mož se je na to vrnilo v domovino. Kranjsko slov. katol. podp. društvo sv. Barbare FOREST CITY, - - _ PA. ODBOR: Josip Bucexel, predsednik ; Anton Ciar, podpredsednik; John Telban, I. tajnik; Bartol Poverk, II. tajnik; Mi rtin Muhič, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zalar, Jurij Zupan, Frank Skubic, John Drašler Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku : J. Telban, Box 607, Forest City, Pa. Glasilo „Glas Naroda". Dopisi. Bewier, Mo., 19. dec. Slavno uredništvo 1 Opiraje se na dejstvo, da so predali cenjenega nam lista ,,Glas Naroda" vedno in v prvi vrsti odprti rojakom delavskega stanu v Ameriki, iii ker mi je znano, da je Vaša prva in glavna Bkrb našemu ljudstvu koristiti ter ga varovati raznih neprilik, ktere baš delavski stan v vsakem koraku zasledujejo, usojam so Vas gospod urednik uljudno zaprositi, da izvolite v vednost in ravnanje naših rojakov, v cenjenem nam listu sledeče priobčiti: Pozornim čitateljem „Glas Naroda," so poročila o šttajšku pre-mogarjev, kteri se je vršil pred dvajsetimi meseci v Missouriju, Kansasu in Arkansasu gotovo de v spominu, žal, da je imel ravnokar imeuovani štrajk le toliko vspeha, da je slavnoznana ,,Kansas & Texas Coal Co." nastavila v službovanje vse polno skabov, kteri delajo še dandanes, OBobito pa tukaj v rovih št. 61 in 66 v Bewieru. Skabi so večinoma zamorci, ktere je družbs dobila pc raznih agentih, koji so revežem službova ije pri tej družbi v čisto drngej luči opisali, nego je v istini, kajti tukajšnji zamorci so pravcati sužnji, kteri akoravno hočejo, ne smejo ostaviti dela. Da se iskreno izrazim godi se skabom srn jeden del prav, ali dloveka mora v srce zbosti, ako pomisli, da agentje ne poznajo razlike med zamorci in belimi. Istim načinom kakor zamorce, zvabili so pred kratkem tudi lest Poljakov in jednega Slovenca, da so sprejeli delo pri pre-mogarski družbi. Omenjenih sedem tovarišev prišlo je iz West Virginije. Vidoč, da so ogoljufani, hoteli so takoj z delom prenehati, kar so jim pa skabovski nadzorniki jednostavno zabranili. K'ul> vsestranskim stražam, posrečilo se je imenovanim tovarišem uteči in so prišli naravnost k uuiji, kjer so natanko vse izpovedali kako so bili pre-ilepljeni in zapeljani. Vsled prisiljenega suženjstva je vsakdo iz med sedmerih za svoto $50 oškodovan, ktere deuarje jim brezsrčni kapitalisti gotovo ne bodo izplačali. Posebnega komeutara k tej zadevi itak ui treba, kajti nje žalostna vsebina rojakom dovolj jasno zluži v svarilo, da se ne bodo dali zapeljati po brevestnih agentih, oso-bito ako slednji v svojem hvalisa-nju zaslužka omenijo ,,Kansas & Texas Coal Co." Želeč rojakom širom Zjed. držav veselo Novo leto in,.Glas Narodu" povoljni napredek, bilježim s^oštovaujem. John Slamič. Rock Springs, Wyo., 24. dec. Slavno uredništvo ,,Glas Naroda" I Nikari ne mislite gospod urednik, da Vam pošiljam o Božiču, oziroma novemu letu veseli dopis, kajti kljub dobre volje, da rojake razveselim s kakim veselim poročilom, mi to ni mogoče storiti. V očigled božičnega veselja, ktero vlada v vseh krogih našega prebivalstva, naznanjati Vam moram tužno vest, da nam je dne 22. dec. nemila smrt pobrala rojaka in uda našega društva Ivana Cerarja. Pokojnik je rodom iz Poljauske doline na Gorenjskem in je prišel v Ameriko še le pred tremi meseci. Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,,Aller", 26. dec. iz Genove s 446 potniki. ..Anchoria", 26. dec. iz Glasgowa s i2S potniki. ,.Trave", 27. dec. iz Bremena. ..Teutonic", .27. dec. it Liverpoola s 35S potniki. ,,Oldenburg", 2S. dec. iz Bremena s 1090 potniki. ,,Patria", 28. dec. iz Marseille s 978 potniki. ..Alsatia", 28. dec. iz Genove s 220 potniki. Dospeti imajo: ,,Pretoria" iz Hamburga. ,,Western!and" iz Antwerpena. British Queen" iz Autuerpeua. „New York" iz Southampton. ,,Etruria" iz Liverpoola. ,,La Bretagne" iz Havre. ,,Statendam" iz Kotterdama. Od pij ul i 10: „H. H. Meier", 27. dec. v Bremen. »»Trojan Prince", 27. dec. v Genovo. „La Nonnandie", 27. dec. v H »vre. ,,Lahn", 29. dec, v Bremen. ,,Aller", 29. dec. ▼ Genovo. ,, Pennsylvania", 29. dec. v Hamburg. ,,Campania", 29. dec. y Liverpool. ,,Georgian", 29. dec. y Liverpool. ..Amsterdam", 29. dec, ^Rotterdam. Odpljuli bodoi ,,Leon XII.", 2. jan. v Genovo. ..Teutonic", 2. jan. v Liverpool. ».New York", 2. jan. y Southampton. ,,Kaiser Wilhelni der Grosse", 3. januvarija v Bremen. ,,Oldenburg", 3. jan. v Bremen. »»La Gascogne", 3. jan. v Havre. „British Queen", 5. jan. v Antwerpen. ..Fiirst Bismarck", 5. jan. v Genovo. ,, Astoria", 5. jan. Glasgow. „ Pretoria", 5. jan. v Hamburg. „Etruria", 5. jan. v Liverpool. „Philadelphia", 5. jan. v Liverpool. „Statendam"t 5. jan. v Rotterdam. ..Kaiser Wilhelm der Grosse" odpluje iz New Yorka v četrtek d n e 3. j a n. ob 10. u r i. To naznanjamo oa ve6 vprašanj. Psrnilki listki so dobit po i .mil "cenah pri FR. SAKSER & CO. n« Greenwich St., New York. \ V safe Priloga ,,0-las IJSTanrocLet st©-v. 104, 29. Ih.I< sičmni sreča nudi v domači iiruili — Da, to je ! Le vrlo, nepremično naprej; kaplja naših neprestanih zahtev in tirjatev v zboljšek narodnega in gospodarskega stanja, bode izdolbila kamen ,,krvnika roda" tako, da boj postal prostor za slobodno gibanje! našega roda ali pa — bode kamen počil Na peti strani se začne koledarska uredba leta 1901, po mesecih, tednih in dnevih. ,,Zgodovinski podatki" spremljajo vsako stran te vsebi-' ne. V ,, Koledarju" sem našel priložen listek, koji naznanja, da se je urinila tiskovna pomota gledč ,,zahvalnega dneva" (Thangs-givings-day). 'To bode vsak ameriški bralec pač lahko pregledal. Ameriški narodni praznik ,,zahvalnega dneva" pade vsako leto zadnji četrtek mese ca novembra — Če se bo ta dan delalo ali ne, to pove prej ,,boss" in zato se ni bati kake škode vsled te napake. Ta mala napaka v ,, Koledarju" pa nam tembolj kaže njega popolnost v vseh drugih delih. Na 17. strani so popisane nebesne prikazni in druge koledarske malen- Na zemlji ni kraja brez nevarnosti. Marsikdo se čudi, da prebivalci mesta Galveston zopet gradijo nova bivališča — tam, kjer so vihar in morski valovi razdjali in opustošili njih prejšnje domove. Vsaki čas se more grozovita šiba narave nad tem mestom maščevati in rekel bi človek da v očigled temu je blaznost graditi zopet na temu mestu nova bivališča, tovarne, pristanišča, skladišča, itd. Vednost in zgodovina sveta pa prebivalcem Galvestona ne bodeta očitala to početje. Ta dva učitelja človečanstva namreč pravita, da ni kraja na zemlji, kjer bi človeku ne pretila neprestana nevarnost. Od severnega do južnega tečaja člove-št vu pretijo pogub in pogin. Vednost dokazuje, da na zemlji niti štirjaške milje ni, ktero bi,v teku časa ne zadeli poplavi, snežni plazovi, ogenj, vulkanski izbruhi, potresi in še druge nemile naravne prikazni. Koliko stotisoč, da! miljonov ljudi je poginilo pri vseh teh prilikah I Vidimo sedaj cvetoča mesta, kte-rih zgodovina nam pripoveduje, da so opetovano popolno propali naravnim silam, ali pa da so bili po njih hudo zadeta. Med slednje mo remo šteti glavno mesto naše stare ljube nam domovine — Ljubljano. Pritepenec potres ima — kolikor se da po zgodovinskih spisih posneti — grajanja vredno navado Ljubljano vsakih 200 let — več ali manj — prav dobro in ,,friško" (kakor pes mačko) potresti. Da bi se pa Ljubljančani v dolzih odmorih ne ,,zazibali" v preveliko varnost, ktera rodi vsakojake skušnjave in pregrehe, zato jih mister Potresovič tudi v odmorih včasih malo, prav malo, v rebra dregne. Narava menda brhko Ljubljano posebno ljubi, zato jo poljublja potom potresov. Navadni zato, da bi prebivalci njeni ne zabredli v tako globoko močvirje pregrehe, kakor je ono ležeče onkjaj mali sunki zadostujejo, da pretresejo Ljubljančanom vesti in srca tako, da se začnejo potresovati s pepelom minljivosti tegasveta, da se urno začn6 trkati na svoja junaška prsa, pripoznavajoč svoje grehe in oblju-bujoč zanaprej biti ,,all right, like good boys*'. Gotovo bo Ljubljančanom v veliko tolažbo, če koj tukaj omenim mesto, ktero je na veliko slabejšem — kar se potresov tiče — kakor so 01.1. 'To mesto se imenuje Quito in se nahaja v državi Ecuador. Ni ga dne, da bi to mesto potres ne obiskal. Kaki dan se mesto le ».prijetno*' zaziblje, zopet drugi dan pa se tresejo hiše tako, da telebajo raz streh dimniki, in da vsak človek beži na prosto polje. Mesto Galveston pa ni edino, ktero je nevarnostnim vode in vetrov razpoloženo. Niti niso samo morska pristanišča v tej nevarnosti. Tudi nektera mesta v dolinah Ohio in Mississippija so v vedni nevarnosti, ker zidana so pod površjem teh rek. Tem mestom pretijo pri vsakem dolgotrajnem in hudem deževji poplavi, kar dokazuje nesreča, katera je nedavno mesto Shawneetown zadela. Nad drugimi mesti so zgrajeni velikanski vodnjaki, kterih jezove bi mogla razkačena moč vodovja v gotovih odnašajih razsuti. Kaj bi bila potem osoda nižje ležečih mest in vasi, to nam kaže pred nekoliko leti strašna nesreča v Johnstown, Pa. Pred malo časom je bilo mesto Austin, Texas, v jednarkej nevarnosti, posrečilo pa se je jo v zadnjem trenotku odvreči. Mesto Cincinnati ima na vzhodnih hribih tik mesta velikanske vodnjake, kteri bi bili v slučaji izvanredno hudega deževja vstanu predreti jezove, ter omenjeno mesto popolno poplaviti. Tudi New Orleans je v jednakem položaji, kar se tiče preteče nevarnosti vodovja. Pač na svetu ni kraja, kteri bi v teku časov ne občutil moč potresov. Zmotnjava je, če se misli, da so le vroči (tropični) kraji podvrženi potresom Tartarska v Aziji na pr. je že večkrat neizrečeno hudo po potresih trpela, vzlic temu, da je on-dotno podnebje jako ostro. V tekočemu stoletju so New York obiskali tako hudi potresi, da, ponovivši se sedaj, usmrtili bi na tisoče ljudi. Groza nas obide, če pomislimo koliko človeških življenj bi padajoča moderna poslopja z 20 in še več nadstropji uničila. Hudi vetrovi, zvani tornados, morejo Zjed. države vsako uro obiskati, opustujoč cvetoče okolice in usmrtujoč nešte-vilno prebivalcev. Vrteče se hude burje imenovani cvcloni (izgovori sajklon) zapuščajo za seboj smrt in pogin — gorje kraju čez kterega divjajo. Na bolj severnih krajih, kjer tornados in cvcloni zgubljajo svojo moč, pa mrzli sneženi vetrovi — blizzards, zametujejo hiše in cela mesta s svojo smrtonosno odejo. Kdo bi branil naravnim silam in njih delovanji, ako bi se atlantiško morje, čez kterega so nas privedli parniki iz stare domovine, če bi se to ogromno vodovje čez noč odteklo? Stotero plavajočih ladij bi se po-greznilo na osušeno dno morja , temu slučaju! Kaj bi bila potem osoda onih, kteri so se vozili na teh ladijah? Kdo bi oviral razbrzdano naravo, ako se pogrezne visoko pe-čovje ,,Rocky Mountains", ter na njih mestu nastane novo globoko morje? Je-li to prazno sanjarenje ali izro dek prenapete domišljije? Ne, take goropadne in smemo reči (s prostostjo, lastno peresu pišočem v Ameriki) ,,morjepadne" prekucije, so se od časa kar svet obstoji že večkrat zgodile in se bodo še. Učenjaki merijo čas, kteri je med pojedinimi takimi silovitim ,ostanki" narave prešel, na tisoče in tisoče let — ni čuda, če človečanstvo ne vč veliko o njih, osobito zato ne, ker v teh časih človek še ni bil to kar je sedaj — namreč: zavedno bitje opazujoč' in vknjižujoč take preznamenite dogodke. V svetovni zgodovini je deset tisoč let komaj toliko, kakor trenotek v življenji posameznega človeka. Prirodoslovcem je znana naravna prikazen, da se obrežje atlantiškega morja med predgorjem (Cape) Cod in predgorjem (Cape) Hatteras, znižuje vsako stoletje za dva čevlja. Ako je temu tako, potem zaisto ne počiva na neomajljivi podlagi. Ta omahljiva podlaga bi pa kak dan mogla na strani ali nižje doli zdrkniti — po tem ,,Good-bye" New York! Obširno površje Holandije je že davno pod morsko višino in le jezovi branijo ondotne kraje in prebivalce pred potopom. Holandija, Belgija, Danska in južno obrežje baltiškega morja se pomikujejo na-vzdoli po malem in malem pa nedvomno in neprestano Da pa narava vzdržuje ravnotežje, se istočasno suhi deli sveta na drugih krajih vzvišujejo. Površje pacifičnih otokov se zvišuje bolj in bolj nad višino morja. To velja tudi o zapadno-in-dijskem obrežju, o zapadnih obalih južne Amerike, Japonski otoki so se v primerno kratkem času iz morskih valov do sedanjega položaja povzdignili. Vsak šolarček bode vedel samo-svestno povedati, da je zemlja velika kroglja obstoječa iz trde skorje, ktera pokriva notranjo raztopljeno tva-rino. Vsi~učenjaki pa nikakor niso povsem o temu prepričani. Nekteri izmed njih se strinjajo s tem kar se je šolarček že v nižjih šolah naučil. Veliko učenjakov pa je, kteri to do-i loČbo ne smatrajo do celega opravičeno. Novejši čas se je med priro-doslovci sprejela misel, da je zemlja votlina, ktero obdaja strjena skorja, več sto milj debela. Domneva se o votlini zemlje po iznajdbah, na koje je La Place vsled svojega preiskovanja meglanic naletel, bolj človeškemu umovanji prikladna, kakor pa uk o kroglji, ktero obdaja trda skorja z raztopljeno tvarino v sredini. Odtoki in pritoki, delovanje ognjenikov in potresov — vse te naravne prikazni bi se laglje raztolmačevale, če bi se votlina zemlje mogla dokazati. Ker pa človeško bitje ni še globokeje kakor 6000 čevljev pod zemljo dospelo — bode pač treba še več tehtnejih dokazov o votlini zemlje, kakor jih imamo do sedaj. Pa ne samo na zemlji sami se rode navanrosti preteče pogin človeku, tudi iz zvezdišča prileti sem ter tje kaka kamnina uničujoča življenje in imetje človeka. Strela in odtrganje oblakov so tudi uzroki, kteri vsako leto na zemlji veliko škode narede bodisi na življenju ali pa na premoženju. Res, povsod in neprenehoma sledi in čaka nevarnost človeka na zemlji ! Naj omenim tu nekoliko nesreč, ktere so bile osodepolne prebivalcem zemlje. Prvega novembra, leta 1755. je mesto Lisabon obiskal tak potres, kakor jih je le malo zabilje ženih v zgodovini sveta. Velik kos mesta se je 600 čevljev globoko po greznil. Pretres obali je zagnal morsko va!ovje z strašno močjo nazaj, pa takoj se je silno valovje, 50 čevljev visoko vrnilo ter je v šestih minutah 60.000 prebivalcev v mokri grob zagreblo. Mesto Lisabon je danes zopet cvetoče in bogato mesto. Pri priliki tega potresa je ognjenik Katluga na Iceland izbruhati začel svojo raztopljino. Na Češkem so se topli vrelci naenkrat posušili. Kmalo pa je iz njih začelo temnožolto blato vreti. Več mest v severni Afriki je ta potres porušil, ker njegov sunek se je čutil čez šestkrat tako veliko površje kakor je Francija velika. Sedemnajst dni pozneje je iz ravno istega središča sunil potres mesto Boston in sicer tako močno, da je vrgel ladje na suho, ter podrl nešte vilno dimnikov, in da so v luki vse ribe poginile. Sunek tega potresa se je čutil cel6 v zahodni Ameriki. Devet ur kasneje je dvajset čevljev visoko valovje poplavilo St. Martin v zapadni Indiji. Ako bi takrat v New Yorku stale današnje ,,v nebokipeče bajte", bi se dalo še marsikaj več o temu potresu povedati. Leta 1811. se je okolica okoli mesta New Madrid, Mo., več mesecev tresla. 300 milj ondotne zemlje so neprestani sunki nadlegovali. Kjer je bila prej suha zemlja, so zalila nova jezera in iz zemeljskih pok-lin je kipelo gorko blato takč visoko kakor največja drevesa. Te prikazni so v trenotku prenehale, ko je leta 1812., 26. marca veliki potres razrušil mesto Caracas v Venezueli. Kjer se je to godilo v državi Missouri, tam je sedaj na tisoče dobro obdelanih farm; tudi mesto Caracas se je zopet postavilo in še zdaj obstoji. ,,Dežela, zibajoča se kakor gugal-nica" je ime, ktero so Indijanci dali kraju okoli mesta San Salvador. Leta 1873., 19- marca je potres to mesto do cela uničil. Ker je prebivalstvo prej slutilo nesrečo, jih je bilo samo 500 ubitih. Na razvalinah starega mesta je pa procvitalo novo mesto istega imena obstoječe še dandanes. Vsako stoletje je južna Italija trpela po hudih potresih. Na tisoče ljudi je pri teh prilikah poginilo. Ognjenik Vezuv žuga tem krajem noč in dan in mesto Torre del Greco, ležeče ob vznožji te gore bode preje ali pozneje zadela osoda mest Pompeii in Herkulanuma. Deloma je bilo to mesto že večkrat hudo po potresih in lavi Vezuva razdejano. Leta 1783. je v Calabriji vsled potresov stotisoč ljudi našlo smrt. Sred zemlje je bilo središče večkratnih pogubonosnih potresov. Na dan ko se je bitka pri Actiuin bila, 31 let pred Kristovim rojstvom, je potres 10.000 človeških življenj ugonobil. Ko so našega Odrešenika križali, se je zemlja hudo stresla in vso naravo objela je črna noč. Ravno tako se je pa zgodilo dne 22. jan. 1. 1835. ko je vulkan Conseguina v »rednji Ameriki znova izbruhnil. Večkratni potresi so v Antijohi nad 30.000 ljudi — 25.000 na jeden dan — usmrtili. Leta 1835., 20. febr. e bilo mesto Concepcion v južni Ameriki četrtokrat po potresih raz-valeno. V dveh dneh se je čutilo 300 sunkov. Pri tej priliki je 30 čevljev visoko valovje naskočilo otok Fernandez in iz dna morja je švigal ogenj, predirujoČ 400 čevljev globoko vodo. Morje je začrnelo in zasmrdelo in vse ribe so poginile. V južni Ameriki in v Japanu se potresi tako navadno pojavljajo, da se ondotno ljudstvo komaj zanje briga. Leta 1854. je Mirno morje od Japona do amerik. obrežja križalo velikansko valovje, nosečo smrt in polom mornarjem in ladjam. 90 čevljev vizoki val je treščil na mesto Callao, zapustivši za seboj grobove utopljencev in razvaljena poslopja. Peru, Mexico, vzhodna Indija, Kitaj, Argentinija, Hawaj, Filipini, California — ti vsi kraji so bili po temu grozovitemu potresu obiskani. Zbog teh strašnih dogodkov pa prebivalci zemlje mirno naprej žive. Saj med tisoči je komaj jeden, kteri se briga za razne prikazni v naravi. Po šolskih knjigah zvedo nekteri o teh nekdanjih nesrečah, pa to se kmalo pozabi. Prirodoslovcem so dobro znane te prekucije v naravi, pa onim se to vidi kakor bi moglo oiti tako — oni ved6, da na zemlji ai kraja brez nevarnosti. . A. T. »KNJIG EJS-- ktere imamo v naši zalogi in jih xl pošljem o poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Fino vezane z imitacijo slouovo kosti, ali v tFuein usnju in bh zlato obrezo: Pravi služabnik Marije, 82 50. Zvonček nebeški. $2. Sveta ura po .$2.50, -82. Rajski glasovi, $2 75. Nebesa naš dom po 82.70, 82.50 in $2. Spomin na Jezusa, usnje 35 ct. Hval i te Boga usnje 70 ct. 1, „ s zlato obrezo 75 ct. Sveta nebesa, usnje 70 ct. Vedno češčenje, usnje 81. «« t, s zlato obrezo Si 50 Presveto Srce Jezusovo, usnje 90 ct. Jezus na križu, usnje SO ct. i» , ,, 6 zlato obrezo $1.25. Marija Devica, usnj^81 20. Fib teja, s zlato obrezo 81 20 Rafael, platno 75 ct. ,, usnje S5 ct. ,, s zlato obrezo .f 1. Pravi služabnik, usnje 80 ct. ti m s zlato obrezo 81. Kruh ueb'.sks, 90 ct. Nhša ljuba gospa, usnje (J0 ct. Druge slov. knjige: Hitri računar, 40 ct. A-ngleško-slovenska slovnica 75 ct. Zgodbe sv. pisma, 50 ct. Evangelij, 50 ct. Veliki katekizem, 30 ct. Mali „ 12 ct. Zupan, krščanski nauk, 6 ct. Slovenski nemški besednjak, 90 ct. Druga nemška slovnica, SO ct. Sluvensko-angleški slovarček, 40ct. Slovensko-nenišk; slovarček 4l> ct. Grundriss deralov. Gramatik SOct. Ave Marija, 10 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Naš dom I. in II. zv., po 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. Marjetica, 50 ct Maš cesar Franc Jožef I. 20 ct. Hubad pripovedke I , II., in III. zvezek po 20 ct. Admiral Tegetthof, 20 ct Mrtvi gostač, 20 ct. Nezgoda na Plavam. 20 ct. Slovenski Saljivec, 30 ct. Burska vojska, 30 ct. Ciganova osveta, 20 ct. Sveta noč, 30 ct. TTstanjenje, 20 ct. Strelec, 25 ct. Jaromil. 20 ct. Nikolaj Zrinjski, 20 ct. Maršal grof Radecky, 25 ct. Sita mala Hindostanka, 24 ct. Potovanje v Liliput, 20 ct. Narodne pripovedke v Soških dolinah, I. in II. po 12 ct., III. 18c. Beračica, 18 ct. Gardist, 12 ct. Korotanska povest, Mladost, 30 ct. Kapitanova hči, 30 ct. Posavček, 18 ct. Prve skrbi, 45 ct. Božična pripovedka, 12 ct. Rakvar, 15 ct. [konija, turška povest, 20 ct. Smodin, 30 ct. Rokovnjači, 35 ct. Venec slovanskih povestij, I. in II., po 50 ct. Savinjski glasovi, 20 ct. V domačem krogu, 35 ct. Zbrani spisi, 20 ct. Hudobni tovariš, 20 cc. Zeleni listki, 20 ct. Basni za mladino, 20 ct. Tatarji na Moravskem, 35 ct. Bogdan, 20 ct. Plemenita Brca, 20 ct. Razue pripovedke, 30 ct. Slavoj in Ljudmila, 20 ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Velike sanjske bukve, 35 ct. t Stroko v njaški nazor. Sin: , Oče imenovane deklice je poštenjak, sajti o priliki svojega konkurza je poravnal vse dolgove. "— Oče: ,, Vse dolgove poravnal? Potem je ali bla zen, ali pa nima nikacega premoženja !" Ameriška omladina. Mati: Johu, 6emu mi nisi povedal, da d bil včeraj v šoli poreden?" — John: „Ker so mi oče včeraj dejali, da se ženskam ne sme vse saupati, U 1 j a d no. Gospodar: „Ja* va* tistem zmHffrati/vnudar vam tolik-povem, da ao one živali a dolgimi pametneje od vaa |u " L^Jfe....... - Josip Losar v East Helena, Morit priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMOD^E in ŽGANJE in KUHINJSKO OPBAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. r Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blago* volijo obiskati moj ▼ k te rem točim vedno sveže pivo, 9 dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine imodke. Naznanjam tudi, da pošiljam de# -i narje v staro domovino po niskej. ceni in sem ▼ sveži z g. Fr. Sakner-jem. S spoštovanjem Martin Varztsh, / ifel Created Bntte, C< js^v- -.--i. i.,^: •V * ..(uS "••!•-*. -T" ' —- BnM IjHElf^ P n.....- ^f^-V^^....._ vi.^.' Sn3.;p;pl.©:ncL©:Q_t; -bo „G-las ITajod.a'sDeoem.'ber, 2Q-bla., USTo. 104. Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona b posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galona s posodo vre>d. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money-Order. 8 spoštovaujem: Nik. Radon-icli, 702 VermontSt.,San Francisco,Cal Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin saloon9 v kterem vedno točiva sveže pivo, vino in whiskey, ter imava na razpolago fiue smotke. Dalje se lahko na nasobrne vsak rojak v bližini gle-dfe pošiljanja denarjev v staro domovino in gledfc parobrodnih ligtkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem v NewYorku, lahko vsakemu cen-in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočata : Oalapicola in Fr. Keržišnik, Rock Springs, Wyo. | Ali si gluh? Vsak kdor je gluh ali slabo sliši se sedaj lahko ozdravi z našo novo iznajdbo, samo gluho rojeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanje v ušesi h takoj preneha- Popiši tvojo bolezen. Preiskava in so vet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi stroški. Dr. Dalton's Aural Institute, 596 La Salle, Ave., Chicago, I1L Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON, 564 Centre Ave., Chicago, III., V kterem vedno točim sveže pivo, dobro vino in whiBkey. Prodajam tudi na debelo avstrijske virzinke po nizkej ceni. S poštovanjem Lenard Puh, 564 Centre Ave., Chicago, 111. * S* Šj * Si * * 5* » * f $ + 9 % + + * * Qk3 »7* * * * g ¥ Ti S3 Rojakom v CALUMETU in DOLLAR BAY naznanjam, da sem otvoril tudi na CALL METU svoj SALOON.in imam sedaj Central Saloon JOHN BARICH. Prop. v Dollar Bay and Calumet, Michigan. V obeh saloonih bodem točil vedno sveže pivo, najboljši whiskey in druge likere, kakor tudi dobra vina, ter prodajal fine smodke. Rojaki počastite me mnogokrat. Dalje naznanjam, da sem tudi v zvezi z g. Fr. Sakserjem, 109 Greenwich St., New York, ter po isti ceni pošiljam novce v staro domovino, ter rojakom tudi vse drugo potrebno preskrbim. john barich, DOLLAR BAY & CALUNET, Mich. Električni DIAMOND križ, tudi Volta ki ;r j t a ti i novan, je iznajdba, ktera se je pred nrkoliko leti vršila 11a Avstrijskem, -li našel je takoj pot na Nemško, Francuzko, Skandinavijo in v dru^e d pripoznanje kot najltolje sredstvo proti mnogim boleznim in osobito riz ozdravila od rev-., neuralgije, bolezen , bolezni v glavi, bolezni, otožnost, no«, kap, boŽjast, ?bavanja, zgubljenje rx»lezni zobov. Navodilo : i dan dajte križ v napolnjen z naj-jesihom za dve mi--a otroke zmešajte odo v primeru z njih '. Ta križ mora vi-'i lenem traku, okolu iko, da leži modra stran naravno na koii na Želodcu. Ta električni Diamond križ velja samo eden dolar ter se odpošlje v vsaki :ti na ratu kraj Zjeil. držav. Jamčimo, tla Vam bode tako koristil, kakor kterokoli električni pas, kteri velja ioali2okrat Večjo svoto. Vsaki č'an vsake družine moral bi imeti električni Diamond križec, ker ni boljšega in sigurnej-Sega sredstva proti vsakovrstnim boleznim. Tisoče priporočil od ljudi, kterim je ta križ pomogel, oziroma jih popolnoma ozdravel, potrjuje njegovo moč. Pošljite jeden dolar bodisi ro Money Order a!i v registriranem pismu za 1 križ ali $5 za 6 kri/ev na : The Electric Diamond Cross Co. Dep. 30, 306 Milwaukee Ave. Chicago M žl 1 M 1 I . 'j M i .3. SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1901 VII. LETNIK. Gena 25 centov poštnine prost je dobiti pri upravništvu „GLAS NARODA" ioy Greenwich St., New York, novce je naprej poslati in lahko v znamkah. Koledar je primerno DARILO ZA NOVO LETO m. m m s m m ■ž* m •d£ j. - m ■ •» V- -i Hs znancem in prijateljem v starem kraju, posebno, ker ni sedaj v Avstriji več koleka. VSEBINA : Ob novem letu (pesem). — Običajni koledar s zgodovinskimi podatki. — Nekaj največjih rek sveta. — Pravila o porokovanju vremena. — Nekaj važnih postav. Zakoni o oporokah. Dedinsko pravo. O volilni pravici. O nabavi potnih listov. O nakupu in prodaji zemljišč. Najemnik in najemodajalec. O porotništvu. — Brzojavne pristojbine v Zjed. državah. — Osoda Cowboya. Povest. — l.etna plača raznih vladarjev in predsednikov. — Na dan vseh vernih duš. — Pristojbine podmorskih brzojavnih zvez. — V črni noči. — Ponesrečena šala. (Povest iz newyorškega življenja s sedmimi slikami.) — Svetovna razstava v Parizu s sliko. -— Čuvaj Jerman. — Prebivalstvo Evrope po verah. — Angleško boerska vojna. — Vprašanje. — Vstaja bokserjev na Kitajskem. — Veliki požar v newyorški luki. — Pogled v leto 1900. — Smešnice. — Oglasi. SLIKE. Naselniki ostavijo vlak v pragozdu. — Parna pila. New Vork (Manhattan Borough) od Liberty Island. — Tiha zadovoljnost. — Splošni pregled svetovne razstave v Parizu oil Trocadera. — Odhod Boercev iz Pretorije v vojno. — ,,Long Tom", veliki boerski top, pri obleganju mesta Ladysmith. — Angleži v bitki pri De Aar. — Boerski strelci po bitki pri Co-lenso. — Boerske žene branijo svoje domačije. — Ihočuani (boxerji) v Shantungu. — Umor nemškega poslanika Ketelerja v Pekingu. — Trdnjave okrog tatarskega mesta v Pekingu. — Goreči parnik ,,Saale". — Goreči parnik ,,Bremen". — Slike iz Filipinov. m & § M m t.; fg i Si t & Zr !> H u g- V * ' j J? " f f 9" n ? ^jjjy^ ? P1? ? ? ? g? ? ? ? 1 Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Motel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveie pivo, posebnost pravo importirano plzen* sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni ; na razpolaganje je lepo Posebno se priporočam rojakom za razne Bveča-noBti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokratl Svoji k svojim! Si spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. ^ SVOJI K SVOJIM! 1 J. GLOBOKAR, M. P. CO. I n P PRiroRofiLA: r \ aš električni Diamond križ me je ozdravel t^d revmati/ma v glavi po 2 tedenskej uporal.i in bolezen je popolnoma ponehala. Iriporočam ga povsodi svojim prijateljem. H. Miller, Pipestone, Minn. Moja mati je nosila Vaš električni Diamond križ in v kratkem času je bolezen in krč v ielodcu in prsih ponehala. Sedaj se počuti zdravejšo nego li kdaj pojireje. Ed. Galluk Fairbanks, la. Moja soproga bila je več let bolna, zdravilo jo je mnogo zdravnikov, Električni Diamond križ jej je več pomogel, nego vsa druga zdravila. IioJite tako prijazen, in pošljite mi še 4 križce. J. Ballk, Stuttgart, Ark. Imel sem več let revmatizem ; po 6 tedenski vporabi Vašega križa, moram pri pozna ti, da ni lmljšega sredstva za zdravljenje od revmatizraa. Pacl PuWIS, Milwaukee, Wiss. THE DIAMOND ELECTRIC CROSS CO., Dep. 39, - 306 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111. ELY, MIN. priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo TEG-OVIUO. Pri njem je dobiti: M OBLEKA ZA MOZKE, ŽENSKE IN DECA; ^ RAZNOVRSTNO OBUVALO; PERILO, OVRATNIKI, KLOBUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA. Vedno sveže Vse blago po najnižji ceni ; postrežba hitra. Pismena naročila naj se pošiljajo na Box 371. Pošiljam denar v staro domovino, posredtijem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Vorku z g. Fr. Sakserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila. S spoštovanjem J. GLOBOKAR, M. P. CO. Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Boss Case) in ■o najboljši pokrovi sč zlatom pre-tegnjeni (Goldfi&ld) in jamčim zanje 20 let; kolesovje je Elgin ali Waltham ter velja samo Dame, ktere želč uro kupiti se Na zahtevanje pošljem oenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo sa blago, je moje geslo. Za obilo naročb se priporočam t vsem spoštovanjem Jacob Stonich, 89 East Madison Street, Chicago, Tt.t. »®taxg>®(ax£aLXB(g)i i EjejeP MARIJA FERLAN, doma iz vasi Premost, župnija Poljana nad Škofijo Loko; dne 15. maja je potovala v Ameriko. Ako kdo roja. kov ve za njen naslov, naj ga blagovoli na. znaniti: John Šubic, Box 6, Willock, Alleg heny Co., Pa. [2qdc Kje je ? Matevž HajOptman, doma iz Litije, leta 1899 spomladi je šel v Ameriko. Kdor bi do-tiČnika poznal, ali o njem vedel kje se nahaja, ga uljudno prosim, da mi blagovoli naznaniti njegov naslov: Frank Pet rich, 833 W. 21 PI., Chicago, 111. l2b. dec.] John /?i/8vS priporoča SLOVENCEM in HRVATOM svoj 432 South Santa Fee Avenue, Pueblo, Colo. Točim vedno sveže, fino pivo, importirana in domača vina, najboljši whiskey in likere. PRODAJAM DOBER TOBAK IN FINE SMODKE. Naznanjam tudi, da sem glede pošiljanja denarja in druzih zadev v zvezi z g. FR. SAKSER JEM, 109 Greenwich St. v New Yorku. Slovencem in Hrvatom se uljudno priporočam za mnogobrojen obisk CTo~h -n IRTCLSS, 432 So. SANTA FEE AVE., PUEBLO, Colo I JOSIP SCHARABON | jji ELY, ----- Minnesota k priporoča svoj fcjP I S-^lLOOIT, § Jr ' % v kterem toči sveže Schlitzevo pivo, dobra domaČa in bj ^ mportirana vina, izvrsten whiskey in likere, ter proda- 7m j*y ja fine smodke. ^Jv Glavni zastopnik Jos. Schlitzeve pivovarne J^l Z gosp. FR. SARSER-JEM, 109 Greenwich St., NEW YORK, deluj em v zvezi gled£ pošiljanja L)ENARJA v staro ^ domovino, ter rojakom vse potrebno tudi v druzih zadevah J^ preskrbim. ju; V mnogoštevilen obisk se priporoča § JOS. SCHARABON, ELY, Minn. SVOJI K SVOJIM! 81 I Mestna hranilnica ljubljanska gj obrestuje tudi nadalje hranilne vloge m H PO 4r°|0 ® i JL - - g g brez odbitja novega rentnega davka, g gj Denar — tudi amerikanaki — se jej lahko pošilja narav- gj [gj nost ali pa b posredovanjem „Glas Naroda". m__- B wmmMmmmmmmmmmmmmmmmMmmmmmm Osreči STroj s tem, da kupiš našo domačo godbeno skrinjico (Home Music Box). Ista je najlKjlj čudovita in tudi najcenejši godbeni instrument, kolikor jih je na prodaj. Daje več zabave nego ..rglje za $100' kaiti Vedno je pripravljena igrati za vsacega. G^ll^ne vzgoje ni potrelm, ker tudi otrok lahko igra. Vsi kupci so preseneteni »n zadovoljni Ž njo, kajti ista prekaša njihovo pričakovanje, ker igra nad 500 komadov, kakor je razvidno iz cenika, kterega pošljemo z vsako skrinjico. Zamore se rabiti doma za zabavo otrok, pri dru;tvih in vsakovrstnih družbenih zbirališčih. Izplača se y jedni noči, ko oskrbuje godbo pri plesu. Igra glasno in natančno. Pesmi, koračnice, valčeke, rolke, pilka rnazurke itd. kakor tudi najnovejše komade izyršuje boljši nego marsikteri godci. Otroci imajo l njo največje veselje. Omisli si jo za božič. Valček, kterega kaže slika ima jeklene zobe, kteri dajejo glasove, ko so prvi vrsti. Tudi ponavlja vsako pesem ali ples brez prestanka. Ta povsem čudežni instrument stane samo $3-00 v lepi skrinjici z godt>o. Agentje zaslužijo denar. Pošlji 2 ct. znamko za okrožnico glede tega in druzib instrementov. Harmonike po $3-00 in vsakovrstne orgije pray po ceni. Najbolje storiš, ako pošlješ $2 in dobiš takoj domačo godbeno skrinjico, ostalo pa plačaš ob sprejemu instrumenta. Standard Manufacturing Co., Dept. No. 45 Vesey St.. New York. P. 0. Box 2853- | Mestna hranilnica y Novem Mesm H obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca, | p« 4°|o " M ter sama plačuje rentui davek. Dolenjcem s« pri tej hranilnici ponuja lepa prilika Ste-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico. Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za Slovence. mmmmmmmmsssm xMMSMMmmm m m K i m* t Jugoslovanska Katoliška Jednota, || ^ Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik : John Harjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 S »uth 13th St., Omaha, Neb. ; I. tajnik: Jožkf Ar.nič, Box 266, Ely, Minnesota ; II. ,, Štefan Baxovec, Box 1033, Ely, Minnesota ; Blagajnik; Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Miun. ; John Globokar, Box 371, Ely, Minn. ; C>K0K(iE Ste pan, Box 1153, Soudan, Minn. PRISTOPILI: K društvu sv. Barbare štev. 3, La Salle, 111 ; Janez Jerman star 41 let. Društvo šteje 11 udov. K društvu Srca J zusa štev. 2, Ely, Minn., Ant -n Goiobifi star 22 let. Jakob Mrak 3S let, Anton Zaletu 43 let. Društv-. šteje 172 udov. K društvu hv C j r i 1 a in Metoda štev. 1, Ely, Minn., Jure Ban star 33 let, J sip Rataj 26 let, Frank Lonshm 18 let, Janez Jankovič 3b let, Mutija Novak 25 I t, Josip Lie 35 let. Društvo šteje 263 udov. K društva »v. Cirila in Metoda štev i), Calumet, Mich., Frank Juršič htav 23 h t, Peter Sanifc 26 let, R »k Somec 19 let. Društvo šteje 4 I udov. K društvu sv. Jožefa štev. 12, Pittsl-urg, Pa., Anton Ružič star 19 let, Kiirol Drašlar 24 let, Josip Okički 38 let, Alojz j Klemenčič 21 let, Frank Krese 33 let. Frank Smuk 49 let. Društvo šteje 95 udov. Odet''pil od društva sv. Barbare štev. 4, Federal, Pa., Valentin Savšek. Društvo šteje 42 udov. Suspendiran za nedoločen čas od društva sv. Cirila in Metoda štev. 9. Calumet, Mich., Nik. Žejko. Društvo šteje 40 udov. Izločena svojem zastopniku in uol>enem drugem. Denarne pošiljat ve naj se pošljejo blagajniku: Ivan (J o v ž e Box 105, !y, Minn , m po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Takoj ko je priAel v Ameriko, pristopil j« tudi k podpornemu društvu sv. Alojzija. Ker je ob svojem prih w Y«>rku je te dni postala'žrtev plamena. Brezd\omno I i bili /umogli rešiti poslopje, da ni bj| hišnik bližnje šole kjer j* \ il »hranjen ključ k požarni omari t*l o trn o^lav. Ogenj je nastal ob 3. uri zjutraj in se s tako hitrostjo širil, da Campbell svoje družine ni več mogel oiveati po stopnicah Zlezli so skozi okno na verando kjer bo atali v tankih nočnih oblekah, se vsled mraza tresli iu tia v*o mo6 kričali: Ogenj! pod njim »e pa je razširjal plamen, ktori jim je zapiral pot. Ko je bila m varnost najhujša, prijel je na po moč s .aed ter rešil družino iz nevarnega položaja Ko je bila družina v varnosti, s > stotili sosedje vse m goče, da bi rešili hišo. Eden sosedov je tekel v šolo po ključ požarne omare, toda zaspani hišnik istega ni hotel dati iz rok. Konečno je policaj p zval gasilce in ko so isti dospeli na pogorišče, ni bilo več mogoče rešiti poslopja, zato s< tu ii le s )8"dnje hiše branili. „Bankar" na cesti pretepel Poljaka. Tudi Slovencem se usiljujoči „baukar" in „urednik" umazanega lističa je te dni pretepi ua Green-wich St. ubozega Poljaka, kteri je hotel svojo pravico. Ta Poljak je namreč pri temu bankarju kupil l stek za Bremen, a ta mu druzega nsilil za Havre. Ko je Poljak zvedel kako je ž njim naredil, podal se je v pisarno g. K. iu tam mu dali spremljevalca k policiji. Policijski kapitan je poslal policaja k temu uglednemu bankarju (kar se več krat zgodi) in naročil, da naj da Poljaku listek za Bremen, ali novce nazaj. Policaj je odšel, Poljak pa obstal pred cllice italijanskega ban-karja; vročekrvni Italijan je planil vun in ga dobro pretepel, ljudje ga pa zasmehovali. Minoli teden pa je baje pretepel Slovenca kakor se je sam hvalil. Toraj ne dobiti za svoje denarje pravega vožnjega listka, povrhu pa biti še tepen, je čisto novo postopanje, kar se pa zamore le zgoditi pri vroč*krvnih Italijanih a la ,,gruber Zotel". Tatje rabeljna okradli. Minoli ponedeljek so nepoznani tatje ulomili v delavnico mizarja James M. Van Hise v Newarku iu odnesli vse orodje, ktero so le do biti zame gli. Van Hise je ob jed-nem tudi rabelj države New Jersey in v kotu njegove delavnice s i stala vešala z vs ;mi pripravami, toda istih se tatje uis ) dotaknili. Policijski načelnik obstreljen. Barre, Vt., 27. dec. Danes zjutraj so zločinci streljali ua policijskega nač. lnika Putrick Br. wna. Prva *vinčenka mu je prodrla v želodec, aikoje bežal proti policijski po- drugo jutro je Hull prelomil pogodbo in žena seje vrnila k njemu nazaj, vsled česar seje Storms obrnil do polic j-skega sodnika in od tistega izvedel, da so v nedeljo sklenjene pogodbe in osobito ta sploh neveljavne. Storms se je nekaj časa budoval, ker s->ga sosedje takospeljali in ga je poleg tega veljalo šila še d se centov in sekeuečnočmeren vrnil na. samoten dom. Slepar vsedel na limanice. Cleveland, O., 26. dec. Prijatelju policijskega kapitana Keehlerja se je posrečilo zvabiti v past nekpga newyorškega sleparja z ,zeleuo robo., Clevelandski meščan je nedavno dobil pismo, v ktere m mu je slepar po zelo nizki ceni ponudil ponarejeni denar. Pisalec mu je naz lauil. daje delal 22 let v zveznem uradu za i zdelo ?auje bankovcev v \Va-shint^nu. Za SSO0 hoče poslati možu 83000ponarejenih bankovcev, kteri so tako natančno ponarejeni, da je popolnoma izključeno, da bi se goljufiji prišlo na sled. Prijatelj kapitana j* na pismo odgovoril in dobil nekaj dni pozneje vzorce ponarejenega denarja in sicer eden bankovcev za S5 in eden za S10, oba tako dobra, kakor, zlato. Ko je imel ta denar, prenehal je dopi. sovanje z varanim sleparjem. Bogato božično darilo. Chicago, 111 , 25. dec. Znani milijonar D. K. Pearsons, ki je sklenil svoje ogromno bogastvo že pred sinrtj" razdeliti in v to svrho tekom zadnjega desetletja že daroval tri milijone dolarjev raznim dobrodelnim in znanstvenim zavodom našega zapada, podaril je tudi za letošnji božič dvema vseučiliščema, kte-rih ime neče objaviti, svoto dvesto tisoč dolarjev oziroma S50:(KX). Domneva se, da je vseučilišče v Colorado dobilo prvo svoto. Naj večja darila od imenovanega miljo-uarja je dobila dc sedaj .bogoslovna fakulteta chicaškega vseučilišča, iu Berea College v Kentucky. „Sol, podallšuje življerje?" Chicago, 26. dec. Profesorja Jacques Loeb in David J. Lingle ua tukajšnjem vseučelišču eta že dalj časa delala poskušjue s srci želv in druzih živali in pri tem našla, da srčne mišice, ktere so nehale biti, prično zopet delovati, ako se pomočijo v raztopljeno s. 1 zt kuhinj sko rabo Ker je že dalj časa znano, da sol zviša delavnost srca, bo tukajšnji zdravniki pri volji izuajd bi profesorjev Loeba in Lingl? prisojati praktično vrednost. Profesor Lingle pravi o svijin poskušnjah, da teorija gibanja srca izvira iz neorganičnih delov krvi, se kal-or vidite potrjuje, kajti sol uftini pritisk in s zvezo apnenca nastane gibauje ;n pepelik krepi, oziroma vrejuje ta gibanja. To se je z poskušnjami s srčnimi mišicami želg dokazalo, pri kterih je sol prouzročila jednakomerno skrčeva-nje. In profesor Loeb je našel da se pri poskušnjah s srci želv v bistvih, ktere ne vodijo elektrike, kakor trsni sladkor, dekstrose in glicerin, srca jednakomerno biti prenehajo, med tem ko je v vodečih bistrih srčna delavnost neovirano dalje trajala. Iz tega se da sklepau, da gibauje srčuih mišic prouzročijo elektritična -bistva kakor sol, solik, apuenec iu pepelik. Srca, ktera so prenehala utripati, utripala bo na novo, ko so jih pomočili v taka bistva. Toraj komur bije Brce slobotuo, naj mnogo soli, morda s zadostno vajo pri le enkrat še tako daleč, da njegovo srce nikdar utripati ne preneha. (Pavendarnel Uredn.) Kubanskih dolgov ne bodemo plačali. Washington, 26. decembra. Na vprašanje angleške, francoske in nemške vlade, ako bodo Zjedinjene države plačale kubanske dolgove je naša vlada sedaj odgovorila. Zvezna vlada je sklenila počakati dokler bode Kuba imela stalno vlado in ko Be bode to zgodilo, se zamorejo dolgovi tirjaci pri oni v'a» di. Le ako kubansko prebivalstvo sklene trajno oBtati del Zjed. držav, bode zvezna vlada plačala državne dolgove Kube. Najvišji znesek do sedaj plačane potnine. Washington, 26. dec. Poslanec hawaijskfga otočja, Robert H. Wilcox, dobil je ravnokar $1000 potuine za svoj službeni pot iz H ( nolnlu v Washington in aazaj. Ta Bvota je do sedaj največja državna potnina, ktera se je izplačala poslaucu od kar obstoje Zjedinjene države. Vendar je plačevalni urad naše vlade nemudoma izplačal zahtevani denar. Vsled vladinih pravil opravičen je vsaki poslanec zahtevati za vsako miljo med njegovim krajem in Washingtonom zuesek 20 centov, in ker je mesto Honolulu od Washingtona 5000 milj oddaljeno, je hawaijeki posla-uec opravičen zahtevati S1000 potnine, kteri znesek dobi tudi za pot iz WaBhingtona v Honolulu. Frickov agent v zadregah. Indianapolis, Ind., 25. dec. Tomaž W. Jaya, agenta tvrdke Frick M anufacturing Co. v Pennsylvaniji so zaprli pod zatožbo poneverjenja $12,00<). Jay je sam priznal, da je vsled bolezni v družini vzel in porabil 8700. Da bi prišel zopet k denarju, napravil je kegljišče in ker podjetje ni neslo, vtaknil je nadalj-ne s vote v City Club. Za zopetno vpeljavo smrtne kazni. W ichita, Kansas, 27. dec. Gover-ner Stanlpy bode v svojem pričakovanem letnam poročilu postavo dajalstvu države priporočal sprejeti posebni zakon, s kterim bi se zopet vpeljala Bmrtna kazen. Goveruer meni, da bi Be število linčan j mnogo zmanjšalo, ko hi vse države unije zopet vpeljale smrtno kazen. Demanti v New Mexico. Alamo Gordo, N. Mex , 27. dec. Osemdeset milj severno od tu je našel nek preje v Kimberley v južni Afriki naseljeni mož, petdeset dragocenih kamenov, kteri bo pravim demaut^m popolnoma podobni in jih tudi pri preiskavi smatrali pristnimi. Roparji mučili svojo žrtev. Bonham, Texas, 25. dec. Danes našli so sosedje dr. J. Johnsona mrtvega in na pol sežganega na njegovem dvorišču. Johnson bil je vdovec in je bilo obče znano, da je imel vedno večjo svoto deuarja pri sebi Njegovi mali otroci so pripovedovali, da so prišli po noči roparji v hišo, vendar so otroci zbežali na prosto. Domneva se, da so roparji doktorja polili s petroljem iu zažgali, ter ga tako mučili, dokler nipovedal kje ima shranjen denar. Dva sumljiva postopača je policija danes vjela. Indijanci pomorili Meksikance. El Paso, Ttxas, 15. dec. Danes je dospelo sem poročilo, da so Yaquis Indijanci v Somora, Mexico, poklali meksikanske vojake. Ko je polkovnik Fr. Peinado, kteri poveljuje divizijo pod generalom Tor-resom z malo četo korakal skozi gozd, pričeli so Iudijanci naenkrat streljati na nje. Polkovnik Peinado je padel nevarno ranjen. Pet njpgo-vih častnikov in 30 mož je bilo usmrtenih. To poročilo je prinesel železniški uradnik iz Guaymasa in rekel, da v Meksiki ne puste, da bi Časopisi poročali o tacih dogodkih. La Misa je v divje goratem kraju iu od glavnega stana generala Tor-resa 50 milj oddaljena. Koliko vojakov je bilo namrtenih, ni bilo meč izvedeti. Hudo ranjeni polkovnik Peinado je eden najzmožnejših iu najpogumnejših častnikov me-ksikauske armade, kteri se je odlikoval v muogih bojih z Yaquis In-dijauci. Grozen čin Indijanca. Muskeegee, I. T., 25. dec. V bližini Eufala ob Arkansas River stanujoči Indijanec Joh Tiger prišel je danes s svojo ženo v Eugalo, kjer se je napil in grozil ondošnje mu naselniku L B. Roperju z smrtjo. Ko je Tiger odšel k svojemu konju po puško, da izvrši svoj namen, rau je Roper ušel, kar je Indijauca tako razjezilo, da je takoj pričel streljati ua VBe Ijndi, kteri so ga srečali. Pri tem je usmrtil Jesse Becka in Dave Por-terja, oba nečaka indijanskega glavarja Porterja, kakor tudi belega uaselnika Johnsona, kt rije s svojo rodbino na vozu potoval v Mis Bouri, a 181etnega Rud Taylorja je smrtno ranil. Po tem groznem činu je divji Indijanec skočil ua svojega konja ter urno odjezdil na prerijo. Šerifi so ga zasledovali tri milje daleč, ua kar je razhajal, se siril za drevo in pričel streljati na zasledovalce. Kouečno gaje vendar deputy Johnson v roko vstrelil, na kar so ga vjeli. Evropejske in druge vesti. Dunaj, 25. decembra. Pavel Lerov Beaulien priporoča v svojem pismu na tukajšnji ,,Tagblatt" osnovanje evropejske coluinske zveze, ktero imenuje gospodarstveuo zvezo. Njena naloga naj bi bila kolikor mogoče zabraujevati tekmovanje ame rikanskih izdelkov. Pariz, 25. dec. V soboto so v vasi Polonigneau blizu Morlaix, Fini-sterre, čutili hud potres in sicer tri sunke, kteri bo hitro zaporedoma sledi 1 i. Milan, 26. dec. Danes seje zopet pričela porotna obravnava proti anarhistoma Quintovale in Colombo, o kterih mislijo, da sta bila Brescijeva zaveznika pri napadu na kralja Humberta. Carigrad, 27. dec. Turški vojaki so v bližiui smodniškega skladišča v Makrikein napadli britiškega poslanca De Bunaena, kakor tudi druge člaue britiškega poslanstva in jih trpinčili in zasramovali. Anglija je zahtevala od Tarčije popolno zadoščenje. Drobnosti. ('mrli. Anton Kos, posestnik in nadporočnik meščanske garde umrl je 10. decembra po kratki mučui bolezui v bolnici Usmiljeuih bratov v Kandiji. Bil je obče priljubljen. Za meščansko gardo je imel velike zasluge. Pogreba so se udeležile vse korporacije iu silno mnogo prebivalstva. — Janez Je-nein, hišnik in bivši črevljarski mojster v Novem mestn umrl je po silno dolgem bolehanji, star 78 let — Janez Mohorčič, bivši trgovec, umrl je v Kandiji v visoki starosti 80 let. Naj v miru počivajo. * * Lepe razmere na Goriškem. Antona Živca iz Skopega so smatrali klerikalci za glavnega agitatorja narodno napredue stranke. Napadli «> ga, ko je šel mimo gostilne, kjer so rjoveli, in ga hudo pobili. Brat ujegov Andrej, star nad 40 let, dozi. avši, da ga to-p^jo ti suroveži in vlačijo po tleh, je pritekel, da ga reši. Auton Živec, dasi močan, se ni mogel ubraniti, bilje nesrečen, ali njegov brat Andrej še nesreč-•lejši. Kakor stekli, so padli po njem ter so z rezilom vsega porezali po glavi, mu jedno roko popolnama ztaknili, tako,: da je imel luknjo tam, kjer je bilo oko, in poleg nje« 4a so pobili hudo še nekega druge ^a, ki je bil tudi naš. Vsa reč je bila naznanjena takoj orožnikom, ki so prijeli še t<®to noč 7 hudodel-uikov. Andrej Žtvic pa je moral nemudoma v bolnišnico, kjer so mn oko zašili, da bode manja luknja; na rstalih ranah po glavi in istalem životu je upanje, da ozdravi, čeravno so bile smrtno-nevarne. Ostala dva ranjenca zdravi zdravnik doma. „Soča". # • • Na smrt je bila obsojeua pred porotniki v Celovcn ?31etna Katarini Stan k iz Borovelj radi detomo-ra; tvoje 11 neaečno dete je bila vrgla v Dravo. Pred porotniki v Trstn sta bila obsojena 291etni Alojzij in 201etni Josip Čotar, oba z Gorjanskega, zaradi roparskega napada, kterega sta bila izvršila na Jos. Vodopivcu, trgovcu s semeni, svoj čas pa cesti GorjanBko—Trblje. Kočevarju so prisodili 4 leta težke ječe, Čotarju pa 3, pooBtreue b postom in zaporom v samotni celici vsakega Četrtletja. t * . Povišanje davka na žganje. Načrt avstrijske vlade glede duklade 11a državni davek od žganja, s kterim se bodo pečali razun isterskega vsi doželm zobori, obaega 15, deloma zelo obširnih paragrafov, in določa novo doklado na žganje 20 vinarjev od vsakega litra. Skupui novi dohodek ceni vlada na 19,200.-000 kron. To novo doklado bodo pobirali vseskozi državni organi iu torej deželi ne bo prouzrožila nikakih situostij. Dohodek se razdeli v sorazmerju b konsumom žganja mej posamezne dežele takole: največji delež dobi ,,dežela žganja" Galicija, namreč 5,715.984 kron, potem (\ška3,793.101 ,Nižja Avstrija 2,171.198, Moravsko 3,182892, Slezija 1,070.642 (I) Štajersko 658 985, Koroško 513.784,Kranjsko 323.488, Tirolsko 459.751, Dalmacija 106.062, Gor. Avstrija 184.564, Soluograško 114 586, Goriško-Gra-diščansko 64 312, Istra 64.881, Trst 94.764, Bukovma 635 041, iu Prcdalrsko 44.928, kron. Za one ležele, ki so dosedaj pobirale višjo doklade, kakor n. pr. Štajersko in dr., izjavlja vlada, da bo tudi nadalje dovolila primerno znižano samostojno deželno naklado. Na ta način bo marši ktera dežela oškodovana za nekaj tisočanov-* * * . Tako gospodarijo! V srednji Škofiji zelo potrebujejo \odjaka, ker jim v poletnem času običajno primanjkuje vode. Prosili bo torej, naj bi se jim pomagalo. Iz deželue blagajne bo jim dovolili 1500 kron v napravo uovega, oziroma v popravo starega vodnjaka. Miljska občina, pod ktere spadajo Škofije, je poslala enega moža, ki je za 50 (reci petdeset) kron „poflikal" stari vodnjak, tako, daje Bedaj slabeji, nego je bil preji Ostalih 1450 kron pa Škofija ni videla! Toda skrbe gospoda za svoje podložne! Vprašanje je kam je prišlo 1450 kron, namenjenih za gori omenjeni vodnjak? i Listnica uredništva. — Rojakom odpošljemo sedaj za 820.48 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. I«. J. P. v j.. III. Klias Hnvie se je naro-kt. 1867. v Hrooklv-nu, N. V. t >lede svoje i/najdbe in patenta se je mnogo pravdal s Singerjem, a vsejedno ob smrti "»stavil velik«« premoženje; pokopan pa je gotovo na jednem velikih in lepih brook-Ivnskih pokopališč. KJE JE? Josip Vlčlč, a prav za prav se piše Matija Urbas, rtoma i/. Rakeka : ker mi je ta malopridne? odpeljal mojo /eno Terezijo Janežič, bi rad kaj o njem /vedel: Mike lane/ič. Rector, Pa. Kje sta ? Matija in Iankz B«» , Jane/ je tukaj le deset let, zadnjikrat je bil v La Salle, 111., Matija pa je prišel pred tremi leti v to deZelo, a ne vem za naslov imenovanih: ako kdo rojakov kaj o njih ve, naj blagovoli naznaniti : Karol B*l..v m dobii je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki l>uleha, «.bruc ua DE. G. IVANA POHEEA. S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pljutah, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo probavljanje, bole/.ni v mehurju. livčnt* bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd. OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more poti t ;ati, naj obišče ali se pismenr: v materinem jeziku obrne na svojega rojaka lektorja IVANA POHEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb o/dr.ivil, pus^mo pa mu je ljubo pomagati syojeinu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. G. Ivan Pohsk se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otro1^. --VSi ONI - kateri ne morejo osebno priti, naj opišejo natanko syojo bolezen, koliko je stara l»o]r/rn, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vitli, tla je holt-zen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče da bi kdo trosil po nejx. trebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. (i. I. POHEKA ; VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Svedočiui, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakomu toplo priporočati. Thos. P. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kans. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic ; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. Martin Stewart, občinski blagajnik v Kansas City, Mo., U. S. A. Dragi g. dr. Pohek : — Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se vam lepo zahvaljujem. C. G. Foster, sodnik v Topeka, Kans. Spoštcyani g. dr. Pohek: — Zahvaljujem seVam za svoje popolno ozdravljenje. Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. Lipov AC, Rulville, Miss. Spoštavani zdravnik:—Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popol-noma ozdravil. Zelo seVam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želo.lca in črevih in s;m mislil da ni več pomoči za mojo bolezen. Vaš 11 Jani Jos. ZoaNIč, Hastings, Pa. Spoštovani dr. Pohek:—Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled kterega sem trpel celih 20 let. Jakob Kellf.r, Hellena, M on t. Dragi g. dr. Pohek:--Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje. Stkve Marak, Cameron, Tex. Dragi zdravnik:—S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgočasa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenje. Ben. Henderson, Kansas City. Spoštoyani gosp. zdraynik:—Mnogo iivale Vam za ozdravljenje moje težke t«jle/.ni. Thom. JirRKovič, Iron Mountain, Mich. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priložit znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na : DR. Cr. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 363 KANSAS CITY, M0,f U. S. PAUL SCHNELLEK. Notary Public y Calumetu, - - Mich., naznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini. Pisarna: 521 Pine Street. m w IZVRSTNE SM0DKE1 Vržinke z slamo, $20 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov. Seed Cigars $14 tiBoč komadov. Dobiti so pri meni tndi fine sinod-ke od $14 do $40 tisoč. Za mnogoštevilne naročbe se nljndno priporoča: F. A. DUSHEE^ Office: 1323 2nd Ave., New York Gompapie Generale Transailantique. Francoska parobrodna družba. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PAhi$~o%iCG-iNriSBnu* LJUBLJANA. 1< MM 1 AKXlisl M ' ,,I.a I-.»rr:iine'na dva vijaka........... .,l.a Sav.iie". ,, ,. ............. ,,l.a Ti>uraine", ,, f. ........... ,, I/Aquitaiit ••*, ,, ,, ,, ........... l.a Bretagm*"....................... ,,l.a Campagne' ...................... „1J (ijsLuijhc" ........... .......... H< * K ..... 81 * *» n, 2> ono konjskih moči. , 25.000 „ 12.000 ,, ,, QO> Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. V uri dopojudne. • Parniki odpljnjejo iz pristanišča štv, 42 North River, ob Morton Street; La Gascogue 3. jan. 1901. | La Gasc»»gti« 31. jan. 1901. La Bretsgne 10. ,, 1901. La Brotagne 7. febr. 1901 La Champagne 17. ,, 1901. L'Aqnitaine 24. 1 ,, 1901. I.a Champagne L'Aquitai ne 14. 97 1901. 1901. (iliiviin agencija; M BROADWAY, NEW YORK. UBJD >STA1? LINB (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda") New Yorka v Antwerpen Pkiladelphie v Antwerpen vozi naravnost iz prevaža potoike z slovečimi poštnimi parniki: „VAT£ELAND-\ na dva vijaka, , „S0UTHWA£E", na dva vijaka, 8G07 ton. ......12000 ton-1 ..FRIESLAND"......... ton. •-^It^Mp''. na dva vijaka, 12000 ton. I „WEST£ENLAND".....5736 ton. ,.KENSINGTON", na dva v.jaka, S669 ton. I ..NOOEDLAND", .... .5712101. Pri cenah za medkrovje so vpožtete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedua najkrajših iu najprijetnejših za potnike iz all v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fuiton St. — Iz PHILADELPHIJE vBako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožujih listkov seje obrniti na: International Navigation Company ^^Iw^a'Ji^P^tA3^^119 St" OHIO AGO. - 30 Montgomery St. SAN TKANOISCO. - Third & Pine St., ST. LOUIS, aU na njene zastopnike. —= Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. =— Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdainom preko Boulogne-Sur-Mer. POTSDAM, pamik r dvojnim vijakom, 1 ROTTEEDAM, parnik 1 dvojnim vijakuta, 12500 ton. Si00 too. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, Parniki: MAA3DAM, SPAAENIJAM in 10500 ton. WERKENDAH. - "> Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratririg 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako bo bo t o ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 49 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111, Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York.